št. 6 PTUJ, dne 14. febninrju 1964 •Tednfk« tzhat« pod tem »teraJS«- nim tmenom od 24 nov 1961 da- lip na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava F*tuj. Lac- kova 8 — Tel. 1.56 — St. tek. ra- ^a: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. za inozemetvo 2000 din Letnik XVtl. Bad polouicn Hudi u popolni zdraustueniza^iiti Včeraj, v četrtek 13. februar- ja 1964, je potrdila skupščina Komunalnega zavoda za social- no zavarovanje Ptuj poslovno poročilo in zaključni račun za- voda in sklada zdravstvenega zavarovanja za 1963. leto, pa tu- di predračun zavoda in sklada za 1964. leto. Lani je imel zavod 48,277.589 dinarjev dohodkov in 41,467.462 dinarjev izdatkov ter 6,810.127 dinarjev presežka dohodkov nad i7:datki. Sklad pa je imel 1.019,026.000 din dohodkov ter 948,074.803 dinarjev izdatkov. Po predračunu bi naj imel zavod v 1964. letu 58,500.000 din dohodka in toliko izdatkov, sklad pa 1.117,000.000 din dohodkov in to- liko izdatkov. Ti podatki so iz poročila zavoda in sklada za skupščino. Vsi, ki so prejeli vabilo zavo- da na skupščino 13. II. 1964, so prejeli tudi vsa poix>čila, da so lahko pripravili svoje priipombe in predloge za skup.5čino. Sama poročila govorijo o delu na pK>- sameznih področjih, o uspehih in prv>blemih, ki jih še ni bilo mo- goče rešiti. Na območju zavoda, ki obsega območji občin Ptuj in Ormož, je 900 zavezancev poapevka in 15.701 zavarovanec. Poleg teh je še v občini Ptuj in Ormož več upokojencev (3525), njihovih družinskih članov (23.378) in podipirancev (749), kar pomeni, da je ria območju zavoda 43.353 občanov s popolno zdraivstveno zaščito. To pa ni ustaljeno šte- ^7^1o, ker spreminja letno to sta- nje vsaj 15.734 ljudii, ki menjajo delovna mesta in kra-j bivališča. Slednje sipremembe povzročajo zavodu precej dela in skrbi, če hoče redno poslovati. Zanimiva je ugotovitev, da je na območju zavoda v zasebnem sektorju zaposlena le V20 (736) vseh zajposlenih, ostalih ^»/30 pa v družbenem sektorju, in da je to razmerje za socialistični sek- tor ugodnejše za občino Ptuj kot za občino Ormož, kar tudi pomeni, da je občina Ptuj go- spodarsko znatno bolj razvita kot občina Ormož, ki jo poskuša dohitevati. Dohodki in njiiiova razdelitev Največ dohodka je imel zavod lani iz režij sikega prispevka za zdravstveno zavar. (35,078.000), potem iz režijskega dodatka za službo iz kmetijskega zavarova- nja (2,818.531) ter iz drugih do- hodkov. Ta dohodek je razdelil zavod za stroške poslovanja (15,550.21 l),na osebne dohodke (31,279.050) in na rezervni sklad (1.448.328) din. Sklad je lani izločil iz dohodka 11,590.146 din za obvezno rezer- vo. Izdatki so znašali skupno 948,074.803 din, in sicer za občino Ptuj 780,247.534 din in 167,827.269 dinarjev za občino Ormož. Za- nimivo je, da je prišlo v občini Ptuj v 1963. letu povprečno na enega aktivnega zavarovanca 58.842 din, v občini Ormož pa 68.753 din; v obeh občinah po- vprečno na 60.383 din. In če sedaj primerjamo izdat- ke zavoda in sklada, se nam po- kaže prav zanimiva slika. Nekjoj primerjav med izdatki Celotni izdatki zavoda 41.467.462 v 1963. letu so nižji kot je izdatek iz sklada za nado- mestila osebnega dohodka zara- di bolezni nad 30 dni (4,3.48.5.777) samo v občini Ptuj ali nižji kot sta izdatka za zdravniške pre- glede vseh vrst (32,043.555) in za zdravila (13,388.324) v občini Or- mož. Osebni dohodki iz rednega delovnega razmerja, zunanjih sodelavcev, dnevnico, stano- vanjski prispevek, nadomestilo prometnim organizacijam in do- polnilni prispevek (2,5 Vo) v skupnem znesku 29,799.939 din znašajo toliko kot znaša nado- mestek v primeril nosečnosti za obe občini (30,761.157) ali toliko kot znese nadomesitek za pre- vozne stroške zarv-arovancev iz obeh občin (27,338.142). Te šte- vilke povedo, da je izdatek za delo in uspehe samega zavoda po svoje upravičen in da ga je skupščina tudi odobrila. Glede na izdatke sklada pa je zanimivo, da so izdatki za pre- mije, za pozavarovanja zavaro- vancev (24,714.111) iz ptujske ob- čine, izdatki za ortopedske pri- pomočke (7,956.302) in izdatki za del sredstev, ki se prizna gospo- darskim organizacijam za stro- ške zdravstvenega varstva za 30 dni zdravljenja zaradi nesreč pri delu (9,818.461) enako visoki kot je izdatek za nadomestek osebnega dohodka zaradi bolezni nad 30 dni (43,485.777) ali kot je izdatek za zavarovance iz ptuj- ske občine za zobno nego (15,555.300), izdatek za nadome- stek za prevozne stroške zava- rovancev iz ptujske občine (19,470.854), za zobno nego (15,555.300) in za nadomestilo dnevnic zavarovancem. Največ za stroške zdrav- ljenja v bolnišnicah Ce primerjamo stroške za zdravljenje v bolnišnicah (354,570.975) z drugimi stroški, potem se nam pokaže, da mora velik del bolnikov na zdravlje- nje v bolnišnice, in da znašajo stroški za njihovo zdravljenje toliko, kot zdravniški pregledi vseh vrst (183,911.260), zdravlje- nje v zdraviliščih (13,911.262), zdravila izdana v lekaamah (71,310.009), in v zdravstvenih zavodih (55,947.003), daljjg, zo)>na protetika (20,776.428) in orto- pedski pripomočki (9,822.430). Stroški zdravil, izdanih v lekar- nah (71,310.009) so približno ena- ki seštevku nadomestila doje- čim materam za sikrajšani de- lovni čas (12,221.192), nadome- stila v primeru nosečnosti (30,761.197), pomoči za opremo otroka (8,096.000), ix>grebnine (5,196.839), stroškov za izboljša- nje 2xiravstvenega stanja zava- rovanih oseb (5,952.868), nado- mestila za stroške prehrane (dnevnice) (3,338.355), ter še na- domestila invalidom za skrajša- ni delovni čas (4,632.556). Teh primerjav bi lahko bilo še več. Aktivni zavarovanci v občini Ormož v poglavju koriščenja zdrav- stvenega varstva ugotavlja za- vod, da odpade v občini Ormož na lOo aktivnih zavarovancev mnogo manj ambulantnih pre- gledov in ambulantnih storitev kot pa v občini Ptuj, in da so stroški teh storitev na 100 ak- tivnih zavarovancev skoraj po- polnoma enaki v obeh občinah. Ta ugotovitev velja tudi za vse druge vrste zdravstvenega var- stva. Tega je nedvomno kriva slaba zasedba zdravstvenega ka- dra in slaba organizacija zdrav- stvene službe. Tudi glede zobo- zdravstva je na območju občine Ormož mogoče ugotoviti, da šte-r vilo storitev in pregledov (kon- servativa) ni v skladu z izvr- šenimi zobotehničnimi storitva- mi. Ta odnos bo mioaral biti spre-. men jen v korisit zdraArljenja zob. Na območju občine Oimož je bilo izdanih 1574 receptov na 100 aktivnih zavarovancev, v občini Ptuj pa samo 923. Po- vprečna cena enega adraviila — recepta v občini Ptuj je 474 din, v občini Ormož pa samo 349 din. Skupni stroški za en^ra zavaro- vanca znašajo v občini Ormož 5485 din, v ptujski občini pa sa- mo 4368 din. Samostojni zdravstveni zavodi Glede zdravstvene službe je v poročilu navedeno, da ima občina Ptuj sledeče samositojne zdravstvene zavode: Zdravstve- ni dom Ptuj z zdravstvenimi postajami Juršinci, Gorišnica, Podlehnik, Cirkulane ter s po- možnima zdravs-tvenima postai- jama Zavrč in Zetale, z zobno ambulanto v Ptuju ter z mate- rinskim domom v Ptuju. V Ki- dričevem je Zdravstveni dom z zobno ambulanto in z bolniškim oddelkom ter obratno ambulan- to v tovarni. V Majšperku ima zdravstvena postaja bolnišiki oddelek in honorarno zobo- zdravniško službo. V Ptuju so še bolnišnica, reševalna postaja, lekarna, železniška zdravstve- na postaja in oh^ratna ambulan- ta TAP. V Ormožu je Zdravstve- ni dom z zdravstvenima posta- jama Središče, Ivanjkovci, s po- možnima zdravstvenima posta- jama Miklavž in Tomaž pri Or- (Nadaljevanje na 2. strani, Avionski transport angleSInh vojakov za Ciper TE DNI PO SVETU Medtem ko te dni še redno prebiramo vesti o tem, kako si nekateri zamišljajo rešitev cipr- ske kri«e, pretresajo somalij- sko-etiopsko mejo naravnost pravi vojaški spopadi, v katere se je vmešalo poleg topništva tudi etiopsko letalstvo. Kuban- sko-ameriški odnosi so se to- krat ^aostrili — zaradi vode. • STARI RAČUNI Ko so kolonialne sile osvajale afriško celino, se pri določeva- nju meja niso ravnale po no- benem pravilu. Tako se je zgo- dilo, da so ponekod presekali določene plemenske organiza- cije ali morda že zarodke na- stajanja naroda na pol ali celo raizkosali na več delov. Ko poslušamo te dni argu- mente sponiih strank v etiop- sko-somalijskem sporu, se nam ta resnica odkriva še s toliko večjo jasnostjo. Sonialijska no- madska plemena žive razkosa- na na treh straneh. Ne najde- mo jih samo v sedanji neodvis- ni Somaliji, temveč tudi v ob- robnih predelih Etiopije, fran- coske Somalije, ki je še vedno kolonija, in Kemije. Ze sam na- čin življenja nomadskih ple- men je tak. da zaradi večne se- litve ne more prenašati začrta- nih meja. Na drugi strani se med sorodnimi ali celo enaki- mi plemeni pojavlja duh soli- darnosti in večje povezanosti. V takem razvoju pa je umetna ločitev z mejami, ki to enoto cepijo na več dežel, naravnost boleča ovira. Značilno je, da se vodilne po- litične sile v Etiopiji in Soma- liji zavzemajo za mirno rešitev sTK>rov. Po tem sodeč so krvavi spopadi precejšnjih razmerij, ki so terjali zadnje dni več sto žrtev na obeh straneh, delo skrajnežev oziroma somalijske opozicije. Predlog, naj bi obe deželi najprej dosegli "preneha- nje sovražnosti in potem še spo- razum o samem problemu, je najbolj reaJen. Tudi tisti, ki predlagajo posredovanje Zdru- ženih narodov, imajo po svoje prav. Vendar se vsiljuje vpra- šanje, ali je res treba tak spor — internacionalizirati. • KAKO BO S CIPROM? O raznih predlogih za cipr- sko rešitev smo govorili pfrejš- nji teden. Sedaj kaže, da je predsednik ciprske vlade nad- škof Makarios voljan sprejeti čete atlantskega paikta, vendar pod pogojem, da >načrt voja- ških operacij odobri Varnostni svet«, torej organ Zdrnženih narodov, in da bo poveljs.tvo v rokah opolnomočonca Atlant- skega pakta. To pomeni, da se je s tem odrekel prejšnje za- hteve po enotah OZN. To je, kot pravijo nekateri, korak bliže anglo-ameriškemu predlo- gu. Verjetno takega načrta ne bodo zavrnili niti v Atenah niti v Ankari. Kvečjemu utegne do- živeti manjše, toda ne bistvene spremembe, I Zal, da so krvavi spopadi meA turško in gr.ško narodnost- no skupnos,tjo vsakodneven po- jav in da po nepotrebnem pa« dajo nedolžne žrtve. • SPOR ZARADI VODE Na dva dogodka opozaiTJajo te dni: na dejstvo, da so aane« riške oblasti zaprle nekaj ktH banskih ribičev, in na dejstvo, da so kubanske oblasti odgovo- rile z represalijo: prepovedalei so ameriškim vojaškim obla- stem v oporišču Guantanajno na Kubi, da bi uporabijale vo- do z izvirov, ki leže na 6nive- renem, t. j. nenajetem ozemlja Kube. Tako se sedaj dogaja, da Američani, ki nočejo popu- stiti glede ribičev, raje dovaža- jo za svojo vojsko vodo s ci- sternami od 800 km oddaljene Floride. Nameravajo pa tudi zmanjšati število kubanskih de- lavcev, ki prihajajo vsak dan v oporišče na delo, ali jih sploh povsem odpustiti. To so seveda dogodki, ki vznemirjajo ljudi in delajo vročo kri. Spet se med ameri- škimi senatorji slišijo glasovi »bojevitih«, ki bi spet radi blo- kado Kube ali celo vojaško in- tervencijo. K sreči jih trezni drže na vajeti... Maš komentar O čemer so spočetka samo domnevali, se je tudi v resnici zgodilo. Režim Čangkajška na Formozi (Tajvanu) je iz pro- tes^ta, ker so v Parizu priznali LR Kitajsko, prekinil diplomat- sike stike s Francijo. To naj bi bila nekakšna grožnja tudi za vse tiste, ki imajo diplomatske stike s For- mozo, če nameravajo kreniti po francoski poti... Vlada na Formozi se je odločila za tak ukrep, četudi so jo Američani, bre« dvoma najbolj prizadeti s francosko potezo v Pekingu, pred tem svarili. Nobena skrivnost ni, da je bilo veliko potovanje kitajske- ga premiera Cu En Laja v Af- riki med drugim namenjeno tu- di prizadevanjem, da pripravi afriški svet na priznanje nje- gove države. Tako bi se število tistih, ki bi dali pred Združe- nimi narodi svoj glas za spre- jem LR Kitajske v članstvo OZN. močno okrepilo in bi od- ločno vplivalo na prvem pri- hodnjem glasovanju. Veliko hibo. ki že leta vznemirja Združene narode, bi s tem en- krat odstranili. Kitajsko pa vključili v tvornejše sodelova- nje in reševanje svetovnih vprašanj. Zanimivo je, da se v Parizu zaradi Cangkajškove odločitve prav nič ne vznemirjajo. Pra- vijo, da bodo sedaj samo laže odprli diplomatska predstavni- štva na kitajskem ozemlju. Od režima, ki bi že zdavnaj žalost- no končal, če bi ne bilo ameri- ške pomoči, tako ni bilo nobe- nih koristi. Ker vidi azijski svet v Kitaj&ki močno silo, si je francoska diplomacija s svojo odločitvijo zagotovila »normal- no vrnitev« na azijska tla, t. j. določen ugled. Francosko-ameriški dvoboj pa se je zadnje dni prenesel pred- vsem v tisk. Francosko prizna- nje Pekinga je postalo že dej- stvo. Toda polemični stolpci v časnikih se sedaj dotikajo ame- ri.