biblioteka univerz? v Ljubljani gotovini. f ena zg Trst in Gorico 50 stotink POSLANKA FONRERJA NEMŠKEMU NARODU Povsod hudi boji - nikjer sprememb jMiomm 'm m—ii 1 iim——M———■ ■—■—■——■MB— <■»■■■«■*■■■■■«■■■■■■■■■■■■■»■ flmerikanci so se umaknili pri Diedenhofenu * Zboljšanje položajev na jugovzhodu Budimpešte * Angleški napadi na področju mesta Forli Dne 9. novembra letos se je nemški narod spominjal upora in žrtev, ki so padle na ta dan leta 1923. v Monakovem, v središču in izhodišču nemškega narodno-socialističnega gibanja. Ob tej priliki povdarjajo nemški listi, da je nemško ljudstvo prežeto s prav istimi idejami, ki so vodile leta 1923. narodne socialiste pri njihovih borbah v Monakovem in da te ideje vodijo tudi sedanjo ljud-* sko brambo »Volkssturm« v borbi za svobodo nemške domovine in za bodočnost Nemčije. V Monakovem so bile preteklo nedeljo velike svečanosti, ki se jih je udeležilo ogromno število Nemcev. Na teh svečanostih jc prečital državni voditelj SS čet Himmlcr, vrhovni poveljnik ljudske rezervne vojske, poslanico Fiihrerja, ki jo podajamo v izvlečku. Fiihrer povdarja v svoji poslanici naslednje: Delo v glavnem vojnem stanu me zadržuje, da se ne morem osebno udeležiti svečanosti v Monakovem. Važne so predlvsem priprave za končno dosego zmage in sicer točno tako, kakor smo si naredili nalogo leta 1923: zastaviti vse sile za nujno potrebni i uspeh. Ko je narodno socialistično gi- j banje pričelo svojo borbo za osvojitev nemškega človeka, )e mogel vsakdo videti, da sta nem- \ ško ljudstvo in država tik pred propadom. Obstoj nemškega ljudstva je bil ogrožen, saj je število rojstev padlo tako naglo, da (e bilo to umiranje naroda dosti večje kakor število žrtev v prvi svetovni vojni. Clemencau je zahteval, da se mora število Nemcev znižati za 20 milijonov. V letih 1914-1918 smo izgubili y borbi 2 milijona ljudi, demokratski o-srečevalci človeštva pa so hoteli odstraniti še 20 milijonov Nemcev. Njihova zahteva se je danes dvignila celo na 40 milijonov. Proglas nove narodne in socialistične ljudske Nemčije je pred leti prebudil vse notranje in zunanje sovražnike, predstavnike prejšnjega sistema nemške razr-vanosti. od katere so imele dobiček stranke, strančice, skupine, stanovi, poklici, razredi in končno celo posamezne ce^ve, na zunaj pa je uživat demokrai-sko marksistični svet ob nemški nemoči. Odkar smo prevzeli o-blast, se to bistveno ni spremenilo, temveč so naši nasprotniki še povečali svoje sovraštvo. Od leta 1933. niso izpustili nobene prilike, da ne bi izvajali svojih namer za preganjanje in razdiranje nove državne ideje. Casi so se spremenili, toda o-stalo je: 1) Naš lastni cilj, namreč ohranitev našega ljudstva in to z vsemi sredstvi. 2) Cilj naših sovražnikov, uničenje in iztrebljenje našega ljudstva; zadnje namere ne trdimo samo mi, to dokazujejo številne proklamacije naših sovražnikov. Noben nemški propagandni minister ne bi bolje mogel označiti namere na- ] ših sovražnikov, kakor židovski tisk, ki je desetletja hujskal proti nam in še hujska. Cilj naših sovražnikov pa je o-stal: Demokracije so pospeševale boljševizem, ki je poskušal naše gibanje uničiti s terorjem. Na drugi strani pai je bil vedno žid, ki je poganjal demokracijo, I ki je ustvaril in pospešil boljše-viško svetovno zver. Slutnja te nevarnosti je bila vedno živa v narodnem socializmu. Uspešna borba proti boljševizmu pa je uspela tedaj, ko je medlo spoznanje postalo polno- j krvno prepričanje in je našlo svojo organizacijo v narodno- J socijalistični stranki. Spoznanje in nujnost rešitve Evrope pred boljševiško pošastjo obstoji tildi pri številnih zunanjih državnikih, parlamentarcih, strankarskih voditeljih kakor tudi pri gospodarstvenikih. Do praktičnega uspeha l pa bo to spoznanje šele tedaj prišlo, če se bo kaki evropski velesili posrečilo organizirati u-spešni boj za biti ali ne bili, to pa more izvesti le narodno socialistična Nemčija. V Evropi so živeli narodi in države, ki so vedno med seboj tekmovale. Vedho pa je pojem Evropa našel odziv samo v eni sami državi ali v eni sami državni skupnosti. Večni spor med evropskimi narodi pa je pri tem še celo imel prednost, večna tekma med narodi je zahtevala večjo zmogljivost in udarnost posameznih narodov. Vedno se je Evropa borila proti napadom notranjeazijskega vzhoda, te trajne nevarnosti za Evropo. Dolga razdobja evropske zgodovine je prevladovala domneva o evropskem ravnotežju za duševno omejeni evropski zahod in to vkljub zapovedi o evropski samostojnosti. Stoletja se je morala slara rimska država boriti najprej proti Mongolom in nato proti Turkom, samo da je — z malimi zavezniki — obvarovala Evropo pred prav takšno usodo, kakršna ji sedaj grozi pred boljševizmom. Tako vidimo tudi sedaj, v tej najhujši borbi vseh narodov in vseh časov, da odlpadajo od nas vsi tisti, ki so majhni, bojazljivi in tako življenja nezmožni. Ce so posamezni vladarji postali v svojih predzgodovinskih položajih izdajalci, to je razumljivo iz njihove stoletne vzgoje in njihove nemoralne sposobnosti. Narodi pa v takih primerih zahtevajo drugačne voditelje kakor pa potomce bolnih in nezmožnih starih rodbin. Da pa so se dali zaplesti v to igro tudi državniki in vojaški voditelji, ki so postali mnenja, da bodo sebi v prid v tej borbi za biti ali ne biti odločali z bojazljivimi predajami, prav to dokazuje tisočletno izkušnjo, da zemlja ni vedno hkrati obljudena z razumnimi možmi. Kjer koli je prišlo do take prodaje in kjer koli danes še premišljujejo, nikjer ni prišlo ali ne bi prišlo do cenenega izhoda iz svetovno zgodovinske krize, temveč povsod do zanesljivega iztrebljenja prizadetih narodov in s tem tudi do uničenja njihovih vodilnih mož. Zakaj prva posledica vsega tega bo povsod boljševiška zmeda in državljanska vojna. Druga posledica pa se pričenja z izročitvijo tako zvanih »vojnih zločincev«, to se pravi, najprej najboljših mož in se konča z nepreglednimi oddelki, ki morajo romati v daljne sibirske tundre, da tam pomro kot žrtve šibkosti svojih lastnih državnikov. Nemčija pa je utrjena in njena bojna volja se je učvrstila in je še sedaj prav sfanatizirana. Gorica, 14. nov. - (v. r:) - Ako posmatramo termine, ki jih že nekaj mesecev stavi Churchill zavezniški zmagi in s tem koncu vojne in ki so najbolj jasen dokaz izredne sile zaveznikov, da čim preje končajo to vojno, moramo na vsak način ugotoviti, da j potek vojnih dogodkov ne more nikakor zadovoljevati teh politikov termina. Ker pa ti politiki stoje na krmilu Nemčiji sovražnih držav, ne pretiravamo, ako | trdimo, da potek vojnih dogod-j kov ne zadovoljuje teh držav samih. Sila sovražnih napadov ni I nikakor odjeniala, povsod za-j stavi ja sovražnik vso svojo silo I a uspeha ni, ker ni mogoče imenovati uspeh zasedbo enega ali drugega kraja nikake strateške važnosti in še to za ceno strašnih izgub. Tudi zadnji dnevi nam niso prinesli nič novega. Zapad-na fronta žari v ognju na nekaterih važnejših težiščih, toda povsod vlada skoro popolno ravnotežje, ki ga ne zmore niti velikanska materijelna premoč An-gloamerikancev. Sedaj se ti borijo za posest trdnjave Metz in jo napadajo od vseh strani, posebno iz smeri SejHe-a in kanala Reno-Marne. Pri Diedenhofenu so se Amerikanci celo morali zo- London pod raketami Se nrso potihnile vesti o razdejanjih, ki jih je povzro čalo v Londonu in južni An liliji povračilno orožje »V 1« in še so si angleški strokov niaki belili glave s vprašanjem hrambe pred letečimi bomba mi, ko je naenkrat strahovit pok pretresi ozračje Londona Železniška postaja Epeton je dobesedno izginila. Kdor ve, kakšn? je bila ta postaja, bo zastrmel. Tudi »V 1«, tuleča pošast, se do danes še ni tako izkazala. Za prvo eksplozijo je prišla druga, tretja in vsaka je zadela, če ne drugega, živce angleškega velemesta, ki so že radi »V 1« bili že skoro strti. Tajinstvene eksplozije, ki se niso javljale s karakterističnim tuljenem, ki niso bile najavljene z alarmom in prinesle Londončanom zavest groze in nemoči. « Agencija Reuter se je čutila prisiljeno, da spregovori o strašnih eksplozijah in ta agencija ni več govori o »V 1«. Reuter poiz- Tako dolgo, dokler živim jaz, ! ne bo Nemčija doživela usode ! držav, ki jih