St 4. V Gorici, dne 20. jaiiuarjra 1893. TeSaj XX1IL SS o <; a" | izhaja '3ak petek o poldne in relja s i prilcgwa ^Prunoree- in .Gospo-tfarsiii LW vred po posri preje- jnana a!i r Gorki na Jom posiijana: > Tse leto .... gld. 4-40, ! I Vol leta .... „ 2-SO, ; Cettt kta .... ., 1-10- ; Za ioje de-stele toliko vec, koiikor je ; Tet'j* poaRilna. ! i Delaveera Le draeiin uianj premoz- [ aim BOTim sarsenikom narocuino Wiir i iaino. ako se cgla*e pri sipravni*tT>r. I „Primorec" izbaja vaakib. U dnij r cb eeeia z ravnimi (na par) ^Soeiiii- i mi1* stevilkaEi. „Co«porfaraki List" izhaj;» in se priiaga rsak (Em»a je, ker n svojo biezHu-jno ni.i!tiiuarKostj.> Ae take ne zusluziino. Prosi-ni!>. b-pi'i pto--.ii:io, u:<\ b» vsak zaveden SSo-venrR v dczeli sr; oufcr.it pm'ital in potem resno uvazevat flanek podjiazuafteir.i.i na-sbivom v zadnji sUrvilki. Clanek se .lanes nadaljiije; prat' zanimiv .i«, It; i-itajti; fja. Kiituorkdii se n/iemo, pov.sod n^lcda-nn» ;<:<» krivi*-. ki ht- nam K<»de, ker smo .....! Nie Milfn'nosti, ni(" zawsti, ni« putio^a, sama kpjtkosf, in ponizuost nas je, da radi/vidjno hlapCiijmno tnj<*«vi peti in s« poijubtj/iino Sibn, h k;;.tb!'o nas tep^jo. AH tit tak«"j V Oposckaj, kdc»r mortis ! Dan na da:i se oglasajo zeije in za-Iituve, naj bi nasi drzavni po-jl.-mci p«>Mie-maii in t a «l o c e S j; o o d 1 o <'• n o s t in sri':ii!).st. Kdor tako ^ovui'i, velji nava-dno za strahijega radikaiea. 'iV.dn po^Iejmo ga blizt*. opazujmo njegovo delovanj^ in ravnanje, kaj opazini'*? Da o radikalizmu, da, niti o pravi narodni zavesti, o narod-nem putiosu vei'inoma iii ne dnha ne sluha, ko Li trebah v dejanju pokazati, da narodna stvar mil m Ie pu'hla t'raza, le praz-na beseda, govorjena med istii-imi stenami v veseli drnzbi pri kozarah vin^ke kapljt-ce. Od nasih pi»slaneev s« vedu<» in v«:d-no zahteva. naj bodo o.lios'ni. kakor Mlad »-felii: ponavljajo se c*rb'. glasovi, i: a j bi »Ii z njimi vied v odlo^no opri/,icij.>. Toda za to pa prav \\'w r.e skvbimo. da bi za nasimi poslanci ?>tali tudi fak«*» trdni v..liki, kakorsni st.'je kak«-r skals za Mbidoeehi: da bi stal za njimi tako zavedeii, odloeeu in sam na se pouosen narod, kakoisen je ceski, katt-ri bi se s pfsslanci vied bujeval za svoje ptavice. Pri nas vse deto pns'v'.iiiio poslancein, mi pa dizimo roke kti/.etn in Jim delamo ceb't — f>vke. Na ^leskeir. bi fiaan'ui tiradi ne iu>rAi tako poslovati. kal'.or dela'» pri na-, k<-r vps narod bi s»- jtrn upil kakor jeden 1.1 ¦?.. Ako bi n. pr. _na (»ori>keai nanient., ,Sb>-vencvv ziveli Tehi. r;.ti mio If*to bi \\-c v.tt vladale pri c. kr. k::>.tiJNki drnzbi danasjo razmtre; oni bi pri>topili v relikem stevilu ter potem drnzbo prlredili p» svoj^ni srou za svoje pi»trebe. Poma^aj si sa.a in P» »ir ti bo pomagal, Uei pre?uv-ir. Ivuk.'» Ia!iko je poslanceni delovati. ako i en a j<> t a k n ii-r o d z a s a b o ! Ker pa r.i labka ivL. ves narod. zlasti tak.) n*izreLen» golobji, kakorsen je nas, pripi-aviti do tdike odlu'c-nosti, morali bi mu dajati Iep izgrled vsaj slovenski razumniki. zlasti tiati. ki se mwl Stirimi stenami siluo radikalro repencijo proti vse.strau.sko zaloatnim odnosajem na Sloven.skem. Pojdimo dalje v podrobnosti. Za dnnes o politi&oi npravi na Goriskem. Citateljem uasim je znanor da nemsci-na v Istii ne velja kot dezelni fezik. Zat6 bi glavarstva ne snieia dopisorati obcinain v nemsgini, marve-! v enemdezelnihjezikov, kiso: slovensCina, hrvasSinain italijanscina' Toda obSiae morajo game na to paziti. da se politifine oblastnije drztj tega nadela, kajti le: bedeaih je pravica. Ako bi kaka siovenska oboina dobila nemiki ali laSki dopis, mora se pritoSiti in gotovo zmaga. Kakor nemSfiina v Istri ni de-^elni jezik, tak6 ni tndi pri nas na (ToriSkem; zaio se bo morala pvej ali slej povsem unmkniti iz vseli uradov in sol. Toda, fie bomo tako rok« kiizeni dr-zali, kakor d slej, ne dose/.enio nikoli tega naaiena. lies ju sieer, da se zadnji iias po-liticni uradi na fcJoriskem nekoliko bolj ozirajo na naee'o jezikovne onaknpravnosti, a se dalei"; smo od tega, Icar bi nas moglo v tem oziru povsem zadovoljiti. Krivi pa smo sami, ako se tu vsak dan godi nasemu jeziku velika kriviea. Xemseiiia na (iioiiskem ni dezelni j«-zik, zato bi poMMcni uradi nafeloma ne sme-li dopisovati strankani ali zupanstvons v ten: jeziku. A kaj se godiV Okrajna glavarstva dopisnjejo, kakor .se, jim zljubi, a mi vse film in inirno utikaino v iep. Ivo bi i zaport-do ma zopet romali tjekaj, od kodrr so pri.sli. Ako bi to ne pomngalo, prito/.eval id se, drug za drugiin do zadnjo instance, da bi grid' Taaiie iimd samo z njimi dosli o|ir.ivila. Konef-iio bi bilo vse to se uajlivalezinsi materijal eeskim drzavnim poslaucem, da bi v drzavnem zboru po vrednosli in z ne,-stiivilnimi dukazi osvelljivali take, vrazuiere. Ker pa na (foriskem no zive Crbi.zato o vsem tern ni ne. duba ne slulia. Slovenei vidimo na svoje oi'i, kako okrajna glavarstva d<;pisujcj<( italijanskini oliriiiam edino le v italijansiMni, kar je. prav in posteno; a ista glavarstva dnpKujejo slovenskim olu'd-nam nemski ali laski. In mi Slovene.i niol-eimo k vsemil teinu, se vee: colo sami dajo.mo povod, da se. tako postopa