ške in francoske politike okvirno. Američani očitajo Francozom, da so s svojim de- janjem dejansiko »okrepili ko- munističen blok«, spodkopali zahodno strategijo ohranjanja takih režimov v okolici kitaj- skih meja, ki so odločno »pro- tikomunistično usmerjeni«, itd. Francozi pa opozarjajo washing- tonsko diplomacijo, da se svet razvija in da ga je slednjič tre- ba ocenjevati takega, kakršen je. To je hkrati obsodba ame- riških brezupnih prizadevanj, da bi umetno ohranili južno- vietnamski režim in režim na Formozi pri življenju. ZD.\ bi torej morale temeljito >korigi- rati« svojo politiko do Azije se- daj, ko se še ni treba »sramot- no umakniti«, kot je to morala svoj čas storiti francoska voj- ska v Indokini. Francozi imajo izkušnje. Seveda to ne pomeni, da ne bi francoska diplomacija ra- pela vse strune, da se čimbolj usidra v Aziji povsod tam kjer je to mogoče. Uresničuje pač svoje načrte, neodvisno od na- svetov ali želja svojih nekda- njih zaveznikov. In to je po- jav, nad katerim se mrvrajo za- misliti vsi in potegniti ustrez- ne zaključke S seje občinslčnos't ptujske gradbene gpe- /ative razumljiva. Očita se nam včasih, da v podjetju ni taiko kot v drugih, bolj organiziranih podjetjih. V kolektivxi nas le včasih zabolelo, ko nam ni bilo zaupano delo. ki ni bilo v grad- benem pogledu niti posebno za- htevno (na primer: tovarna za močna krmila). To delo so oddali celo brez licitacije zunanjemu graditelju, čeprav bi mu bili mi v celoti kos. Vendar imamo do- volj dela in ga bomo verjetno imeli tudi v bodoče, kar delamo z manjšo režijo kot druga pod- jetja. V komisiji, ki obravnava pred- log združitve Drave in našega podjetja, je tudi naš zastopnik, ki bo v komisiji razložil naše poglede na to vprašanje. Tov. Anton Hlupič, gradb. tehnik Gradenj: Dvomim, da bi z golo združit- vijo obeh podjetij bil doisežen kakšen napredek v namerava- nem smislu. Glede na sedanje stanje v zvezi s kadri v obeh podjetjih bi po vsej verjetnosti prišlo do določene stagnacije prav zaradi pomanjkanja le-teh. Naše podjetje sicer dobi že le- tos dva gradbena tehnika in eko- nomista. Delavci obeh podjetij so nekaj zvedeli o nameravani združitvi in ter se medsebojno norčujejo, kar bi imelo vsaj v prvem .obdobju slabe posledice. Mislim., da s samim poveča- njem mehanizacije v novem podjetju situacija ne bi bila re- šena in da je to potrebno iskati boilj v kadrih in specializaciji. Velika mehanizacija je lahko podjetju, posebej gradbenemu, v težko breme. Sedanji podjetji imata najnujnejšo mehanizacijo, oziroma se ta izpopolnjuje. Sd-i glašam z direktorjem tov. Rogi- no, da zapostavljanje domačih gradbenih podjetij zelo negativ- no vpliva v obeh kolektivih. Bo- mo videli, ali bodo bodoče inve- sticije zaupali domačim podjet- jem. Direktor Dr^ive tov. Otmar Gajzer: Seznanjem sem z namenom občine in mislim, da je smoter tega namena, spraviti ptujsko gradbeništvo na bolj zeleno ve- jo, kot je do sedaj, v redu. Ven- dar je treba takoj v začetku ugotoviti, da so mnoga vpraša- nja ptujskega gradbeništva tudi vprašanja vsega jugoslovanske- ga gradbeništva. V naši stroki ni moč vnaprej planirati in nik- dar ne vemo vnaprej, kaj bomo gradili, da bi se vsaj v neki meri pripravili na svoje naloge. Prav- zaprav živimo le na zelo kratke roke, ker ne vemo, 9 čim se bo- rno ukvarjali po preteku nasled- njih šestih mesecev. V našem podjetju načelno ni nikogar, ki bi bil proti združit- vi obeh ptujskih gradbeniih pod- jetij, vendar mislim, da so v ob- čini, kar se tiče gradbeništva na splošno, nekateri problemi, ki bi morali biti najprej rešeni, če ho- čemo v bodoče sploh še ra^čuna- ti z upoštevanja vrednim fak- torjem v gradbeništvu v Ptuju. Po urbanističnem načrtu za Ptuj bo prostor sedanje baze Drave uporabljen v druge na- mene. Potrebno bo najti novo lokacijo, urediti potrebna po- slopja, delavnice, skladišča in garaže. Mislim, da bo po skrom- nem računu potrebnih za vse to nejmanj 300 milijonov dinarjev. Drugo pira\' taiko važno vpra- šanje pa je \"prajšanje gramozne separacije. V Pbujiu in sploh v občini nimamo iirejene separaci- je za gramoz, čeprav je to os- novno vprašanje vsega gradbe- ndišita v občini. Povsod, kjer se gradi, se odpirajo maile gramoz- nice, kar je razumljivo, in šele v zadnjem času se skuša s pred- pisa onemogočiti taikšno kvarje- nje povnšin. Z oibstoječim ne- praniim in nesepariranim gra- mozom včatsnlh ni mogoče dosečd predpisiane marke betona, kar pa je v gradbeništvu odločilnega pomena^ Naše podjetje je našilo lokacijo z grarnozom za 25-letno izikoriščanje, ima že načrte za separacdjo in ix>brebniih je le še okrog 54 milijonov din, da bi re- šili to vprašanje. Toda sedaj še ni rešeno. Na oibe ptujsiki gradbeni pod- jetji letijo očitki, da nimata ustreznih kadrov, da ne uvajata montažne gradnje, da se skratka ne razvijata dovolj hitro. Kar se tiče Drave, imamo v podjetju štiri gradbene tehnike z 12- do 16-letno prakso, ki so v celoti kos nalogam v gradbeni operativi, iz katere vse beži, ker je glede na dohodke in delo drugje na boljšem. Pri nas kadri niso zavora, ker nam doslej še niihče ni očital slabe kvalitete opravljenih del, ki smo jih iz- vedli tudi precej ceneje kakor druga (zunanja) podjetja. Naslednji očitek je montažna gradnja. V visoiko industrializi- rani Zahodni Nemčiji izvedejo povprečno že do 20 odst. grad- benih del na ta način, vse drugo pa gradijo talko kot mi. Za mon- tažno gradnjo je potrebna naj- prej tovarna montažnih elemen- tov, mi pa z njo ne razpolaga- mo, ker smo tudi doslej ustvar- jali svoja osnovna sredstva iz lastnih moči. S tem nikakor no- čem ničesar nikomur nič očitaiti, najmanj pa občini, ki taiko daje oziroma omogoča podjetjem v občini vse, kar more. Glede na vse navedeno mi- slim, da bi gola združitev obeh kolektivov ne prinesla posebnih koristi, če ne bi poprej rešili teh osnovnih vprašanj ptujskega gradbeništva. Pred odhodom v Inozemstvo mora biti najprej rešeno socialno zavarovanje Udeleženci seminarja pred graj skimi vrati v Ptuju V dnevih 6, in 7. februarja 1964 je bilo v Ptuju posveto- vanje o zaposlovanju naših dr- žavljanov v tujini, ki ga je organiziral Zavod za zaposlo- vanje delavcev SRS, Ljubljana, in je nanj povabil nad 80 di- rektorjev in referentov zavo- dov iz Slovenije. Posvetovanja se je udeležil tudi zastopnik zveznega sekretariata za delo iz Beograda in republiškega iz Zagreba. V imenu republi- škega zavoda Slovenije je pri- šel osebno direktor Rudi Mah- kota s svojimi sodelavci. Na posvetovanju v dveh dne- vih je bilo navzočim raztolma- čeno navodilo o postopku pri zaposlovanju v tujini in navo- dilo o instrukciji o i2^vajanju tega navodila, nadalje navodilo za poročevalsko in evidenčno službo v zvezi z vsemi temi nalogami. Kakor so lahko razumeli udeleženci tega seminarja, je nekaj možnosti za zaposlitev ženske delovne sile v inozem- stvu. Ta navodila se že izva- jajo. Kako dolgo traja postopek za tozadevno dovoljenje, je od- visno od samih interesentov, ki se morajo ravnati po navodi- lih zavoda za zaposlovanje in predložiti vse potrebne listine iz inozem^stva kakor iz tuzem- stva. Vsako zavlačevanje se potem pozna v zamudi. Vsak naš državljan se mora zave- dati, da mora imeti pred od- hodom v inozemstvo urejeno vprašanje socialnega zavaro- vanja. Bre/ tega ne more oditi in mn tudi potem no morejo biti zagotovljene pravice, ki mu iz zavarovanja pripadajo. Pri zavodu v Ptuju spreje- majo tozadevne vloge in jih rešujejo ob torkih in petkih, informacije pa dajejo tudi v ostalih dnevih razen ob sobo- tah. V.J._ Nad polovica ljudi v popolni zdravstveni zaščiti (Nadaljevanje s 1. strani) možu ter zobna ambulanta v Ormožu. Dalje so v Ormožu bolnišnica tbc, lekarna in po- družnica reševalne postaje Ptuj. Stanje večine teh zdravstvenih ustanov je kritično. Izboljšanje tega stanja je nujno in ga bo potrebno čimprej rešiti. Vseh problemov, ki so nave- deni v poročilu zavoda in skla- da, niti ni mogoče predočiti jav- nosti, pač pa resno zaskrbljenost zavoda, da bi vse probleme ob pomoči občinske skupščine Ptuj in Ormož obdržali v prednost- nem redu reševanja, in da bi tudi dosegel uspeh v korist iz- boljšanja službe zavoda in čim koristnejšega črpanja sredstev v korist zavarovancev. Skupščina zavoda je imela odgovorno nalogo, izluščiti naj- glavnejše probleme zavoda kot tudi sklada in jim priznati do- ločeno prednost pred mnogimi problemi v občinah Ptuj in Ormož. Po obširnosti problematike bi lahko trdili, da so z njo zava- rovanci sami premalo seznanje- ni. Preveč je tvarine, da bi se mogel vsakdo izmed zavarovan- cev vanjo poglobiti in jo tako preštudirati, da bi dobil boljšo sliko kot jo pokažejo same šte- vilke v milijonih in stotisočih, ki jih letno potrošimo z name- nom, da bi služile ljudstvu, ki jih je ustvarilo. VJ. S seje občinskega komiteja ZKS Ormož Orientacija kooperacije in razvoj kmetijstva (Nadaljevanje s 1. strani) strost tržnih viškov, v tretji ob- liki pa je obsežena navadna kontrahaža. Kooperacija v vino- gradništvu in sadjarstvu bo v naprej usmerjena v maksimalno izkoriščanje obstoječih nasadov in v postopno podružbljanje no- vih zemljišč, na katerih bodo uredili sadne in vinogradniške plantaže. Vzporedno s popolnejšimi ob- likama proizvodnega sodelovanja bo treba v občini misliti na ure- ditev kmetijskih zemljišč, hidro- in agromelioracije, na ureditev cest, gradnjo novih objektov in predvsem na izpopolnjevanje or- ganizacije in tehnologijo proiz- vodnje. Vsekakor je zanimiva koo'pe- racija v hribovitem področju, kjer so dani vsi pogoji za ko- operativno sodelovanje med kmetom in zadrugo v perutni- narstvu in v reji matične gove- je črede. V perutninarstvu je so- delovanje za kmete toliko bolj zanimivo, ker lahko oskrbujejo kokoši ostareli, za težja dela ne- sposobni ljudje. Težave v govedoreji Jn svinjereji Pereč problem je na nekaterih manj prometnih področjih v ob- čini Ormož v tem, da zasebni kmetovalci nimajo kupcev za mleko. Tako na področju Savec, Trnovec, Bucmanc in drugje na področju občine ptujske mlekar- ne ne zbira mleka. Poleg drugih činiteljev to povzroča padanje števila krav. Ce računamo, da je bilo leta 1961 v Sloveniji v vseh klavnicah zaklanih 29.000 krav, dve leti pozneje pa za 18 tisoč krav več, kaže, da so po- trebe po mesu vedno večje. To- da s številom krav molznic pada tudi število telet. Tako bo letos kmetijski kombinat Ormož zgra- dil govejo farmo za 2500 govedi in bo treba odkupiti lepo število telet za nadaljnjo rejo. Statistika kaže, da je v letu 1960 bilo odkupljenih na pod- ročju občine Ormož približno 11.000 svinj, lani pa je ta od- kup znižal na polovico. Deklarativnost ali politična akcija (OB OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC) Smo pred letnimi občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki o bistvu pomenijo obra- čun enoletnega dela, vb tej priložnosti se izoolijo nooi izvršni odbori in sprejmejo program za delo v novem delovnem obdobju. Prav je, da se pred nji' mi ozremo po napakah, ki se ob občnih zborih rade po- javljajo, a si ne želimo, da bi jih še vnovič ponovili. Ena naših slabosti je dekla- rativnost in površinsko ob- ravnavanje problemov. Na- vadno slišimo na občnih zbo- rih, ko bi morali predložiti članstvu osnutek delovnega programa v razpravo, opra- vičilo: program ni priprav- ljen, zato predlagamo na- slednji sklep: težišče dela sindikalne podružnice bo v novem delovnem obdobju posvečeno človeku in boju za njegovo srečo. Novoizvo- ljeni izvršni odbor pooblašča- mo, da na podlagi tega skle- pa izdela delovni program in zaključke občnega zbora. Tak sklep, čeprav zveni si- cer lepo, v praksi ne pove, kako bo članstvo to uresni- čilo, zato ostane le mrtva črka na papirju, posledica tega pa je politična neaktiv- nost skozi vse leto. Članstva tak sklep ne mobilizira za konkretno reševanje proble- mov in nalog v proizvodnji, delitvi in samoupravljanju. Sklepi in delovni progra- mi, sprejeti na občnih zbo- rih, morajo nakazati, kako se bo članstvo lotilo nalog v proizvodnji za povečanje produktivnosti dela, za dvig kvalitete proizvodov, za zni- ževanje proizvodnih stro- škov, za proizvodno sodelo- vanje s sorodnimi podjetji kako bo prispevalo k tema, da se bo podjetje uspešno uveljavljalo na tržiščih, kako bo uresničevalo socialistično načelo delitve po delu, kako bo povečalo aktivnost proiz- vajalcev v družbenem samo- upravljanju itd., skratka, kako bo z mobilizacijo vseli sil doseglo čim večje gospo- darske uspehe in izoblikova- lo boljšo poslovno politiko. To