je poplavil boljševizem. Pozdravljam iz daljave vse pri* staše naše stranke in se spominjam bojevnikov pred 21 leti, ki so nam vzgled, kako se je treba boriti za bodočnost velikonem-ške države. Hkrati s svečanostjo v Monakovem je bila v vseh glavnih mestih nemških dežel svečana zaprisega ljudske brambe »Volks-, sturm«. zele so ljudski grenadirji obkolil; sovražno mostišče pri Kenigs-machernu in prisilili tudi tu sovražnika, da se vrne na levi breg reke. Ravnotako so se Amerikanci morali umakniti pri Delmi. Le pri Chaieau-Salins so Anglo-amerikanei napredovali s pomočjo ojačenih oklepnih sil. Izgubili pa so pri tem 52 oklepnikov. To je približna slika zapadne fronte, ki ne kaže nikake spremembe. V Macedoniji in Srbiji je fronta — ako se o fronti sploh more go- i voriti — nekam živahnejša. Nemci urejajo to ogromno bojišče in še iščejo pripravnih točk. Pri tem jih seveda skušajo na povelje Moskve nadlegovati Titove tolpe, ki pa radi tega tudi trpijo hude izgube. Ne morejo si namreč dovoljevati vojaško urejenega odpora in zato niso nikakor kos nemškim napadom. Deževno vreme zadnjih dni je spremenilo bojišča na Oarskem v blato in močvirja in tako zadušilo vsako l vojno delovanje v velikem obse-i gu. Nemške čete so izrabile to bojno pavzo in izboljšale svoje položaje na iunovzhodu Budimpešte. Roljševiki napadajo ob spodnji Tisi, toda brez vidnega kušai opisati novo pošast, ki se je pojavila nad Londonom in južno Anglijo. Imenuje novo raketo »leteči brzojavni drog«, računa da njega dolžina približno 16 metrov in da mora imeti v sebi približno eno tono eksplozivne snovi. Na tla trešči — po mnenju Reuterja — iz stratosfere, to je iz približne višine 95 do 110 kilometrov in zarije se do 15 metrov v zemljo predno eksplodira. Dolžina poleta doseže do 600 kilometrov. Njega brzina pa presega vse, kar je do danes dosegla človeška tehnika. Smatra se, da ta brzina presega brzino glasu in da tega orožja zato v prilelu ni slišati. Vesli z vsega svela PARIŠKI GROF ARETIRAN Znano je, da je naslov pretendenta na francoski kraljevski prestol »pariški grof«. Ta naslov ima trenotno neki potomec bourbonske veje, ki se tudi smatra pravega dediča fran~ coskega kraljevskega prestola. Angleški viri poročajo, da je bil »pariški grof« te dni aretiran v Perpignanu ter da je pr> aretaciji dobil hude poškodbe na ramah. KOMUNIST SKRBI ZA PREHRANO V GRČIJI Trenutna grška vlada minis trškega predsednika Papan-dreua je imenovala kot pre hranjevalnega mluisira nekdanjega pravosodnega ministra profesorja Temistokla Tsato-sa, ki je že dolgo časa redni član komunistične stranke. Ta bo torej skrbel za prehrano koliko živahnejše, posebno na vzhodnih straneh Rominterske planjave. Kakor se vidi, tudi na tej fronti nič novega. Tudi poročila iz italijanskega vojnega pozorišča so kratka in na splošno brez velikih novic. Bojno delovanje Angloamerikan-' cev se je zadnje dni ojačilo. Tudi Nemci ne počivajo. V uspešnih akcijah na etruških Apeninih so zadnje dni zajeli mnogo ujetnikov 1., ^6. in 78. angleške pehotne divizije. Angleži so poizkušali prebrest na jugu mesta Forli reko Rabbi, toda Nemci so preprečili tn roi^kus in zabranili sovražniku dohod v bližino mesta. Važnejših dogodkov ni bilo. Angloamerikanei so občutno poostrili teroristične napade na civilno prebivalstvo. Obstreljevanje vlakov in cest in odmet bomb na stanovanjske dele mest je na dnevnem redu. Lahko bi tudi tu rekli, da Angloamerikanei hočejo izrabiti vremenski položaj predno nastopijo razmere, ki bo-d’o gotovo ovirale zračno delovanje. Lahko bi pa tudi nekoliko pomislili — obstoja namreč orožje, ki na niti naihujši vihanj ne morejo ovirati: »V 1« m »V 2«. Neme! Grčije in bodo Grki po komunističnih načelih ali siti ali lačni. MSORLJIAOISI« POGLEDOV MED ZAVEZNIKI IN MOSKVO Kakor poročajo hrvatski časopisi, so bili po zavzetju Banje Luke najdeni podatki, iz katerih je razvidno, da partizani odklanjajo vsako sodelovanje z Londonom, ker želi Moskva izvesti na Balkanu svoje načrte o boljševiški ureditvi. Razen tega se iz zajetih dokumentov razvidi o medsebojnih spopadih in trenjih med hrvatskimi in srbskimi partizani. PROTI JUDOVSKO GIBANJE V ANGLIJI Nekdanji pristaši »British Union« gibanja so imeli te dni javno protestno zborovanje v Hyde- Parku. Kakor poroča angleška poročevalna agencija, so zborovalci najostreje napadali judovski vpliv in judovske finančnike v Angliji. REKORDNA VINSKA I.ETINA V ŠVICI Švica je a svojim domačim vinskim pridelkom doslej krila, le del potrošnje in je morala znatne koliftine vina uvažata, predvsem iz Italije. Spričo okolnoeti, da je sedaj uvoi vina iz Italije otežkočen, in Španije in Francije pa sploh ni mogoč, pride Svie! prav, da je imela letos rekordno vinsko letino. V primeri s povprečjem zadnjih 10 let, ko je Švica pridelala le okrog 620.000 ha vina, je lanski pridelek dosegel 1.5 milijona ha. Švicarski vinogradniki se pri tej obilni letin celo boje, da bodo nastale tei-koče glede vnovčenja prdelka. Vsekakor je švicarski zvezni sret sporo čil, da letaš ne pride v poštev kakršna koli akcija za pomoč vinogradnikom, kakor je bila isvedena prejšnja leta. pet umakniti čez Mozelo, tako da na desnem bregu te reke ni več i sovražnika. Ob doljnem teku Mo- uspeha. Hujši so napadi boliševi-kov na prelazih Dukle in Lupko-va. Tudi na mejah vzhodne pruske je napadanje boljševikov ne- mu pravijo povračilno orožje in i to se nahaja v rokah Nemcev. I Povračilno orožje . . . W ii ny ‘ Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26 lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: pos«rnezna številka 1.— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.- ori^ki iio1 ' Iti štvo ' Gor ci, ■> vnio v-isuko sircrio ’ * iefo \ Štev. Os« i Hi pravu uvt-d- pomoč bogatega francoskega naroda nizko stoječim domorodcem, bi bila za ansrleški knjižni trg čisto izid j uče- , na. Dejansko so Francozi uspeli glo- ! boko prekvasiti svoje kolonijailce s francosko kulturo. Zlasti se to vidi pri im i im lanciih in prebivalcih Indo- j kili:'. Se bolj naprej v tem smislu pa so šli Španci. Jezik, družbeni načini in ; celo kuhinja Iberskega polotoka je i prodrla v vse globine in Siri.no nek- | dan j ega španskega kolonialnega go- | spodstva. Ta hispaniiem, španstvo ali j hiispanidaid, kakor ga imenujejo Špan- j oi, tvori trajno miselno1! u-’o vice kon- I tinenta. S tem dejstvom s;' r.čunali mnogi. , V lu^T tega de j ti'’a dobi Španija po- j ben pomen: ni več drugorazredna i H tretjerazredna država s propadlo | staro slavo, ampak je kulturna matica ; •/a velike deželo, možno izhodišče za ; obširna področja S tem dejstvom je | računal Lenin. ivi je rabil za začetek | t)ol,;sevJške revolucije državo, ki sicer j ne sloji v ospredju svetovnega dogar ( jan'h. ki pa Arna možnosti, da se nekoč dvigaš in postane soodločajoča sila na zemlji. Zato j izbral Španijo in Rusijo. Načrt za revolucijo v Španiji je že Leninov. L anovitev iberske sovjetske republike, ki bi obsegala poleg Španije tudi Portugalsko, bi močno odnidvaia v napol kolonijalni in deloma še primitivni Južni Ameriki,, ki bi biila prav zaradi tega in pa zaradi svoje duhovne povezanosti Španije zelo sprejemljiva za revolucionarne boljše viško poizkuse. Vrh tega pa bi bila morebitna sovjetska zmaga v Južni Ameriki neprecenljivega gospodarskega pomena, saj je kakor Rusija neizčrpna zakladnica ravnih bogastev. Dejansko se Kominterna ni nikdar prenehala zanimati za Španijo in Južno Ameriko, nasprotno, posvečala ji je vso pozornost in to v veliko večji mori kot drugim državam. Dokler je v Španiji vladala monarhija, je Kominterna pomagaila vsem njenim nasprotnikom, da bi jo zrušili. Leta 1925. je dala Kominterna bogato pomoč u-pornim Mairokanoem. Ko je končno 14. aprila 1931. propadla španska monarhija, v Španiji ni več nehala teči kri. Septembra 1934. se je začel znani upoe v Asturiji. Leta 1935. je izbruhnila krvava revolucija v Braziliji, v mestih Natal, Macahyba, Olinda, in Rio de Janeiro. Leta 1936. je v juliju izbruhnila strašna državljanska vojska, ld je trajala poltretje leto. Zakaj je Kominterni pustila, da ji je Španija ušla iz rok, ni pojasnjeno. Gotovo ni bil to izraz njene nemoči. V slutnji bližnjega evropskega spopada se je rajši potuhnila in žrtvovala tedanji uspeh za bodoče veliko širše možnosti. Boljše/viški poizkus, ki bi se odigraval taikorekoč pred nosom tjl-padnih velesil, bi utegniti preveč opozoriti zapadno Evropo na bližajočo se nevarnost in bi io morda prisilil k večji resnosti in povezanosti. Moskva pa je raTiila spopada, in sicer velikanskega spopada, kajti za svetovno revolucijo je bila to conditio sine qua non. Sedaj pa, ko so se ji odprle nove možnosti, je znova privlekla na dan star načrt. Nova revolucija pa bi bila tisočkrat strašnejša od prejšnjih. 