UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Ste v 1.
GORICA DNE 7. JANUARJA 1948.
Cena L. 15
Tvoja prvo državljansko dolžnost
Katoličani se moramo živo zavedati, da imamo poleg drugih dolžnosti tudi državljanske dolžnosti. Te so različne. Nekatere so bolj, druge manj važne; nekatere nam nalagajo lažjo in druge zopet težjo obveznost v vesti.
Katoliški Slovenci v Italiji bomo morali izpolniti v letu 1948 najbolj važno in pred Bogom in bližnjim ter samimi seboj najbolj odgovorno nalogo. Ib spomlad bodo namreč volitve, pri katerih se bo odločilo, kakšni možje naj dobijo državno krmiš lo v roke.
Danes se veliko govori o »ljud* ski« oblasti. Tam, kjer se največ govori o tej oblasti, je je najmanj. kajti tam se ljudska volja niti pri volitvah ne upošteva Vsi morajo v strahu voliti za kandidate edine, in sicer vladne stranke in zato so izidi volitev navadno od 95 do 99 ali celo 100 odstotno v prid ljudstvu vsiljen ne liste.
O resnični ljudski oblasti je mogoče govoriti samo v deželah, kjer si more ljudstvo popolnoma svobodno izhirati poslance za zakonodajne zbornice, skupščin ne ali parlamente. V takih deže* lah je tudi ljudstvo odgovorno za zakone, ki jih njegovi svo* hodno izvoljeni odposlanci iz-
glasujejo, in za vodstvo države sploh.
Mi živimo v državi, kjer more vsak t’«žavljan z volivno pravi* co do danes svobodno soočilo* čati pri izbiri poslancev in dolo* čitvi programa, katerega naj izvede državna vlada.
Z volitvami torej ljudstvo samo odloči, ali naj bo bodoča vla* da krščansko ali'protikrščansko usmerjena, ali naj bo do narodnih manjšin pravična ali krivična, ali naj Cerkev ščiti in podpira ali jo zatira in preganja, ali naj bo'ta šolskii pouk in vzgoja krščanska ali poganska ali popolnoma brezbožna, ali naj bodo naše družine zgrajene na tr ' ni h temeljih krščanskega zako* na ali na trhli podlagi svobo / . ljubezni ali načrtno pospeševane civilne poroke in razporokc itd.
S tem pa se, tudi ljudstvo ob volitvah jasno izreče za božji blagoslov ali za božje proklei-stvo, ki ifujno zadene vsak nas rod, ki Boga in njegove zapove di vrže iz javnega življenja.
Vsak naš bravec naj si že v začetku tega leta izbije iz glave utvaro, da bi se mogel v tej u* sodni uri odtegniti volivni dolž* nosili, ki ga brez dvoma veže pod velikim grehom.
Osemdeset let
od Baragove smrti
O Baragi smo v preteklem letu pri« nesli nekaj člankov, ker smo se sporni* njali sto petdesetletnice njegovega roj* stva. Letos 19. januarja bo pa preteklo 80 let, kar je ta naš največji misijonai umrl. Kakšen je bil v svoji zadnji bolez* ni in kako je umrl?
Že nekaj let so se mu zaradi prehudih telesnih naporov in dušnih bridkosti tresle roke in noge. Ko se je 1. 1866 v spremstvu misijonarja Čebulja peljal po Gorenjem jezeru proti svoji škofijski stolnici v Marketu (Marquettu), se mu je roka tako tresla, da je pri obedu vso juho iz žlicc sproti razlil. Kap:tan ladje, osoren mož, je sedel k njemu in ga je prijel z levico za glavo, z desnic.: nui je pa spoštljivo podajal jed. Bil je ponosen na to, da jc smel postreči možu, ki je bil najbolj znana in spoštovana oseb* nost ob vsem Gorenjem jezeru.
V septembru istega leta je moral ne* kje na en dan štirikrat pridigati. Pri zadnjem govoru mu je začel pojemati glas; tako težko je dihal, da je ljudstvu povedal, da jim ne bo več mogel ozna* njati božje besede. Od preutrujenosti mu je oslabelo srcec, i/, srene oslabelosti se je pa razvila huda naduha. Bolehal je tudi za poapnenjem žil, ki se je končalo s kapjo na notranje dele.
Prvi udarec kapi je začutil že 26. okt. 1865. V pismu do prijatelja — duhov* nika Jakerja vzklika: »Moj Bog, kaj je to? Komaj še morem pisati. Desnica mi je ohromela. Kmalu ne bom več mogel pisati.«
Usodni udarec ga jc pa čakal na cer* kvenem zboru v Baltimoru, na katerem so se na papežev poziv zbrali na prvo oktobrsko nedeljo 1. 1966 vsi severno* ameriški škofje. Bil je nekaj tako veli* častnega, da so strmeli tudi protestant* je. Baraga sc je v zavesti dolžnosti od* pravil s tajnikom preko Šikage -(Chicago) v Baltimore. Med 47 cerkvenimi knezi je z naporom stopal v sprevodu.
