Geografski vestnik 78-1, 2006, 107-119
Kronika
E-City: mednarodna konferenca projekta FUTURE
Bratislava, Slova{ka, 2.-5.2.2006
Pomen mesta in mestnih regij v evropski regionalni politiki nara{~a, a se na drugi strani pojavlja problem zaradi pomanjkanja interdisciplinarnih raziskav na tem podro~ju. Koncept projekta FUTURE (Future Urban Research in Europe) je ravno v premostitvi razlik znotraj znanstvenih disciplin, ki raziskujejo mesta v sodobnih razmerah globalizacije. Projekt FUTURE v celoti financira Evropska komisija in je namenjen mlaj{im generacijam raziskovalcev, ki bi sodelovali pri razpravi o prihodnosti evropskih mest. Prva izmed {tirih konferenc se je odvijala februarja 2006 na Tehni~ni univerzi Slova{ke v Bratislavi. Organizacijo so izpeljale univerze iz Weimarja, Karlskrone, Örebra, Madrida in Bratislave.
Prva konferenca z naslovom E-City je bila posve~ena interdisciplinarnemu obravnavanju vplivov novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na `ivljenje v mestu. Izpostavljeno je bilo glavno vpra{anje, kako lahko mesta najbolje izkoristijo {tevilne prilo`nosti, ki jih nudijo omenjene tehnologije. Razprave so se dotikale predvsem ekonomskih ugodnosti, ki izhajajo iz razvoja novih tehnologij ter posledi~nih novih oblik proizvodnje. Predvsem se je izpostavil pomen kulturne (ali kreativne) industrije, ki temelji na novih tehnologijah in ustvarja {tevilna delovna mesta ter mo~no prispeva k preoblikovanju sodobnega mesta. Omenjale so se zlasti razli~ne dejavnosti, kot so ogla{evanje, oblikovanje spletnih strani, izdelovanje in posredovanje digitalnih vsebin, glasbe in filma ter {tevilne druge dejavnosti, ki temeljijo na sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah. Te aktivnosti upo{tevajo tudi lokacijske dejavnike, kot so na primer estetsko lokalno okolje, visoka opremljenost z moderno infrastrukturo ter izobra`enost in prilagodljivost delovne sile.
Del razpravljavcev se je usmeril tudi na negativne plati novih tehnologij v sodobnih mestih, saj je razvoj prehitel dolo~ene skupine prebivalcev, ki so se niso uspele prilagoditi. Gre za starej{e prebivalstvo mest ter {ibkej{e dru`bene sloje, ki nimajo dostopa do novej{ih tehnologij. Ta razkorak, ki je zelo zna~ilen za sodobne dru`be, se pogosto ozna~uje kot »digitalni razkorak« in predstavlja zahtevno nalogo za dru`bo prihodnosti.
Udele`enci konference so bili zbrani s celotnega sveta in vsi so imeli prilo`nost predstaviti svoje poglede na razvoj sodobnega mesta. Zborovanje ni pomenilo konca razprave, saj so organizatorji oblikovali spletno stran, namenjeno nadaljevanju diskusije in izmenjevanju izku{enj tudi po kon~ani konferenci. Najve~ja prednost konference je izhajala iz dejstva, da so se zbrali mlaj{i raziskovalci iz najrazli~nej{ih ved (geografi, sociologi, na~rtovalci) in okolij (Evropa, Zdru`ene dr`ave Amerike, Azija). Zborovanje in ve~dnevne delavnice so se izkazale za odli~en na~in izmenjavanja idej in udejanjanja teoretskih in prakti~nih raziskav na nivoju mesta.
David Bole
3. sestanek raziskovalcev INTERREG projekta DIAMONT
Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11.-12.3.2006
Organizacijo 3. sestanka partnerjev mednarodnega projekta DIAMONT je prevzel Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je eden od 8 partnerjev v konzorciju. Temeljni namen sre~anja, ki je potekalo je v Pre{ernovi dvoran v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil pregledati teko~ega delo v trenutno potekajo~ih delovnih paketih ter vzpodbuditi razpravo o povezavah med posameznimi delovnimi paketi.