2e leiba 1943. decembra meseca so bili španski boljševiiški emiiarrantje, ki so vedrili v Ameriki in Mehiki, pripravljeni na novo revolucio. Eden izmed njihovih voditeljev je. kakor je poročal li/.borislci list »A Voz«, izjavil. fin .. >.<•;,>>rw?r,:: revoluciji ne bodo boljše-viki pustili živega' nitii enega duhov-nika in niti enega; meščana. Pri teh novih nakanah je Komiin tema našla Španijo povezano s Portugalsko. Ta skupnost je dobila jasnega izraza že v španski revoluciji, ko je izmed vseh tujih protosvoljcev prišlo pomagat Špancem največ Portugalcev in je Portugalska dala Španiji vso politično in gospodarsko pomoč. Ta o-kolnost ni bila sicer opažena v svetu, toda za to ni nič izgubila na pomenu. Toda ne samo Portugalska tudi Južni* Amerika je izrazila solidarnost s svojo nekdanjo matično deželo. Da je Argentina hodila svoja pota in da se je španski vpliv nanjo večal od dne do dne, je bilo že delj časa znano. Tudi brazilski predsednik Varga k ki goji tesne stlike s portugalskim premierjem Salazarjem, je ukrenil celo vrsto stvari, ki niso bile s simpatijo i sprejete v Združenih Državah. | In prav pri tem so se pokazali sa- 1 ' dovi Francovega kulturnega gibanja | »Hispanidad«, ki stremi za tem, da j kulturno poveže vse dežele španskega j | jezika in španske miselnosti ter tako | 1 s kulturnimi zvezami postavi tem J je 1 za politično solidarnost. Španija je namreč že v prejšnjih stoletjih dopi-nesla k razvoju amerikanke kulture. In velik del tistega kar občudujemo in ne pomilujemo v amerikanizmu, je španskega izvora. Tako imenovano »aimerikansko javno pravio« temelji na pravnih spisih španskih mislecev Vi-torie in Suareza. Španski kontribut. h j kulturni in politični i zgradbi Ameri-i ke, je pojasnilo ogromno deilo sala-manškega zavoda >Oentro per los e-i studios americanastas«, ki ga je usta-■ n.ovil Franco in ga vodi znani medna-I rodnii pravnik in politik Barcla Trel-; les. j Enota špansko in portugalsko govo-| reči h dežel posta ja počasi politična realnost. Kakor je Kominterna hotela j izrabiti ta ogromni politično in gospodarsko primerni prostor, tako sta ’.u-i di nacionalna in krščanska Španija | ter Portugalska zastavili svoj vpliv in svoje delo. da v lem prostora zmaga ! krščanska narodna misel. Dejstva in ugotovitve Ko gre razvoj držav v vedno večje piostore, ko se namesto starih nacionalnih držav oblikujejo bloki, ki m-j sijo že znake nekake suverenosti, je | treba pozdraviti tvorbo te nove du-| hovne enote, ki se jutrišnjega dre | lahko spremeni v politično, zlasti k>r i upajmo, da bo v bližnjem spopadu in j upuin krščanskega sveta proti boljš • i viški tiraniji, ta prostor igral veliko 1 vlogo. | Zato ga Kominterna s pomočjo >i-I s'ih politikov, ki jim je lastna gospo-j darska korist več kakor red in mir v svetu, skuša razbiti. Zato je v okto-bru Vatikan tako energično intervev' ral pi! • cies'Uh, da s-3 duhovna e-! notnost in polhična solidarnost Južr^ I Amerike ne razbije! „General“ tiozman padel Kakor poroča agencija »Ex-hange« iz Beograda, je padel »general poročnik« Vrane Rozman, šef glavnega štaba »maršala« Tita. Rozman je po poklicu mizarski pomočnik iz ljubljanske okolice. Je izrazit komunistični partijec, ki se že od leta 1922., to je iz dr. Lemeževih '•asov, udeležuje komunističnega delovanja. Udeležil se je tudi španske državljanske vojske in je bil ob začetku partizanstva imenovan v vodstvo partizanskih čet. Po 8. septembru je bil deli časa poveljnik NOV in POS v Sloveniji. Z njim je Kominterna izgubila zanesljivega komunista in strokovnjaka za boljševiško revolucijo. Kakor je znano, je bil Rozman tisti, ki se je prvi priglasil v špijonsko službo badoglianskim oblastem v Ljubljani in je sodeloval pri množičnih racijah ljubljanskega prebivalstva ter je sor tiral ljubljanske nekomunistične može in fante za internacijo. Ko se je ustanovilo Slovensko domobranstvo, se je maskiran in pod izmišljenim imenom skušal vriniti v vrste protikomunističnih borcev. Rozman je bil človek brez | izobrazbe, brez vsakih moral 1 nih osnov, a zato toliko bolj zagrizen nasprotnik vsega kar je krščansko in narodno ter fanatičen pristaš krvave bolj-ševiške revolucije. Besede in misli Tito je v svojem govoru na Banjici pozval vse pozitivne sile v Jugoslaviji na sodelova-i nje; Skušal je prikazati svojo vlado kot vlado prave demokracije, v kateri bo zagotovljeno vsem pozitivnim smerem delovanje in v kateri se bo mogla izživljati vsaka dobro misleca struja. Subašicev o-bisk v Moskvi tolmačijo OF-arski krogi kot zanesljivo pot k pomirjenju notranjih razmer v Jugoslaviji, kot prehod iz dobe borbe v dobo ustaljenih razmer, kjer bo dana vsa mož nost za razvoj prave demokracije. Namesto srpov in kladi-vov se je spet pojavil že skoraj pozabljeni znak OF - troglavi klin, h kateremu so dodali sedaj še ilirski polumesec in celjske tri zvezde, torej stari slovenski grb. Spet se skuša z vsemi silami zabrisati pravi boljševiški revoluciorant značaj Titove borbe in prekriti s frazami o demokraciji. V kolikor je bil Šubssičev obisk v Moskvi političen poraz za Kominterno, bo pojasnila zgodovina. Jasno pa je, da je Ko- j minterna takih porazov doživela že na tisoče, a ni niti pametno niti priporočljivo iz tega sklepati, da bo njen vpliv na Balkanu zato kaj manjši. »Demokratski« politični manevri, ji pridejo kakor nalašč prav, da spet lahko Kamuflira svoje resnične boljševiške namene. Vsekakor moramo ugotoviti, da so besede »demokracija',« »sodelovanje,« »pomiritev,« »ustaljene politične razmere« postale šlager sezone. To govorijo. Ko je letos spomladi komunistična partija ustavila »Notranjski glas«, ki je bil glasilo notranjskega okrožja Ol', ker se je oddaljil od pravoverne komunistične smeri, je načel-’ nik »propagandnega odseka pri IOOF« Justin poslal zaupno okrožnico, ki je prišla domobrancem v roke in ki razodeva pravo mišlenje komunistične partije o demokraciji. Okrožnica pravi med drugim: »3) V vaših uvodnikih je precej napačnih stališč. Na primer štev. l.-ll., kjer govori članek o demokraciji, ki jo definira na čisto zastarel način; tako je bilo treba naše konkretne zahteve postavljati pod Jugoslavijo ne pa v vojnem času: svoboda političnih strank (zdaj imamo OF) to izgleda, kakor da bi mi pod demokracijo smatrali, da bodo tudi belogardisti imeli politično stranko in tajno glasovan je itd. I a-ko mi ne pojmujemo dosledne ljudske demokracije, kot stoji v programu OF. Dalje: V drugem članku iste številke piše te, da so bivše kraljeve vlade nesramno lagale narodom o neredu in slabosti, ki naj bt vladali v demokratičnih dežela Amerike in Anglije, ko je vendar splošno znano, da so te slabosti obstojale in nekatere še obstojajo. Faše stališče pomeni zagovarjanje reakcionarnih angleških klik.« Boris Kidrič, vodilni slovenski boliševik, je svoj odgovor na Kuharjeve pozive domobrancem zaključil z besedami, naj se domobranci predajo partizanom z orožjem in z vso opremo ter tako pokažejo resnično dobro voljo in skušajo na ta način omiliti zasluženo kazen. Torej ne demokraciji, ampak tiranija ene stranke! Ne sprava, ampak morjenje do uničenja! Tako pa mislijo! Eden za drugim padajo Domobranska patrola je pri Lokavcu v Vipavski dolini u-strelila propagandnega referenta 30. divizije tovariša I'Ceneta Pipana, doma tam nek je od Domžal na Gorenjskem. Pri njem so našli zanimiv propagandni materijal, in najnovejša navodila za partizansko propagando. S Pipanom je padel tudi Boško Suhamel, po poklicu fr>fo-graf in nazadnje fotoreporter pri isii diviziji. V roke pravice sta padla tudi politkomisar 30. divizije, pri Zagečah pri Colu pa ie bil uief glavn' intendant 30. divizije, hadoglianski potepuh rodom iz Barija v Južni Italiji. Ko ie videl, da mu ni več rešitve, je začel obunno kričati: »lo sono ner i domobranzi! Io sono per i domobranzi!