Dne 7. oktobra sc je še udeležil uvod* ne seje. Ko pa je drugi dan baltimorski nadškof Spalding, papežev zastopnik, slovesno začel cerkveni zbor, je pozval zbrane vernike, naj molijo za škofa Ba* rago, ki leži v bolnici sv. Neže. Tisto
Patriotizem na prižnicah
V deželah, kje • je narodni čut zelo razvit, in dast' 'v krajih, kjer se dva n roda medseboj prerekata za n rodne pravice, je kaj lahko mo?. >če, da tudi kaki pridigarji ki bi radi ljudem ugajali m sc jim prikupili, malo preveč, to je z s cerkev nepri* merno poudari tj o rodoijubje. To je tem laže mogoče, ako je
v e č i n a poslušalstva pretirano nacionalistična 'n duhovnikom očita, da niso dovolj narodno za* večini. Cerkveni govo i z nacio* nalnim poudaik >m pa zelo od* bijajo poslušale , ki so v takih vprašanjih bolj trezni in želijo, da bi se vsaj v cerkvi brez razlike na narod vsi počutili kot pra*
vi krščanski br itje katoliškega obzorja in srca.
Tako je tudi Gorici. Odkar so italijanski meščani globoko prepričani, da jc Gorica dokomč* no priključena ? talij i se sloven^ ski verniki kot v fašističnih ča* sih zelo pritožvjejo, da so bili pri tej in tisti p kligi in posluša* li tega ali oneg rednega ali iz* r dinga govorni\a iz Gorice ali od drugod, ki da je imenoval in poveličeval ital.jo večkrat kot Jezusa ali Mari i >. Včasih se celo pritožujejo, da je ranil njihova narodna čustvi ker ds* je razo*
dr!
rh 1'
' h
jutro so ga bili našli v nadškofijski hiši nu hodniku ob vznožju stopnic. Zadela ga ,je bila kap in je zdrknil s stopnic. Naprsni križec ga je pri padcu ranil na prsih; odteklo mu je dosti krvi, drugače bi bil na mestu izdihnil. Več zdravnikov se je trudilo zanj. Tudi so mu podelili sv. maziljenje.
Mo si je opomogel iz nezavesti, je prosil tajnika, naj ga čimprej odpelje proti Marketu. Zdravniki in škofje so mu svetovali, naj rajši ostane v milej* šem baltiškem podnebju. A jih ni poslu* šal; hotel je čimprej zopet priti med svoje vernike. S težavo se je z vlakom pripeljal domov.
Žalostna novica sc je po Ameriki hitro razširila. Tudi naša Zgodnja Danica je prinesla vest o njegovem obolenju.
V Marketu je potem še več kot eno leto životaril. V Rim je sporočil svojo željo, naj ga brž ko mogoče razrešijo škofovske službe. Za naslednika je na prvem mestu predlagal svojega zvestega sodelavca Ignacija Mraka iz Hotavelj v Poljanski dolini, ki mu je po njegovi smrti res zasedel marketsto škofijsko stolico. Pisma je bolni Baraga narekoval prijatelju .Likerju. Dne 3. aprila 1867 je pisal na Dunaj; »Moje stanje je zadnjih šest mesecev žal ostalo nespremenjeno. 'Pako sem slab, da me komaj razumejo, če hočem kaj povedati, in se komaj pre* maknem. Vsako jutro vstanem in hodim po malem gori in doli po sobi, da potem laglje strpim v postelji. Kdor me vidi in sliši, komaj verjame, da bom šc en teden ostal živ, vendar životarim še naprej. Že štiri mesece ne mašujem več. Zbral pa bom vse svoje moči, da bom na veliki četrtek maševal in posvetil sveta olja«. Tolažila ga je misel, kako sc jc stanje škofije v zadnjih letih zboljšalo.
(Prihodnjič naprej.)
janj neko nekrščansko mržnjo proti vsem Slovencem* irt Slova* nom, kakor da bi bili vsi komu* nisti in bi ne bili po večini prav slovanski narodi največjega po* milevanja vredne žrtve komu* nističnega nasilja.
Ne delajmo nikomur krivice, amlpak skušajmo se kolikor le mogoče medsebojno razumeti ! Vemo in to moramo tudi jasno povedati, da tako govorjenje za katoliške prižnice ni primerno. Vendar moramo priznati, da so mnogi nekomunisti med. Sloven* ci zaradi svojega govorjenja in sodelovanja s komunisti v »e* notni narodni fronti«, v časopisju, v raznih UAIS*ih in drugih organizacijah sami krivi, ako nas italijanski sodeželani težko prenašajo.
Ker nismo poklicani za to in ker tudi naš list ni pravo mesto, kjer naj bi duhovnikom dajali navodila, kako naj pridigajo in česa naj se izogibajo, da ne bo* do brez potrebe slovenskih ver* nikov žalili, odbijali ter pobu j* sevali, tako da marsikateri radi takih reči ne mjura več v cerkev, naj tozadevno pravilno poučimo slovenske vernike same. Prav toplo jim priporočamo :
1. Četudi bi bil ves svet kri* vičen, bodite vi pravični in de* lajte v vsem čast svojemu slo* venskemu in krščanskemu ime* nu. Ne pohujšujte se nikdar nad italijanskim pridigarjem, ako po* ve glede svojega naroda samo to in toliko, kolikor bi radi slU šali in bi se ne pohujševali, ako bi slovenski duhovnik o sloveni skem narodu govoril.