DIAMONT - projekt v okviru Interreg IIIB programa za obmo~je Alp te~e `e drugo leto. Zdru`uje znanstvenike in strokovnjake iz {estih evropskih dr`av: Avstrije, Francije, Italije, Nem~ije, Slovenije in [vice, ki i{~ejo in razvijajo nove poti regionalnega razvoja v alpskem prostoru. Projekt, katerega polno ime se glasi Podatkovna infrastruktura za Alpe: omre`na tehnologija po meri gora (Data Infrastructure
107
Kronika
Geografski vestnik 78-1, 2006
in the Alps: Mountain Orientated Network Technology), je zasnovan kot podpora prenovi zasnove in vsebine ter ponovnemu zagonu Sistema za opazovanje Alp in informiranje o njih (SOIA). Projekt je bil zami{ljen v organih Alpske konvencije in njegov cilj je soo~iti vsebino Alpske konvencije s pri~akovanji strokovnjakov ter zahtevami prebivalcev; dolo~iti neskladja, ki vplivajo na razvojne procese v regionalnem razvoju; izpostaviti pomembna razvojna vpra{anja ter mo`nosti vzdr`nega razvoja ter ob upo{tevanju kazalnikov izdelati orodja regionalnega razvoja.
V ~asu sre~anja v Ljubljani sta bila dva od sedmih vsebinskih delovnih paketov (DP) skoraj gotova: DP5 in DP6. Namen DP5 je bil ugotoviti vpliv kulturnih razlik na trajnostni regionalni razvoj Alp v prihodnosti. Cilj je oblikovanje trdne osnove za nadaljnje znanstvene razprave. V idealnih razmerah bi to lahko bil za~etek procesa, ki bo okrepil medsebojno razumevanje podobnosti, razlik in posebnosti vsake alpske regije. S bo zagotovljena osnova za nadzorovanje trajnosti pri regionalnem razvoju v okviru Alpske konvencije. Ne presene~a, da rezultati raziskave DP5 do dolo~ene mere opredeljujejo vpliv ukrepov regionalne politike na raznolikosti: v vseh alpskih dr`avah si prizadevajo (~eprav so v podrobnostih razlike), da bi zmanj{ali regionalne dru`benoekonomske neenakosti s spodbujanjem gospodarske konkuren~nosti, inovativnosti in produktivnosti. Vsem je tudi skupna te`nja po vse ve~-ji osredoto~enosti na regionalne mo~i in potenciale. Skupno je tudi jamstvo za trajnostni razvoj, ki je obi~ajno povezan s prizadevanji za pove~anje vpliva udele`benih in integrativnih procesov in z iskanjem najbolj{e kombinacije bottom-up in top-down principa pri sprejemanju odlo~itev v regionalni politiki. ^e na institucionalne vidike regionalne politike pogledamo od blizu, opazimo znatne razlike med alpskimi de`elami: ~eprav imajo vladne slu`be najve~krat na skrbi izvajanje regionalne politike, obstajajo o~itne razlike v smislu »ozemeljske geometrije«, to je. katere vladne ravni so odgovorne za take ukrepe. Kljub splo{ni tendenci vedno ve~je vklju~enosti civilne dru`be so velike razlike v stopnjah sodelovanja in pritegnitvi zasebnega partnerstva.