« Drug za drugim pada. Eni v roke pravice, drugi v smrt in večnost, iz katere ni povratka. Prav kakor je rekel pokojni Tone Pipan v pesmi, ki jo je priobčil v »Slovenskem partizanu«: »Naša je tovarišica smrt čez ramo koso, čez drugo prt stopa lahkotno mimo nas.-' DCFISI LOKOVEC Sporočiti moramo vsem brav-cem »Goriškega lista«, da smo že naveličani lažnive propagande grmarjev in da ni treba, da hodijo k nam razni tovariši od drugod pravit, kakšni so naši ljudje in kdo je pošten ali ne. Mi Lokovčani domače ljudi že dobro poznamo in vemo, kdo je že dolgo vrsto let delal za dobro našega ljudstva. Poznamo pa tudi j tiste, ki so se šele; zadnji čas pri-tepli k nam ter obrekujejo naše poštene domačine. Prav Inko poznamo in si bomo zapomnili te-renče. Grdo je, kar počenjajo, Revežem jemljejo zadnjo kravico iz hleva, sami pa imajo polne zaloge vsega ter jim res nič ne manjka. Tudi zanje pride ura plačila in takrat jim ne bo dobro. Politkomisar Soča naj pa ne hodi več k nam. Zakaj ne ostane rajši doma na Breginju, kjer bi imel bolj hvaležno delo kot v I.o-kovcu? krmin V našo glavno zalogo tobaka so oni dan v mraku prišli neznanci in odnesli veliko množino tobaka. Pravijo, da lastnik zaloge pri vsej stvari ni bil čislo nedolžen. Oblast ga je vsekakor dala zapreti, da se preišče njegov« krivda ali nedolžnost. Hudo je le to, ker so ljudje brez tobaka. Univ. prof. Grotov predava je or upi V nedeljo 5. nov. je dopoldne ob devetih v veliki Unionski dvorani predaval ruski vseučiliški profesor Sergej Grotov o diktaturi boljševizma nad ruskim narodom. Dvorana je bila do kraja zasedena. Zanimanje za predavanje je bilo veliko, ker je vsakdo hotel slišati pripovedovanje očividca o razmerah v Sovjetski zvezi, poleg tega pa je predavatelj in-teligent, univerzitetni profesor, ki je še s toliko bisirejšim očesom mogel presodili razliko med stanjem v komunistični državi in med ostalimi evropskimi državami Za uvod sta bila pokazana dva dokumentarična filma o komunističnem grozodejstvu v KatYnskeim gozdu in v Vinici. Ko sta bila fil-ma končana^ je po kratkem odmoru stopil na oder predavatelj. Govoril je v ruščini, zaradi lažjega raizumevanja pa je neki njegov rojak govor sproti prevajal v slovenščino. V svojih izvajanjih je predavatelj povedal sledeče: VES RUSKI NAROD MORA HLAPČEVATI ZA ŽIDE Prizori, ki sta jih pokazala filma, torej množenstveni umori, niso za ruski narod nič novega. Za vlade Ježova je bilo tako početje vsakdanja stvar. Cesto so se ljudje v mestih čudili, zakaj tako pogosto izvažajo iz jetnišnic velike avtomobile zemlje. Sedaj je dokazano, da ima vsako mesto taka grobišča na dvoriščih jetnišnic. Predavatelj je poudaril, da se je vse to zgodilo na ukaz Židov, ki stoje na čelu komunistične vlade. Stalinov namestnik v komunistični partiji in v vladi je Žid Kaganovič, ki je oče sedanje Stalinove žene. V vojni industriji, v diplomaciji in tudi v kulturi so Židje na vodilnih mestih. Tako služi ves ruski narod židovskim ciljem. OVADBE, TKROR IN STRAH VLADAJO LJUDSTVO Pravi kmetje so skoraj izginili. Star kmečki oče je v ječi pripovedoval, kako so židje prevarali ruski narod. Boljševiška stranka je obljubila sovjetskemu kmetu, da mu bo izročila vso zemljo prejšnjih veleposestnikov. Ko pa so zemljo posejali, pa pridejo komisarji rekoč: »Zemlja je res vaša, kar pa iz nje zraste, je pa naše.« Na najboljših veleposestvih so organizirali tako zvane sovho-ze, to se pravi državna zemljišča. Na čelu vsakega takega zemljišča je židovski ravnatelj, ki včasih mnogo bolje živi, kakor je živel prejšnji zasebni lastnik posestva. Vse bogate kmete so poslali v pregnanstvo v Sibirijo ali na se-.verni Ural, kakor tudi njihove družine. Tam so postali prisilni delavci. Ko je bil predavatelj leta 1935. v zahodni Sibiriji v pregnanstvu, je delal skupno s temi pregnanimi kmeti. V tem majhnem okrožju je v enem letu pomrlo 8.000 kmetov od 24.000, med njim natjveč žensk in otrok. DELAVEC JE SUŽENJ Delavci so danes pravi sužnji. Boijševiška stranka jim je obljubi!;:, c!u mu bo pustila vso zasebno lastnino. V resnici pa pripada-vi in namesto prejšnjega zaseb-jo sedaj vsi obrati sovjetski di žalnega lastnika je zdaj židovski lavnatelj za uradnika stranke. Sovjetski oboroževalni industriji predseduje zdaj žid Mend(.l Kaganovič, najstarejši stric Stalinove žene Roze Kaganovičeve. Ravnatelj vseh železnic je Stalinov tast Kaganovič in na čelu lahke industrije je neki drugi stric Stalinove žene. Tako vodijo ti trije bratje vso sovjetsko industrijo in ves promet, delaivec pa je popoln suženj. Menjati delo in tovarno je prepovedano. Oblečeni so slabše kakor berači v naših krajih. Tudi v mirnih časih so pod najstrožjo vojaško diktaturo. Če se zakasni dvajset minut, prejema skozi tri mesece le polovico mezde. Za dvakratno zamudo, mora leta delati za polovično mezdo, po trikratni zamudi dobi eno leto zapora, vendar mora delati po dnevi v tovar- ni in sicer zastonj. Plača je slabša kakor v carističnih časih. Sovjetskega delavca venomer nadzorujejo in vohunijo okrog njega, tako da nima prilike, da bi mogel pokazati svoje nezadovoljstvo. Na tisoče hrabrih delavcev je že dolgo v koncenlracij-skih taboriščih, drugi pa so poslali poslušni sužnji. V meslih je velika stanovanjska stiska. Kmetje beže s kolhozov, ki jim ne nudijo kruha. Ker novih stanovanj niso gradili, se v enem stanovanju stiska pet ali šest družin. Na enem samem štedilniku kuha šest gospodinj. Tako so ovadbe in prepiri na dnevnem redu. Soseda išče pri sosedi priliko za ovadbo; dovolj je že skromna božja podoba, da se izprazni eno mesto v stanovanju. DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V SOVJETSKI ZVEZI Ruski narod je imel poprej zdravo družinsko življenje, zato je bilo boljševizmu zdo težko razbiti družino, kot podlago poštenega ljudstva. Vsa boljševiška propaganda je imela že takoj v GORICE IN DE <(6op>iLV£. Ul tiCLp&otja. Q(f. Prijatelji iz dežele nam pošil>5;r. cele kupe vsaikovr^r.iii Gf-arskih listov :m »rošur iin nas prosijo, naj nanje odgovarjamo, da ne postane naše ljudstvo ob branju teh pisarij vedno bolj zmešamo. Tem priijartelijem bi radi povedali, da se polemika s komu-mstičnlimi propagandisti ne izplača: njih ni mogoče spreobrniti, ker po vsem njihovem pisanju se je praiva pamet in modrost z njimi šele rodila; ljudje iz »osvobojenega« ozemlja pa na njihovo pisanje tako nič ne dajo, kajti ia bridkih izkušenj vedo, da OF-arji eno pišejo in govorijo, točno obratno pa delajo. OF-arskim prijaitelijem, ki sadov osvobodilnega« dela na svoji svobodoželi-ni koži še niso okušali, tudi ne kaže govoriti, ker se nahaja/jo še vedno v sta/mju zaljubljenosti, ki krakomalo ne mara spoznati im priznati slabosti svojega ljubljenca'. Torej naj razkladamo, kako neresnično, ši-rokoustno, nelogično, strupeno in nad vse škodljivo je pisanje rdeče .propagande? Mofda si želijo naši prijatelji eaimii, ki mami te reči pošiljajo, nekoliko pouka. Pa naij bo, bomo napisali tu pa tam kaj malega v pouk in za-baivo. Utragli bomo ne kak »cvet« iz partizanskih >vrtov«, kajti 1o gibanje ne pozna ne vrtov ne cvetja, ampak fcalko koprivo iz njihovih zaplotiij, da jo nalši bralci spoznajo za koprivo in ne porečejo, da je vrtnica. NAŠI: SO VSE ZASLUGE Karkoli se na > osvobojenem ozemlju« zgodi dobrega, vse je izključna zasluga OF. Tako itgrfe, petje, veselice, dobrodelnost itd. Najbrž je njihova zasluga tudi ta, da zemlja še kaj rodi in da še kak prešič v hlevu odebeli, čeprav so skoraj vse moške pobrali in paslaiM v oostopaško življenje. Da je pa toliko domov izropanih in požganih ' ter toliko ljudi pobitih iin izgnanih, to ni njihova 'zasluga, ampak delo »treh sredincev v Gorici in poldrugega domobranca istotfum« To je glavna misel vse literature OF! VSE LJUDSTVO JE 7.A NAMI OF je izdaila posebne brošure, ki dokazujejo, kako si je znala slovensko ljudstvo vzgojiti in mu d®ll tako politično zrelost, kaikršae bi zastonj iskal v vsej tisočletni, zgodovini n:\-šegsi nairoda na