2. Če ste v narodnem p ogle* du tako občutljivi, da vas žalijo tudi take besede, ki so morda italijanskim poslušalcem, kate* rim so namenjene, v spodbudo, vas vprašamo : Čemu pa hodite k italijanskim pridigam in ne
hodite rajši k slovenskim, ki jih imate za silo dovolj? Nekateri slovenski verniki, ki se imajo za patentirane narodnjake, kar naj* prej hodijo k italijanskim pridi* gam in jih grajajo, svoje pridige pa zanemarjajo, tako da hi mo* gle brez škode odpasti, ako bi bili vsi Slovenci tako nedosledni kot oni. Taki ljudje hodijo v cerkev k italijanskim pobožnostim delat število in greh, slovenskim pobožnostim pa (morda nevede) škodo.
3.	Radi neprevidnosti neka* terih italijanskih duhovnikov ne obsojajte vseh in ne pohujšujte se zaradi njih govorjenja nad Cerkvijo kot tako. Ce imate u* važevanja vredne pritožbe, spo* ročite jih cerkvenim predstoj* nikom in ne delajte pohujšanja z lahkomiselnim govorjenjem.
Med prvo svetovno vojno so bili nekateri duhovniki iz naših krajev internirani v Liguriji. Pri pontifikalni maši je govoril iz* reden pridigar in g. škof ga je poslušal. Govornik je nepresta* no poveličeval Patrio in ni nehal. Tedaj je škof vstal in dejal : »Zadosti nam je govorjenja o tustranski Patri d ! V cerkev smo prišli, da slišimo kaj korist* nega o naši večni domovini v nebesih.« Škof je pokazal s pr* stom navzgor in pridigar je o* sramočen odšel s prižnice na* vzdol.
oJIa pot d riODO lato
1. Staro je leto vzelo slovo, novo in mlado k nam je prišlo. Veselo! Veselo! Veliko sreče! Prijatelj prijatelju vošči goreče.
2. Če smo v starem kaj zamudili, bomo pa v novem več pridobili. Vsako nedeljo v cerkev pojdimo, zvesto po božji besedi živimo!
3. Jezus predobri, naj Tvoje trpljenje s svojim vstajenjem podeli krepost, vodi in lajša nam naše življenje, na spoved nas spomni, na našo
dolžnost!
4. Prišel v deželo prekrasni bo maj, polje cvetelo bo, travnik in gaj; takrat k Mariji bomo hiteli, lepe Ji pesmice šmarnične peli.
5. Za toplim poletjem bo jesen prišla, cvetoči mladosti tud’ konec zada starost, ki bliža se s hitrim korakom enako kot revnim — svetskim
prvakom.
6. Ko si boš ženin nevesto izbral, roko ko njej za vedno boš dal, glej! Ne poroči se samo civilno, ker je pri Bogu cerkveno pravilno.
7. Ne vzemi te vrste si samo v zabavo! V poduk za življenje naj bodo ti
pravo!
Če leto za letom tako boš ravnal, boš lahko pri Bogu račun svoi dajal.
Franc Ribic izseljenec, rudar
oooooooo oooooooo (xx>oooog oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooo
PRIJATELJI LEPIH
Tudi letos bo »Slovenski Pri-morec“ objavil krasno, zelo na peto in obenem poučno povest. Skrbite, da si list naročite in ga hranite, kajti v sedanjih razme-
POVESTI, POZOR!
rah je težko tiskati knjige, ker so predrage. Uredništvo se še ni odločilo, katero povest bi si izbralo, ker ima dve na razpo lago, a obe sta silno lepi.
Marijanski kongres
na Ogrskem
Leto 1947 je videlo v mnogih katol. deželah velikanske Mari* jine manifestacije. Med te spada brez dvoma tudi kongres, ki so ga ogrski katoličani priredili v začetku meseca oktobra. En te* den je bil posvečen raznim ver* skim manifestacijam v glavnem mestu Budimpešti. En dan je zborovala katol. mladina. Na velikem trgu pred baziliko sv. Štefana se je zbralo gotovo več kot 150 tisoč mladeničev iz vse Ogrske; prišli so kmetski fantje, delavci, dijaki, visokošolci. V imenu vseh je govoril neki vi so * košolec, ki je poudaril odločnost in vztrajnost madžarske mladi* ne v katoliških načelih ter prav tako zvestobo te mladine res* nično demokratičnim načelom v boju za večje blagostanje de* lavskih in kmečkih množic.
V sklopu vseh teh manifesta* cij gre odlično mesto manifesta* ciji delavcev, ki je bila na trgu Golgota v enem izmed največjih
hudimpeštanskih predmestij. U* deležil se je je kardinal Minus* zenty. Pozdravil ga je zastopnik delavcev, ki je dejal med dru* gim: »Mi delavci smo zvesti na* ši Cerkvi in vemo, da more svo* jo domovino prav in resnično ljubiti samo veren človek.«
Nad vse veličasten je bil za* ključek tega marijanskega kon* gresa. Množica, ki se je zbrala na največjem mestnem' trgu, je presegala vsako pričakovanje. In pred to velikansko množico je stopil majhen šolarček ter se v imenu vseh drugih otrok za* hvalil kardinalu Mindszentyju, staršem in vsem ostalim vzgoji* teljem za njihovo prizadevanje, da bi se na Ogrskem ohranila krščanska vzgoja otrok. Konč* no jc kardinal objavil zahtevo kongresa, naj se ustanovi katol. univerza in naj se dovoli izda* janje katol. dnevnika.
Iz tega in drugih poročil je lahko razbrati, kako se morajo boriti katoličani za versko svo« bodo po vseh deželah, nad ka* terimi je razprostrla svoje pe* roti ptica roparica iz Moskve.