pa hkrati pomeni, da morajo biti sklepi in delov- ni program sprejeti na obč- nem zboru, prežeti s kon- kretno akcijsko miselnostjo in opremljeni z na[)otki. ka- ko naj se slednji član sindi- kata vključi v reševanje pro- blemov. V delovnih kolektivih mo- ra prevzeti slehernega spo- znanje, da je od proizvajal- cev kot upravljalcev. od nji- hovega ustvarjalnega dela in družbene politične aktivno- sti odvisno, kakšen bo nji- hov materialni položaj. Zato pomeni izogibanje pri sprejemanju delovnih pro- gramov odrekanje o spreje- manju obveznosti in nalo^. Naloga letošnjih občnih zbo- rov je, da zatrejo vsak po- skus deklarativnosti in po- vršinskega obravnavanja pro- blemov, da dobijo delovni programi svojo pravo velja- vo, v njih pa članstvo svojo ustvarjalno perspektivo za aktivnost na vseh področjih. FB V Ptuju tudi trgovina Ha izdelke iz plastične mase Skrbi za preskrbo Ptuja in okolice z izdelki iz plastičnih mas se je v večjem obsegu kot ostali trgovski podjetji lotilo tr- govsko podjetje »PANONIJA« PTUJ in je pri tej vztrajalo vse doslej, ko je končno nastopil dan za otvoritev trgovine za prodajo izdelkov iz plastične mase: 13. februar 1964* Od včeraj so v trgovskem lo- kalu »PANONIJE« v Mifelošiče- vi ulici v Ptuju, nasproti »Ko- nusa« (zraven bivše kovačnice), potrošnikom na razpolago za nakup razni predmeti iz pla- stične mase. Kupci, ki potrebujejo tehnič- ni material, bodo lahko kupili vodovodne cevi, vinil kože, kljuke, vrvice za pletenje in razne druge izdelke. Gospodinje bodo lahko naba- vile razne etuije, posodo, pre- vleke za tla, za zidove in pohi- štvo, stragulo, preproge, kovč- ke, aktovke, cekre in drugo. Za otroke bodo lahko vsi sku- paj v tej trgovini kupili tehnič- ne in druge igračke. Večinoma bodo v trgovini »PANONIJE« v Miklošičevi uli- ci naprodaj izdelki domačih to- varn, kot npr. Jugovinil in Ju- goplastika Split, Termoplastika Zagreb, Emonit Novi Sad, Pla- stika Zemun itd. Nekaj izdelkov bo tudi iz uvoza. Sest dni bo veljala za potroš- nike posebna ugodnost. Nekaj številk s plačilnih bonov bo dnevno izžrebanih. Lastnik list- ka z izžrebano številko bo dobil zavitek s praktičnimi predmeti. Te zavitke je dala za nagrade Dopisi uredništvu Tov. urednik, ne gre samo zame, ker nas je prizadetih več, celo mnogo, vsi tisti, ki smo kupili karte za la- ni napovedano tombolo Prosto- voljnega gasilskega društva Ju- rovci. Ne vem, kaj to društvo namerava, ali nam bo plačalo obresti za denar, ki smo ga »vlo- žili« v te njihove tombolske kar- te, ali bo ukrenilo kaj drugega, ker ne sporoči, kdaj bo vrnilo denar ali že končno priredilo takšno tombolo, da se je bo ude- ležilo dovolj ljudi, da tombola sploh bo. A. K.. Orešje ŠE O BAZENU V ORESJU Drsanje na bazenu v Orešju gre s koncem zime k svojemu koncu. Zato pa bodo imeli več .sreče kopalci, ko bodo prišli po- leti na dopust. To velja pred- vsem za Mirka Toplaka, VP 3065/20. Sombor, Milana Slavin- ca, VP 1716/17, Split, Edija Sko- ka z Reke, ki naj prejmejo lepe pozdrave. Petru Kukovcu pa srečno pot nazaj v Tuzlo. Albina iz Orešja POPRAVEK V zahvali za Francem Voglar- jem, objavljeni v prejšnji šte- vilki našega lista, je izostala za- hvala gasilskemu društvu, med govorniki pa je škrat popačil ime tov. Ozmeca. tovarna Termoplastika Zagreb. Trgovsko podjetje »PANONI- .JA« Ptuj vabi po radiu Ptuj in časopisu cenjene potrošnike, naj si ogledajo novo trgovino s pla- stičnimi izdelki. Prepričajo naj se, da bodo lahko iz bogate iz- bire ftašlt .a€?ka^ tudi za svo^ domačq ?abOj,ster se bodo lah^ prepričali o' praktični uporab- nosti izdelkov iz plastične mase. Pr i K O d n j e dni RADIO PTUJ Radio Ptuj oddaja poizkusni program na srednjem valu 200 metrov s frekvenco 1540 kHz. Nedelja, 16. februarja 10.30 — 10.45 Domača poroči- la. 10.45 — 11.00 Obvestila in objave med zabavno glasbo. 11.00 — 12.00 Med glasbo boste slišali še: o družbenem planu občine Ptuj za leto 1964; repor- tažo o delu ptujskih radioama- terjev; pregled dela sodnika za prekrške; kmetijsko oddajo in srečanje Šima in Pepa. 12.00 Če- stitke poslušalcev. Torek, 18. februarja 15.15 — 15.50 Šport in glasba iz diskoteke. 15.50 — 16.00 Po- ročila, glasba in obvestila. Četrtek, 20. februarja 9.00 — 9.10 Oddaja za mlade poslušalce, razgovor z njimi; 9.10 — 9.25 O Kajuhu; 9.25 — 9.30 Poklicno usmerjanje šolske mladine. 9.30 — 9.35 Razgovori o filmu. 9.35 — 9.45 Za najmlaj- še. 9.45 — 10.00 Poročila, glasba in obvestila. 15.15 — 16.00 Pono- vitev dopoldanske oddaje. Glede na to, da je program še poizkusnega značaja, si uredni- štvo dovoljuje morebitne spre- membe v sp>oredu. KINO ORMOŽ predvaja 15. in 16. februarja francoski (ki- nemaskopski) film :>MODE- RATO CANTABILE«, 19. m 20. februarja ameriški film >ISKALa«. MESTNI KINO PTUJ predvaja 14. februarja jugoslovanski film »ZAUPNIK 2ENSKPR1 ČRNEM KONJICKUc, 18. in 19. fe- bruarja norveški film »MLA- DA GRESNICA«. 20. fe- bruarja jugoslovanski film >CLOVEK S FOTOGRA- FIJE.. KINO SREDIŠČE predvaja 15. in 16. februarja Sovjetski film .IVANOVO OTRO- ŠTVO«. KINO ZAVRC predvaja 16. fe- bruarja jugoslovanski (kine- maskopski) film »KOZARA«. stran "% »TEDNIK« - petek. 14. tebrunrja 19M Stran f Se na mnoga leta, tovariš BELOGLAVEC s hvaležnositjo se spominjamo ob 60-letnici življenjskega jubi- leja tov. Maksa BELOGLAVCA. upravitelja, sedaj »haloškega vi- šinskega<% in mu ob visokem življenjskem prazniku želimo še mnoga, mnoga zdrava leta, da bi ga še vnaprej srečavali tako zdravega in dobrodušno-mla- dostnega, se z njim lahko roko- vali in obujali svoje mladostne spomine, ko smo še bili njegovi nebogljeni učenci, sedaj že očet- je in mamice svojih številnih družin. Kljub temu da smo se ix>starali in da je marsikateri izmed nas že takšen, kot bi bil njegov sošolec, nas še vedno prepozna in se celo spomni, v katerem razredu nas je učil in v kateri klopa smo sedeli. Ce smo zelo radovedni, nam tudi pove naše večje prekrške iz šol- ske dobe. Se enkrat kličemo svojemu očetovskemu vzgojitelju: SE NA MNOGA LETA! Hvaležni nekdanji učenci Umrla je Mariia Bračič Dne 10. t. m. na« je presunila žalositna vest, da nais je za ved- no zapustila tovarišica Mari- ja Bračič, zelo sipoštovana in povsod priljubljena občanka na- še občine, od katere smo se po- slovili na njeni zadnji poti na rogoizniško pokopalivšče 12. t. m. Marija Bračič se je rodila 26. avgusta 1888 v Podvineiih v Gra- barjevi hiši. Obiisikovala je os- novno šolo v Ptuiju in se nate izučila za gostiniko. Poročila se je z ugilednim narodnjakom Francem Bračičem, gostilničar- jem v Rogoznici, ki je že pred prvo svetovno vojno ustanovil v domačem kraju bralno dru- štvo in sta leta 1927 skupaj z ženo dozidala h gostilni prosvet- no dvorano, kjer je dramska skupina pridno igrala. S knjiž- nico m prosvetno dvorano sta si Bračičeva pridobila veliko za- slug za prosvetni dvig svojega okoliša. Njun dom je bil zbirali- šče zavednih Slovencev iz Ptuja in okolice. Franc Bračič se je leta 1932 z vozom ponesrečil in je hudo zbolel. Preden je umrl, je veliko trpel. Po njegovi smrti je Ma- rija sama vodila gostilno in ne- sebično pomagala pri prosvet- nem delu. Ko je zadela domo- \'ino velika nesreča — izguba svobode — je okupater Mairijo poletd leta 1941 izselil v Bosno, kjer je preživela vojne grozote. V Bosanski Kostanjici je vi- dela ustaške zločine, kako so trupla pravoslavnih Srbov zaje- zila reko Uno, ko so jih ustaši z noži pobili in zmetali v reko Doživela je še marsikaj, kar jo je globoko presunilo. Oktobra 1941 se je naselila v Saraijevu, kjer se je 1. 1942 po- ve^la z borci za svobodo, delav- ci v železniških delavnicah v Sa- i-ajevu. Pomagala jim je po svo- jih močeh, skrivala njihovo orožje, hukala, šivala in prala zanje ter prenašala in širila tu- di partiza'n9ki tisk. Po vojni jo je zelo mučila bo- lezen, a doklej je mogla, je de- lala v ,EO'Stinstvu kot poslovod- kinja go>stilne kmetijskega kom- binata. Sele ko jo je zdravje bolj zaipustilo, je morala v pokoj. Vse svoje življenje je Marija Bračič delala za dobrobit svo- jega naroda, v najtežjih dneh pa se je, čeprav že v letih, uvr- stila med aktiviste osvobodilne- ga gibanja. Kot plemenita žena je pomagala tudi posameznikom, kakor je vedela in znala. Vsake- mu, ki jo je pobliž-e spoznal, je bila zato najboljša prijateljica. Ker ni imela svojih otrok, .je vzgojila sestrino hčerko, s ka- tero je preživljala tudi zadnja leta svojega življenja. Spomin na Mairijo Bračič bo ostal vedno najlepši — saj je njeno ime zapisano med najibolj plemenitimi in zato tudi najbolj priljubljenimi občani naše ob- čine. Slavta njenemu spominu' V. E, Koristna posvetovanja na območju KZ HAJDINA Te dni je Kmetijska zadniga Hajdina pripravila več posve- tovanj s svojimi zadružniki iz Slovenje vasi. Gerečje vasi, Kungote. Hajdoš. Skorbe. Zg. in Sp. Hajdine, Njiverc, Dra- /etic in liirnišča. Na teh poosvetovanjih so ob- ravnavali najvažnejše naloge za/druge in zadružnikov. Naj- večji poudarek so drli koope- raciji v prašičereji in v pita- nju mlade govedi. Za uspešno pitanje prašičev in mlade go- vedi je poleg pravilnega krm- ljenja važno tudi Jo, v kakšnih prostorih jih vzlrjamo. .Mnogi zadružniki kmetijske zadruge v Hajdini imajo zelo slabe hle- ve, v katerih ni mogtKc uvesti so^lobiiega [)ilanja mlade go- vedi in prašičev. Da bi ta pro- blem lahko kmalu rešili, jim bo KZ Hajdina nudila dolgo- ročna posojila .za popravilo in gradnjo novih hlevov, v kate- rih bo mog(K-e uvesti sodobno pitanje. Knietovalec-zadružnik. ki bo dobil posojilo z vrnitvijo v več letih, bo še sklenil po- sebno dolgoroč-no pogodbo, s katero «i;e bo sporazumno s kmetijsko zadrugo zavezal, ko- liko in kako dolgo bo pital prašiče, ki jih bi prodal kme- tijski zadrugi, ali pa mlado go- vedo; za kar se bo pač specia- liziral. Da bi kmetijska zadru- ga še izboljšala prašičerejo na svojem območju, bo kmetoval- cem-zadružnikom nabavila ple- menske svinje jorkšir pasme, ker dosedanji razni križanci in prašiči holandske pasme niso dali večjih uspehov, ker niso primerni za kmečko rejo. Ple- menskih svinj, ki jil. bo KZ Hajdina nabavila zadružnikom, ne bo treba plačati ob prevze- mu, ampak ko bodo prodali pitance. Ker so tako ugodni pogoji za dobavo plemenskih svinj, bo marsikateii kmetova- lec-zadružnik z veseljem za- menjal svojo dosedanjo pasmo, ki mu ni dala večjih dohod- kov. Tudi pitanje mlade govedi bo KZ v Hajdini pospešila in iz- boljšala. Zadružnikom-živino- rejcem bo zadruga nabavila tako mlado govedo, ki je spo- sobno za hitro pitanje. Na ob- močju kmetijske zadruge Haj- dina je najbolj primerna pas- ma zi pitanje svetlolisasto go- vedo. V Hajdini bodo pitanje mlade govedi pospešili tudi s tem. da bo kmeti jf.ka zadruga kupovala teleta, sposobna za pitanje po 20 din dražje, kakor teleta za zakol. Tako bo dobil zadriižnik-živinorejec za tele. ki še ga bo naiprej pital 20 din po kg dražje |)lačanega. ko pa ga bo spital do teže 4'>0 kg in še več. pa mu ho kmetijska za- druga plačala še ostali prira- stek po uradni dnevni ceni. Mnogi živinorejci so doslej prtnlajali teleta zato. ker so biliv finančnih težavah, čeprav so imeli še morda zadostne ko- ličine krme. da bi ga še pitali do teže 4^0 kg. S tem boljšim načinom odkupa pa tudi same- ga pitanja se bo število rej- cev za pitanje mlade govedi zelo povečalo. Kmetijska zadruga Hajdina bo rejcem tudi pravočasno po- skrbela močna krmila, nekatera pa b(Klo tudi cenejša kot so bila doslej. Posvetovanj, ki jih je pri- pravila Kmetijska zadruga v Hajdini. se je udeležila večintj zadružnikov. Po posvetovanjih so si zadružniki ogledali tudi več sitrokovnih Filmov. Pranci Golob Seminarji kot priprava na občne zbore sindikalnih podružnic Na zadnjem plenumu Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj so sklenili, da je potrebno za- gotoviti sindikalnim podružni- cam čim konkretnejšo pomoč' ob pripravah na predvolilne konference in letne občne zbo- re. Ena izmed oblik teh pomo- či so en(wlnevni seminarji za pred^jednike in tajnike sindi- kalnih podružnic, za člane ple- narna Občinskega sindikalne^^a sveta in za vse člane občin- skih odborov strokovnih sindi- katov. Seminarji bodo po sku- pinah v naslednjih dneh: 1. V sredo. 19. februarja 1964, se bodo ob 7."50 zbrali na se- minar delavci sindikata sto- ritvenih dejavnosti, to je iz tr- govine, gostinstva, obrti in ko- munale. 2. V četrtek. 20. februarja 1964. se bo ob 8. uri pričel v Delavskem klubu v Ptuju eno- dnevni seminar za predsednike in/ tajnike sindikalnih podruž- nic in predsednike sindikalnih grup šol ptujske občine. Na seminarju bodo razpravljali o temi: >Vsebina statuta šolske- ga zavoda in najaktualnejše naloge delovnih kolektivov šol v letu 1964. ki naj bodo začr- tane v delovnih programih sin- dikalnih podružnic prosvetnih delavcev v letu 1964.