tej zemlji. Ne povedo pa, da so si ljudstvo le z zvijačo pridobili, ker so mu kakor neizkušenemu otroku obetali samo svobodo in blago stanje in veselje in oblast in veljavi, pred vsem svetom, torej samo tane reči, ki miičajo vsakega človeka. Vst to pa zm neenotne frlve kakih par tednov ali mesecev, ko bodo vsi okupatorji od naše slavne vojske poraže ni. Ako bi bili ljudem od vsega začetka povedali, na kako trnjevo pot ga vlečejo, bi se gotovo ne bilo odzvalo. Dane* pa nimajo vel za sebnj svobodnega slovenskefla ljudstva, ampak tanin v sužnja no rajo, ki bi se jim rada izvila, ampak se ne more m ji ne preostaja drugega, kakor da vsa razočarana preklinja uro, ko je stopil prvi agitator OF na duri naše domačije. Nobenemu naših starejših politikov se ni treba sramovati, da ni znal napraviti iz svojega ljudstva tako nesrečne črede sužnjev. MF.I.AGOMANIJA Po listih in brošurah OF bi človek moral sklepati, da so bili vsi dosedanji voditelji slovenskega naroda sami nevedneži, koristolovci, politični stremuhi in hlapci tujcev, ki so tirali narod iz nesreče v nesrečo. Končno smo dobili v voditeljih OF tiste, ki vedo, kako je treba voditi narod k svobodi in blagostanju. Tako povelidevanj* svojega lastnega dela meji na bolezen, ki se imenuje megalomanija in ne dela nikomur časti, ampak ga naprav t pred vsemi pametnimi ljudmi smešnega. Ko piše n. pr. g. dr. Vilfan o naših politikih po prvii svetovni vojni in o nijhovi nezmožnosti, si moraš misliti, da obsoja tudi delo svojega rajnega očeta. Kdor pa očeta ne spoštuje, gotovo tudi očetnjave ne bo. ČRNI VRH OF je izdala o rdečem junaštvu v Črnem vrhu celo brošuro. Če bi lo stvar bral kdo na luni ali p:i tudi kje v inozemstvu, bi utegnil misliti, da pomemja Črni vrli za rdečo vojsko kak sijajen uspeh. Mi se moramo ob branju te knjižice samo čuditi nesramnosti OF-arske propagande. Resnici na ljubo bi bili morali vendar vsaj približno povedati, koliko desetin je bilo v Črnem vrhu domobrancev in koliko tisoč rdečih vojakov vseh narodov se je z njimi ves dan borilo. Nadalje bi bilo samo pošteno, ako bi> povedali, kako nečloveško so ravnali z ujetniki, ki so jih nazadnje pobili. Tako ne ravna s svoiiimi nasprotniki nobena vojska civiliziranih ljudi. O domobrancih je n. pr. popolnoma izpričano, da delajo z ujetimi partizani mnogo bolj človeško kot -tovariši« sami, ker jih pač ne marajo ugonobiti, ampak pridobiti in rešiti. VEROUK IN SOLA V OF-arslcih spisih srečavaš tudi Bevkove članke, ki ne spadajo med najslabše. Dobili smo tudi članek z gornjim naslovom. Po mnenju tega našega pisatelja je v kraljestvu OF popolnoma zajamčen tudi pouk krščanskega- nauka v čolah. Ker v listih OF ne sme manjkati groženj in strahovanja, je tudi v tem članku izrečena težka grožnja za tiste nesrečne katehete, ki bi se pregrešili pri poučevanju krščanskega nauka proti duhu ■nove demokracije«, torej ne krščanske demokracije, ampak komunistične demokracije, o kateri vsak le malo poučen človek ve, da sploh ni nobena demokracija, saj sama govori vedno 'e o »daiktaturk. Kako bosta torej vozila skupaj komunizem in verouk v komunistični šoli? Dokler bo to kadilo, bo katehet držal pokonci tarčo, v kaitero bo »nova demokracija« in njena mladina za kratek čas streljala. KAJ JE IN KAJ H^ČE OSVOBODILNA FRONTA To je naslov posebne brošure, ki more poveličavati delo OF z visoko zvenečimi frazami, ker mu zli sadovi ne morejo dati hvaile. Po Kuharjevih govorih v septembru se prav kratkočasno berejo psovke te brošure na njegov račun. Politika je res zelo špasna reč. Če znaš plašč prav obračati, se lahko po mili valji sprehajaš po vsem vesoljstvu od pekla- do nebes in nazaj. Ta brošura je pa tudi zato zanimiva, ker ti jasno pove, da OF ne želi ustvariti nič drugega kot veliko Jugoslavijo, ki se mora priključiti Zvezi Sovjetskih Republik. Pa ne misli, da to znači nekaiko prijateljsko zvezo z ve- I liko slovamsko rusko državo, ki je že j ‘27 let pokopana. Ne, to pomeni, da j hoče OF napraviti Jugoslovane tako nesrečne, kakor so že 27 let nesrečni ; narodno zavedni Rusi. Kdor hoče ve-’ deti, kaj pripravlja OF našim naro- j dom, se ne_sme dati voditi od kakih | idealnih slovanskih narodnih čustev, ampak mora malo šludirati, kaj je ! prav za prav z Kuni, kako se jim godi na političnem, gospodarskem, kul- - turnem in verskem polju pod knuto židovskega komunizma. Le zanimajte se, kaj je predaval o razmerah v 1 Sov jetiji vseučiliški profesor Grotov v j Ljubljani. Če veš, kaj je z Rusijo, veš, kaj ti obeta ta brošura in njena OF. če pa ! ne veš, kaj je in kaj trpi Rusija, osta-I ne ta brošura zate s sedmimi pečati zaprta knjiga, v kateri boš našel vse I polno lepih im grdih bet-ed, a maloka-tero resnico. »PODEŽELSKI ŽUPNIK« Tudi ta mož se je oglasil v nekem j listu OF in razklada kako zahteva »stara moralka« (novejših ne bere in tudi stara mu le slučajno pride v roke), da se zločini obsojajo. Kdor h grehu molči, tako modruje, tudi sam greši. To je zelo resnično, ako ti je dana možnost, da proti grehu in zločinu nastopiš. Greha pa nismo dolžni obsojati javno, ako več dosežemo, če proti njemu zsebno nastopimo. Tako n. pr. pogreškov javnih oblasti ne moreš javno napadati, ker ti kratkoma-lo za to ni dana možnost ali bi s tem le sebi in drugim škodoval. Tako gotovo ravna tudi »podeželski župnik«, ki dobro ve, da zločini, ki jih obžaluje, gredo vsi na račun »slovenske 0-blasti OF«, ki ima »vso deželo in vse ljudstvo za seboj«. Mi ubogi »hlapci« kvečjemu s prošnjami kako zlo preprečimo. Zmagoslavna »Osvobodilna Vojska« pa hi lahko z orožjem vse krivice preprečila. Če pa ta vojska nasilja nad ubogimi »starčki« iin tako dalije ne more preprečiti, naj vsaj ne izziva. In če vkljub temu izziva Ln tako dela velike zločine, je dolžan »podeželski župnik« povzdigniti svoj glas, ko je vendar tako veljaven, in svoboden mož, da se more oglašati celo v dnevniku OF. Če pa ne protestira, če k zločinom molči, je tudi sam zločinec, kakor je pravilno napisal. Tekmovanje Titovih brigad V pogledu na večino pod bolj-ševiško knuto trpečega naroda, se človek zgrozi ob misli in slikah dela, ki ga nad njim izvaja manjšina komunistične svojati, po tako imenovanih rudečih republi- ! kah naše Primorske. J Kakšnih rezultatov moramo v bodoče pričakovati v blagor narodu ali posamezniku iz nasilne mobilizacije, kakršno so izvedli v zadnjih dneh Titove brigade po naših hribih. Komu naj bi novo mobiliziranci služili, ko že leto dni nam iz dneva v dan zagotavljajo zmago polnoštevilnih brigad, divizij in korpusov. »Smo tik pred svobodo. Najpozneje v treh tednih bo velika sovjetska zaveznica poplavila tudi našo Primorsko,« je izjavil partizanski Miklavž na mitingu, prirejenem od1 laških ušivih osvoboditeljev v neki vasi na banjškem dne 7. i. m. Katera mesta naj bi bila do-delienai tem novomobi'1 'iranim žrtvam rdeče revolucije v tej zmagoslavni beži-.voiski. Mi.-rda bi mogli nadomestiti stotine skesancev, ki se dnevno javljajo raznim domobranskim in irmškim postojankam po naši krvavi domovini, ali bi mogli slediti tisočem naših bratov, ki so prisiljeno dali nji!' mlada življenja v nesmiselnem boju proti lastnemu narodu. Kakor vemo, da to dela OF v obupu pred poginom, vemo tudi, da bo do zadnjega izdihljaja načrtno prežala in uničevala vse, kar je narodnega in za narod, ker se dobro zaveda, da komunizem bo živel le, če bo narod umrl. Da so razpisane nagrade tistim brigadam, ki izropajo večje število fantov in mož iz naročja svojih dragih, n^m je potrdil s svojo izjavo neki politkomisar, pripadnik 9. korpusa na banjški planoti. Ko je po prvi noči divjaške mobilizacije, naropal toliko fantov in mož, da ne bi zadostovali niti rafalu nemške stroj-rice, se je selansko narogal In dejal: »Noč, ki sem jo izgubil za mobiliziranje, mi bo dobro plačana, če ravno ne z nagrado, ker jih je premalo, pač pa z osebnim zadoščenjem, da sem spravil na varno te bele potepuhe«. (Zaradi kompromitiranja ne morem imenovati vasi in zaupnike, katerim je govoril). Kdo so ti od rdečega komisarja imenovani »beli potepuhi« v o-svobojenih okrajih, lahko vsakdo ve. Saj če ni več kot brezčutni rokovnjač ali brez udov sploh doma ne more biti. Ko se spomnim nekaj mesecev