z nami. Ako pride k politiftui gosp^ki nas kmetii", no, on vsaj govori slovenski, k(;r drugega jezika ne zua, ptsma pa sprejme niinio vsa od krnja, j»a naj hi bi!a pisana tudi tiuvki; potem pa leta e>ki)zi nemskutarijo; vse dopise na gla-varstvo ali nauiestnistvo jiiscjo edino le. v zvelieavni nemsciui. Imamo tudi dnkaze.. da iiftaferi taki in enaki veijaki se dobrikajo poiitiiMiim gosposkam s tern, «;es, d a j i in je s,e ljubse oe morejo dopisovati v n e ni s k e. in jeziku. A k a r j a n a j; I *t b-se, take dokaze im a celo grot' '!' a-a f i' h v r o k a It, k a k o r j e i> o v e d a 1 v o s e b u e in p o g o v o r it z n a s i m i p o-slanci. Ako bi ,ski in podajajmo le sloveuske uloge; ako dobimo nemsLe ali laske odgovore, resitve, dopise, itd., zav-raSajmo jih; ako to ne pomaga, pritozujmo se do visjih oblastnij. Koliko loze bi bilo potem naSim poslancem odloCneje stopiti na noge ter zahtevati narodnoenakopvavnostV! Tako so pa vsak liip v nevamosti, da jih vlada lahko z dokazi ne osmesi, da ujihove zahteve niso ob enem tudi zelje iu zaliteve tajveljavnejsih volileev v dezeli. Pojdimo zategadel svojitn poslancem na roko ter bo-jojmo se 2 njimi vred za narodno enako-pravnost, Kajti poslanci lahko veliko vefi in loze dosezejo, ako njihovi volilci n<^ drze kri^em rok; vojskovodje potrebujejo tudi hi'Hbrili vojakov. Zategaded bodi cola Sio-vo>'ja en ram bojui tabor, kateremn na ftelu stojti drzavni in dezelni^poslanci, Nismo se [tri koncu; prihodnjifi dalje. lhsfave't.— Nekateri gospodjo v Trstu, ki vidijo pri nas na Goriskem v vsem, Cesar ne poznajo in ne umejo, v 1 a d i n o roko unies, so se spodtikali nad nasim prvim Claukom pod tern uaslovom, ker smo tamkaj veekrafc imenovali neko vrsto — „radi-kalcev". Da, take „radikalceK mno fie le zaeoli ftihati, ker ti so prava nesrefia v politicnem naSein bojevanju. Pri kozarcih vina, v veseli drnzbi mod stirinii stenami, ni nikaka umetnost biti „radikalec", t. j. zabavljati proti vsemu, kar sedaj stoji, ter vse kritikovati in v niC devati — v dejanju pa ne le nie storiti, da bi se se* danje stanje premenilo, marvefi celo ovirati, da JSIovenci nikjer ne pridemo do veljave in ugleda. Takih „radikalee,v" je vsepoluo, ki zaslitzijo nekoliko rezkih ofiitunj. Ne le v !) i) s e d i, nmrvefi v d e j a n j u kaiimo svoj radikalizem; vsi, kar nas je, delajmo pri vsaki ptiliki na to. da se kriviea od-pravi iu uadoinesti s pravteo. Samo z •/, a b a vl j a a j e m pa na pridemo nikamor, paft pa bi utegniH eel6 nazadovati, kajti taki zabavljaCt in kvitikastri meiiijo, da stove zo svojo narodno dolino*t, ak6 brezobzirno uapi'ulajo iu cesto s podliuii i n s i a it a « i j a in i ki vavo zalijo cast in postenje tistili, ki za narod dela jo. Taki ljudje naj lie zlorabijo radikalnega inienall Toliko za daues na tem inestn. > Pri* j-ravljeni smo tudi jasn(^je govoriti, kajti ta lak-rima na naseni narodnem telesw se mora korenito izleCiti, (Dalje). Nekateri se izgovarjajo, da jim drustvo zato ne ugaja in da se zat6 ne marajo vpi-sati vanj, ker gospoduje italijanScina v vseh zbontvih in odborovili sejah in ker oni tega jezika ne znajo in ne morejo govoriti, jim tudi nift ne koristi, deleziti se druzbenih zborovanj. Tudi res! Toda ta izgoyor velja le toliko easa, dokler so slovenski kmeto-valci in kmetijski prijatelji v veliki, oCitni in a a j s i it i v druzbi. D r u z b e n i k i d e-1 a j o d r u z b o, k a k o r S n o oni b o 6 e-j o. Kedar nas bo toliko pri zbonh, da bo treba uase glasove v reseu poStev jemati, ali kedar bodo celo nasi glasovi odlofievali, takrat se na mah spremene doti^ne raz-mere; moral se bo ustanoviti nekak m o-d u s v i v e n d i med druzbeniki obeh na-rodnos'ij, po katerem ne bo zaljena enako-pravnost, pa se bodo razprave vendar mirno in dostojno vrSile iu bo drustvo nemoCeno po notranjih prepirnostili zvrsevalo svojo biagotvoruo nalogo. Mi nikakor ne zelirno niti razpora, niti razdora, marvee namera-vamo doseei, da se nasa kmetijska druzba jio mnogobrojuem pristopu slovenskih kme-tovalcev in kroetijskilt prijateljev ojaci in da postane v vsakem oziiu — tudi po svoji sestavi — prava, veljavna zastop-niea kmetijskih kori'stij cele nase p o k n e 2 e n e g ro fi j c. —V naseni dezelnem zboru je s pofietka tudi gospodovala italijanscina; odkar je pa po spremembi volilnega reda poenaCeno stevilo dezelnih zastopui-kov te in une narodnosti, udomaCujo se tudi siovenscina tedalje bolj v dezelni zbovniei in njenili uiadiii. Poslanci. ce hocejo, go-vore in porotajo zdaj vsak v svojem jeziku, sejni zapisniki so spisnjejo, dezeSne postave se izdajejo v obeh dezelnih jezikih itd. Kar se jo s tezavo, to je po bistveni premembi dezelne ustave doseglo pri dezelnem zastopu, ravno to in se vec je veliko loze dosefii pri kmetijski druzbi. Tu ni treba najmaaige preuiembe pravil; zadosfia samo, da pristo-pirno v zadoatnem stevilu, da se resno lo-timo sodelovanja in zrtvovanja za preko-ristno stvar, da govorimo in se mo§ko do-govorinio z sodruzbeniki druge narodnosti in p o § t e n „modus vivendi* se kniaUi ustanovi brez prepirov in razdrazb, in sicer tak „modustt, kakorsen bo v ko'rist in Cast nam in druzbi, Zato nam daje