Namen DP6 je bil pridobiti splo{no predstavo o najpomembnej{ih zadevah, ki vplivajo na sedanji in prihodnji razvoj Alp. K sodelovanju v raziskavi s pomo~jo metode Delphi smo povabili strokovnjake in déle`nike iz vseh sodelujo~ih de`el. Podali so svoja mnenja o izzivih, problemih in mo`nostih, ki so
Slika 1: Udele`enci sestanka v Ljubljani
108
Geografski vestnik 78-1, 2006
Kronika

DP5
DP6
Zmanj{evanje vplivov
kulturnih razlik na regionalni razvoj
Raziskava o glavnih vpra{anjih razvoja vAlpah

Izbor glavnega trenda (tema urbanizacija):
»Lokalna sredi{~a in obrobja med sodelovanjem in tekmovanjem«
Podatkovna baza xml
(izmenljiva s podatkovno bazo SOIA)
Vsebuje podatke, kazalnike in orodja
I I I I J      L -
Produkt za SOIA
Slika 2: Potek delovnih paketov pri projektu DIAMONT
`e tu ali pa se bodo morda pojavili v prihodnosti. Po teh ocenah so bili opredeljeni ustrezni pokazatelji razvoja in izbrane specifi~ne usmeritve prostorskega razvoja, ki bo podrobno raziskan v naslednjih delovnih paketih. Odgovore smo zdru`ili v osem glavnih problemov. V osrednjih obmo~jih se soo~amo s pritiski prometa in aglomeracijski procesi, v robnih z marginalizacijo pode`elja. Subvencije sicer lahko nekoliko upo~asnijo proces zapu{~anja teh obrobnih obmo~ij, prepre~ile pa ga ne bodo. Glavne nevarnosti so depopulacija, staranje prebivalstva in izolacija, ker se storitve zgo{~ajo bolj v sredi{~ih. Najpomembneje bo zmanj{ati te neenakosti, in sicer z izbolj{anjem konkuren~nosti pode`elja. [irjenje mest pomeni vedno huj{i boj za ugodna zemlji{~a v dolinah in ravninah. Po mnenju nekaterih predstavljajo dana{nji pritiski manj{o gro`njo, kot so jo pred nekaj desetletji v obdobju najradikalnej{ih sprememb v pokrajini.
Zelo pomemben pojav je tudi turizem. Sogovorniki navajajo sobivanje razli~nih oblik turizma: mno`i~nega turizma, ki zahteva velika vlaganja in nenehno odkrivanje novih tr`i{~ ter drobnih turisti~nih dejavnosti, kot sta na primer kme~ki turizem in pohodni{tvo. Po napovedih bo povpra{evanje po kme~kem turizmu nara{~alo, kljub temu pa ne bo nikoli postal gonilo razvoja panoge. Nekatera naselja v Alpah so preobljudena in za njih je treba najti re{itve za u~inkovito obvladovanje pritiskov na okolje. O u~inkih klimatskih sprememb se danes na {iroko razpravlja. Naravne nesre~e in izguba biolo{ke pestrosti tvorijo le en vidik, drugi je vpliv na turizem: skraj{evanje zimske smu~arske sezone ali pogostost ekstremnih pojavov, kakr{ni so izredno mo~ni nalivi ali poplave. Strokovnjaki opozarjajo, da je nemudoma treba za~eti s preventivnimi ukrepi, kakr{no je uresni~evanje mo`nosti za var~evanje z energijo. Ko govorimo o Alpah, nikakor ne smemo pozabiti omeniti gorskih gozdov, enega najbolj tipi~nih alpskih habitatov. Klju~no vpra{anje je, kako ohranjati vse njihove mnogovrstne funkcije, in sicer proizvodno, rekreacijsko, ekolo{ko in za{~itno. [irjenje gozdnih povr{in bi lahko bila prilo`nost za o`ivitev
109
Kronika
Geografski vestnik 78-1, 2006
gozdnih rezervatov. V ekonomskem pogledu je donosnost gorskih gozdov nizka, v prihodnje pa se lahko pove~a obenem z razvojem pridobivanja energije iz biomase.
Omenjena delovna paketa tvorita {iroke temelje projekta. Naslednjo skupino tvorijo skoraj kon~ani DP7 in DP8 ter DP9, ki pomenijo podatkovno jedro projekta in njihovi rezultati bodo pripeljali v zaklju~no, aplikativno obdobje, to je v preverjanje orodij v testnih obmo~jih. Izbor testnih obmo~ij in prvo preverjanje pa je naloga na{ega in{tituta. O tem pa ve~ v prihodnjem poro~ilu.