nazaj, kako so nas od 70 mobilizirancev s puško oborožili 45 in vse skupaj z grožnjami ter psovkami rdečih komisarjev poslali na zasedo pred nemško strojnico, tanke in topove tam pod Trnovem, bo lahko sleherni spoznal njih načrt in vedel, kje je tisto varno mesto, kamor so te zadnje žrtve rdečih idej namenjene. Da se bo lahko vsakdo prepričal o načrtnem u-ničevanju slovenskega naroda, naj pomisli na vse tiste sosede in znance, ki so jih na enak način odgnali. Koliko jih je še živih, katerim utripa v prsih upanje in želja vrnitve v naročje svojih dragih. Spoznal bo, da jih ni več. Nepreskrbljene mladoletne sirote, na živem umorjene mlade vdove, zapuščeni starčki, pogoreli domovi in siromaštvo, to so sadovi dosedanjih mobilizacij, če bo pa vedel, da neki sosed ali znanec še živi v neki brigadi, bo spoznal, da se ta skriva za žrtvami, da na varnem žrtvuje vse svoje sile, da bi spravil na varno še preostale kruljave ali kakršne koli moške moči. Prepričan bo, da temu ne utripa v prsin u-panje ali želja vrnitve v naročje svojih dragih, ker je postal med-naradni, brezčutni in brezbožni koristolovec. On je pozabil, da tista, ki je zanj trpela in žrtvovala zanj vso svojo ljubezen, je slovenska mati. Z zločini in z zatiranjem svojih bratov je izbrisal presladko besedo »Slovenec si«, katero mu je mati z lastno krvjo zonisala v dušo. Zato ne nasedajmo obljubam in ne upajmo na rešitev zločinske OF. Ne pričakujmo omehčanja njenega srca, ker je brezčutno. Skrivači ali kdorkoli je še v domačem ognjišču, naj se zaveda, d'a Viste ure polne upanja, ki jih preživljamo doma, so nam usodne, ker komunizmu služi le smrt a ne življenje. Zavedajmo se, kje so naša mesta! Prezrimo smrt in vzljubimo življenje, ker i.,. narod naš umreti noče!« Preizkušeni gorjan. Razglas Naznanja se, da sta pri tukajšnjem protokolnem uradu izpostavljena v pregled občinstvu za i dobo 15 dni, in sicer odi 9. do 23. novembra t. 1., sledeča seznama j lastnikov hiš, ki so začasno o-j pioščeni davka: j glavni seznam za leto 1945; dodatni seznam za leto 1944. Zupan: Coronini. Prijava vozil in živine Mestno županstvo naznanja vse rt lastnikom ter hraniteljem v07.il in vprežne živine, ki iz kateregakoli vzroka niso že utegnili javiti pri občinskem uradu - (Via Mazzini 19, notranja stavba na levi strani, pritličje, vrata št. 37), - koliko voz in živine imajo, da to lahko še store, ker je zadnji rok za prijaivo podaljšan do 18. novembra I. I. Po preteku tega roka bodo kršilci zapadli kaznim, ld so za to določene po predpisih zakona. Zupan: CORONINI ZA ŽIVILSKE NAKAZNICE NI NADOMESTILA Uradno javljajo, da za izgub-Ijene živilske nakaznice oblasti ne bodo več izdajale duplikatov. Vse prošnje v tem smislu bodo odklonjene. začetku revolucije zelo veliko po- 1 vedeli o zasužnjenosti ženske. Sovjetska zakonodaja je uvedlai civilen zakon in oa izenačila s »koruzništvom«. Če se je kdo cerkveno poročil, so ga preganjali. Ločitev je ne samo olajšana, temveč se da celo pismeno izvesti. Zakonski mož se lahko javi pri pristojnem sovjetskem u-redu, da se pismeno ali celo brzojavno loči od1 svoje žene. Otroke pokvari v Sovjetski zvezi šolska vzgoja. Venomer jim zabičavajo, da morajo vohuniti za svojimi starši. Nekatera mati se je dala ločiti po petkrat ali šestkrat, otrok pa opazuje njeno družinsko življenje s petimi ali šestimi novimi »strici«, ker ima družina samo eno sobo. Sam se spominja takšnega primera. Oče se je vr’il iz dolgega ootovanja domov in ni fantku ničesar prinesel. Tedaj je rekel sinko, da je njegov oče edini mož, ki mu ne prinese daru. Mati je dečka pretepla, le-ta je pa zagrozil, da jo bo ovadil policiji, ker ga je nabila. Prestrašena žena je dala sinku nekaj rubljev, da si je odkupila molk. V mnogih sovjetskih šolah vidiš kip Pavlika Morosova, ki je kot deset leten fante denunciral svojega očeta, češ da kot kmet ni plačal žetvenega davka. Za to je oče dobil tri leta zapora. Dečkovi strici so fanta ubili, nakar je sovjetska propaganda naredila iz njega velikega junaka: danes predstavljajo tega mladolet-nega ovaduha za vzor vsej sovjetski mladini. Zato se starši boje govoriti vpričo otrok o politiki. IN KAKO JE SEDAJ MED VOJNO Zdaj v vojni so vso množico vpoklicali v armado. S tem je ruski narod še bolj zasužnjen. Vsi možje so na fronti; izgube u-jetih in mrtvih so hude. Zato so v industriji zaposlene ženske in o-troci. Sovjetske ženske delajo skupaj z moškimi v vseh nevarnih in> škodljivih obratih, in temu pravijo boljševiki — enakopravnost ženske. V vojaških pisarnah, kuhinjah in pri telefonih so izključno ženske. Delajo v tropični vročini pri plavžih ali v globokih ; rovih v Uralu in v Sibiriji. Na tj-! ‘ioče drugih žensk je dandanes j zaposlenih v različnih oborože- i i valnih obratih. Delajo na dan po j 14 ur, in le če opravijo svoje de-I lo dobro, prejmejo zvečer svoje dnevne obroke hruha in kaše. Sovjetski dečki so, kakor poročajo zadnji sovjetski časopisi, /daj zaposleni pri najnevarnej-j ših podjetjih in najtežjih delih. ! : In to so santiči od 11 do 14 let. | Zaradi velikanskih izgub sovjet-j ske armade so boljševiki lani po-i slali pod puško vse moške pa tudi vsa dekleta in vse žene. Zdaj naj bi še druge sovjetske družine šle v vojno kot poslednje rezerve. Namesto teh uporabljajo v rudnikih pri najhujših delih na stotisoče Fincev, Romunov in Bolgarov. Predavatelj pravi, da je prepričan, da bosta kmalu dve tretjini teh mladih Romunov m Bolgarov uničeni od lakote in bede v sibirskem podnebju; kakor se je zgodilo v letih 1940-41 na tisoče Letoncem in Estoncem, ki so jih po sovjetski zasedbi pregnali v Sibirijo. G. profesor je za svoje zelo poučno in nazorno predavanje žel mnogo priznanja. Vsi navzoči so se mogli prepričati o delih komunizma. Zgled ruskega naroda je opomin vsem drugim narodom, naj se komunizma pravočasno otepejo, če nočejo doživeti najbolj krvavih dni svojega obstoja. RUSKO ŠOLSTVO Posebno predavanje je prof. Grotov posvetil šolam v Rusiji. V revolucionarni vnemi so hoteli boljševiki najprej spremeniti šolstvo in s tem izriniti buržujski in kapitalistični duh iz mladine. Mladina naj se nauči gledati skozi komunistična očala, to je cilj vse vzgoje. Najprej so odpravili ločene šole in usmerili vse šolstvo v dva cilja: Zaradi ekonomske politike so predvsem rabili inženerjev, tehi.ikov in strokovnjakov za praktične poklice. Drugi cilj pa je narediti iz mladine borbene brezbožnike in delavce za komunizem. Že nekajletni o-troci se morajo učiti na pamet brezbožnih pesmi. Vsak otrok mora n. pr. znati pesem, k! jo.je napisal žid Bagricski z naslovom >Smrt pionirke«: Mati prosi umirajočo desetletno hčerko, naj se pokriža. Deklica se brani in pade v nezavest. Med tem ji mati položi križec na prsi. Ko se zopet zave, v divji jezi zagrabi križ, ga opluje, vrže proč in umre. Drugače pa se v šoli otroci ze* lo malo uče. Znajo le slabo pisati in brati. V caristični Rusiji so mnogi znali poleg ruskega jezika tudi svetovne jezike. Danes tega ni več. Edinole Židje morejo otro* ke zasebno vzgajati in učiti svetovnih jezikov. Le na ta način je mogoče, da polovica mest med izobraženci in višjo plastjo pripada Judom, da so Židje vodilni tudi v diplomaciji in znanosti. V začetku vojne je Stalin reformiral sovjetsko šolstvo. Najprej je ločil skupno vzgojo fantov in deklet. Fantje Že v osnovni šoli dobivajo popolnoma vojaško vzgojo, katero celo spe-* cializirajo: ene vzgajajo za tani-kovce, druge za topničarje, za le-« talce itd. Vesti iz Trsta in okolice Obisti pri do6rovoijcifi Ilir. Bistr. 