najzaneslji-veje porostvo preskusena pravicoljubnost aaSega prevzviSenega predsedaika, Nekateri nienijo, da vendar ni vredno toliko placevati vsako leto za malenkostne koristi, katere ei moremo obetati od kmetijska draLbo. Ti taki govore, kakor razu* mejo, ne da bi poznali dru^beno veljavo pri visoki vladi, zlasti pri kmefcrjskflm mi-nisterstvu, ne da bi v poStev jemali ofiitne uspehe dosedanjega dra»benega delovanja, ne da bi se ozrli okrog sebe ter uvideli in spoznali, kako obsirno polje ima Se pri nas na Qoviskem kmetijska druzba za svoje de-lovanje, predno nas dovMe do tega, da bomo v viuarstvu, svilarstvu, sadjarstvu, givinoreji in poljedelstvu sploh in dotifinih obrtih lahko tekniovali z drugimi dezelami, ki so se poprej zaeele gibatl in so morda v srecnejsih prometuih razmerah dospelo ia do veliko vifije stopinje kmetijskega napred-ka nego naSa, akopram so pri nas zlasti podnebne in zemljjSfine razmere jako ugodno kmetijstvu. Vse pokrajino nafie des5t,de so U niile ve6 ali nianj dobrofc, ki jih je v tekti Casa posrednje ali neposrednje delila naSa kino*' tijska druzba. Ako bi hoteli iz letnih poro-fill o druzbenem delovanji in iz letnili ra« fiunov posnoti vso to, karjeie olia odsvojn nstanovitve do dana^ii. 'i 8asa storila v prid nafiemu kinetijstvu, uapolnili bi debelo knjigo. A mi • ue bomo segali v ono davno preteldo dobo, ko jo bilo okoli goriSkega mesta in dalefi na okrog fie skoro vse golit „gmajua", ko so so na ilovnatom griftu „Rafutu" za goriskim gradom poskuSiye delale z razuoVrstuimi setvami in nasadi pa ni ltotelo ni6 roditi; ko je M§a tUmzba avajala krompir, deteljo in druge koristne rastline v dezelo-in se z uspehom trudila,' da so se tu udomafiile; ko je delala prve murbine nasade in jela Siriti svilorejo itd. itd. Sad takratnega druzbenega delovanja uzlva §e dan danes cela dezela, a nehva-leznost, pravijo, je plafiilo sveta; diuiba, ki je ledino orala, je skoro pozabljena. j,Za to, kar j e b i 1 o", pravi Nemee, „ue da zul niti vinarja".ln mi posnemamo zalibog tega zida, ker se ne zmenimo za neprecenljive zasliige naSe druzbe, o kteri smelo trdimo^ da je postavila temelj razumnemu kmetijstvu na GoriSkem in da je na temtemelju skrb-no. pvevidno in vstrajno delovala v celi 127 letni dobi svojega obstoja. Toda vrnimo se raje iz preteklosti v sedanjost in odgovorimo na vpraSanje: Je-H kmetijska druzba po svojem delovanju v zadnjih 20 letih vredua, da jo podpiramof Gotovo, da jel Naj omenimo samo mimo-grede, da se je ona mo6no potezala za to, da se je ustanovila v Gorici de^elna kmetijska Sola, kateri je v porabo odstopila svojo obSirno kmetijo nasproti • staremu po-kopali^fiu, in dalje, da je njeno prizadeva-nje pospeSilo ustanovitev svilarskega in vi-narskega posku§ali§Ca, katero se je v zad-njem 6asu razvilo v preva2en kmetijski za-vod ter nosi zdaj naslov „c. kr. kemifino kmetijsko poskusalisfie". *) Ocena teh pri-dobitev bi nas zapeljala v predolgo raz-pravo, zato jo prepuSCamo fiastitim 6ita« teljem. Posebnih zaslug si je sknpila na§a druzba za zboljsanje govedoreje. S pomocjo izdatnih dizavnih podpor ustanovila je v raznih krajih poskoCne postaje s elstokrv-nimi plemenjaki treh pasem, friburske za Furlanijo, belanske za gorske okraje in unterwaldenske za Kras, Vipavsko in go-riskvi okolico. Po tem nacum razuinnega krizanja zboljSuje polagoma domafia plemena v vseh pokrajinah naSe de2ele. Polagoma^ pvavimo; ker, kakor nikdo ne vidi trave rasti, tako tudi nikdo ne more od enega dne do drugega, in tudi ne od enega leta do drugega zapazovati, kako se po uvMe-; nib. Sistokrvnih bikih zbopuje domafia go-veda. Uspehe je nvidevati v veSjik Sasovnili odlomkih — *in pri nas na GoriSkein, in prav.posebno v uekaterili pokrajinah gorske strani, kjer imajo gospodavji sami vedjo skrb za"to, vidimo lahko, fie ltofiemo videti, ofiitne uspehe. *) zlal, da je ta riapis ie nomiki in italjjauski. 55akaj? Sami smo krivi l'Zakaj ae ne zgauesao! Za-kaj ves slovenski del deSele ne protestttje proti ta-kemu 2aljenju slovenScme? — U r e d n. k Velika nadloga na uaSem Krasu je pomanjkanje vode; — aivinorejec jo naj-hnjge oMuti, ko vidi svojo zivino zejo tr-peti ia vsled tega zaostajati v razvoju, bo-lebatj, Spozuavsi mtjno potrebo razumno napravljenih napajalitf, podpirala je naSa droiba r sponuumljenja a kraetijskim mini-starstvom Tec let zaporedoma vse tiste ob-ftine d» Krasu, ktere so si gradile svoja napajalBea, a vseiej s pogojem, da so morale take oWraejogoaditipriniernopovrSino golih obcinskih zeu»ljis5. Tako je istofiasno pespesevala dyojno korist sivega Krasa. — Eo ie zacela sviloreja Mrati, ker so poprej nepo^nane bolezni jele napadati svilode, airila je draiba lahko razumljive poduke med sviloiejce. kako varovati se takih bo-leznij kako pregaajati jib, kakd vzgojevati zdravo svilodno seme itd., iu astanovila je celd w posawezmh krajih svilorejska prei-skovaliica, katera imajo nalogo nepremolnim arilorejcem svilodno seme zastonj mikro-skopieno preiskovati in navajati jih k ra-zamni reji. — S poukon in pridobivanjem izdatnih drzavnih podpor pospeSevala je dalje aaUnovitov vinarskih in sadjarskih drnstev, o katerih *alibog, ne moremo v obee pobvalno