« Ker so občni zbori na šolah že konča- ni, bo na tem seminarju naj- več razprav o aktualnih nalogah v letu 1964. 3. V četrtek, 20. februarja 1964, ob 15. uri bo v veliki dvo- rani Občinske skupščine v Ptuju posvetovanje sindikalnih* delavcev 6 področja zdravstva, sodstva, bank, javne uprave in ostalih služb. 4. V soboto. 22. februarja 1964, pa se bodo ob 7.30 zbrali v Delavskem klubu v Ptuju delavci sindikata industrije; sindikata gradbenih delavcev in sindikata delavcev prometa in zvez. Na seminarjih bodo sindikal- ni delavci razpravljali o vsebi- ni občnih zborov in o aktual- nih nalogah sindikalnih po- družnic v letu 1964, ki jih bo- do občni zbori začrtali v de- lovnih programih. Središče vseh razprav in u.vodnih predavanj na seminarju bo osredotočeno na naslednja vprašanja: »No- tranja delitev v delovnih orga- nizacijah in bistvene značilno- sti navodil in sporazuma o enotnih pokazateljih«. »Osnov- ne smernice družbenega plana občine Ptuj za leto 1964 in na- loge sindikatov«, »Glavni vse- binski problemi v statutih in naloge sindikalnih podružnic v organiziranju razprav o teh zadevah«, »Kako se lotiti pri- prav za skrajšanje delovnega časa in naloge sindikalnih po- družnic na odkrivanju notra- njih rezerv«, »Problemi nizkih osebnih dohodkov, proučevanje vzrokov in iskanje rešitev tega problema«. Na seminarju bo tudi govor o kadrovski poli- tiki in o izobraževanju kadrov. Sindikalni delavci se bodo ob tej priliki pogovorili tudi o vseh ostalih problemih in ak- tualnih nalogah, tako da se bo- do lahko po seminarju lotili priprav na občne zbore na pra- vem mestu, dejansko v sredi- šču aktualnih problemov. Na seminarjih bmlo sodelovali tu- di predstavniki republiških od- borov strokovnih sindikatov Slovenije iz Ljubljane. FB Z ZBORA OBČANOV V JURŠINCIH Preteklo nedeljo, 9. februarja, so predpoldne v juršinski šoli napolnili razred številni občani. Poročilo o občinskem družbenem planu je dal občinski odbornik Kaučič Ivan, Simon Toplak pa je prikazal proizvodnjo kmetij- stva, industrije in regulacijo pe- sniške doline. Po poročilih se je razvila ži- vahna razprava. Vanjo je poseglo več vaščanov, ki se sicer ne zbo- rih volivcev niso oglašali k be- sedi. Največ je bilo kritike pred 'oga davčne lestvice za predele Slovenskih goric v letu 1964. TEČAJ ZA HIGIENSKI MINIMUM V ORMOŽU LETOS BO OPRAVILO V OBC INI OKMOZ 1.50 ZAPOSLENIH GOSTINSKIH. TRGOVSKIH IN DRI GIH DELAVCEV, KI IMA- JO OPRAVKA Z 2IVILI, TECAJ ZA HIGIENSKI MINIMLM Pred kratkim je bil v Ormo- žu ustanovljen 20-umi tečaj za higienski minimum za tiste za- poslene, ki imajo opravka ali ki med zafX)shtvijo prihajajo v stik z živili. Tečaj je razdeljen po strokah in ga sedaj obiskuje 35 trgovskih delavcev špecerijske stroke. Iz občine bo tečaj obi- skalo letos približno 150 stro- l<;ovnih delavcev raznih strok. Program predavanj vsebuje splošni del in tisti del osnovne higiene, ki je važen za posa- mezno stroko. Tako na primer trgovci več skrbi posvetijo no- tranji ureditvi in higieni trgo- vin, gostinci, kletarji in kuha- rice pa higieni svoje stroke. Splošni del predavanj pa zaje- ma preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni in zastrupit- ve z živili, osebno higieno, hi- gieno živil in osnovne pojme c zakonskih predpisih, ki se na- našajo na proizvodnjo in promet z živili. Posebni del predavan.i je tudi precej obširen in vsebuje higieno prostorov, pribora in hi- giensko ravnanje v tehnološkem postopku. Tečaj za higienski minimum bo končan pred letošnjo turi- stično sezono, le v jeseni bo še po potrebi ustanovljen za za- mudnike. Kaikor smo zvedeli na sanitarni inšpekciji v Ormožu se je vse do sedaj v praksi opa- žalo, da ljudem, ki imajo oprav- ka ali stik z živili, primanjkuje znanja iz higiene in da je to mogoče pridobiti le s tečajem. Skratka, namen tečaja je, s pre- davanji nuditi tečajnikom pri- merno znanje iz higiene živil in osebne higiene. Se vedno je v veljavi zvezn: predpis o oblačenju in higieni strežnega osebja gostinske in tr- govinske sitroke, in kot menijo na sanitami inšpekciji, so tudi trgovci in gostilničarji z njimi seznanjeni, vendar g'a vsi ne upošte-vajo dovodj. Nekateri še vedno uporabljajo delovna obla- čila izven delovnib prostorov, taiko se nekatere prodajalke v delmmem času napotijo v .sosed- njo trgovino, pekarno, banko itd. Tudi kuharice niso nič boljše saj oblečene v bele halje hodijo po meso in podobno. Zelo po- hvalno pa je to, da se notranja ureditev in higiena v trgovinah in gostilnah hitro izboljšujeta. Čeprav so še redlci gostinci, ki pomivajo kozarce v stoječi vodi, bo treba to razvado odpraviti. Vsekakor je k izboljšani higie- ni v Ormožu mnogo pripomogel vodovod, ki je mnogim gostil- nam in trgovinam, tovarnam in podjetjem, odpravil težave z vo- do. Kot smo izvedeli, je najslab- še urejena špecerijska trgovina na Sejancih in tudi bolj slabo je opremljena v Podgorcih. V obeh trgovinah je skoraj popol- noma dotrajan inventar, sama zgradba pa zastkrela. To vpraša- nje bo v Podgorcih v doglednem času rešeno z zgraditvijo trgov- skega paviljona. Vsekakor se kolektiv trgovskega podjetja ■>Zarja« vsestransko zavzema za ureditev dotrajanih trgovin in za te potrebe vlaga precejšnje investicije. Toda vseh trgovin i^i moč v dveh ali treh letih urediti in sodobno opremiti, ker je in- vesticijski sklad podjetja kljub hitremu večanju premajhen. IZ KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Izobraževanje kadrov Upravniki, delovodje in vodje proizvodnje z vinogradniških in sadjarskih obratov so obiskoval: v zadnjem času enotedenski te- čaj z namenom, da bi izpopolnili dosedanje znanje in da bi prido- bili nove izkušnje za svojo stro- ko. Predvsem so bili seznanjen s prednostmi terasnih nasadov v vinogradništvu in sadjarstvu. Predavali so predavatelji iz Višje agronomske šole iz Mari- bor.a in iz podjetja samega. Na programu je še tečaj za hmeljarje v podjetju, poleg tega pa bo poslan na strokovno izpo- polnjevanje v Žalec z vsakega hmeljarskega obrata po en hme- ljar, in sicer za čas do 8 mese- cev. 16,5 milijarde za kmetijske stroje •Jugoslovanska kmetijska banka )o odobrila kmetijskim delovniD Tganizacijam 11 milijard dinar iev kredita za nakup strojev. So ideležba investitorjev znaša -50 odstotkov te vsote, zato lahko ra- čunamo, da bo za nakupe porab- ljenih skupno 16,5 milijarde di- narjev. Letos bo treba, kakor ra čunajo, zaradi izrabljenosti izlo- čiti iz uporabe okrog 4.500 traktor- jev. V jugoslovanski kmetijski bank ooudarjajo, da je mimo nakupa traktorjev iz domače proizvodni' lotrebno razmisliti o možnosti ir beralizacijo uvoza težjih trak- torjev. Za (a pust se tudi sicer aktivni Dovnovčani niso pokazali Priprave na ptujske jesenske prireditve Na seji odbora Zavoda za fol- klorne in festivalske prireditve v Ptuju R. II. 1964 je prikazal di- rektor zavoda Franjo Krivec slavne značilnosti, namen in ob- seg jesenskih prireditev v Ptuju ki bodo štiri dni septembra 1964 na grajskem hribu v Ptuju in pr Ptuju. Namen letošnjih jesenskih pri- reditev je prikazati folklorne in druge značilnosti vinogradniških predelov v občini Ptuj v primer- javi z ostalimi vinogradniškimi predeli v Jugoslaviji. Zato bodo Dovabljene takrat v Ptuj folklor- ne skupine iz vseh vinorodnih predelov bratskih republik, ki bodo s plesi in pesmimi prikazali vse zanimivosti v zvezi s trto, trgatvijo, kletenjem in samim Anom. Za te prireditve bodo potrebne 'omeljite priprave, ker bodo te jresegle obseg že znanih ptuj- ■;kih gospodarskih razstav. Pri- pravljalni odbor bo štel vsaj 40 ?lanov. Vsi bodo imeli dovolj dela. Tisk, radio in TV sta že ob- ljubila svojo pomoč, da bo jav- nost pravočasno zvedela za vse, kar ji pripravlja Ptuj za jesen 1964. Dveh večjih prireditev si Ptuj v enem letu ne more privoščiti, zato je prikrajšal letos tisoče ob- iskovalcev Ptuja za karnevalske prireditve. Z zborov voiilcev Ormož Od 26. januarja do 2. februar- ja 1.1. so prebivalci občine Or- mož na zborih volivcev razprav- ljali o letošnjem družbenem pla- nu in proračunu občine Ormož ustanovili so krajevne skupno- sti, izvolili svete krajevne skup- nosti in poravnalne ter potroš- niške svete. Skoraj na vseh zbo- rih so se volilci strinjali s teza- mi družbenega plana in z raz- delitvijo proračunskih sredstev razen manjših pripomb posa- meznih voiilcev. Na vseh zbo- rih so volilci temeljito analizi- rali perspektivni razvoj občine 'sklajevali potrebe z realnim' nežnostmi občine in iznašali nekatere bolj ali manj važne ,adonosnikov. Prav tako so že- eli, da naj bi bil uveden z Lo- peršic v Ormož avtobusni pre- voz šoloobveznih otrok, ker so '.aradi prepoznega pn'1-iajanja v ^olo pri pouku prizadeti. ZBOR VOLILCEV NA TOMAŽU je bil 2. februarja 1964. leta. Udeležilo se ga je od 1650 volil- nih upravičencev 115 voiilcev. Va zboru so menili, da bi bilo reba zdravstveno zlužbo na To- nažu okrepiti, in da bi naj zdravnik prihajal trikrat teden- >ko name.sto dvakrat tedensko kot doslej. To zahtevo so uteme- ljevali 's precejšnjim številom Dolnih tamkajšnjih prebivalcev. Zanimali so se tudi za nekatere nejasnosti in govorili o proble- mu pomanjkanja strokovnjakov. Težave imajo z dotrajano šol- sko stavtKJ. Stran i »TEDNIK« — petrV. H. Wjri,«rja i9gX Nov laboratorij Ekonomske srednje šole v Ptuju Ob slovensiKem kulturnem praanjuku — osmega februarja — sjno na ekonomski srednji šoli v Ptuju predali svojemu name- rna laboratorij za blagoznanstvo. To m kabinet, temver delovni prostor, kjer bodo dijaki teme- ljiteje osvajali pridobljeno zna- nje. V Laboratoriju je 16 delovnih mest in prav toliko pribora, tako da bo vsak učenec pod vodstvom predavatelja samostojno oprav- ljal poskuse in raiziska\''e blaga. Naiš namen ni vzgajati labo- ranta, temveč oitresti se moramo zastarelega poučevanja: »To je epruveta, vanjo nalijemo... in dobimo...« Mladega človeka je treba postaviti pred konkretno nalog,o, kot ga bo pozneje po.sta.- vilo življenje. V proce.su učenja in dela se naj vzgaja in oblikuje in tako, osvojeno znanje bo po- polnejše in ga bo znal v življe- nju bolje izkoristiti. Pri ekonomski srednji šoli je tudi vajenska .sola za trgovinsko stroko. Učenci trgovsike sole bo- do prarv tako utrjevali pridoblje- no znanje pri la(boratx>rijski mi- zi. Bodoči trgovci bodo morali 2niati blago bidi raziskati, odnos- no vedeti, kako poteka tako raz- iskovanje. Tega jim do sedaj ni- smo nudili; le tu m tam kakšno ekskurzijo m nič vec. Laboratorij še ni popoln. Tre- nutno je v njem 12.5 raznih ke- mikalij, 500 vzorcev blaga, 100 modelov, 12 mikroskopov, 16 nit- ko-^tevcev, 300 kosov steklovine vseh vrstt, delovna miza s 16 se- deži in 1 digestorij. Za omenjena sredstva sano in- vestiraili 850.000 dinarjev. Ce nas bodo odločujoči forumi razume- li, upamo, da bomo zadane ci- lje uresničili. Vzgajali bomo ka- der, ki bo strokovno podkovan in-bo korisitil naši slcupnosti. LT Novourejcni laboratorij Partizanski koledar našega okoliša Februarski dogodki Tragedija v Gonsnici je zahte- vala tako osem smrtnih žrtev. Nemci so imeli precej ranjenih, morda tudi mrtve, a svoje izgube so prikrili. V bitki v Gorišnici je zgubila 14. TV postaja nenadoma 7 kurirjev, 2 sta padla in 5 je zajetih. Med kurirji, ki jih ni za- nesla pot k Toplakovim, je za- vlada žalost. Padel je tudi njihov komandir Rudi Sever-Vojko, študent iz Mo.ikajnc, star 24 let. Za komandirja so si izbrali sedaj Ivana Frica-Viteza iz Gorišnice, pritegnili na postajo nove kurir- je in nadaljevali s svojim delom, s prenašanjem pošte, spremlja- njem političnih funkcionarjev in voja.