9.11. Strumno se zravna stražar pri vhodu v vojašnico. Pozdravi. Poveljnik straže prihiti ter prijazno vpraša, kaj in koga hi radi. »Obiskali bi radi srbske dobrovoljce ter videli njihovo delo,« smo mu odgovorili. »Kar za menoj. Sicer morate oprostiti, ni še vse urejeno. Smo pač našli gole stene in ni bilo mogoče hitro urediti,« nas je povabil s seboj. Povsod .srečuješ dobrovoljce, ki te s prijaznim nasmehom pozdravljajo, saj že vedo, da smo slovenski narodni stražarji. Pot je šla od pisarne do pisarne, od sobe do sobe, saj veste, kakšne so vojašnice. Vse preprosto, le najbolj nujno pohištvo, včasih še tega ne. Ah nekaj je, kar takoj opaziš, povsod vse čisto, brez smeti in navlake. Obstaneš nred steno, na kateri visi velik list, ves v raznih slikah in popisanih listih. Stenski časopis — zidne novine — v prijetni obliki govore vsem o ciljih in potih dobrovoljcev, seznanja jih s posamezmimi novicami, dviga jih v njihovem duhovnem življenju. Tudi dela za zabavo ne manjka. Na drugi steni nad vhodom ie velika slika kralja Petra. Vsepovsod dobrovoljski kosovski križi z napisom: Z vero v Boga za Kralja in domovino. Nekaj pa je, kar čutiš povsod: Nekak mir, dasi veš. da je nekaj stotin ljudi v hiši. Vsak vrši svoje delo tiho, brez vzemirenja, s prijaznim obrazom. Hitro minejo minute, ki so bile odmerjene. 2e je treba hiteti dalje. Z veselim obrazom se poslovimo, z mnogimi o bi juhami, da se kmalu spet vidimo v vojašnici srbskih dobravo] jcev. (Straža nb Jadranu). OTROŠKI KOTIČEK: Iz Alenkine torbice »Pojačali je lreha“ Svezko Josip, politkomisar I. brigade Vladimira Gortana, je izgubil torbo, v kateri je imel vse svoje bogastvo, t. j. žlico in nekaj notesov, raznih spisov, dopisov in seveda neizogibnih brošur. Nič posebne ga, razen tega, da včasih postane odkritosrčen in pove resnico, ki jo sicer službeno in ne^ službeno tako učji. Tako je imel »sestanek ali konferenco za I. Brigado« te razcapane in ušive vojske. Za nimiv je dnevni red, ki govor' o vsakovrstnem pojačanju; r ' naj kar sledi izpis tega zapisn' ka, ki datira iz septembra 1. pojačati Pozdravljanje 2. pojačati odgovornost de- setara, vodnika itd 3 pojačati dišiplina u 'cti 4. dase Vojnika pre.ozi n;» raporto, koji ča p 'greši. 5. dase spreči vojnicim.* pr k j . amii 6. dase radi po ra.jiorcdu kuda 7. ekonomija treba dase po- brine više za vojsko 8. pojačati dobar adnos pre- ma starijesirna 9. dase postavi kulturni P O. Kar polnih devet točk o pojačanju, ki pa le nazadnje povedo, da je treba pojačati to »Slavno in zmagovito« vojsko, ker ne pomeni nič več. Zakaj je treba pojačati pozdravljanje, če je vse tako tovariško in bratovsko med njimi. In.j?a pojačanje odgovornosti vo jske omenja drugod:« U zadnjoj akciji suse članovi pokazali jako slabo u borbi jerbo suse po vukli bes naredženja od svojih pretpostavljenih — tojcs jedan desetar i jedan vodnik ... Kako bo z raportom, ko se vo.jnik pogreši največkrat v tem da jo popiha iz te pojača-ne vojske, saj naroča, da se dela po razporedu: seveda, k je je ta razpored, pa vo.jnik sam dobro ve. Eno ja pa gotovo, da je razkroj vseh brigad in tudi brigade, ki zlorabl ja ime istrskega mučenika Vladimirja Gortana, zelo pojača in tako temeljit da je skoraj nič več ni. Za po-jačenja razkroia pa bodo poje rbeli še v bodoče naši stražarji. Iz Trsta ŠTIRJE DEČKI IZGINILI. Od četrtka zjutraj progrešajo Štiri d očk e: Lucijana Servadej, starega 11 let, bivajočega v ulici Cancellieri 3, Darija San-filiipipis 11 let, stanujočega na Istrski cesti 17, Adrijana Deviča, 11 let, stanujočega na ulici Cancellieri 2 itn Marija Jeralama, 11 let, stanujočega na ulici San don Bosco 20. Vsi štirje eo izginil skupaj, s seboj so imeli tudi psa. Kdorkoli bi kaj vedel, je napro-Šen, da sporoči stari em ozioma policiji. AVTOMOBILSKA NESREČA. V soboto zjutraj se je pripetila liuda avtomobilska nesreča na klancu via N im-za, Avto, ki je gel v polnem dinu, je podrl mehanika Jurija Žvagla, starega 18 let. Voznik, ki je izgubil oblast nad vozilom, se je nato zaletel na hodnik, kjer je podrl 53 letno Rino Uršič. Žviageilj je obležal z razbito lobanjo in je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Gospa* Uršičeva pa je dobila poškodbe po vsem telesu. PAZIN. Preplah je nastal med onimi redkimi komunisti, ki še kot VDV ali VOS in kot zaščitniki strašijo po Istri, ko so izvedeli, da so prišli srbski dobrovoljci v te kraje. Kar nič kaj niso zaželeni ti protikomunistični borci, ki znajo temeljito pomesti s komunisti, v eni ali drugi obliki. Začel se je beg raznih tercncev tja proti vzho du. JORDANA. V srečanju z neko banditsko patruljo, so dobrovolici gladko pospravil1«, vso patruljo, da je odšla v ■vvečna lovišča«. POSTOJNA.' Postojna je poslala popolnoma beta. Pobelil jo je sneg. »Jaidna mu mnjka partizanska«, je potožili d ob rov olj ec, ko je zjutraj videl sneg ter se spomnil na »tovariše.« PRESTRANEK. Vsa tolovajska papr--naita pomlava v okoliških vaseh ni imela nobenega učinka, kor po 1'udje že toliko žrtvovali za »tovariše« in njihovo razcapamo vojsko, d« jim ničesar več ne ostaja. Sicer se je pa mnenje o tej vojaki tudi temeljito spremenilo, ker se le ljudem čudno zdi: »vsa Evropa' je že osvoboienži.« le oni, ki smo j toliko Irtov ovali in kjer smo vsi delal! I zai ta novi »komunistični raj« pa ne. In prav še ne kaže, da bi bili. Gospodarske vesli TUDI FRANCIJA MORA ŽRTVOVATI SVOJE ZLATO Francoska dobroimetja v Zedinjenih državah znašaj j o po angleških co, niiitvah ok^g 1600 milijonov dolarjev; od tega odpad« 900 milijonov dolarjev na deponirane zlate rezerve, ostalih 700 miiilijonov pa na zasebna dobroimetja v dolarjih. Po najnove-Ijših informacijah, bo del teh dobro-imetij na dolgotrajna prizadevanja francoske vlade oproščen in stavljen Franciji na razpolago. Dokler pa- ima Framcdja zlate rezerve smatrajo v Ze-diinjeiniiih državah, da nima pravice na dobave po zakonu o zakupu in posojanju. Tudi Angliji so Zedinjene države pričele dobavljati vojni materija! šele po tem zakonu, ko je porabila pretežni del svojih zlatih rezerv. Podobno postopa Anglija glede blokiranih francoskim dobroiitmeitij v Londonu. Ta se cenijo na okrog 100 milijonov funtov. Po enakih načelih, ki so bila merodajna v Washiingtonu-bo Francija ta dobroimetja tadi v Angtlijl lahko uporabila le postopna in bo zaenkrat le majhen del deblokiram. Londonski liist »Times« utemeljuje tako postopno deblokirali j e s tem, da bodo v bližnji bodočnosti možnosti za uvoz angleškega blaga itak omejene, ker ni prevoznih ladij in je tudi francoski prometni' sistem v popolnem neredu. Zato Francija v prvi dobi itak ne bo potrebovala večjih zneskov za financiranje uvoza. Prebrisani služabnik Goj V Blatni vasi so vsi poznali čevljarja Tonco in to ni bila malenkost. Saj je štela vas več kot šestdeset hiš in v vsaki hiši je bilo več kot deset ljudi. Le posmilite! Najmanj šeststo obrazov si je moral zapomniti. Pa si ni zapomnil le obrazov, celo imena vseh je znal našteti in po vrsti kot so stale hiše v vasi. Kako pa tudi ne! Saj so ga tako pogosto obiskovali in posedali poleg njegovega tri-nožnega stoliča in poslušali resne in okrogle, ki so se vile iz njegovih ust tako hitro kot dreto skozi šivankino uho. Najrajše so ga imeli pač otroci. Komaj je sonce pokukalo izza gora, jih ,jc že bila polna čevljarjeva izbica in vprašanja so letela v ubogega čevljarja kot lete jeseni zrela jabolka s polne jablane. Čevljar lonca je bil star, bolj star kot njih gospod /upnik in zato je veliko vedel. Otroci so pa komaj zlezli iz zibelke, pa so že hoteli vedeti in znati to in ono. Posebno željni so bili lepih pravljic in nenavadnih dogodkov še iz dni, ko so bili gospodarji vasi in mest bogati grofje.’Nekateri so bili dobri, a mnogi hudobni in o teh in onih je vedel povedati Tonca veliko lepega in slabega. Pa rad je pripovedoval tem drobljan-cem, da so se iz teh pripovedovanj naučil razlikovati dobro od slabega, lepo od grdega in dovoljeno od nedovoljenega. Tonca je vedel veliko povesti, a njegovim drobljancem je bila najbolj priljubljena ona o prebrisanem služabniku Goju, ki je služil grofu v Blatni vasi. Skozi razbito in umazano okno jim je pokazal s sv0.’0 črno in od dela trdo roko na razvaline starega gradu, v katerem se je ta povest godila. Grad je bil v tistem času velik in lep. Grof .je imel veliko vojakov in služabnikov, ki so mu radi služili. Bil je dober in pravičen, a tudi strog. Vedno je bil dobre volje, saj je gostovala sreča v njegovem gradu. Imel je hčerko, ki se jo iz dneva v dan razvijala v vedno lepšo gospodično in pevci ter vitezi, ki so prihajali v grad, so sestavljali in peli njeni lepoti v čast krasne pesmi. Pa je prišla žalost in pregnala srečo. Ko je hčerka, Danica ji bilo ime, odrasla, je petje vitezov in pevcev ni več veselilo. Cele dneve je hodila sama in z nikomer ni marala govoriti. Grof se