ATENTAT NA CERKEV. V božični noči med polnočnico so v mestu Porto Maurizio v Liguriji vrgli v cerkev dve eksplozivni bombi, ki sta povzročili pre* cejšnjo škodo, a brez eloveškh žrtev. Iztaknili in aretirali so krivca Tita In* gustio iz Imperie, ki je menda brezpo* seln težak, če ni nastavljen za taka de* janja.
NOVA REPUBLIKA. Kakor jeseni po dežju poganjajo gobe, tako poganja* jo sedaj po zadnji vojni nove republike. 30. dec. so razglasili vest, da sc jc kralj Mihael v Romuniji odpovedal prestolu in da je Romunija postala republika. Zanimivo je to, da je prvo vest o kra* ljevi odpovedi vrgla v svet radijska po* staja v Moskvi. Tako je sedaj padla še zadnja kraljevina v območju sovjetske Rusije. Kralj Mihael je prav za prav dolgo Časa kljuboval vsem peripeeijam romunske države, ki jih je doživela v
zadnjih desetih letih. Na prestol je pri* šel še kot mlad deček po odpovedi svo* jega očeta Karla. Pridobil si je največje simpatije romunskega ljudstva. Zato ga je pustil tudi Hitler vladati in prav tako ga je do sedaj trpel komunistični režim ministra Groze. Kralj Mihael je imel prebrisano taktiko in se znal prilagoditi novim razmeram. Dobil je celo razna vi* soka odlikovanja od Stalina in se več* krat kazal v spremstvu ruskih generalov. Zdelo se je cclo, da se bo romunska kraljevina edina ohranila v sklopu re* publik, nanizanih okrog sovjetov. Toda vidi se, da je obsojeno na neizprosen pogin vse, kar ni pristno komunistično. In v tem pogledu si nekateri zastonj ,de> lajo utvare. Komunizem vsrka vase vse. Če se pa kaka stvar ne pusti priličiti, jo uniči. Pravijo, da se bo kralj Mihael na* selil v inozemstvu in se poročil s prince* sinjo Ano iz družine danskega kralja. —■
Stran 2	SLOVENSKI	PRIMOREC	*trv	1
V Londonu bodo torej imeli enega kra« lja več, ki ho svoji mladi ženi dvoril in otroke pestoval.
TRŽAŠKEGA GUVERNERJA ŠE VEDNO IŠČEJO PO SVETU. Ker ga ni mogel iiajti Varnostni svet, so pove« rili nalogo Italiji in Jugoslaviji, naj si ga sami poiščeta. Sedaj se vršijo v Rimu posvetovanja med juoslovanskim poslanikom Ivekovičem in ministrom Sforzo. Pravijo, da je Jugoslavija .pred« lagala listo treh imen, Italija pa da ni še postavila svojih kandidatov. Kandidati bodo na vsak način inozemci. Če pa bo izbrani kandidat hotel ponudbo tudi sprejeti, je drugo vprašanje. Izbranega kandidata morata obe državi predložiti v odobritev Varnostnemu svetu do 6. jan. t. 1. — Opomniti pa moramo, da Italija nima nobene koristi od tega, da je v Trstu guverner, Jugoslavija pa naj« večjo, zakaj Jugoslavija upa, da bi se z guvernerjevim prihodom javna uprava v Trstu morala močno spremeniti v pri« log SIAUskih pristašev. Zato pa se Ita« liji z imenovanjem guvernerja nikakor ne mudi.
VIKTOR EMANUEL III., BIVŠI ITALIJANSKI KRALJ, JE UMRL V ALEKSANDRIJI V EGIPTU, kjer je bival v pregnanstvu od poletja 1946 s svojo ženo kraljico Heleno in hčerama Marijo in Ivano, bivšo bolgarsko kralji« co. Imel je 78 let. Kralj je postal leta 1900 po smrti svojega očeta Humberta, ki je padel pod roko atentatorja. Italija je pod njim prišla v dve vojni, v prvi je zmagala, v drugi pa je podlegla ter on sam je zgubil s tem prestol zase in /a savojsko družino. 9. maja 1946 se je pro« stovoljno odpovedal kraljevskemu pre* stolu v prid svojemu sinu Humbertu. I oda italijansko ljudstvo se je pri vo« litvah 2. junija 1946 izreklo z večino za republiko in tudi Humbcrt je moral radi tega za očetom v pregnanstvo. Na« stanil se jo na Portugalskem. Pokojni kralj je torej doživel propad svoje kra« Ijeve družine, kajti tudi njegova hči Iva« na, ki se je poročila z bolgarskim kra« Ijem Borisom, je po vojni morala v pre« gnanstvo kot vdova s svojim sinom Si« meonom. Njegova druga hči Mafalda je med vojno umrla v nacističnem tabori« šču v Dachauu, nevesta Marija Jose pa je hudo obolela na očeh in že izgubila eno oko z nevarnostjo, da oslepi popol« noma.
Pokojnega kralja so pokopali v začas« ni grobnici v cerkvi Srca Jezusovega v Aleksandriji. Pogreb je bil zelo slove« sen, ker je hotel egiptovski kralj Faruk, naj bo Viktor Emanuel kraljevsko po« kopan. Pokopali so ga zadnji dan leta.