govoriti, kajti edino dornbergko iivi in je zvesto ostalo svoji nalogi, — tri droga hirajo, de niso ze cisto pemria. — Kmetijska vai ge 1.200.000 frankov, da odSkodi svoje prednike, od kafcerih je prevzela delo. Dobicek od te lopovske manipuiacije so imeli panamske druzbe upravitelji. Od posamnih podjetnikov je slovefti Eiffel najbolj kompro-mitovan, ker je najnesramneje varal. Tako je za neke potrebSSine zara5unil oaem milijonov, Ceprav je zanje placal samo 1,600.000 frankov. Sedanje stanje panamskih zgradb je jako zalostno; ge tisti milijoni, ki so se de-jaiiski zrtvovali za zgradbo, so izgublteni. Anglegki list BPal Mall Gazette" priobfiil je odlomek nekega pisma, katero je pisala dama, mudivga se pred kratkitn v Panami. Tadama pile: Nastanili smo se vKolonnin | si ogledali dela in priprave. Ob prekopn I lezejo dolge vrste voziSkov; veter jenanje [ nasul prsti, povsod raste trava in poganja-jo bnjne cvetke. V posebnih skladig&Sh je [ nad petdeset popolnoma zarnjavelih in pov-| sem neporabnih lelezuiSkih strojev. V ka-nalu stoje 8olni, ladye in mali parniki; vse trbhni in razpada. Tri cetrtiiie mesta so neobljndene. Ferdinand de Ttesseps dal je napraviti neke vrste pristanski jez, da si je na njem zgradil hiSo. Ta jez je veljal celo premozenje, a sedaj se podira in ne rabi nikomnr. Jednako delo je zacel sin ujegov, Charles de Lesseps; kar je zgradil, jepro-padlo. Najzivalmejga fantazya si ne more predstaviti sedanjega stanja panamskega podje^a*. (Po ,81. N.«) Politidni razgled ZagrebSki nml4kof, 0 tej f.-«-vaSni zadevi imd ^Slovenec* sledeSe poro-cilo s Ht\<.iSkega: n 0 nahm bodofcm mdSko-/m se Se zdaj niS m v4, dasi je Se dve letif od Tear je na$a velika nadvladikovina lidova. Kakor je Le nelcdo porofal v Vahm cenjenem ftsJtt, je veega tega krivn na$a liberalna vlada. Ona bi rada posadila na prestol m o&d iz svojih vrst. Da Vatikan ne potrdl takega kandidata, je umljivo. Vlada naSa je tako omamljena in opi-janjena deloma od $idomtvat deloma od mad' jaron4vaf da vet m*lo6i dneva od noSi, luU ] od feme. Ker imd $e vse v rokah, mi&li, da j je tudi cerkev njej fodv?&ena, da je ona tu ! prva oseba, ki ima odlofooati, Ona smatra { cerkev in dtthovstw, viSje in niije, za svoje ' singe, kateri naj bi izvrhvali njeno voljo, za-i tlrujo&o vert>ko in narodno zavest. Vlada naSa vidi v cerkoi in njenih no-¦ siteljih le neko fonnalnost, katera mora za : sedaj bivati, brez katere se pa bode danes ali i jidri lahko izhajalo. Da je cerkev delo bozje, katero haj' bi 'pospetevaio~w$iii in• iasni bhtgor [ namla, fega vlada naSa ne veruje, Le v toliko I trpi cerkev in duhoeM'nio, v kolikor jej I pom ag a Sir it i r azlcris t ijan ovanj e | Ij udtttva. Zato vlada pri nan velika ver-i aim mlaSnnd, \ Iz ten vrxtic qmnamo, kako lu&no je | pri nan, Temu pa mora biti enteral konec, Po naH mitli se mora na bolje ohrn'Ui z novim nadSko/om v Zagrebu. To dobro iutijo nali tnnogobrojni madjaroni z grob okopom na f,el». Jako napenjajo vse site, da bi zopet prihl na bkhupski prestol moi, k i b i n e motil gospodov pri njih delu za I i beral i z em. Pa naj bodo le prepri&tni seojeya poraza; Vatikan je odtodil (I ruzega gospodrt, hitereqa mi z vene- \ Ijem prib I»ragotin 11 vala ml. nabral v Volfah $ gl.t, 40 kr., kateie so darovali: M. Kenda I g!d.t K. Hvala I gld., Jos. Hadaltc »>') ki.:, r.Jan Koto I 50 krM K. Po-dreka 20 kr. Stef. Rukovvc 10 kr., Fr. MiklavK: 6t> ki., AuA. Uibasi«i«': .'50 kr.^ Fr. Hfuedejcii: 'A3 kr., Fr. Fon tia K. 5(» kr., And. Krajiiik 2«> kr.f Fr. Fortunat na 0. 2i> kr., Kr. Pitotiip.c ml. lu kr., ,Ios. Fojtu* ttat 1h kr., M. Hvaia rt kr., manja dnizlia !»> kr., .fak. JMftift v I. 'JO kr., Jos. J{usi<: 1U kr., Ivana Palijoka 1 gld.f Mar. Podr«ka 10 kr., Ana Mlekuz 40 krM KI. Kofol 30 kr., Jera Mitrovti; v i'odmelcu 20 ki., N. N. 5 kr. :« Dr. Hvala 22 kr. Lepazbirka! Takw se pw krajcarjih veliko nabere! NiliCe ne obC'titi, da je k»j dal, a dobremn najud-necui namenu je » tern veliko pomag.. Andrej Urbancif, Tibarij na Pai:i»ab, i gW. —' 61. Anton Jientgar, nadnc. v To'«.-»;«, S(» J%r. — tJ2. Kotar 5 gl. — 03. tjtanti Ver-/ v Gabro-vici 20 kr. — 64. I«l»z Oeinatii': v Kojuii je mibral 1 gld. 3<* 5:-.; darovali so: on sam nampsto kron?- 50 kr.. Ivan Obtak 20 kr„ N. N. 20 kr., I. 1. lo" kr. —65. ,|0/.et' Polj-sak, -A-spuik v Prvacini, 3 gld. Drngaciiim potont je doslo: Kotaoki puutar I gld. — M. K. v B, 1 *;:, — V „SoIka»<*ki rifalnici" zuraii po obrnem /.Lorn 2.2^ kr. — V kriini 1.40 - P-iljeaski v.-¦••ran! in \.(\'ti v Vc-.