^kih novincev, napadli pa so tudi sovražnikove postojanke. V Bratislavcih V Bratislavcih pri Polenšaku Rudi Sever I v Slovenskih goricah je bila od poletja 1944 postojanka Osvobo- dilne fronte pri Martinu in Ma- ' riji Kovačec. Oba je v osvobo- dilno gibanje povezala znana ak- tivistka Mimica Legvart-Nataša iz Stojnc na Ptujskem polju. Dne 9. februarja so v zgodnjih i jutranjih urah potrkali pri Ko- I vačecevih partizani-terenci. Go- .spodinja jim je odprla. Partizani .so posedli po veliki sobi. Bilo jih je enajst: Mimica Legvart-Nata- ša, članica okrajnega odbora OF, njena polsestra Sonja Flajs- Mrijda, mladinska aktivistka, Marija Gašperič-Dragica, člani- ca okrajnega odbora OF, Konrad Petrovič-Jurek iz Bukovec, član okrajnega odbora OF, ter kurir- ji in aktivisti Andrej Jurkovič in Janez Feguš iz Nove vasi pri Markovcih, Franc Golob iz Stojnc, Franc Skoliber iz Obre- za pri Središču in Franc Geč iz Zamušan, partizan Mirko iz celj- skega okrožja ter še danes po imenu neznan partizan. Okoli 8. ure je gospodinja opa- zila skozi okno, kako nemški vo- jaki, ki so se pripeljali z dvema kamionoma, obkoljujejo hišo. Partizani so sprevideli, da jih čaka neizprosen boj. Razmestili so se po hiši in skednju. Premo- gli so le eno brzostrelko, puške in bombe. Komaj so se pripra- vili na boj, že so padli prvi so- vražnikovi streli, na katere so odgovorili partizani. Zal so bili Nemci odlično oboroženi, pri- pravljeni na zmago. Streljali so iz avtomatičnega orožja in na partizanski strani so padle dra- gocene žrtve Nataša, Majda, Dragica, Jurek, Andrej Jurko- vič, Franc Golob in tovariš iz celjskega okrožja. Eden izmed pa so prijeli Janeza Feguša- Borisa, Franca Geča in Franca Skolibra. Partizane so Nemci preoblekli v raztrgane obleke in jim na hrbtu trdno zvezali roke. Martina in Marijo Kovačec ter njunega sinka so vrgli zvezane v sneg, kakor tudi partizane, kjer so jih pustili prezebati do- bri dve uri. Iz hiše so nato po- brali živež in obleko, iz hleva pa dve kravi, pustili pa so teličko. Svinje in kure so poklali, nato pa domačijo zažgali. Zaplenjeno živino je moral sosed odpeljati v Ptuj v gostilno nemčurja Stra- schilla. Od mraza otrple žrtve je so- vražnik nato dvignil s snega in jih čez dobro uro nagnal s stražo peš proti Ptuju. V Dornavi so se ustavili, da so-pripeljali k njim še nekaj novih aretirancev iz Slovenskih goric. Iz Dornave so vse skupaj gnali v ptujske zapo- re, čez nekaj dni pa v maribor- ske. Martina Kovačeca so ustre- lili v Mariboru 4. aprila 1945. Partizani so izsledili izdajalca, ki je zakrivil smrt dragocenih borcev za svobodo, in ga likvidi- rali. Talci Dne 8. februarja 1945 je oku- pator ustrelil za mestnim poko- pališčem v Ptuju 20 talcev, kar je razglasil z velikimi rdečimi lepaki v nemškem in slovenskem jeziku. Tudi v slovenskem delu lepaka so imena talcev tiskana v nemškem pravopisu. Padli so Emil Šuligoj, r. 1911; Franc Klus, r. 1917; Alojz Zuran, r. 1913; Ja- nez Bariš, r. 1923; Vance Vilhelm, r. 1921; Alojz Skofca, r. 1922; Ka- rel Dovnik. r. 1914; Viktor Ber-» con, r. 1919; Adolf Fuka, r. 1919; Anton Homšak, r. 1913; Franc Jeran, r. 1912; Franc Dom, r. 1919; Ivan Berlot, r. 1917; Ignac Čer- nelič, r. 1914; Anton Lešnik, r. 1913; Anton Pavletič, r. 1877^ Rudolf Kogelnik, r. 1921; Vinko Karat, r. 1926; Leopold Lončanč, r. 1913 in Alojz Cvirn, r. 1914. Doma so bili v raznih krajih Slo- venije. Ustrelili so jih na zapo- ved generala Rbssenerja, kar je na plakatu zapisano. Talcem, zavednim domolju- bom, ki so padli okoli 12. ure do- poldne — so izkopali grob na po- kopališču in jih tam pokopali. Pripeljali so jih iz mariborskih zaporov na tovornem avtomobi- lu. Gestapovci so vodili zločin- ski obred. Od žrtev so zahtevali, da slečejo obleko in jo zmečejo na skupen kup skupaj s čevlji. V mrazu so nato stali oblečeni v samo perilo čakajoč na smrtne strele... Se dolgo je s krvjo prepojeni sneg na kraju streljanja spomi- njal stanovalce sosednjih hiš na grozni dogodek. Na zidu ptujskega pokopališča so streli izvrtali precej lukenj, ki so še danes priča strašnemu fe- bruarskemu dogodku leta 1945, ko je sneg in zemljo pod njim za mestnim pokopališčem v Ptuju pojila kri dvajsetih slovenskih talcev. Dalje prihodnjič V. R. KoA'ačece\'a hiša v Bratislavcih, prizorišče boja 9, februarja 1945 HIGIENI V DRUŽBENIH PREHRAMBNIHOBRATIH JE POTREBNO POSVETITI VSO POZORNOST Razveseljivo .fe dejstvo, da ima- mo vedno več obratnih menz, bifejev in drugih manjših obra- tov družbene prehrane, ki jih samoiniciativno ustanavljajo ko- lektivi. Ta pojav nam nakazuje, da tudi pri nas obstojajo potrebe po družbeni prehrani in da j'e njena korist tako očividna, da so ljudje začeli urejevati te proble- me, vsak na svojem področju, vsaka skupina zase, v mejah svo- jih možnosti. To so signali za boli racionalno ureditev tega vprašanja, za bolj' ekonomično, kar vzporedno z razvojem drugih servisov ne bo moglo izostati tudi v Ptuju. Sedaj so ti obrati urejeni v del- no primernih prostorih in oskr- bovani delno s polkvalificiramm pa tudi nekvalificiranim osebjem- po domače, kot v domači družini. 2e samo dejstvo, da jih je ve- dno več, je nedvomno napredek, prvi korak k urejeni družbeni prehrani. Z nekaj splošno velja- vnimJ načeli iz higiene prehrane, bi hoteli pomagati, da se taki obrati ognejo nevarnostim, ki jih vsebuje prehrana večjega ftcvila ljudi. Cim večji je obrat in čim manj strokovno je voden, tem večje so te nevarnosti. Ti napotki bodo s pridom slu- žili tudi domačim gospodinjstvom. 1. V obratih javne prehrane je dovoljeno uporabljati le neopo- rečno pitno vodo, ki je pregle- dana. 2. Delovna obleka personala mora ustre?)ati predpisom, podje- tje .j'e dolžno vzdrževati delovno obleko in skrbeti za čistočo. Pa- zimo na čistočo rok, umivati jih je treba vedno pred pričetkom dela, po upravljanju umazanega dela, pri menjanju opravila, po vsakokratni uporabi stranišča in pred jedjo. Zavedajmo se, da so roke vedno bolj ali manj okužene, zato se ne dotikajmo po nepo- trebnem jedi in posode, ki pri- haja v dotik s potrošnikovimi usti. 3. Ce imamo gnojna kožna obolenja, če nas boli grlo, imamo dris^ke ali smo kako drugače bol- ni, se javimo nadrejenemu, da nas napoti k zdravniku. Po okre- van.i'u po kakšni nalezljivi bolezni je potrebno za nastop službe so- glasje zdravnika v ambulanti za pregled delavcev živilske stroke. Prav tako je potreben prvi pre- gled v tej ambulanti za nastop v službi obrata družbene prehrane, čeprav bi dotični že bil pregledan in spoznan za sposobnega za opravljanje kakega drugega dela, ali pa je premeščen s kakega drugega delovnega mesta brez prekinitve. 4. Ko govorimo, povsem pa ko kihamo ali kašljamo, se obrnemo vstran od živil m jedi in si po- krijemo usta s hrbtom leve roke, da jih ne bi okužili s kapljično in- fekcijo. 5. Ne pokušajmo jedi s kuhal- nico, vzemimo vsakokrat čisto jedilno žlico in jo po enkratni uporabi vselej vrzimo v korito za umazano posodo, da ne bi iz na- ših ust s ponovno uporabo zane- sli v jedi klic. 6. Živila, ki so že čista, oprana ali prekuhana, nikakor ne mešaj- mo z živili, ki so še neočiščena. 7. Za hitro pokvarljiva živila uporabljamo hladilnik na tem- peraturi plus 5 stopinj', upoštevati moramo, da ne sodijo skupaj v hladilnik živila, ki jih bomo šele prekuhali, in že pripravljene jedi. Hladilnik moramo pravilno čistiti in vzdrževati. 8. Kuhinjske krpe morajo biti vedno čiste. Nečiste krpe so lah- ko leglo najhujših bakterij. Kr- pe je treba prekuhavati in likati. 9. Pomivanje kuhinjske posode in namizne posode potrošnikov mora biti ločeno. Za pomivanje vzamemo čim bolj vročo vodo. 'V prvem koritb dodamo vodi deter- gent, da topi maščobo, v drugem splakujemo, v tretjem koritu pa parimo z vrelo vodo s pomočjo žične mreže ali košarice. Posode ne brišemo, da je ponovno ne okužimo. Ce je bila posoda pra- vilno oplaknjena in parjena, se hitro posuši na zraku in se lepo sveti. 10. Stroje takoj po uporabi do- bro operemo, da se delci živil ne zasuše na težje dosegljivih me- stih. Pred uporabo jih ponovno oplaknemo. 11. Coke in deske za meso ostr- gamo z žično krtačo in posujemo s soljo, po potrebi tudi nekaj- krat dnevno — vselej pa po za- ključku dela. Na čoke, potresene s soljo, ne sedajo muhe. Desko operemo z milom in jekleno vol- no, mešanico finega peska in čistilnega praška in posušimo. 12. Obvezno moramo upora- bljati posebne deske in nože za rezanje surovega mesa in druge za rezanje že pripravljene mesne jedi (prekuhano meso, pečeno itd.) Pri rezanju na isti deski z istim nožem, bi surovo meso oku- žilo že kuhano. 13. V kuhinjo sodijo samo tisti predmeti in tista oprema, ki je v njej nujno potrebna, vse ostalo mora ven. Za stare, prazne oma- re v kuhinj'i ni prostora. Police in omare naj bodo tako grajene, da jih lahko razstavimo in očisti- mo. Pazimo na snago v vseh prostorih, sproti očistimo dnevno in tedensko, letno pa belimo. PREŠERNOVA PROSLAVA NA PTUJSKI GORI 115 let je že minilo, odkar je umrl pesnik France Prešeren, vendar še vedno proslavljamo obletnico njegove smrti in jo bomo še verjetno zelo dolgo. V premajhnem razredu, kjer so lopo uredili oder, se je zbralo na proslavo mnogo ljudi. Mladi- na in pionirji so izvedli lep pro- gram. Učenci petega razreda so po proslavi igrali igrico Mačeha in pastorka. Poln razred dokazuje, da si prebivalci Ptujske gore in okolice želijo takšnih prireditev. -X OBCNI ZBOR TVD PARTIZAN PTUJ bo v ponedeljek, 17. januarja 1964, ob 18. uri v mali dvorani občinske skupščine na Titovem trgu v Ptuju. Člani in prijatelji telesne kulture, vabljeni! \Verner Emst Mischler Nenavadna Sfgodha Pi^zni obiskovalec si je z roko podrsal po čelu, kjer so se ble- stele znojne solze. *Ime mi je Lehmann,« se mi je predstavil s priliznjenim pri- klonom. "Obi.skal sem vas, da vam p>ovem svojo zgodbo.« »Ali vas smem vprašati, zakaj ste prišli prav k meni?« sem se čudil. *Vi ste vendar pisatelj. Napi- pif^i st« toliko nenavadnih po- vesti »S«veda, ampak ...« »... moja zgodba pa je nam- rftč še vse bolj nenavadna, kot so vaje. Prav gotovo bo vzbudi- la vaše zanimanje.« Tujec je boječe pogledal okrog sebe. ». .. aLi naju nihče ne posluša?« »Ne Sam sem. Brez skrbi lah- ko govorite.« »Dobro,« se je oddahnil obi- s^kovalec, »potem pa vam kar povem svojo zgodbo ...« »Stanujem,« je začel, »popol- noma sam v stari hiši v pred- mestju; hišo sem podedoval po svojem očetu. Nekega večera pa so začele stene v moji hiši mol- čati ... Ali poznate strahotni občutek, kadar .«jtene molče?« »Kaj ga ne poznam,« sem od- govoril po pravici. ^Nenadoma me je popadel strah pred samoto, ki me je stis- nila kakor prisiljen jopič... Sele na cesti mi je odleglo in obšla me. je želja, da stopim v kako kavarno, a tdko, v kateri še nisem bil. Ko sem vstopil, sem videl same neprijazne obra- ze, ki se niso niti premaknili. Naročil sem si časopise in po- skušal brati. Toda misli me ni- so ubogale. Nenadoma pa je pritekel na- takar in me prijazno vprašal: .Gospod Lehmann?' ,Seveda, toda...,' saj sem bil vendar čisto nepoznan v tej ka- vami, .Kličejo vas k telefonu.' Zmajal sem z glavo in šel z njim v telefonsko celico. Kdo me neki kliče sem, ko vendar še nikdar nisem bil tukaj. No- benih dobrih znancev nimani, ne občujem z nikomer. Z občut- jem nekake grozeče nesreče sem se zaprl v celico. Ali ni to nekaj nenavadnega?« »Zelo nenavadno,« sem mu pritrdil. »...oglasil se je živ, prijazen dekliški glas: .Je tam gospod Lehmann?" ,Pišem se Lehmann. toda ...' A glasek, čigar toplina me je čisto prevzela, je govoril na- prej, ne da bi se zmenil za mojo pripombo. .Imam dve vstopni- ci za gledališče, ena od teh je za vas. Zelo se mi mudi. Vze- mite si .svojo pri večerni bla- gajni. Da, pod imenom Leh- mann ... Torej: nasvidenje v gledališču.'« Dodal je: »Prav gotovo je bila zamenja- va.« »Pa prijetna zamenjava,-' sem pripomnil. "O. prav zares, čez vse prijet- na,« je suho, a živahno odgovo- ril tujec. »Preživel sem čfudovit večer... z lepim, pametnim de- kletom. Povedala mi je, da jo je popoldne poklical neznan človek in ji sporočil, da ima zanjo dve vstopnici, prvo zanjo, drugo za nekega gospoda Lehmanha, ki ga dobi v tisti in tisti kavarni. S to pomoto sem prišel do gle- dališke predstave, iz katere je nastal najlepši večer mojega sa- motnega življenja. Hodila sva po tihih vrtovih in drevesa v njih niso imela nič grozečega v sebi. V hipu sem ob dekletu spoznal smisel življe- nja... O, ne boste mi verjeli, kako nesrečen sem postal, ko sem se moral posloviti. Se dolgo sem gledal za njo, ki je tako lepa stala na pločniku ob tramvajski postaji — nato pa mi izginila iz oči. 'V ti,=;tem trenutku sem imel občutek, da z njeno svetlo oble- ko izginja sreča v nedogledne, nepoznane daljave ...« »In kaj ste storili potem?« sem ga vprašal, da bi ga iztrgal iz topega razmišljanja, zakaj ka- zalo je, da ga bo čisto prevzelo. »Bal sem se. Strah me je bilo vrniti se med svoje molčeče stene in ko sem šel mimo ka- varne, kjer se je spočel moj' srečni večer, sem se nenadoma odločil in sem vstopil. Kaj pa se je zgodilo medtem? Gostje, ki me prei niso imeli niti malo za mar, so me nenadoma začeli ogledovati, ko sem stopal med vrstami miz, vsi prestrašeni, in natakar, ki me je bil klical k telefonu, je nekomu pomežiknil. Dva krepka priletna gospoda, ki sta sedela za neko mizo, sta ne- nadoma vstala in pritekla k me- ni. ,Ste vi, gospod Lelimann?' ,Ja.' ,Pojdite z nama. Kriminalna policija. V svoje lastno dobro ne počenjajte nikakršne neumno- sti.' Cisto zmeden sem odšel z njima. Vlekla sta me po odme- vajočih hodnikih, z železom obi- ta vrata so se zaprla za mano. Potem so me peljali k zasliša- nju. Neko staro gospo naj bi ubil, so me dolžili. Dolžili so me, da sem ubijal! Prisegel sem, da sem bil ta večer z lepim dekle- tom v gledališču. Nato so zahte- vali, naj jim povem ime dekle- ta. Prebledel sem. kajti nisem ga vedel. Nato .so se mi smejali.