DIAMONT je droben kamen~ek v mozaiku mednarodnega sodelovanja, v katerega je vpet GIAM ZRC SAZU, vendar nam odpira {tevilne nove mo`nosti in nove perspektive. Tako kot z vsemi Interreg projekti je tudi z njim povezana zapletena in obse`na birokracija, ki jo nadgrajuje slovenska posebnost, to je nezadostno nacionalno sofinanciranje. Bili smo uspe{ni na razpisu in pridobili maksimalnih 15 % sredstev Ministrstva za okolje in prostor, ki skupaj z evropskimi sredstvi zagotavljajo 90 % pokritje. 10 % »luknja« ob skoraj enoletnem zamiku dotoka evropskih sredstev pa povzro~ata nemalo te`av v sistemu, kjer je ves pridobljen denar namenski.
Ve~ informacij o projektu (tudi v slovenskem jeziku) na strani http://diamont.uibk.ac.at.
Mimi Urbanc
3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R.A.V.E. Space
Var{ava, Poljska, 4.-7.4. 2006
Sre~anje raziskovalcev in strokovnjakov iz petih evropskih dr`av v Var{avi je bilo namenjeno predstavitvi delnih rezultatov in usklajevanju nadaljnjih aktivnosti projekta z akronimom R.A.V.E. Space, ki v okviru programa Interreg IIIB CADSES poteka `e od marca 2005. Slovenski raziskovalci in strokovnjaki imamo pri ambiciozno zastavljenem projektu pomembno vlogo, saj je vodilni partner projekta RAVE. Space Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Vodenje projekta je zaupano Poloni Dem{ar Mitrovi~ z Direktorata za prostor. Slovenijo zastopajo {e Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Ljubljanski urbanisti~ni zavod. K sodelovanju je bilo povabljenih pet tujih partnerjev iz obmo~ja CADSES, Srednje, Jadranske, Podonavske in Jugovzhodne Evrope, in sicer: CEI (Central European Initiative) in DPAU (Dipartimento di Progettazione Architettonica e Urbana, Università degli Studi di Trieste) iz Italije, Fundacja Innowacja iz Poljske, Regija Jonskih otokov iz Gr~ije in Zavod za {kolstvo iz ^rne gore.
Sre~anje na Poljskem je organizirala Fundacja Innowacja, nevladna in neprofitna organizacija, ki jo je leta 1989 ustanovil dr. Wojciech Pomykalo, ki osebno sodeluje tudi pri predstavljenem projektu. Njihova dejavnost je usmerjena v eksperimentalno in inovativno izobra`evanje, zato so leta 1996 v ustanovili Var{avsko {olo za socialne in ekonomske {tudije, od leta 2002 pa razvijajo tudi lastno televizijsko postajo EDUSAT, ki jim omogo~a izobra`evanje na daljavo. Izku{nje poljskih partnerjev bodo vsekakor koristne za doseganje ciljev projekta R.A.V.E. Space.
Namen aplikativnega projekta s popolnim naslovom Raising Awareness of Values of Space through the Process of Education je dopolniti obstoje~e izobra`evalne programe sodelujo~ih dr`av z u~nimi vsebinami in metodami, ki bi pripomogle k bolj{i ozave{~enosti mladih o vrednotah prostora in njegovega na~rtovanja v smeri trajnostnega razvoja. Kajti le tak{en razvoj bo zagotovil ~loveka dostojno `ivljenje in blaginjo prihodnjih generacij. Projekt RA.V.E. Space je tako le eden od kamen~kov v mozaiku Desetletje Zdru`enih narodov za izobra`evanje za trajnostni razvoj, kot je obdobje 2005-2015 poimenovala Organizacija Zdru`enih narodov za izobra`evanje, znanost in kulturo (UNESCO). Vzporedno s spremembo gospodarskega in politi~nega sistema je Slovenija tudi v okoljsko politiko in prakso za~ela vna{ati na~elo trajnostnega razvoja.
@elja sodelujo~ih pri projektu je torej, da bi obstoje~e u~ne vsebine prepletli z nekaterimi novimi vsebinami, ki bi u~ence u~inkoviteje usmerjale k prepoznavanju vrednot prostora, k pravilnemu ravnanju z okoljem in k celostnemu razumevanju vzrokov in posledic posegov ~loveka v prostor. Zato so aktivnosti pri projektu usmerjene:
110