-.eli dni;Voi ;*.J3. - V. M. v VrtojM 1 gld. • - Leop. Helja. ili/an v balm. l.4'». -- Fr. Saksi:Ia pii Saksidu nabr.ii v vrscli drczbi 2M>. ¦ - Ant. Man-zini. duliov. v Maremselii, «** kr. Ant. Hrrii»t. vikaii; na Siv(!t!jt-«n, 0 gl»|, a. Pavl>;fi«*. xupmk na ^t:* Vi^ki gori, 3 tld. — Janko Sivnik na Jiun;i|j I gld. - G. Partoseva psi aolznem odhodu z "Xabrp/.ine 1 gld. — br. Ant(.»n Tn>ar v Jtovlnla 5 gld. ~- Vai. KIavilbri>teintii* 60 kr. — V veseli drnzbi na dan s»v. Ste-fana na Trnovem f'pwslal Fr. Kodritv 2 gld. 20 kr. — Iz Kobatida poslali so za nase revue otrociCe v Locniku prav kra»en dar : fizola, jesprtnja, zabeie in srinjine. Dobrotnice so naslednje redoljubne Kobarike gg- ¦ 1'. Bajt, M. Miklavicv A. Miklavii. J. Grimtar, T. j Grunt&i-, M. Kranjc, K. blunder, 31. UrSif, ! A. Saa. Vi-hii tega /. A. Nan 20 kr., A. ! Cxbanci6 20 kr. iu 31. tfruntar 10 kr. — I Vse blago je pripeljal v Gi>rico brezplafino znanJ kobarisKi voznik g. Ninij Aiiklavic. — D&rovalkam, voznikn in gospej nabiralki t imenu naie re?ue mladine «b laski meji presrtna hvala! I Lenska podrazniea sv. C. in M. v Go- I rid je prejela: A. UrbanJig, trgovee y G. j 1 gld. — Poverjeniea Karolina Forlani v St. Andrein je pslala 5 gld. letnine in 2 gld- 05 kr. podpornine. Bog obilo poplaSaj yseia dobrotnikom. Beg ohrani med naroi §e nadalje enako po^rtvoTalnost I $xtvnjmo Se za mladino, kajti <5egar je mladina, tega je prfhodnost. Mi pa hotSemo, da je ? Gorici piihodnost iiaia! I „Gori§ki SokoP imel je v nedeljo ve-selico s petjem, deklaniacijo in dramatifinim prizorom „Pravi Slovenec". Udelezba je bila slabga, nego navadno. — Dne 2. februarja ob 4 pop. bo ob3ni zbor, ob 8. pa plesna zabava z glasovirjem. -— 14. febr. bo pies z orhestrom. Ustopnina za ude 50 kr., za nende 1 gld. nKi!inovaiiiento'' od srede imel je zo-pet smolo; drzavno pravdniStvo je zaplenilo kar eelo prvo izdajo. Popoldne nam je dm-' ga izdaja nekoliko" kasneje priSIa v roke. Ta Stevilka- -pvitta&a* posebne pozornosti vredno berilo o difutstvn in irradentizmn. To je list, ki je vredoii vsestranske podpore. Opozarjamo nanj slovenske prvake, da bi ga podpirali, ako hote, da se vzdrzi. Zdaj se mora boriti s sto neprilikami, ka-tere pa srefino premaga, ako mu homo po-magali, da vstraja v pravifini borbi. rLoga \azionaIo . — GoriSka podruz-nica tega dmstva iniela je v nedeljo svojo prvo glavno sknpsoiiio v m e s t n i d v o r a-n i nasproti ljudskemu vrtu. Navzo^ je bil tudi zupan dr. ifaitrovic. — Predsednik Carlo S e p p e n h o f e r, mirodilnicar (dro-gijer) nasproti nadskofovski kapeliei, pozdra-vil je navzofe zborovalre ter vefiino svojega govora posvetil pr>kojnpmn Favetti-ju. Ivo-nerno je pozdravil znpana, ki ho je zahva- iii in vosi'-il Legi usppsno dtdovanje......Po- tt'm je poroCal tajnik Ibmibii^ ki ima .svojo trgovino nasproti ogerski kroni, o diustvo-nem delovanju. Povedal je nmogo, kar nas jako zanima. Prav, bomo znali uvazuvati. — baljc je isti porofal o denaniem Ntanjii po-driiznice. -- Dohodkov je initda 2.r>i»7 gld., stroskov pa 2351 gld. — Na to so je o^la-sil o d v p t n i k in d v/. el n i o d b o r u i k dr. Verzegnnssi, ki ima svojo odvptnisko pi-arnico v Kajlmvi hisi na k\>v\\\\, ki v imc-nu vstdi udov zalivali bivsi odbor ter izrefte zpljo, da bi novi odbor Iioilfl po istih pottdi, kakor dotedatiji. V nandnistvo so bili na to izvoljeni: I'rvome^tiiik ('arlo S e p p t« n li o f « r; ii'ame-stnika dr. Adolf (Jolob in zid dr. Grnzia-dio bjizzatto; tajnik lionibie Jiirij; nje-g»»v nameslnik dr. Adolf K o d o r in a p.; (1p-naruirar Ivan Hrumo; njpgov nanuwlnik Favotti Carlo Felipe, Za priliodnjo v.-liko .sknpscino v Rivi na Tirolskom je bilo izvoljeuih 20 inoz. Da ne bomo nastevali vspIi, impimjemo le one, ki .so Nloveiieeiu bo'j znani, namree: odvot-nik dr. Hatliggi (Halir-), Ant. liatisfir, Maz-zoli Anton, Millie Josip, Orzati Anton, Pa-tpinolli, Valciitiiiiizzi (!arlo, dr. Vptmti in dr. Vprzpgnussi. Ker se ni pripptila nikaka drnga no-srcea, zato iahko .skleneno to skromno po-rocilce. Nam ni trpba dostavljati niti besode o vsej tpj provnknciji |»roti slovfMiski dve-trefjinski veoini v dezoli, niti o oHpbah, kt s« je iideleziijcjn, ker vemo, da bodo nasi I'itatelji znali sami napravtti k vsenm temu priniereu komentar ter najti za svoje vodilo potrebiio moralo. rpvsko draStvo v Sturji prirodi dne 2fJ. t. in. v prostorih drustva Edinost v Ajdovst-iiii veliko veselieo. Tele .so bodo povsem nove ^kladbe in v igri nastopijo nove, a kakor rnjeiuo. izvr.stne moiM. brust-vo to ima wlike zasluge za .sirjenje omike in narodiie zavcdtiosti, vredno, da'ga pod-pira vsak zaveden rodoljub. — L. Oilalnlra v IVrkiu'in naznanja, da st!j<- vesoliea, ki se je inusla vi'siti 15. t. m,, pt'4-iozila na nedeljo 2H. t. m. Sporcd ostane isti. K ob;:;.i uib-Hbi uljndnw vabi — o (11» o r. Iz Podmclra. ¦- Kakor znano, unirl ,je liiiiiiiln b.-to dithoviti du!i(;;'iiik in bivsi spiritual \ goii'ikun semriiisi'Mt g. ("' rv. Du-liovni njrL'ovi sobratj.; so inn j»o trudoljubi-yosfi podnn i:"kcga gosp. znpnika J. P r i ni-.sarja oskrinli dostojen grobni spomenik. — Oh priiiki skiipne adventne spovedne po-boznosti opravil jo e. g. grahovski vikar Mohkat cerkveno obletnieo, katere so se ndelezili vsi iakrp.t tu liivajoC' duhovnilci in polno Ijudstva. Takrat se, je odkril tudi liC-ni imgrobni spomenik, kateri jo izvrsil spietni kamenar g. Ant. Mozctic v Mirnem pii Gorici. -- Vsem dobrotnim pi-ijateljem, ki so k temu pripomogli karkoli, izreka se s tern najiskretieja zahvala. V zadevi slovenske Me, za kojo pro-mjo sloveuski prebivalci v R o c o 1 u, K a-dinu in pii sv. Alojziju v Trstu bili so v sobifto na magistratn (pri solskem re-ferentu SI o k o v i c u) zasliifcni prosilci in zaupni mozje Matija h a h, Anton K 1 u n in And. Svagelj. PopraSali ,«o jih najprej, ali re» zahtevajo sloveusko