je tej spremembi silno čudil, a še bolj se je začudil Daničini zahtevi. Vsak dan je namreč porabila en par zlatih čevljev,-čeprav je hodila le po mehkih preprogah. Zaman se je trudil grof, da bi mu grofična povedala kako raztrže vsak dan par čevljev. Zaman si je belil glavo, da bi sam u-ganil. Pa se je domislil, da morda hodi ponoči na izpreho-de. Postavil je pred grajska vrata posebnega stražarja, da bi videl, kam hodi Danica. Stražar je pazil budno in je prisluhnil vsakemu šumu, ki je zmotil nočni mir, a grajske gospodične le ni bilo. Grof je bil vedno bolj zamišljen in slabe volje. Kam bo pa prišel, če bo moral kupiti hčerki vsak dan par zlatih čevljev? In nekega dne je poklical predse svoje služabnike in obljubil pol gradu in grofično za ženo tistemu, ki bo zvedel, kam gre Danica vsako noč in kze raztrže čevlje. Toda, če ne bo zvedel, bo obglavljen. Javljali so se vojaki vsak večer drug za drugim, a vsak je bil obglavljen, ker ni znat povedati grofu, kam gre njegova hči vsak večer. Grof je že izgubil več kot polovico najboljših vojakov in kazalo je, da bo izgubil še ostale. Pa se je oglasil eden izmed služabnikov, prebrisani Goj. Bil je prebrisan kot star cigan in prisegel .je grofu, da bo odkril, kje raztrže gospodična Danica zlate čevlie. (Nadaljevanje stedi) JC Nasveti za hišo KAKO UKANIMO JESTVINE Kruh im suhe kolače spravi v glinasto posodo, ki si jo prej v vroči vodi 'parkral preplaknila in dobro izbrisala. Korenje za juho zagrebi _v pesek. 'Presno maslo hrani v temni glinasti 'posodi s steklenim vložkom. Solato osuši in jo zavij v časopisni papir ailii hrani znvito v glinastem loncu Kuhano meso hrani juhi ali narezano v olju im kfcu. Sir zavij v krpo, namočeno v slamo vodo. KUNČJI PAPRIKAH Na masti opranim čebulo, pridam na koščke zrezano meso, paradižnik, papriko in moko, vse prepražim in zalijem s potrebno vodo. Ko je meso mehko- dodani po možnosti majhno Uri* smetane ali zajemalko mleka ter pre-vrem. Na mizo postavim z žličniki, Špageti, žganci in podobnim. Odgovorni nredoiK: Dr. Milan Komar -Gorica Ci Jerzy Žula^ski: 56 a sre6rni o6li Tako se mi mudi dopovedati vse t* Tomu, daei me včasih žal ne posluša, tako neučakani sem, kakor bi se bal, da mi zmanjka časa. Zakaj ko ne bo vej mene, ko ne bo ved nas Zemlja-nov, bo učenik in prerok lunianskega ljudstva samo še on, njegov praded — in te stare knjige, ki so z ljudmi vred padle z daljnega planeta na ta svet. Nekoč sem dopovedoval, da se mora marljivo učiti vsega, ne samo tistega, kar mu godi, čeS da bo vzgojitelj novega, rodu, pa je preseneJen oči vprl oči vame in vpraSal: »In ti, stric, kaj boš ti takrat počel? Saj ti vse znaš...« »Mene takrat več ne bo.c »Kdo te bo ubil?« Tom ni razumel, da je še neka druga smrt, naravna. Videl je ubite živali in tudi sam jih je ubijal, a umirajočega bitja še ni videl. Govoril sem mu zatorej o neizbežnosti smrti. Bila so ga .sama ušesa, mahoma mi je segel v besedo: »Torej umre tudi Peter?« »Umre, sinko, kakor jaz, kakor tvoja mati, kakor naposled tudi ti...« Tom je zmajal z glavo: »Jaz n© bom umrl, zakaj... Kaj bo i potem?!« Nasmehnil sem »e tej otroški pripombi in jel znova razlagati, da smrt | ne r/javisi od človeško vojle, deček pa j je bil raztresen in je bržčas tuhtal j kaj drugega. Naposled je rekel zamolklo, oklevaije: »Stric, če že inora Peter umreti, naj bi umrl preje od tebe, prvi med na- j mi, naj bi brž umrl. Saj ni za nobeno rabo na svetu « Oštel sem ga pošteno zaradi teh be srd, češ da< nihče ne sme bližnjemu želeti smrti, najmanj pa on Petru, ki je vendar oče njegovih sestric. Mraž-no me je premeril, vzdahnil in mi oponesel: »Čemu nisi ti, striček, oče mojih sestric? Ljubši si mi kakor Peter, m mami tudi... Peter je odveč.« Čutil sem, kako je globoko, skrivno v meni nekaj vztrepetalo, obenem pa me je navdala bojazen. To je vendar bila misel, ki me je zadnje čase čedalje češče obhajala Ne morem se obtožiti: nisem prelomil svoje obljube, vztrajal s-m v nemalo smešni vlogi vrlega vzgojitelja tujih otrok, kakšni pa po bil! moji notranji boji, moje muka -- o tem ni da bi danes govoril. Saij sem vendar imel to ž-insko, na tem svetu edino, a meni tako drago, vedno v svoji bližini, videl sem, da je nesrečna in si včasih utvarjal, da bi bila nemara z menoj srečnejša. Bi- li so dnevi, da sem ob pogledu na njenega moža stiskal samokres v že- j pu, pa tudi taki, ko sem vtikal cev med zobe, prst na petelinu — prepri- 1 čan, da miii ne bo več vzdržati, da ne prenesem tega... In vendar sem prenesel in vzdržal. Prenesel sem, čeprav mi je kri, na-vrela v oči, večkrat zameglite pogled i :in me je v prsih grabil krč, da bi j besnel, prenesel, čeprav je ni skufaja-ve, ki me ne bi bila obiskala im mikastita. Tisti dan, ko sva hotela' žrebati za Marto, sem sodil, da se po odpovedi umirim in sčasoma pozabim. Motil sem se. Zaiman so tekla leta, zaman sem blodil po samotnih pokrajinah, se posvečal Tomovi vzgoji in sanjaril o bodočem rodu: ona mi je danes ravno tako pri srcu kakor tam ob tečaju, ko sem se po njeni zaslugi izmotal iz dolgotrajne bolezni in hodil z njo po dišečih, temnih lokah, kramljaje o neznatnih, pa vendar tako pomenljivih stvareh. Moje mišice in kite so še zmeraj krepke, napete, a duša mi je že ostarelo, to čutim; hrepenenje po Zemlji mi razjeda misli, čedaljee težja žalost lega name: ne gledam samo na vse skozi solze, marveč skozi solze tudi mislim o vsem, le ta nesrečna ljubezen se ne mara postarati ne oslabeti, nasprotno, vse kaže, da celo raste z leti in koprnenjem, ki me tlači vse bolj in bolj. Vem, da sem smešen, pa mii še malo ni do teiga, da bi se za-hohotal nad šaman seboj. Včasih skušam bffi šegav, norce brijem iiz sebe. Vtepam si v glavo, da sem r.cr na Marto samo zato, ker druge na Luni ni in še zato, ker nt moja; da ta velika ljubezen ni ni« drugega kakor v prizmi človeškega duh® lomljen živalski nagom, in mnogo podobnih stvari — pa naj sem si vse to že stokrat povedal, vendarle iščem nehote z očmi Marto in sem preverjen, da bi se dal brez pomisleka razpeti na križ, če bi mogel priku-oati s tem prijazen usmev na njena listat V človeku vendarle celo v puSJavi, celo na drugi obli tli sredi divjih nagonov čut za pravico in krivico. Ne vem, mogoče je to posledica vzgoje ali celo nekaterim dušam vrojeno, brez črvoma pa se oglaša celo tam, kjer ni nikogar, ki bi mu mogel oii-tati molčanje. Marta je bila Petrova. Pristal sem na to in ta misel me je zadržala pred marsikaterim korakom, ki bi ga bil nemara drugače napravil. Skušal sem ji biti kar se da malo na očeh, da bi razblinil sleherni sum, češ da ji hočem goditi. Sicer pa tudi sama ni iskala moje družbe. Opazil sem celo, da ji je vpričo mene neprijetno. Vse to pa se je izprevrglo po rojstvu najmlajše hčerke, ko je priilo med Petrom in Marto do popolnega preloma. Dva dni Hunska) po zadnjem porodu smo nekaj pred sončnim salonom sedeli skupaj, kar se je sila po- redko primerilo, in molče gledali po širokem morju. Toneče Sonce je poslal ilo vode, ki jih je plaho vznemiril veter in so se v senci že pomalem svetlikale. Sneg vrh 0’Tamora j® krvavo plameneli, v črnem oblaku dima, ki je visel nad žrelom, so žareli temnordeči odsevi. Molk je pretrgala Marta. Ne da bi se ganila, ne da bi odvrnila pogled, uprt nekam v morske deljave, nama je jela govoriti na oko mirna kakor vedno, čeprav sem opazil, da se ji je skraja glas tresel. »Velik greh mi leži na duši,« je začela, »ker nisem mrtvemu možu ohranila zvestobe, zato bom tisoče let delala pokoro v tisočih oblikah, in reči moram, da rada... Vidva pa vesta, da sem grešila samo zaradi njegovega sina, ki v njem še danes živi zame. Tega nisem nikoli skrivala. Kaj sta si vidva mislila o tem in kakšne namene sta imela^ to me ne briga. Hotela sem dati Tomu sestre in brata. Brata mu nisem dala, zato pa ima tri sestre im moja misel ie, da sem svojo dolžnost izpolnila... Težko dolžnost, ti, Peter, to vel, Zal mi j«, ker sl si. utvarjal, da bi utegnil biti kaj več zame... Ni moja krivda... Toda zdaj je vse končano. Terjam svojo svobodo nazaj! Ne bom vpraševala, ali mi jo hočeta vidva — ali mi jo hočeš ti, Peter, vrniti, vzamen si jo sama. Nisem več tvoja žena...« (Nadaljevanje sledi.)