« »Najbrž je bila spet pomota?« sem ga vprašal ves napet. »Najbrž, saj je moje ime čisto navadno.« ' »Reciva, pogosto,« sem ga po- pravil. >>ln kaj se je zgodilo po- tem? Vaša zgodba je zares ne- navadna.« »O, še bolj nenavadna bo po- stala,« je nadaljeval tujec in se je strahoma oziral okrog sebe. »Ali naju res nihče ne more sli- šati?« »Nihče Cisto sama sva,« sem ga potolažil. »Ne vem, kako dolgo sem bil zaprt, izgubil sem mero za čas. Vem le to, da so me nekega dne izpustili. V jutranji zarji sem se vračal k svoji hiši. V tihih ulicah sem spet nenadoma za- slutil bližino dekleta. Odprl ^m vegasta vrata hiše in nenadoma odskočil. Stal sem v majhnem preddvorčku — hiše pa nikjer. Ostala je le majhna trata, kjer je ležalo nekaj kamenja. Ali ni... to ... nekaj... nenavad- nega?« Tujec je strmel vame s topli- mi starimi očmi. ki v njih ni bi- lo nikakega soja ... kakor da je slep. »Mogoče ste se zmotili v hiši?« sem izjecljal ves zmeden in pre- strašen, kajti tujec se mi je za- zdel nekam zmeden. Tedaj je zažarela nekaka ble- ščava v njegovih očeh in njegov glas je postal grozeč. »Ali je zgodba nenavadna?« je vprašal in me srepo pogledal. »Prav zare? nenavadna —« Nenadoma je potegnil iz žepa revolver in ga naperil na moje čelo. »Ce je tako, potem takoj na- pišite to zgodbo, kajti to je zgodba mojega življenja. Razu- mete? Zgodba mojega življenja do dneva, ko sem umrl.« Cez tipke svojega pisalnega stroja sem govoril v odprtino njegovega revolverja. Kajti ne- nadoma se mi je posvetilo. »Rekli ste, da ste bili stano- Sfran ^ i>TEDMK« — petek, 14. febrnarja 196i Straa ? PUSTA SMO POKOPALI. PTUJSKIH PRIREDITEV PA HE Pustni čas je mimo. Predpust- ni čas je prinesel svoje podeže- lju, delno pa tudi mestu. Mnoge družine so preživele skrbi polne in lepe dni ob prijetnih gosti- jah, ob več ali manj obloženih mizah in ob zabavi iznajdljivih starešin ter godcev, ki imajo težjo nalogo kot drugi, ker mo- rajo skrbeti za kulturno hrano sicer že dobro preskrbljenih go- stov. Končno so svoje prinesli sami dnevi v tednu pred pu- stom. Tudi mesto Ptuj je imelo ne- kaj gostij in predpustnih zabav in veselic, ni pa imelo folklor- nih in karnevalskih prireditev kot prejšnja tri leta in je dobilo zaradi tega v »Večeru« in »De- lu« ter drugod slabo oceno z na- migovanji na konec folklornih in karnevalskih kot tradicional- nih prireditev v Ptuju. Po mne- nju avtorjev raznih sestavkov bi moral imeti Ptuj vsako leto in za vsako ceno ob pustu fol- klorne in karnevalske priredit- ve, ker je ob prejšnjih treh takšnih prireditvah dokazal, da jih je sposoben organizirati, pri- dobiti zanje tudi 20.000 prebi- valcev z odnesenim vtisom, da so z minulimi prireditvami ustvarjeni, pogoji za še boljše v prihodnjem letu. Vse spodbudne besede v ti- sku, radiu in TV v korist bodo- čih pustnih, folklornih in l;ar- nevalskih priredit«'/- v Ptuju so vredne upoštevanja in pohvale, vsa črnoglednost pa je odveč. Nikjer ni rečeno, da se bo ome- jil Ptuj samo na zimske in samo na karnevalske prireditve, ko pa je že z enako uspelimi jesen- skimi gospodarskimi razstavami dokazal, da je sposoben organi- zirati še kaj več. In temu so sle- dile folklorne in karnevalske prireditve v letih 19*^0, 1961 in 1962. Letošnji pustni odmor Zavoda za folklorne in karnevalske pri- reditve je očividno prizadel marsikogar, vse stalne in občas- ne obiskovalce Ptuja in turi- stične agencije ter društva, ki imajo Ptuj v evidenci krajev, kamoi- organizirajo v raznih letnih časih skupinske izlete. Po tisku, radiu in TV ni bilo re- klame za ptujske prireditve ob pustu. Ko so s to začeli drugi kraji, je nastalo vprašanje: »Kaj pa Ptuj?« In članku v »Večeru« so sledili še drugi. Nekateri so pustili odprta vrata za možnost, da pomeni letošnji odmor tiho pripravljanje na še nekaj, česar še ptujski obiskovalci niso vi- deli. Drugi so krepko zamahnili po vseh turističnih in drugih fo- rumih od Ptuja čez Maribor, ce- lo do Ljubljane in se razjokali nad »pokopanim« ptujskim ku- rentovanjem predvsem iz obupa nad svojim zaupanjem v spo- sobnosti Ptuja, da bi lahko ra- zen zadnjega kurentovanja * še kaj organiziral. Ljudem, ki ne poznajo Ptuja in njegove oko- lice, nihče ne sme zameriti, če zapadejo malodušju in napravi- jo križ čez vse upanje, da bi po- stal Ptuj s svojimi prireditvami pomembna turistična točka. Ni mogoče zameriti niti M. Rem- cu, ki je kot bivši Ptujčan v »Delu« krepko zavihtel »ora- čev« bič in se razjokal nad Ptu- jem. Sedaj, ko se je v Ljubljani navadil na red in višji nivo, ga še vse bolj prizadene ob obisku v Ptuju, pa najsi bo na cesti v Ptuj, na ulici, v restavraciji, hotelu itd. Potemtakem je res prava sreča za naš čas, da še hočejo sicer pridni in ugledni ljudje v Ptuju živeti v skrom- nejših razmerah in da še mno- gi nočejo uvideti, da se da drugje že mnogo lepše živeti in mnogo več storiti za turizem. Tokrat se je spravil Ptuj med tista drzna mesta v Sloveniji, ki se trudijo priti v svojem delu in uspehih na višjo raven v za- čudenje vsem, ki so mu dali ob prejšnjih uspehih svojo skrom- no oceno in se zadovoljili s tem, da bi ostal vedno na enaki stop- nji. Zavod za folklorne in karne- valske prireditve v Ptuju se bo namreč potrudil letos pripravi- ti za novih 20.000 ljudi 4-dnevne jesenske prireditve pod imenom »TRGATEV«, ko bodo v Ptuju zaropotali številni veliki in manjši klopotci in ko bodo v Ptuju zaplesale in zapele o trti, trgatvi, vinogradnikih in o vinu folklorne skupine iz vseh vino- rodnih predelov Jugoslavije, ko bo ljudstvo lahko sedelo na prostem po grajskem hribu, ko ne bo mrzlo otrokom in od- raslim in ko se jim ne bo mu- dilo domov zaradi leda, slabih cest itd. Te jesenske prireditve bodo lahko pustile udeležencem novo prepričanje, da je Ptuj spo- soben organizirati več prireditev in da je sposoben pridobiti za- nje novih 20.000 udeležencev iz domovine in iz zamejstva. Pri- hodnje leto bodo zopet prireditve ob pustu v obsegu prejšnjih treh let ali pa še obsežnejše, ker bo- do nanje povabljene folklorne skupine iz zamejstva. Najprej se je Ptuj predstavil z domačimi folklornimi skupinami. Potem ostane vprašanje, aH bo ostal Ptuj samo pri zimskih in jesen- skih prireditvah ali pa bo našel še kaj za spomlad in poletje. Vsekakor se zavod za folklorne in karnevalske prireditve ne bo pomiril samo s tem, kar mu bo še uspelo, ampak bo poskusil dati ptujskim folklornim in karnevalskim prireditvam ob- seg, ki bo res dal Ptuju renome turistično vsako leto drugače privlačnega oziroma stalno pri- vlačnega mesta v presenečenje vsem, ki so ob njegovem tretjem koraku naprej (gosF>odarska razstava, kurentovanje, trgatev) obupali. Letoš>njega pusto vanj a ni mo- gel spraviti na visoko raven ni- ti »Haloški biser«, ki so ga k te- mu spodbujali gostje iz ramih krajev, niti Stanovanjska skup- nost ali »Svoboda« Ptuj, ki sta hoteli Ptujčanom pripraviti do- mače pustovanje brez misli na to, ali naj bo samo delček ali senca prireditev prejšnjih treh let. Samo po sebi ne more nič več nastati, to tem manj, ko ima »Svoboda« na razjpolago samo lOO.OOO ali 150.000 din. »Svobo- da« si ne more očitati krivde za letošnje skromno ptujsko pusto- vanje, ker je le pokazala dobro voljo pomagati pobudnikom za domače pustno razvedrilo po mestu. Nekaj potrebnih in ko- ristnih »sil« za to so ji pobrali z njenega območja organizatarr ji pustovanja v Ormožu, zato ni čudno, da je ostal pustni torek popoldne v znamenju pričako- vanja zbrane množice, ki jo je malo razvedrila le lukarska godba »Svobode« in nekaj mask. Ta pust je zapustil neomajno spoznanje, da morajo biti take prireditve sedaj že pravočasno in dobro organizirane in da je zanje kljub dobri volji ljudstva samega potrebnih tiidi nekaj fi- nančnih sredstev. Tudi za letošnjo pustno nede- ljo je prispelo v Ptuj nekaj pri- jateljev Ptuja iz raznih mest okrog Ptuja in celo iz Ljublja- ne. Nekateri so kritizirali, dru- gi zmerjali ali pa drugače ka- zali svojo nejevoljo, ker so pri- šli zastonj. Tako kritiko bo Ptuj še poslušal, ker jo poslušajo tu- di drugod, ker je srvet na široko odprt turizmu. Ljudje prihajajo in primerjajo, kako jih kdo kje sprejme, kaj jim nudi in kakšen vtis jim pusti. K sreči, da od- hajajo po svetu tudi Ptujčsmd, ki ugotavljajo, da se tudi druga mesta v Sloveniji enako kot po- deželski Ptuj borijo za turistič- ni napredek in da jim pri tem pomagajo turisti s svojimi spošt- ljivimi komentarji. Tudi o Ptuju se da napisati nekaj o tem, kar je Ptuj že storil v smeri, da bi bil tudi razvajeni domači in tuji turist v njem zadovoljen, poleg tega pa še o tem, kaj še dolguje dobrodošlemu turistu. V. J. Maskirana godba »Svoboda« Ptuj (Foto: Langerholc) Popustna meditacija AH, JAZ, ŠMARNiČIN M02! če se že na pustni torek vsak je veseliU zakaj potem še enkrat jaz ne bi pustnež bil. Ko od neumnosti in hoje sem izmučen že, v steklenem naslonjaču žena reče mi smeje: Ker si, revež, ves izmučen, pomagam ti domov, če le hočeš me sprejeti, pod svoj me vzeti krov! Pa se dam pregovoriti, vzamem jo pod krov in po cesti sem napotil sc z njo domov. Pa sem se takoj prepričal, da ta družba dobra ni, ' vedno me vrti in suče, suva stran s poti. Ko približno na pol poti do doma bila sva že, se hudoba je ogrela in prepir začne. Ko sem na kratko ji povedal vzgojnih par besed, me potisnila je s ceste v blato, sneg in led. Pa ni res, da ti hudoba bi močnejša b'la! Ze me je za vrat prijela in treščila ob tla. Takoj sem v bližnji si ograji palico dobil in s težavo se počasi z njo domov prebil. Petelin pa na dvorišču z druščino stoji, čudi se in kokodaka in se mi smeji. Jaz pa moker ves in blaten sem se za plot prijel, tej kokošji sem svojati pridigati začel. Ko sem vsega jim nametal kar me težilo je, sem jim tiho in zaupno pošepnil nekaj še. Spremljevalka ta hudobna, veste, kdo je bila, to je zlatolasa, zapeljiva, hinavsl^a. šmarnica. Zinka Dobro pripravljen in izveden pustni karneval v Ormožu PUSTNEGA KARNEVALA SE JE POLEG 21 SKU- PIN UDELEŽILO PRIBLIŽNO ^.500 GLEDALCEV IZ OBČINE IN DRUGOD. ZA KARNEVAL SO DOBRO PRIPRAVLJENI VELIKONEDELJCANI PREJELI PR- VO NAGRADO. OSTALIH ŠEST NAGRAD SO PRE- JELE SKUPINE IZ OBČINE 0RM02 IN PTUJ.^ Malo obdravsko mesto Or- mož, ki je za mnoge pK>tnike in turiste prijeten kotiček, je v predpus^tnem času postalo nenavadno živahno, med dru- gim tudi zaradi »cinglanja« zvoiivcv kurentov, ki so v več- jem številu preplavili ormoške ulice. Stare pustne šege, nava- de in običaje so Ormožani le- tos obogatili prvič v zgodovini Ormoža s pustnim karnevalom. Pobudo, ki je brez dvoma do- živela precejšen uspeh, bo tre- ba v prihodnjih letih nadalje- vati in s tem ohraniti prijet- no pustno tradicijo. Vsekakor gre vse priznanje za dobro pri- pravljen pustni karneval v Or- možu pripravljalnemu odboru za pustne karnevalske prire- ditve, krajevni organizaciji SZDL občine Ormož in skupi- nam in posameznikom, ki so na pustnem karnevalu v Ormožu sodelovali. Na pustni torek zjutraj je bilo v Ormožu bolj živahno, kot prejšnje dni. Tu in tam po ulicah so v skupinah ali posa- mezno poskakovali kurenti in »cinglanje« zvoncev je klicalo maske, kurente, orače, jiiceke, palčke in druge pustneže na pričetek karnevala, ki je bil ob 14. uri. Čeprav se je pričetek kar- nevala zavlekel za pol ure, je ostalo toliko več časa proda- jalcem značk. Pustne skupine so se zbrale na cesti ob tuberkulozni bol- nišnici v Ormožu in od tam so v sprevodu nadaljevale pot po Ptujski cesti, po Mestnem tr- gu proti bencinski črpalki mi- ni p gostilne »Grozd« in banke po celem mestu, največ pa se jih je zbralo na Mestnem trgu. Tam je karneval čakala 5- članska ocenjeval/na komisija, ki je določila sedem najbolj- ših skupin. Leteči miličnik (maskiran) je napravil hitro dovolj prostora za prve tri kurente, ki so pri- šli na čelu karnevalskega spre- voda, sledili so nato kopjaši iz Markovcev, maske iz otroškega vrtca in tako dalje 21 skupin in posameznikov. Martin Krpan - 1. nagrada Zelo lep vtis je med gledalci pustil »Martin Krpan«. Na čelu vojske je bil minister vojske, postaven, visok mož s sabljo v desni roki. Krepki koraki ko- njenice in ostra povelja so za- donela. Vojska Atlantskega pak- ta, ki odhaja na Ciper, je bila za gledalce pravo preseneče- nje. Trije vprežni topovi e poljsko kuhinjo so vzbudili med gledalci mnogo zanima- nja. To je bil prikaz avstrij- ske vojske in njene opremlje- nosti. Vojsika atlantskega pakta je prejela drugo nagrad«^ tretjo pa so prejeli olimpijski prvaki v nogometu. To skupino nogo- metašev je sestavila >Zarja« Ormož. Lepo oblečeni mlade- niči in mladenke v dresih se res v nogometa niso kaj po- sebnega izkazali, toliko bolj pa v smehu gledalcev. Četrto mesto so prejele ma- ske otroškega vrtca Ormož, peto pa privatni obrtniki »šuš- marji« iz Loperšic. Zanimiva je bila sladkorna tovarna Ormož v izgradnji. Sedmo mesto je prejel »Mer- kur« Ptuj za harem. Pokopano gostinstvo Na karnevalu v Ormožu je bil pokopan stari kolektiv Go- stinskega podjetja Ormož, šti- ri maske so prinesle krsto, na kateri so bili venci, po zvočni- ku pa so sočaisno slišali, da se poslovodkinja gostilne »Grozd« B. F., staro računovodstvo pod- jetja, blagajnik J. K., poslo- vodja gostilne pri Miklavžu H. F. in še drugi poslavljajo od gostinskega podjetja. ORMOŠKBi^ BRALCEM! Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki bomo slike o pustnem karnevalu v Ormožu ob- javili V prihodnji številki. Družinske zadeve Denar v družini I Čedalje več družin je, kjer sta mož in žena zaposlena. So pa se- veda še družine, ki imajo samo enega »rednika«. Običajno je, da mož odda denar doma, zase si pa pridrži manjši znesek za drobne izdatke, cigarete, pijačo in druge malenkosti. Takšna praksa se je že zdavnaj udomačila. Vendar droben nasvet ženam: ne bodite preveč skope pri odrejanju zne- ska za možev žep. Mož pač potre- buje svoje in pomisliti moramo, da si je denar pošteno prislužil. Razumna gospodinja si bo tiso- čak ali dva, ki ju da več možu, že znala prigospodariti z razumnim nakupovanjem. Tako se nikoli ne bo moglo zgoditi, da mož v za- konski krizi očita ženi: »Zmeraj sem ti bil samo kuli, ki si mu ' privoščila komaj peščico riža!« ! Tudi možje naj pomislijo, da | je treba vsak mesec plačati sta- j novanje, plin, elektriko, časnike in kopico drugih stvari. Denarja za to žena ne more stresti iz ro- kava. Ako imaš družino, je treba upoštevati potrebe vseh družin- skih članov, čeprav je to pogosto povezano s precejšnjimi omejit- vami. Marsikdo se s tem težko sprijazni, češ zdaj ne morem več tako brez skrbi plačevati za pi- jačo kakor prej, ko sem bil še fant! Najbolje je, da denarne posle v družini opravlja tisti zakonski tovariš, ki ima v tem več izku- šenj in je bolj varčen. Preprosto knjigovodstvo, ne zato, da bi drug drugemu očitala, ampak da se zakonca sama kontrolirata, je zmeraj na mestu. Sramotno je, če si mora gospodinja od soproga izprositi vsak dinar za svoje po- trebe. Treba je biti varčen, ven-' dar velikodušen. Nič kaj lepo ni tudi, če si za- konca nista odkrita in so dohod- ki enega drugemu skrivnost. Marsikatera žena toži, da nikoli ne ve, koliko njen mož zasluži. Denar, KT ga same zaslužijo, na- ] vadno vtaknejo ves v gospodinj- stvo, medtem ko mož krije svoje včasih prav znatne izdatke iz raznih »črnih fondov«. Znan pre- govor je, da »pri denarju prija- j teljstvo preneha«! V zakonu pa naj velja, da naj se prav v denar- nih zadevah navezanost zakon-j cev drug na drugega začenja; družinska gmotna sredstva so vendar osnova za izpolnitev to- likih potreb skupnega življenja! Toda naj bosta med zakoncema popolna odkritost in poštenost. Gospodinja naj dobi poleg de- narja za gospodinjstvo tudi do- ločen znesek za svoj žep, za iz- Dolnitev svojih drobnih želja.' Seveda je mnogo lepih stvari, ob katerih začne žensko srce hitre- je utripati. Neki mož je potožil: (Konec na strani 6.) KurGnlovG opreme Ob letošnjem pustovanju smo lahko videli odrasle in mladino, ki bi radi prikazali lik kurenta, v resnici pa se jim to ni posre- čilo in so prikazali le karikaturo kurenta. Videli smo sicer živah- ne ljudi, vendar niti kožuhi niti zvonci ali celo kape niso odgo- varjali zahtevam kurenta na do- stojni kulturni ravni. Na drugi strani smo slišali mnoge starše, ko so poizvedovali za kurentskimi zvonci, kapami in kožuhi. Radi bi kupili te stvari za svojo mladino, ki bi se tako rada postavila v demonski podo- bi kurenta. Marsikdo je pripom- nil, da bi bilo pametno vsaj za eno izmed ptujskih trgovskih podjetij, da bi imelo na prodaj kompletne kurentske opreme in dele te opreme. Ni bojazni, da te opreme ne bi mogli prodati in uspeh bi bil v tem, da ne bi več gledali po Ptuju in okolici kari- katur kurentov, temveč prave kurente in njihov naraščaj. Množičnost kurentov ob raz- nih nastopih res lahko ustvari pri gledalcih vtis, da je Ptuj z oko- lico na ta stari običaj dolDro pri- pravljen po zaslugi trgovskega podjetja, ki se je oprijelo proda- je kurentske opreme. Marsikdo bi kupil za svojega sina. čeprav na obroke, lepo, pravo kurentsko opremo iv prirediteljem ne bi bilo potem več težko zbrati sku- pin, ki so za nastope potrebne. Vedno bolj bo potrebno prega- njati tiste posameznike v ku- rentskih karikaturah, ki izsilju- jejo po trgovinah in na ulici od deklet robce. Ce je imel nekdaj kurent mnogo robcev, ni pome- nilo, da ga ceni mnogo deklet, ampak to, da je obletel mnogo vasi in je v vsaki vasi dobil ro- bec. Kurenti, ki nadlegujejo ptujske trgovine iiv dekleta po ptujskih ali drugih ulicah, res ne morejo trditi, da so si zaslužili robce z dolgim tekom. Robcev niso delile kurentom samo de- kleta, ki so čakale na ženine, am- pak tudi sorodnicr, pri katerih so bila doma dekleta. Ni čudno, če je kurent obiskal sorodnike po drugih vaseh in si je prinesel s seboj spominček od sestrične itd., nekateri pa od svojega dekleta. Pri p>onovnem kurentovanju v Ptuju 1965 bo potrebno resno po- seči v škodljivo navado, da bi se maskirani spremenili v vsiljive obiskovalce trgovin in računarje na bogata darila, ko pa so bili predniki teh običajev dokaj skromni ljudje, ki so bili za vse drugo prej kot za vsiljevanje in nabiranje daroji:..____________^VJ. lokrat kurenti iz Rogoznicc, ne- koliko drugačni od teh iz Markovec Nekaj nasvetov Ce imate zvečer goste in zad- nji hip pripravljate mizo, priča tako ravnanje o slabem planira- nju. Zaupamo vam nasvet, kaj storiti, če ob taki priložnosti opa- zite, da so konice srebrnih vilic vse črne od jajc. Zdrgnite potem- nela mesta z vlažno krpo, namo- čeno v sol. Drugič pa se spomnite svojega srebrnega pribora, do- kler je še čas! Koščene držaje nožev očistimo in zbolimo z limono, ki jo poma- kamo v sol. Pod stroj za mletje mesa pod- stavimo kos smirkovega ali pe- ščenega papirja s hrapavo stra- njo navzgor, nato pa z vijakom stroj privijmo na mizno ploščo. Stroj ček tako ne bo opletal sem ter tja. Enako pomaga tudi kos avtomobilske zračnice. Sadje in paradižnike lahko na- režemo na lepe rezine, če za to porabimo žagasti nož za rezanje kruha. Ce nimate kuhinjskega valjar- ja, lahko sežemo po večjem ko- zarcu za vlaganje ali steklenici za kislo vodo. Pomokajte dve večji poli povoščenega papirja. Mednje dajte testo in ga s kozar- cem ali steklenico enakomerno zvaljajte do potrebne debeline. Vsak komplet jedilnega pribo- ra imejte shranjen, zavit v sta- niolu. Kadar pridejo gostje, boste že vedeli, koliko kompletov bo treba odpreti (upajmo, da ne več kot dva — v vsakem je po šest kosov vilic, žlic itd.). Nerabljeni pribor bo ostal lep in bleščeč. vali v tisti hiši? Kdaj je to bi- lo?« Postal je popolnoma zmeden, nato je začel kakor v mrzlici razmišljati. Govoril je sunkovi- to, kakor da premaguje nekaj, kar se mu upira. »To je bilo pred mnogimi leti,« je nazadnje s težavo iztisnil iz sebe. »Kje pa ste bili medtem?« »Zaprt...,« je šepetaje odgo- voril mož . . . »imeli so me za- prtega. Toda zbežal sem jim. Danes ponoči ...« Spreletela me je zona. »Pišite!« je ukazal človek in je zaškrebnil s pištolo. »Napiši- te mojo zgodbo tako, kakor sem vam jo povedal. Ko boste kon- čali, vtaknite papirje v ovitek in jih pošljite svojemu časopisu ...« Se nikdar v življenju nisem pisal povesti v takem položaju. Prsti so mi nerodno tolkli po tipkah in na čelu so se mi na- birale znoj ne kapljice. Ko sem konCal, je možak za- hteval moje ključe. »Pravkar ste napisali nenavadno zgodbo, povest nekega življenja in neke smrti. Sam jo bom vrgel v pošt- ni nabiralnik. Jutri bodo že vsi ljudje poznali to zgodbo. Poča- kajte ... vrnem se ...« Slišal sem. kako je zaklenil vrata mojega stanovanja za sa* bo. Bil sem ujet. Nato sem za- slišal odpiranje težkih hišnih vrat. Pognal sem se k telefonu. Policijska postaja ...! Glas uradnika je bil vznemir- jen. »Kaj...? Možak je bil pri vas? Hvala bogu!...« je vpil v slušalko, nato pa sem zaslišal rezki zven alarmnega zvonca. In nato spet glas v slušalki: »Ta- koj nataknite na vrata varnost- no verižico, zabarikadirajte se v stanovanju. Ta človek je neva- ren norec, ki je danes pobegnil iz norišnice. Ubil je svojega paznika. Cisto jasno mi je... Pred leti se mu je zmešalo po neki gledališki predstavi. Nena- vadna zgodba ... Pridem ta- koj!« Objela me je slabost. Komaj, komaj sem jo premagal. In ni- sem še dobro pritrdil verižice na vrata, že so zaškrtala hišna vrata in s stopnic so začeli od- mevati koraki blaznega člove- ka. Slišal sem, kako je začel stresati moja stanovanjska vra- ta; nato pa je pobesnel. Nazadnje je zatrobila sirena policijskega avtomobila, zaslišal sem hitre, težke korake na stop- nicah. Strahoten krik je prese- kal tišino noči. Pred mojimi vrati se je vnel boj, ki ga nisem mogel videti, a sem ga čutil. Na- to je nenadoma vse utihnilo. Ves izmučen sem se sesedel na postdfto. SFK>štovani gospod urednik! Ne zamerite mi te zgodbe, ki je sicer nenavadna, a vendar dru- gačna od drugih mojih zgodb. Nikoli je ne bi bil napisal, če bi je ne bil prisiljen pisati, saj je bil vendar ves čas naperjen re- volver vame ... Prevedel Jože Kranj c Stran 6 oTEDMK« — petek, U. februarja 1964 Stran 6 STAREJi^I VDOVEC-PREUŽIT- KAR gre v oskrbo k samo- fetojni gospodinji. Naslov v upravi. PRODAM STRESNO OPEKO. Vprašajte v prodajalni j^AI- pina<, Lackova "5. 1 LETO STAREGA OTROKA dam v varstvo za 7 ur dnev- no, iščem sobo s posebnim vhodom in kupim gradbeno parcelo v bližini mesta. Vpra- šajte v upravi Socialnega za- varovanja, soba št. 1. PRODAM POHIŠTVO starejšega .stila (kuhinjsko in sobno). Ma- ribor. Krekova 8. dvorišče. l^CEM GOSPODINJSKO PO- MOCNICO k štiričlanski družini. Ostalo po dogovorit. Zotter, Maribor-Tabor, Koc- ka 6. IŠČEM ŽENSKO ZA VARSTVO petletne deklice. Ostalo po dogovoru. Marija Jordan, Valesova 12, Maribor-Tezno. TEŽKI KMEČKI VOZ prodam ali zamenjam za lažjega. Na- slov v uprava. IŠČEM AGII/NEGA POZA- STOPNIKA za prodajo srečk za Kidričevo in ^iajšperk. Vprašajte v loteriji Ptuj. PRODAM DOBRO OHRANJE- NO SAMSKO POHIŠTVO in ■52-ba.sno klavirsko harmoni- ko po zmerni ceni. Ferdo Makovec, brivski salon. Pttij. PRODAM RABLJENO MOTOR- NO KOLO Prima-Pretis 150 za 200.000 din. Naslov v upravi. KVALIFICIRANEGA BRIVCA ALI BRIVKO sprejmemo ta- koj. Prošnje vložite do 15. fe- bruarja na naslov: Brivsko- frizersko podjetje Ptuj. PREKLIC Podpisana Marija Hazimali, pos. hči, Stojnci št. 65, p. Go- rišnica, prekliciijem žaljivke, katere sem izrekla o Mariji Kosi, pos. hčerki, Stojnci 130, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od pregona. Ptuj, dne 5. februarja 1964.. Marija Hazimali POPRAVEK V članku o Sumakovih 100 cvetlicah-lončnicah je bilo v zadnjem »Tedniku« pomotoma navedenih samo 10 lončnic. S tem popravljamo neljubo po- moto. Uredništvo CENE POVRTNINI v ptujski poslovalnici »Povrtni-> ne« Maribor (pri Magdi) Cvetača 220, ohrovt 120, peter- šilj 280, por 140, radič 450, endi- vija 170, sveže zelje 100, rdeče zelje 100, zelena 140, česen 370, čebula 100, krompir 34, korenček 70, rdeča pesa 60, paprika 216, vložene kumare 260, fižol (teto- vec) 210, prepeličar 230, enobarv- ni fižol 200, kisla repa 70, kislo zelje 80, grozdje 280, hruške 120, jabolka II 100,'jabolka III 80, ce- li orehi 320, suhe slive 290, suhe hruške 240, dateljni 80, banane 350, limone 260, mandarine 280, pomaranče 280, rozine 450. smok- ve 230, smokve (celofan) 90, gra- pefruit 280, jajca 25, med 150, sir 9G0. V zalogi semena vseh vrst. Vab lla DPD »Svoboda« v Ptuju pri- redi v torek, 18. februarja 1964, ob 19. uri v dvorani Doma sin- dikatov (Ormoška cesta 2) PREŠERNOV VEČER Prešernove pesmi, povezane s spremnim besedilom in sprem- ljane z diapozitivi, bodo reci- tirali dijaki ptujske gimnazije. S tem večerom začenja -Svo- bodi« vrsto klubskih večerov v spomladanskem delu kultur- no-prosvetne sezone. Vabljeni! DPD ^.Svoboda« Ptuj Občinski svef Svobod in pro- svetnih društev občine Ptuj vabi na SOLISTIČNI KONCERTNI VEČER ki bo v petek. 