Solo, na kar so sereda m o z j e nasi odgovorili z odlof:-nim: da! Na uprasanje, na katerem mestii bi si zeleli Solo, odgovorili so, da bi bilo najumestueje pri novi cerkvi v Rooolu. Tu pa je popraial g. Slokovi6: nZakaj pa ne posljate svojili otrok od sv. Alojzija k sv. Ivanu! Saj ni tako daleii!", Temu je pri-stavil vladni komisar: „In zakaj jih ne po-siljate v ctrtige sole, saj zahajajo otrocieelo iz Vrdele v lasko Solo v ulici Giulia!". Na to mu je odgovoril M a t i j a L a h: „Pro-simo, dajte nam saj nizje slovenske § o 1 e, potem naj si otroci izvolijo sami na-daljne SoletK Vladni komisar je pripomnil na to: „Kolikor jezikov mo^ Pozna, za toll-ko moz velja!". Gosp. Andrej Svagelj pa je odgovoril na to opazko *. „V sv. K r i 2 u iofiejo osuovati la§ko golo za samo kakih 30—40 pivbivalcev-, a nam nocejo dati slo-venskih sol, ko nas je na stotine v vsakem posamifinem okrajn". Sedaj se je pa oglasil tretji Llan komisije, kojemu ne vemo imena, ceS, da se v sv. K r i v. u ne smije laSka sola z obiiuskim denarjem, ampak jo snuje drustvo „Lega Nazionale", na kar je dejal vladni komisar, da privatna drusfcva — tako „Lega Nazionale" kakor dru?.ba sv. Cirila in iietoda — odpirajo lab'-o Sole, kjer ho-eejo in bodisi na „Corsu". A na to oporanjo g. A n t o n Khin ni ostal dolzan odgovora; rekel jo namveS odprto: „Z(tlcttj paje dala oMina »Legi Nazionale11 3000 gld. sa italijansko Mo v sv. KriSa? Zakaj ne dajo nekaj ludt za sloveusko Solo v Trdu, in ce m 3000, vsaj 1000 ali pa 500, da le napravimo enkrat zaSetek. Poloz'ijo naj gospodje roko na srce in naj premislijo, da mi thjamo le svoje pravicel" Tern poUenim hesedam je pritrdil celo vladni komisar, rekoc; Imate prai'l Po clolgem besediSenju gospode — ceS, da nove Sole ni mogoSe zidati s 1000 gid. — odgovorili so nasi mozje: „Saj imate v Rocolu novo solsko poslopje; ako uo-eete zidati za nas Slovence nove Sole, pa n a p r a v i t e t a m p a r a 1 e 1 k e! Tudi tej zahlevi se je pridruzil vladni komisar z besediimi: „Saj za bliznje prebivalce!" (¦iospodn asesorju S1 o k o v i 6 u se je videlo potem potrobno, poizvedovati, kje da so rojpiii ti trije mozje; ali na njegoyo gainst je moral fiuti, da so p r a v i T r z a-p a n i, kajti ze njih pradedje so sfcanova-Ji tu! Na to se je zakljniiil zapisnik, kojega so podpisali vsi trije zaupni mozje. „No-vifiar". ,,Slovpnsko drustvo'1 v Ljubljani imelo je v nfdidjo svoj letni obfni zbjr, Po na-govoni pivdsednika g. Gngola, po t juiko-vem in blagajiiikovcan sporofiilu govorll je dr. Ivan T a v c a r prav /animivo o pravo-soduih razmerali na Kranjskem. Njegov go-vor priobftil je „SI. Navod" od toiica. Iv zadnji toi'iki dnevnega reda: „Raz« govor o politienem polozaju" ¦—• oglasil .se je za brsedo vitez dr. K. H lei we is. He-dauji politinii polozaj je tak, da ne more-mo niolntti. Na Dnnaju vise se neki pogo-vori in vse kaze., da se liotfi narodnostua npnisatija potisniti v kot. KakSne posledice bi to iiiii'lo za nas, to si je lahko niisliti. TVzko se gnd'u Taailejii posrefti zdrugiti v trajno vefiiuo tri velike ktiibe, ki imajo vsak drugo tp/.iijp. Hohenwaitov klub, v katerom so nasi poslanci, hnfte so potisniti v kot. Ce se bodo delaio tako uaproj iu so res na ktrail potisnila narodnostua upnisanja, potem pac nasim poslanceni ni vec mesta v klubu, ki bi podpiral tako vlado. Slabe so narod-nostue razmere na Kranjskem, Se slabeja pa drugod, Slovenec je tako rekod brez l>rava. Nasi poslanci niso odlocno izpolnje-vali svoje dolznosti; tako laviranje, kakor dosedaj, ni nam priueslo nikake koiisti, do-segli nismo nikakih uspehov. Ako so slo^ni nasi poslanci, tudi v opoziciji lahko kaj do-se/.pjo. Dogrtali bode treba sedanji sistem vlado ad absurduin. Ivo je 1. 1879. nastopil vlado grot' Taaft'e, bilo'je njegovo geslo raviii»pravnost. vseli narodov. Zdaj ni vee govora o tem, gleda se le, da se tira na-prej dr/avni '. >z. naj ze bode kakorkoli iiocV. Nasi pr.sb't iio.i,' p o s e b n o o n i i z P r i in o r j a i n S t a j e r s k e g a, naj sto-pijo niozato na noge. Pj'cdlaga torej nastopiio resolucijo: (..Sloveusko drustvo"' naj i/rece: Ako bi sedaj se v»stu"a pogajanja'mpj grofom Taaffom in'trem: vdikiini strankami se kottcaia tako, da bode v bodore vladiv prezirala slo-v.sno proglaspno na^elo dejanske ravno-p-avnosti vseh avstrijskih narodov, prifia-kuje uarodna stranka," da vsi slovenski di za'vni poslanci glcde krivic. katere se m vedno gode rojakoni naAim v vseh sloven- ! skih pokrajina'li, ostavijo sedanji tabor ter da bodo slozno postopajo yroti vladi, katei-a noiie spolujevali nam po ustavi zajamfienih pravic". Rpsolucija je bila soglasno sprejeta. ' S torn je iiil konCan dnevni i'ed in predsednik zakljucil je zborovanje zahva-livSi se So jedenkrat vsem navzoenn za j udelezbo. V kolikor se tiLc oncga dela govora gosp. viteza B 1 e i w e i s a, s katerim po-ziva Stajerske in primorske po.sIance, naj v j prvi vrsti stopijo mozato na noge, ne mo- I remo soglasati. Narobe: pozivati bi bil moral kranjske poslance, naj oni gredd z lepim izgledom naprej. Kranjski Slovene! so v tako odlocni vecini, da najloze preneso tudi najbrutalnejso dobo narodnega zatira-nja. rA nami ob