V GRČIJI SE VRŠI ŽE VEČ DNI HUDA BITKA ZA MESTO KONICO ob albanski meji. Markosovi partizani hočejo na vsak način zavzeti to večje mesto, da bi v njem imeli svojo prestol« nico, kajti do sedaj na »osvobojenem ozemlju« ni nikakega znatnejšega mesta. Grške vladne čete sc pa krčevito bra« nijo. — Kom. partija je bila v Grčiji proglašena za nepostavno.
Amerika je opozorila Albanijo, Bol« garijo in Jugoslavijo, da bi zagrešile brezobzirnost do ZN, ako bi priznale vlado upornika Markosa.
Vladne čete so pregnale upornike in osvobodile Konico.
V FRANCIJI SE VRŠIJO V PARLA. MENTU kar naprej težki besedni spo« padi med poslanci. Vlada se trudi, da bi izdelala primerno zakonodajo za odvrni« tev inflacije in drugih gospodarskih te« žav, zaradi katerih trpi sedanja Fran« eija; komunisti se pa vsem takim po«
1 Žrtev ljubezni
Malka, čista žrtev in sveto mučeništvo tvojega mladega življenja naj bo sleher> ni dekliški duši dragocen biser — in svetla popotnica za bodoče dni...
Daleč ( d svetnega šuma, v tistem ko« tičku zemlje, ki ga je Stvarnik tako razsipno oblagodaril, so potekala leta njene mladosti.
Njen prijazni dom v Zakrižu, mali gorski vasici, je imel številno družino; mala Malčica je bila že deveti otrok.
Ker je bila mirne narave in prikupi j i* \a, so jo ljubili vsi in zlasti sestra Te« režija ji je bila kot druga mamica. V prvih letih in tudi pozneje je vladala med njima zelo topla sestrska ljubezen.
Z lahkoto je dovršila ljudsko šolo. Četudi je imela zlato srce, ni imela med sošolkami prijateljske duše, ki bi jo ra« zumela. Malka je trpela že takrat, a je šla mimo dalje svojo pot.
Na splošno je bila vesele narave. Lju« bila je veselje in smeh, a le v pošteni družbi.
stavam upirajo in skušajo na vse načine delo ovirati. Pri tem prihaja do težkih žalitev med poslanci, ki sc včasih zmer« jajo kakor pobalini na ulicah. Komunisti so posebno hudi na notranjega ministra Mocha, ki je prepovedal dajati bencin komunistični stranki z motivacijo, da se komunisti borijo proti republiki in da bi bilo zato smešno, če bi republika svojim nasprotnikom še bencin dajala. Dejal je tudi, da so komunistični ljudje med stavko v tovarnah, potenj ko so jih bili zasedli, bencin kradli.
V ITALIJO so prispele ladje, ki pri« našajo živež znamenitega »vlaka prija« teljstva«. Blago so naložili na vagone v Genovi in Neaplju ter ga razposlali po državi. Prišlo je tudi v Gorico pet va« gonov.
IZ ČEŠKE
V pričujočnosti praškega nadškofa msgr.sja Berana je general major Boeek odlikoval več duhovnikov za zasluge, ki so si jih nabrali med nemško okupacijo. Tri in trideset duhovnikov je dobilo vo« jaški križec in kolajno, 17 enakih odli« kovanj so dali spominu padlih duhov« nikov.
Kakor drugod, kjer so vladali nacisti, je tudi na Češkem občutno pomanjkanje duhovščine. Zato prirejajo tudi tam po« sebne tečaje za izobražence, da jih uspo« šobijo za poučevanje kršč. nauka.
DOMAČE NOVICE
»Gosiarica naše ljube Gospe" se ponovi na sv. Tri kralje ob 16.30
To napovedano žaloigro so podale igralke naše dekliške Marijine družbe 4. I. v zavo '• Nctre Dame v Gorici tako dobro, da jo bodo morale na praznik sv. Treh kraljev ob 4.30 na splošno zahtevo občinstva po noviti.
Prireditev je imela samo to napako, da je bila dvorana za toliko ljudi veliko premajhna. Mnogi so morali oditi, ker ni bilo več prostora. Misliti bo treba na dom Marijinega Srca z veliko dvorano za predavanja in dramatske prireditve.
Po prireditvi smo spraševali vračajoče se ljudi, kako jim je igra ugajala. Vsi so bili zado« voljni. Neki vipavski udeleženci so dejali : Lepo, zelo lepo je bilo, le jokali smo »na mouč«.
Neka mladenka je namočila s solzami tri robce.
Za danes ne maramo še pisati podrobne kritike, da bi se igrah ke morda ne prevzele in ne bi zato ponovitev manj dobro u= spela.
Brez škode pa lahko že danes povemo, da so se vse igralke od maile Vere do stare Rotije vžu vele v svoje vloge in jih prav naravno ter globoko občuteno podale. Tudi stari kostumi so bili zares okusni in scenerija ze* lo prikladna in prikupna. — Sklepni prizor se je spremenil v čudovito lepo živo sliko.
Kdor dobi pravočasno to na* znanilo ponovitve žaloigre na sv. Tri kralje, naj to sporoči vsem znancem, ki so si te ponovitve želeli ali se igre v nedeljo sploh niso mogli udeležiti. —
S 16 leti ji je umrl dobri oče. Ta iz« guba jo je hudo zadela; saj je bila Mal« ka njegova ljubljenka.