14. februarja 1964, ob 20. uri v dvorani Glas- bene šole v Ptuju. Nastopita znani kitarist Jo- van Jovičič iz Beograda in mez- zosopranistka ljubljanske ope- re Božena Glavakova ob spremljavi pianista profesorja Pavla Šivica. Program vsebuje izbor kon- certnih pesmi velikih mojstrov Schuberta, Griega, Straussa, Grečaninova in Rahmaninova ter izbor skladb za kitaro soIo skladateljev Vinasa, Rameauja, Sora, Tarroba, Villa Lobosa in Tarrega. Koncert bo zlasti zanimiv, ker nastopa prvič na našem koncertnem odru solist kita- rist, ki je tudi dober znanec velikih evropskih odrov. Predprodaja vstopnic bo v četrtek in petek od 9. do 11. in od 15. do 1". ure v pisarni glasbene šole. Še nekaj praktičnih Preden se lotite kuhe, pogrnite okoli štedilnika časopisni papir. Prihranil vam bo precej čišče- nja. Večina gospodinj ve, da škarje dobro nabrusimo, če nekajkrat zarežemo z njimi v ne pregrob smirkov papir. Dober brus za no- že napravimo tako, da nalepimo trak smirkovega ali peščenega papirja na staro ravnilo. Mleka, ki se nam je skisalo ozi- roma zakuhalo, ne vrzimo proč. Razen tega, da ga lahko porabi- mo za kuho kot sir, nam je lahko v prid tudi drugače. Srebrnina, ki jo za nekaj ur namočimo v skisano mleko, potem operemo in posušimo, da dobi tako lep sijaj. Napokan porcelan bo videti lepši, če ga kuhamo 45 minut dolgo v mleku. Vroče mleko po- tegne iz drobnih razpok vso ne- snago. Kuhinjska sol in vroča voda nam pomagata očistiti stekleni- co, v kateri je bilo kislo mleko. Treba jo je seveda dobro pretre- sti in nato izprati s hladno vodo. Ščepec jedilne sode v vodi nam pomaga očistiti tudi stekleno po- sodo, v kateri je bilo mleko ali smetana. Kadar pomivamo posodo, ki je prišla v dotik z ribami, dodajmo vodi kuhinjsko žlico amoniaka. Po pomivanju dobro izperimo in obrišimo. Duh po ribah bo izginil brez sledu. Tudi ves kristal in brušeno steklo pomivajmo v vodi, ki smo ji dodali malce amoniaka. Dobro izprana in posušena steklenina bo dobila lepši sijaj. Polovica limone, ki jo postavi- mo na polico hladilnika, bo vsrkala vase vse neprijetne vo- nje, ki se radi »zaredijo« v hla- dilniku. ^^^^^ spremembe LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 16., do nedelje, 23. februarja 1964. Prvi krajec bo v četrtek, 20. februarja, ob 14.24. Napoved: Ves teden bo l6?po in prijetno vreme. PREGLED VREMENA DOMA IN PO SVETU V sredo, 5. februarja, zvečer je zajel naše kraje hladen val. Ta dan je snežilo v Srbiji, Ma- kedoniji, na Jadranu je sneg prešel v dež. Ta dan je bilo močno neurje na Češkem. V Pragi je ob 9. uri predpoldne nastala tema, vihar je ruval drevesa in trgal žično napeljavo. V petek, 7 februarja, je pad- la jutranja temperatura na — 10" C, na izpostavljenih kra- jih še nižje. V višini 3000 me- trov je ta dan bila jutranja tem- peratura — 25" C. V četrtek, 6. februarja, je bilo hudo neurje na Švedskem in deloma še na Danskem. Tudi tam je vihar po- trgal telefonske in električne žice in podiral drevesa. Ta dan je začelo snežiti tudi v osrednji in severni Avstriji. Pri nas je pihal severni veter, bilo pa je sončno. V soboto, 8. februarja, je bilo močno neurje z močnimi nalivi na Kitajskem. Reke so v kratkem času narastle za 2 m. Več ribiških čolnov se je pre- vrnilo. V valovih je našlo smrt petnajst ribičev. Ta dan je sne- žilo v Srbiji in Avstriji. V nedel.jo, 9. februarja, je snežilo v srednji Srbiji in v srednji Av- striji. Na Dunaju je zjutraj de- ževalo, popoldne pa so bile dež- ne plohe in je pihal zapadnik do 80 km na uro. V Avstriji je v ponedeljek, 10. februarja, za- padlo 30 cm novega snega. V Srbiji in vzhodni Bosni je tudi snežilo ter ponekod na Hrvat- skem (Lepoglava). Pri nas je bi- lo ta dan dopoldne oblačno, po- poldne pa sončno vreme. V Nemčija je bilo ves teden spre- menljivo in včasih močno ob- lačno z občasnim dežjem. V nedeljo zvečer je od seve- ra začel spet dotekati hladnejši val. V torek, 11. februarja, je deževalo v Nemčiji in Avstriji. Vsled dolgotrajne suše je v Dal- maciji zmanjkalo vode in jo morajo dovažati. Stanje barometra je bilo v nedeljo 1.034 milibarov, v po- nedeljek 1.023 in v torek, 11. fe- bruarja, 1.023 milibarov, torej je barometer za enkrat ustaljen. Izgledi pa so, da bo barometer še nadalje padel, ko se bo vla- žen zrak iznad Avstrije pomak- nil nad naše kraje. Najnižja temperatura v naši državi je bi- la v torek, 11. februarja, v Go- spiču minus 13" C. Alojz Cestnik Osebna kronika Rodile so: Štefanija Jaušo- vec. Dobrava 1 — Zlatko; Iva- na Tomažič, Muretinci 25 — Olgo: Gordana Kodrič, Zg. Le- skovec 10-a — Renata; Rozina Sebetič. Jadranska 17 — Alja- no; Alojzija Toš, Krapje 1, Ljutomer — Dušana; Ivana Ve- selic, Markovci 75 — Janka; Marija Arnejčič, Slatina 55 — dečka; Neža Strelec. Stojnci 30 — Janka; Ana Ceh. Podvin- ci 30 Slavico; Marija Puk- šič. Trnovska vas 50 — Marto; Ivana Potočnik, Stogovci 35 — Jožeka: Marija Kociper. To- maž — Romana; Jožefa Plohi, Rucmanci 50 — Jožico; Neža Graha r. Podvinci 36 — dečka; Anica Kosajnč. Miklavž 24 — Anico; Ljudmila Velentin, Gre- gorčičem drevored — deklico; Marija Topolovec, Mali Okič 57 — Marijo; Ljudmila Predika- ka, Jelovica 49 — deklico; Ma- rija Milošič, Mali Okič 35 — Danico: Martina Nemec, Sto- pe rce 70 — Zvonka. Poročili so se: Jožef Bohi, Loč.ki vrh 29 Justina Horvat, Tx>čki vrh 20; Anton Zirovnik, Trubarjeva 5-c — Marija Pra- per, Kidričevo 1. Umrli so: Marija PintariČ, Pacinje 15, roj. 18Q0, umrla 5. febr. 1964; Marija Bračič, Gregorčičev drevored 7, roj. 1888, umrla 10. febr. 1964; Tere- zija Vrtnik, Vuzmetinci 38, roj. 1884, umrla 9. febr. 1964. Šport šport šport »Iz pisarne NK Drava« V okviru priprav na .spomla- dansko tekmovanje v MM nogo- metni ligi bo odigrala ekipa NK Drave vr.sto prijateljskih tekem: — Gostovala bo v Slov. Ko- njicah, kjer se bo pomerila v povratni tekmi z domačim Par- tizanom, ki je kandidat za SCL. — Medobčinsko sodelovanje med občinami Varaždin—Cako- vec—Ptuj bq krepila na ta na- čin, da bo odigrala po 2 tekmi z Varteksom B (Varaždin) in s Slogo iz Cakovca.' Prvenstvo v MM ligi se bo pričelo aprila. NK Maribor je poslal NK Dravi prošnjo, s katero prosi, naj odstopi NK Drava svojega mladega igralca Ivana Emerši- ča v dneh od 27. marca do 2. aprila 1.1. Emeršič bi okrepil mlado moštvo Maribora na tur- nirju v Donawitzu v Avstriji. EMERSiC SPOMLADI SE PRI NK DRAVI V jeseni je gostovala v Ma- riboru mlada reprezentanca Av- strije in odigrala mednarodno nogometno tekmo z repi'ezen- tanco MP, ki so jo okrepili igralci maribor.skega drugoliga- ša. V drugem delu tekme je na- stopil mladi igralec NK Drave Emeršič, ki je zamenjal na le- vem krilu Lepenika (Branik). Po mnenju gledalcev in tehnič- nega vodstva NK Maribor je »IVO« zelo dobro igral, zato ni presenetljiva vest, da namerava vodstvo NK Maribor vključiti v svoje vrste tudi tega perspek- tivnega igralca. Ker je bilo sli- šati več mnenj o odhodu Emer- šiča, smo ga poprosili za kra- tek razgovor. Rojstni p>odatki? »Rojen sem 8. 11. 1946.« Kje si začel igrati nogomet in kako dolgo nastopaš za NK Dra- vo? »Nogomet sem začel igrati pri NK Dravi pred petimi leti. Tri leta sem nastopal za pionirje, dve pa za mladino.« V zadnjem času se precej go- vori o tvojem odhodu iz Ptuja — »preseliti« se nameravaš v Ma- ribor. Kaj praviš o tem? »Res je, da so me vabili — po nogometni tekmi z mlado av- strijsko reprezentanco — v Ma- ribor, kjer bi treniral pri NK Mariboru in obenem obiskoval TSŠ. Odločil sem se, da bom najprej dokončal šplo in opravil pomočniški izpit, potem pa ...« Torej boš igral v spomladan- skem delu še s svojimi »stari- mi kolegi«. Kje boste obtičali ob koncu prvenstva? »Nič še ni izgubljenega, prvo mesto ni nedosegljivo; razliko petih točk lahko ,prigaramo'. Vse razen prvih dveh mest bi bil neuspeh.« Načrti in želje? »Vsekakor moram uspešno opraviti pomočniški izpit, da bi potoval v Avstrijo z mlado re- prezentanco NK Maribor, in da 3i Drava v naslednji sezoni so- delovala v kvalitetnejši ligi.« -rel ' šah Okrajna šahovska zveza Ma- ribor je 6. in 7. t. m. priredila brzopotezno šahovsiko prvenstvo za posameznike za področje ma- riborskih občin in občine Ptuj. Tega tekmovanja se je udeležilo osem ptujskih šahistov in sicer: Podkrajšek, Bohak, Majcenovič, Bras, Rudolf, Rožič, Fijan in Pešl, ki so prvi dan dosegli lep uspeh, saj so se štirje plasirali v finalni del tekmovanja, ki je bil na siporedu naslednjega dne. V prvi podfmalni skupini je zma- gal Bohak pred Perkom (Kovi- nar), dočim je Bras zasedel tretje mesto pred vrsto znanih mari- borskih igralcev. V drugi polfi- nalni skupini sta Podkrajšek in Majcenovič delila druigo do če- trto mesto, kar je prav tako lep uspeh. Finalnega dela tekmovanja drugega dne se Podkrajšek zara- di zadržanosti ni udeležil in tako so v finalu nastopili le trije ptuj- ski šahisti. V borbi z maribor- skimi mojsitrskimi kandidati, ki šo imeli pravico neiposrednega nastopa v finalu, se Ptujčani ni- so mogli prav uveljaviti, pred- vsem ker v brzopotezni igri z urami na pet minut nimajo do- volj izkušenj, taka igra pa zahte- va poleg drugega šahovskega znanja tudi dobro p'Oznavar.je teorije otvoritev in odlično »roč- no tehniko«, to je določeno hi- trost v pritiskanju na uro. V finalnem delu je zmagal mojstrski kandidat Vojko Musil, pred Dušanom Njegovanom, Gu- zelom, prof. Hočevarjem in Per- kom. Bohak si je s Kneževičem in Klemenčioem delil šesto do osmo mesto in se ni plasiral na republiško prvenstvo, kjer bo nastopila prva petorica s tega tekmovanja. Bras in Majceno- vič sta v finalu pristala na repu tabele, saj sta zasedla 11 do 13 mesto med štirinajstimi finali- sti, kar pa je le relativen uspeh, saj je mnogo tekmovalcev za- ključilo tekmovanje že pred fi- nalnim delom. Dobro org'anizirano tekmova- nje je bilo v klubsikih prostorih ZSK Maribor. Ptujski šahisti so v nedeljo priredili klubski brzoturnir, ki so ga nekateri udeleženci upra- vičeno imenovali »^pustni«. Na brzotuimirju je premočno zmia- gal Pernat Viktor, ki je z zmago ponovno dokazal, da je zadnje čase v odlični formi. Na nasled- nji mesti sta se plasirala Bohak in Podkrajšek, sledili pa so Ro- žič, Majcenovič, Bras, Seruga in drugi. Na turnirju drugokategomi- kov, ki se bo čez nekaj dni pri- čel v Mairiiboru, bodo sodelovali trije ptujski igradoi, ki imajo ustrezno kategorijo, in sicer Ru- dolf, Majcenovič in Rožič, tur- nirja pa se bo verjetno udeležil tudi BraK. O rezultatih ptujsikih šaihisitov na tem turnirju bomo poročali. , Vabimo naročnike našega lista, da še :)red izterjavo po poginili uslužfef^ncih poravnalo naroč- nino zn !is* v nali upravi v Lackovi ulici 8 v Ptuju, ker nrihraniio s tem naši upravi mnogo dela in strRŠkf*'- z izt?5rjc!Y0 naročnine prek pošte, kakor tudi sebi stroške, ki jih izterjujejo poštni usluž- benci ob izterjavi neposredno od naročnikov. Uprava (Nadaljevanje s 5. strani) Denar v družini »Potem, ko sem ji izročil denar, se je žena vrnila domov s kopico zavojev in zavojčkov. Same lei>e stvari zanjo, pozabila pa je, da nisem imel več ene cele nogavice, katere je pravzaprav odšla ku- pit.« Važno je, da se ob gmotnih te- žavah, ki nastanejo ob kaki ne- zgodi ali bolezni, zakonca odkrito in zaupljivo pogovorita. Ce so otroci že večji, na tak pogovor povabimo tudi njih. Tako se dru- žina razumno pomeni in skuje načrte, kako skupaj premagati težave. Takšne krize, ki se jih pravilno lotimo, včasih zelo okre- pijo družinske vezi. Kako ravnamo, kadar služita oba, mož in žena? Najbolje je, dajati denar »v en lonec« in iz njega jemati sredstva za poteši- tev potreb in izpolnjevanje že- lja. Seveda je sistem, ki ga izbe- remo, odvisen od dogovora. Po- gosto rabi ženin zaslužek za na- kup določenih stvari za družino ali za nakup obleke. Kakor reče- no, se o tem, kakšen sistem de- narnega gospodarstva izbrati, zedinita zakonca. Geslo: »Tvoj denar je najin denar, moj denar pa moj denar!« je seveda skraj- no majava osnova družinskega gospodarstva. Dogaja se, da se možev zaslužek porabi za druži- no, medtem ko žena meni, da pripada njen samo njej, saj ven- dar dela in zasluži. Rekli smo že, da je zakon obstojen le, če počiva na zaupanju, enakopravnosti in tovarištvu. Te prvine pa v zgoraj omenjeni ureditvi manjkajo ... Pravno vzeto ima vsak zakon- ski partner pravico na svoj za- služek; toda mož in žena sta po zakonu dolžna skupno skrbeti za potrebe družine. Napačno je tu- di, če se mož trka po prsih spričo svojih večjih dohodkov in daje vedeti ženi, da ta živi na njegove stroške. - Besede »moj denar« in »tvoj denar« je treba črtati iz zakon- skega besednjaka, namesto njih pa uvesti v abecedo družinsko besedo »naš denar«! Panonija ptuj Vas vabi v svojo novo trgovino izdeiltov iz plastičniii mas v Miklošičevi ulici. Praktični izdelki, solidne cene, liltra postrežba.