meji je to dritgaee. Zatega- ' del je narobe svet, da se od obmejnih po- j siancev v pivi vrsti zahteva, n«»j gredd v ' ogenj na slepo sreco, docim bi se kranjski poslanci lopo greli na solncii vladne milosti ter se svojim tovariSem morebiti Se rogali. k — Na Kranjskem se je marsikaj ukrenilo v ' korist slovenske narodnosti, Cesar mi ob meji nismo dosegli: a vse to se vselej smatra kot koncesija celemu i slovenskemu narodn. Tudi gospo- j darske pridobitve eisto lokalnega) kranjskega pomeiia so sle na rovaS j celega narod a. Tako barantanje po-znajo kranjski poslanci prav dobro 2e od nekdaj in tako politiko imajo tudi dandanes. Njih slovenstvo ne sega Sez kranjske meje; izjeme so redke. Zategadel postavljamo na- • sprofci zahtevi g. viteza B. dingo, ki se glasi: Kranjski poslanci naj gred6 z lepim izgledom naprej. Ako potem ne pojdejo z" njimi obmejni poslanci, onda jih bomo smeli trdo prijemati in obsojati. Iz Lofnika nam porofiajo, da se tamkaj vrsi huda pripravljalna borba za prihodnje volitve. wLegovei" divjajo, da je postalo ze ueznosno. Pravijo, da dobe iz Gorice tudi — denarno pomoe. Vefi naSili volileev so z lazmi in slepili pridobili na svojo stran Lahkovernim ljudem pripovedujejo, daLofinik pride pod GradiSko, ako oni zmagajo; potfim I bodo.placevali manj daVkov, zlasti Solskih doklad; slovensko Solo pa da odprav;ja,katero „morajo Furlani vzdrzevati", da se'Locnik— posloveni. Oua konservativna stranka, ki se pripravlja na volitve, je Je „§klavarskatt I stranka, ki hofie ' Loenik posloveniti ter tudi v cerkev upeljati slovenske propovedi. — Takih-in enakih slepil imajo vse polno; Kjer to ne pomaga, lotijo se ^uganja in ustrahovanja, I Toda vkljub temn, upamo, zmaga po- Stena konservativna stranka, Se tudi se je : gostilnifiar na trgu, ki je Slovenec iz Pc'd-I gore, lofiil od konservativne stranke ter pridruzil se Legovcem. Podgorski volilci ostanejo vkljub temu trdni in ne bodo ple-sali po taktu siore Matilde. Podgorski na-rodnjaki in prvaki ne bodo gledali ni na sorodstvo ni na piijateljstvo, ker narodn a dolznost je prva. — „Legovclb se ve-sel6 pomofti tudi iz Sfcferjanske obfiine, in sicer od strani, o kateri vemo, da nikakor ne bo podpirala slovenskih renegatov, fie tudi so najblizji soroduiki. Tolike sramote, vemo, ne bo hotel prenoSati noben pofiten Slovenec. •— Opozarjamo zategadel Se enkrat vse naSe volilce, da niltfie ne ostane donnl, marvec da vsakdo pojde v Lofinik volit za konservativne stranko. Kdor to opmtl brez nujnega razlogu, zadeni ga pm-viina jeza narodom! «Slovoiiec" se je zopet razkornfiil nad nami in to na uafiin, ki zopet dokazuje, ka» koSnih sredstov se po^ki^tijejo naSi privile-govani katoliki v borbi proti nam. Lag in zavijarstvo, to je njih orozje, Dasi se ogi-bamo polemike, vendar hofiemo o priiiki prav krepko zavrniti nekatere „Sloveiiiievea zvijafie, ker one razkrivajo — sistem na-sprotnega ropotauja na „katoliSki podlagi". Z& zdaj pa ne bomo Se govorili o vsem tem iz razlogov, katerih ni tezko uganiti, Tudi to notice smo iz tistih uzrokov pii-obftili le v — izdaji za d « i e 1 o, Toda o'^'tvora na one nescamnosti v „SIovoneuM ' fttrfcka fceden no ostanemo dols&ni! Mstnica. — I. SI,, Forest City v Ame-riki: Za poslane 3 dolarje smo pnyoli 7 gld. 20 kr. Od te svote smo Vain za'pisali . za leios 4 gld. 48 kr. „SoeaB do Vus.stane ! 5 gld. 44 kr. Da smo Vain list ustavili, no smete zameriti, kor se drzimo naftela, da ga poSiljamo v Ameriko le proti predpla-eilu, od Vas pa dolgo casa ni bib ne duha , > ne sluha. '"*- h. 1036 ~~ 0. S. s". " Nate6aj. V sezanske'm Solskem okraju so name-stiti tade nciteljska mesta detinitivno ali tudi provizorno: 1. Mesto naduditelja na dvorazredni ljud-ski Soli v Lokvi (Corgnale). 2. Mesto uSitelja na Stirivazi ulnici v Jvomnu. 3. Mesto ufiitelja — voditelja na enoraz-rednici v Velikemdolu, Pvosilci naj vlogyo v teku 4 tednov po razglasu tega razpisa v fiasniku „0 s- s e r v a t o r e T r i e s t i n o" svoje proSnje, katere morajo biti spremljevane se spriie- valom zrelosti in uciteljske sposolnosti, z dokazom avstrijskega drzavljanstva in pri 1. in 3. z dokazom sposobnosti za subsidia- riCeu pouk katoliskega veronauka, potom predstojnega okr. Solskega sveta pri c. k. okrajnem solskem svetu v Sezani. C. kr, Okrajni sol ski svet Sezana 2 jannuarja 1893. P r e d s e d n"i k. Ad vokat Or* tegote je nad 30 let znano, prebavljanje in slast < i pospeSajoSe in uapenjanja odstranjujoCe < , tei* milo raztopljajoce domate sredatv*. Velika stekl 1 gltl„maltt 50 kr. ,jw poSti 20 h: r*y. . Na Tteh delih Mvojnine je t iiHijn tn dodana, Mkonito I i movana varattenaznaroka { 1 Zaloge skoro e vseh le-t karnah AeMro-Oger^ce. Turn ae tudi dobi [RASKO To srwlatyo poapeSuje prav jzbf«tn;>, b kor iTedocijo ranoge sknanje, i-iatenjc, zme«jf f in loienjc ma ter poleg tega tudi Matt boMine, . ! Ikiilitu u 35 kr. ii JMMB9HEE&A, ' 35 ki. Ft Hiti I kr. ut ^¦¦B^Kr? ^ Na VHeh delih lavoj- ^9^^HHft t l nine je moja ta doda- ^R^fiyS^ ¦ ¦ na zakonita y»rst?eiia ^^r» T G&AVNA-'ZALOGA B. FBA€*NEK, Praga, Jl. 203 M, Milt atnia, Itoi „{ti t'rui «U' "PoStim vazpoiiljatev vnak d«m Uffniilinamoir fr&Eko &° ˇ«*« zelezniSke postaje