Njeno življenje se je od takrat spre* menilo. — Čutila je, da jo Jezus kliče, da jo hoče zase — za svojo nevesto. Razodela je svojo vročo željo domačim. Ti niso bili zadovoljni, a le zato, ker si nikakor niso mogli misliti življenja brez nje. — Pokorno je čakala in trpela.
Vsa srečna je bila, ko je bila sprejeta med Marijine otrekc. Oklenila se je prav goreče nebeške Matere. In ostala ji je zvesta do konca, do svoje mučeniške smrti. Njej je zaupala vse svoje boje, svoje hrepenenje, pri Njej je dobila moči — in tolažbe.
Jezus jo je hotel zase. Hudo je zbolel i in dolge mesece je prebila v postelji z le majhnim upanjem na ozdravljenje. Njena duša se je v trpljenju (izčistila, okrepila in izpopolnila.	Vse svoje
trpljenje in samoto je darovala Jezusu.
»Ali bo res vse moje vroče hrepene« nje zaman?« — jc večkrat spraševala.
Kljub težki preizkušnji je bila vdana, čudovito vdana v božjo voljo.
Ta vdanost jo jc podpirala tudi v
ker verjetno ne bo več tako ve-lika gneča, se bodo mogli pri i c ditve udeležiti tud-i taki, ki Veli* kega navala ljudi ne morejo pre* nesti.
Solkan
Solkanski božični »protestanti«, ki se ne morajo privaditi novim žrtvam raz« vajenih želodcev, so mnenja, da so bolje živeli pri ameriških pomijah kot pri se« danjih živilskih nakazilih. Ena izmed ogorčenih jc vpila: »Kar nam daste, je za zajtrk, za opoldan pa bomo jedli »svo« bodo« in zvečer »boljšo bodočnost.«
Dobri ljudje pa trpijo predvsem dušno in so »žalostni do smrti«.
„Bandiera rossa" in misijon v Borštu
V Borštu pri Trstu se je na Božič pri« čel sv. misijon, ki naj bi se zaključil na novo leto. Misijon je prve dni potekal dosti mirno in ob znatni udeležbi. To pa tamkajšnjim komunistom ni šlo v i-a« čun — vera je namreč zanje svobodna v tem smislu, da jo smejo svobodno preganjati — in zato so v ponedeljek 29. 12., ko je bil govor določen za mla« dino, pripravili napad na misijon. Že koj v začetku govora so se zbrali pod korom in pri stranskem vhodu motilci, ki so govorniku vpadali v besedo, se smejali in si celo v cerkvi prižigali eiga« rete. Neki moški jc pričel p sredi cer« kve šepati in se javno norčevati. Okrog cerkve so prepevali pesem: Bandiera rossa in pridigarju grozili. Na srečo je prišla zavezniška policija, ki je razgra« jače razgnala. C. misijonar Ludvik Ša« velj je naslednje jutro zapustil Boršt, uvidevši, da je nadaljevanje misijona nemogoče. Naslednji večer so komunisti, ki so mislili, da je g. misijonar še lam, spet prišli, da bi ga napadli.
»Primorski dnevnik« bi rad omilil to grdobijo in zato očita g. Šavlju, da je bil domobranski kurat in da jc begunec. To ni res. G. misijonar ni imel nobene zveze z domobranci (seveda bi ne bilo nič pregrešnega, ako bi bil skrbel tudi za njihove duše), ker je bil med vojno na bolniški postelji. Res pa je bil •• prej« šnji svetovni vojni kurat pri 17. polku. C. Savelj tudi ni begunec, (bežati pred krivičnimi preganjalci tudi ni nič greš« nega), marveč je s pravilnim potnim do« voljcnjem prispel v Trst, kamor je pri« šel že leta 1938 misijonarit in pomagat s tem tudi slovenski narodni stvari.
Takrat so seveda' rdečkarji iz Boršta nosili črno srajco in jim je b'lo z i slo« vensko narodno stvar tako malo mar kot jim je danes v slavni UAIS, katere najbolj primerna himna bi bila »Ban« diera rossa«, da jo končno vendar že spoznajo vsi OF«arji in frontaš', katerim gre »le za narodno stvar« in še danes nočejo priznati, da so le neznačajni hlap« ci breznarodnega komunizma.
Jezuiti in veliki ,zavitar“
»Giomale di Trieste« je objavil vest, da so v Solkanu pri demonstracijah radi prepičlc hrane nekaj ljudi ranili in ubili. »-Primorski dnevnik« je nato sporočil, da je ta vest glede žrtev demonstracij ne« resnična. Ker mora uporabiti vsako tako redko in zato silno dobrodošlo priliko za svojo borbo proti Cerkvi, je moral to »laž« (morda le pomoto) duhovnikom naprtiti. Pripisal jo je »jezu tskemu« »Giorn. di Trieste«. Radi bi vedeli, v ka« ki zvezi je ta list z jezuiti. Jezuiti gotovo nimajo zveze s poro.ilom iz Solkana, pač pa ima pri vsakem napadu na Cerkev v Borštu ali kjer koli — posredno ali
poznejših težkih dneh.
Polagoma se ji je zdravje vračalo in /, njim svetlo upanje, da doseže /ažele« no srečo.
Po bolezni jc sprejela službo na rc« stavraciji v Zabnieah pri družini Ehr« liehovi.
Vestno je vršila svoje delo in sc pri« ljubla vsem. Vsa srečna je obiskovala oh prostem času čl. šolske sestre, ki imajo tam svojo podružnico in med ka« terimi hi bila tudi sama že rada. Po 2 letih so jo hoteli domov. S težkim srcem ■e je ločila od žabnic. Tudi znancem >n prijateljicam iz Žabnie jc bilo hudo za njo.
Zdravje se ji jc pod Sv. Višarjami okrepilo.
V domačem kraju je po povratku navdušeno pomagala pri vseh dobrih stvareh, zlasti pa v Mar. družbi. Četudi je bila oddaljena od cerkve dobre pol ure, ni zamudila nobene prilike, ko jc mogla za svoje posvečenje in za bližnje« ga kaj dobrega storiti. Medtem je pro« sila za vstop k šolskim sestram, ki pa je radi šibkega zdravja niso mogle sprejeti.
Takrat je odhajala za poklicem po*
neposredno svoje prste vmes veliki »ZAVITAR« ah zavijalec »Primorski dnevnik«.
Opomba: Cerkev sv. Ignacija v Gorici imenujejo »zavitarske«, ker so jo nekoč pp. jezuiti upravljali.
Sindikalne volitve
Te dni se bodo vršile, kjer se še niso, sindikalne volitve za male kmete in kmetske delavce (Confederterra). Za vsakega za? vednega katoliškega člana sindi= kalne organizacije je samo po sebi umevno, da bo oddal svoj glas za krščansko sindikalno gibanje.
Komunistični delavci in kmet« je vseh narodov držijo skupaj in vedoma ali iz nevednosti de* lajo za gmotno in moralno pro; past delavca in kmeta. Tako morajo v tej uri tudi vsi krščans ski kmetje in delavci skupno nastopiti s krščanskimi delavci in kmeti vseh narodov, da obvaru* jejo svoje gospodarske, moralne ter verske koristi svojega stanu.
'Kadar koli vam torej pride v roke kaka glasovnica z različni? mi kandidati, morate oddati svoj glas le za krščanske kandi; d at e.
Komur je pri srcu krščanska civilizacija, vera, morala, narod, svoboda, gospodarska korist ali katero koli drugo dobro, ne bo nikdar oddal svojega glasu komunistom, ker komunizem: je največje zlo v vsakem pogledu, četudi niti vsi partijci tega še danes ne vedo.
Organista
bi rad imel neki slov. begunski duhov« nik v Ekvadorju. Pripravljen mu je pla« čati potne stroške. Če je med begunci kak organist, ki bi se rad odzval temu vabilu, naj se zglasi za nadaljnje infor« macije na našem uredništvu.
Iz Holandske
O katoliškem tisku na Holandskem poročajo, da se po vojni zelo ugodno razvija. Katoliški dnevniki so povezani v »Organizaciji katoliškega dnevnega ti« ska«. Trije so glavni dnevniki; lTolks> rani, ki se tiska v 170.000 izvodih; De Tijd, ki ima 40.000, in Maaslode z na« klado 35.000 izvodov. Poleg teh pa je še veliko število drugih listov za razne po« trebe holandskih katoličanov.
URH in ŽEF
Ko se je Urh pozno ponoči zbudil in še ves zaspan odprl oči, je ugledal poleg sebe nekega človeka z na pol odprto aktovko, iz katere je jemal svežnje ban« kovccv po tisoč lir in jih delil s skrivno« stnim šepetanjem dvema moškima in eni ženski. Naš popotnik je hitro spet zaprl oči in se delal, kakor da nadaljuje svoje pravično spanje. V resnici pa sc mu je zdela ta družba sumljiva in zato je prav pazno poslušal in tu pa tam tudi malo odprl oči.
Ugotovil je, da so t bili en tovariš in ena tovarišica ter dva »compagno«ta«, ki sta prejemala od tovariša neka navodila m denar za delovanje v Luki, Pizi in Li« vornu. Tisočaki za propagando ... in pod* kupovanje... Odkod denar?... Udarniško delo? ... Kupovanje pod pošteno ceno in visoka prodaja v 'Prstu... UIVOD... Vsa« kovrstne misli in sumnje so sc podile po Urhovi glavi in obhajala ga je prava
možne misijonarke njena sosestra, druž« benica Stanka. Za slovo so uprizorili primerno igrico, pri kateri je tudi sama sodelovala. Gotovo je Stanki privoščila vso srečo, četudi je sama trpela.
Tudi ona je zaprosila, a zopet so ji prošnjo odbili.
Prepričala se je. da ji ni določena ta pot. Ni več prosila, vdano je šla skozi življenje...
Na sv. večer v letu 1942 sta sc prvič srečali z Milo. Od takrat do njene groz« ne ločitve sta hodili skupno pot.
Mila je gospodinjila pri bratu, ki jc bil v tisti vasi kaplan. Kmalu je spozna« la, da je v Mal ki našla biser, za katerega je malokdo vedel. Iz obraza ji je odse« vala vsa njena lepa, čista duša. Zlasti se je odlikovala v izredni skromnosti in ponižnosti. Neprisiljeno, prisrčno sta se navezali druga na drugo.
Sneg je skopnel, zaživela je pomlad. Mila se je večkrat odzvala Malkinemu povabilu na izprchod. V prebujajoči se božji naravi se jc Malka popolnoma ra« /odela svoji prijateljici. Mila se jc z vsem navdušenjem zavzela za njeno že« Ijo in ji obljubila svojo pomoč.