piUllhuJul na Goriskem poslan, ako se narod-iiik sklice na ta casnik, stane pri meni ea modroc na peresib. (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljse tyarinc narejeni, imajo po 30 dobro ve-zanih, raoenib peres iz najboljSega bakrenega drata. so s finim afrikom tapecirani its. mocnim platuenira cvilhom preobleceni ter pri najtezji rabi do 15 — 20 let liobenih poprav iw zabtevajo. Pri narcuilih z dezele naznani naj se vselej natancna mera pos-teje v notrauji luci. — Ako se torej dobi za II g q. Jober, franko doposlan, rapeciran modroc na p'eresih, je pac neumestno kuporati nialovredne na-dome&tke, kakor zieaate Zimaice. slamnice itd., ka> teri pravemu nainenu, imeti dobro poateijo ne vstrezajo. AHT08 0BRK24 tapeetrar v LjMjam, Selenburgme. ie<-iia za uakupovauje ikmiic, salotrnkih gamttor, 4I«»i«ov( •tolev, ppcprog, zagrNijal it: v.-ct;.*-v tapetuisko obrt »i»Ad.»ji.'iS-(j.i del. -1^, »Vi/iki » pmUibawt z;*>itoiij in ira»k» • - Ultra in puiti; a poatrcxba, ni*ke t«,ue ^.lebnu i>ri baliSt'ilt in obSir* in jib nartitiilib. «JMI otroeji roxicki Fjako clegantiti, fiui, in moi-ni dobivajo «ft pri ineni nko/i leto in dan in sicer v vneh barvali, kakor rud*xe, mmlru, sivo in olivti.i po fjld, ;"»."»!¦ «•-, 7-"-, t*- - •.»•— uy-- »» viSjf po v.-iiiki «'i'ni di< L'.*> ghh _____ lYt iHdit ;V Mti/c^Mf/st kraj za km»ooranje trocjih eoziebw. &» ,-H ISARGOYE s- J* Od kar so se iznaSIe in ˇ rabo nvedle po ¦ Y F. A. Sargu so t rabi Nj-mega Veli&tnstra eesa- J ˇ rue in drngih udor najviSje cesarske hise, tako i * t " * "........-...... • tudi na drngih knezjih dvorih. Pripprocili so I X jib prof, bat-on Liebig,prof.pl. Hebra,pl. Zeisel, ' T dvonti stetnik pi. Scherser itd. itd. dvorni zobo- ', •i zdravuiki Ihonas na Dnnajn, Neister r Gothi itd. W Glicerinoro milo ˇ papiijn, Skatnljicah in Y milo v kartonn. ^ ¦ deacicah. --Medeno gli ____ ___ . _ •% Tekoce glicerinoro milo x steklenicah. — To- ft Y aletno-karbolno-glicerinoro milo. — Eucabytus- M J giieerinoeo milo. — Glycobtaslol (pospesnje 4 Wt raaco las). — Kininota glicerinom pomada. — n M Qli/cerinoca krema. To-.iletna glicerina, itd. M ^Lysol-milo, Toilette-Lysci-Glyceris-inilo, milo iz4 lismetane itd. I ; XALiOHT { SKST"- n »* F. *. Sara's Sobn * Y k. ». k. Hoflieferant in Wien. J V Gorici na prodaj pri lekarjih G. B. M ¦ Pontoni, A. pi. Qironeoli, Kilmer. Braunitzer ¦ ¦ in Cristofoletti. B Prave io edlne iapljice . . Antona Padovanskega To priprosto in narav-no zdravilo je prava do-brodejna pomoc in ni treba mnogihbesedi,di sedoka-ze "njibovrw moe. — 0e se le rabij;> sekoliko dni, olajsajo in prezenejo pray kmalu najtrdovratuith f(<-Iodine bolesti. Trav Izvr- I; stno vstrezajo zoper bemorojde, proti bolez- jl il nim r.a jetrih in na rranici, proti crevea- ] nim boleziiim in proti glistam, pri zenskih ' mesecnib nadleznostih, zoper beli tok, bo- zjast, zoper bitjc srca ter cistijo pokvarjeno kri. Oae ne preganjajo same omenjenih b.->Iezni, ampak nas obvamjejo tndi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseb glavuih Iekarnicab na svetn; za narocbe in posiljatve pa edino y ; lekarnici Cristofoletti w Goricie v Trstu ! t lekarui C. Zanetti in G. Ii- Rorte, v Ljuh. | Ijani y lekarni U. pi. Trnkoczg G. Piccol'i, in i| Ljnd. Grecielna „pri Mariji poinagaj" ; r /*•)- stojini y lekarni Bucearcicli, * AjdorScini T lekarni Sitpla, y Vipati v lekarui Guglidmi, V Beljaku dr. Kumpf. 2*f I stefclenica vetja 30 kr. -«g MB. Varovati neje treba marsikakih balzamoe, katere .stjajno o^.'taujdjo in priporoeajo, ki txt kvarijo floveku le zdravje, ker drazijo ztlodee in zivee, da nastanejo lahko hudi iu mvarni «u> sledki. MJYlfcjA II iip0Lj§I Zii0€I Ka§rolH»b venc«v in trakov as vsace. Nadalje uraetne cveliice, vc-iKe za neveste, roze za cerkve, paramente vence iz kovine in porcelana, palrae, evetke za nove mase in poroke, rakve, mrtva^ke obleke, pregrinjala in blazinice, vencne tancice, eevlje, nogavice, in diuge re?i za olepSaiije rakev, zlate i srebine crke, vosSene svede itd. itd. Xarocila od drugod se tocno in vestno izvrSujejo in sieer po po§t povzetji. Vse po najniLih eenah priporo2a K. Biessner & Si at v mmski ulici St. 10. v GOEICI. I I icbelno-voHčciie Hvcte! | k «X- S o p a d L ra NolkaitHka cesta št. 9. v (GOBICI I": I > I j M I iM i Hv«tV u pravda «VI;<-in«'#i voska izdolujem in prodajam po 2 I -J * gl.I. 45 kr. kilo. ' \<\ jl^LI Za pristnost svet* poti mojo postavno protokolovano znamko, za- |€»j [Ji gotavljam popolno jaiiHtvo. Kdor diUi>atV dokažo, dobi vnako odv/oto S* Igg I naročilo l»iv»zj)I;irno in po vrhu ki 100 #M. nagrado. | •« I I Priporočani s<> v«*l^'. duhovnim i rt (-(-. cerkvenim oskrbnikom, I [ [ € v h e I n o - v o h * e n e uvežc! I PH. MAYFARTH ft COMP. il f»fane roljol>i!h> z>t frh: in rualfhi". patent, fistilnlro /n /ilo, roljkalnlre, Ohrfui priihii atroji. Ktifulut/i brezphtrno. — Zastopnfti *• i\"(V/w. 4^4F^*fe^l^M^^ Ustanovil 1. 1767 Johann Jakob Samassa. ALBERT SAMASSA c. in kr. dvorni 7ATcnar v 3Wublfawai Hiiniionidiii in niolodi^ni glasovi /. iz- borno pripravo v.i /.vonenje. Zvonove do 40 ren-tov more zvoniti en sain mo/., t'i-tu kovina •* ^rebrobelo bli>eo't>o. Moean eist ^las. —