(Nadaljevanje)
groza, ko je prišel v tako tesne stike z mednarodno mrežo rdečih odrešenikov sveta. Eden je tudi nekaj govoril o stav« kah — in o nasilju ki da je potrebno, da se reakcija preplaši itd. Ubogi Urh je kar trepetal in se je zelo bal, da bi v njem spoznali slovenskega kmeta, k' se je že zelo, zelo preobjedel svob :de n bla* gostanja, ki ga rdeča agenta slovenske krvi ponujata tudi Italiji, katera ima že sama takih ljudi na pretek. Zato se je delal, da spi kot polh. Tovarišica ga je morda namenoma malo sunila, a on ni prav nič pokazal, da je sunek občutil, ampak je obrnil glavo na drugo stran in prav rahlo še nadalje smrčal.
Urh se jo resnično oddahnil, ko je rde* ča mednarodna družba v Firencah izsto* pila. V kupe so prihajali novi potniki, a Urh se ni zmenil zanje. Spal je tako trdno kot otrok, ki je po tepežki in o« bilnem joku slednjič v materinem na« ročju zaspal. Sanjal je o revoluciji, krvi in požaru, ki se širi iz dežele v deželo — in o dolgih karavanah strganih in lačnih sužnjev, katerih mnogi vsi obnemogli pa« dajo na tla...
Svitalo se je že, ko se je Urh zbudil. Nasproti sta mu sedela dva novoporo* čenča, ki sta potovala v Rim, kjer sta že« lela prejeti blagoslov sv očeta za za« konsko življenje. Zgledala sta tako sreč« na in blažena, kakor da sta si izbrala stan, v katerem so same rožice brez sence trnja, in kakor da je tudi ves svet okrog njiju eno samo morje ljubezni brez viharjev in nevarnih čeri. To blaže« nost sta si tudi pred vsemi sopotniki obilno izkazovala. Urhu se je zdelo, da se bosta zdaj pa zdaj nekuhana in ne« zabeljena snedla.
Naš trezni Vipavec se je čudil toliki čustvenosti. Zdela se mu je celo malo pohujšljiva, ne sicer zanj, ki je star mož s polnim srcem resnih skrbi, ampak morda za kakega drugega, mlajšega ali bolj vročekrvnega popotnika. Zato ni mogel molčati in je dejal: »Draga novo« poročenca! Če se mož in žena imata ta« ko rada kot vidva, je zelo lepa reč, ven« dar skrbita, da vse ljubezni prehitro ne pojesta. Govorim kot izkušen mož. Čim bolj se bosta zdaj grizla iz ljubezni, tem bolj je nevarno, da se bosta pozneje grizla zaradi medsebojnega razočaranja in sovraštva, ki bo razočaranju sledilo.
Pa še to bi vama rad priporočil, da svoje ljubezni pred zunanjim svetom preveč ne razkazujta, kajti velike zakla« de vsak človek rad skriva pred drugimi. Ko sta v javnosti, bodita kot Abraham in Sara v Egiptu. Vedla sta se kot brat in sestra. Možu in ženi je marsikaj do« voljeno, ko sta sama, kar pa jima radi pohujšanja za druge ni dovoljeno v javnosti. — Opr#stita, da sem se pre« drznil kaj takega reči, ampak je že tako, da me vse boli, kar spominja na komu« nizem, tako tudi preveč »svobodna« lju« bežen.
Neke starejše gospe so Urhu pritrje* vale in začele pripovedovati, kako so se one v prejšnjih časih vedle s svojimi spoštovanimi možmi — in kako se da« našnja mladina z najsvetejšimi rečmi samo igra.
Novoporočenca sta postala rdeča, a nista ugovarjala. Ženin jc bil očividno zelo blag moški, kajti v svoj zagovor jc dejal saino: »Saj imate prav, vendar ne štejte nama teh neprevidnosti preveč v zlo; imava se pač zelo, zelo rada!«
Urh: »In to vama želimo vsi za vse življenje.«
Novoporočenca sta se potem bolj pa« metno zadržala in LIrh sc jc zapletel v razgovor z nekim človekom iz Arezza, ki je spoznal iz njegove italijanščine, da je tujec Slovenec iz Julijske krajine. V prejšnjih letih je spoznal v Arezzu več Slovencev, med katerimi so bili poleg nekega Chempela, ki je zapustil tam spomin dobrodušnega človeka, tudi neki interniranci. Tudi na Tremitih jc bil, kjer jc neki Peppino Rostia rad debati« ral s komunisti, ki so z noži rezali in zabadali žive pse in mačke ter sc hvalili, da bodo tako rezali svoje sovražnike, ko pride njihova ura.
DAROVI:
A. M. za Ferjanovo svatbo 200; listu za novo leto: N. N. 200; N. N. ]()(); N. N. 50; N. N. 1500; Ussaj Berto, da bi vsi javno in brez strahu čitali list, 500; N. N. iz Trsta, da bi nadaljeval svoje delo naš Primorec, 100 L. — Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO SIROTlšČE« .
Tvrdka Martellaui & Zitter (Teod. Hribar) je darovala za božične praznike več metrov blaga za deške obleke in mi* n dilniea Mervič v Raštclu več droge« rijskega blaga; Petejan Jožef iz Gorice 1(M) L. — .Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica