R554 A 601.00200 OSREDNJA KNJIŽNICA PhlmuRSKI DNEVNIK ^oStnina plačana v gotovini aW)- postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 2)1 (10.217) TRST, sobota, 3. februarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdobu V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO POSVETOVANJU S PSI, KPI IN KD JE PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAHTEVAL NEKAJ ČASA ZA PREMISLEK Pertini odložil na danes izbiro predsednika vlade Mandat bo najbrž poveril Andreottiju - V KD že ugibajo o nasledniku, če bi mandatarju ne uspelo sestaviti vlade tiiri — Predsednik republike Per-'■ ki je včeraj popoldne zaključil ^svetovanja s strankami, bo da-s zjutraj poveril mandat za se-j.“vo nove vlade, najbrž Andreot-:JU’ Po mnenju komentatorjev si J državni poglavar vzel še ppl neva za premislek, da bi po eni L. an> zopet preučil položaj in da j. dal tako večjo težo svoji odlogi Vl- Predsednika namreč skrbi, da str z?rad> sedanjih nasprotij med da&K-. manj revnih predelih | YJe- . navadno ozdravljive. ,e sindikalisti so v svojih po-n ocenili dejavnost Andreottije-^itaen°barvne vlade. Predvsem ji VATIKAN — Po poyratku iz Mehike je papež Janez Pavel II. začel takoj z delom. Že včeraj je maševal v baziliki sv. Petra in Pavla, kjer je 10.000 ljudem govoril o svojem potovanju. Eden izmed prvih papeževi)] sklepov pa zadeva imenovanje novega poljskega škofa. Gre za 38-letnega Edvvarda Ozorovv-skega, ki je pomožni škof v Bialy-stoku, mestu, ki je od leta 1945 na Poljskem a je, v cerkveni hierarhiji, odvisno od škofije Vilna v Litvi. To imenovanje daje razumeti, da bo Cerkev v kratkem uradno formalizirala dejansko mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Janez Pavel II. je včeraj imenoval še enega pomožnega škofa na Filipinih in sprejel odstop indonezijskega škofa. ja med dosedanjimi zavezniki in stopiti nato na pot, ki jo je začrtalo vodstvo njegove stranke. Brez dvoma bo skušal zato tudi razvozlati vprašanje nekaterih krajevnih odborov in zajamčiti komunistom vstop v nekatere. Vendar ta pot ni lahka zaradi delnega nasprotja vodstva KD, ki se boji, da bi se tako začela verižna reakcija, ki bi postopno spremenila razmerje sil tudi v vsedržavnem okviru. Predsednik demokrščanskih svetovalcev Galloni je včeraj v strankinem glasilu «H Popolo» odgovoril na napade komunističnega glasila «Unita* v nepolemičnem in umirjenem tonu. Med drugim je skušal tudi razorožiti komuniste s tem, da je poudaril, da KD ne diskriminira nikogar, da ni nikoli oporekala komunistom pravico do vstopa v vlado še zlasti, ker ni v njeni pristojnosti, da bi delila kakršna koli priznanja o upravičenosti. Prav tako sedanje nasprotje vstopu komunistov v vlado ni načelnega značaja, pač pa gre za politično izbiro, ki velja v sedanjih pogojih. Galloni je zaključil s pozivom KPI, naj se vrne v večino demokratične enotnosti. Kljub pomirjevalnemu tonu demokratičnega voditelja, pa izjava, ki jo je dal včeraj Berlinguer po razgovoru s predsednikom republike, ne pušča velikega manevrskega prostora za besedne igre. Sekretar KPI je namreč ponovil to, kar je že rekel na vrhu petih, ki je zapečatil usodo sedanje Andreottijeve vlade. Poudaril je, da ima KD glavno odgovornost za krizo vlade in za razkroj večine in, potem ko je zavrnil možnost predčasnih volitev, naglasil, da je «oblikovanje vlade, v kateri naj bi bile pravično zastopane vse demokratične sile, najustreznejša rešitev*. Po Berlinguerju je Pertini sprejel demokrščanskega tajnika Zaccagni-nija, ki je v kratki izjavi v bistvu obnovil nedavno resolucijo strankinega vodstva. Dejal je da je KD pripravljena na globalna pogajanja o programu in o sestavi vlade ter pripomnil. da je namen stranke obnoviti solidarnost z dosedanjimi zavezniki. Bettino Craxi pa je s svoje strani dejal, da socialisti zavračajo podrejene rešitve, ki so začasne in zelo šibke in ki ne bi ustrezale sedanjemu težavnemu položaju. «PSI se zavzema za oblikovanje vlade, ki naj bo bolj učinkovita od dosedanje in ki naj predstavlja ravnovesje med vse mi demokratičnimi silami, torej sprejemljiva za vse.* Kot je razvidno, stranke niso spremenile svojih stališč in marsikdo meni, da jih v bližnji bodočnosti tudi ne bodo. p p. ZAKLJUČEN SESTANEK KOORDINACIJSKEGA BIROJA V MAPUTU Neuvrščene države odločno angažirane proti kolonializmu in rasizmu v Afriki Na srečanju je ponovno prišla do izraza širina in vitalnost gibanja neuvrščenih kot neodvisne in svobodi naklonjene sile vsega sveta MAPUTO — Izredno ministrsko zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v mozambiškem glavnem mestu se je včeraj končalo s sklepno plenarno sejo, na kateri je zunanji minister šri Lanke Šahul Hamid kot predsedujoči med drugim poudaril, da je bil sestanek »zgodovinski*, saj pomeni novo spodbudo neuvrščenih držav osvobodilnim gibanjem in državam »prve bojne črte* (Tanzaniji, Zambiji, Mozambiku, Angoli in Bocvani) v boju z rasističnima manjšinskima režimoma Južne Rodezije in Južnoafriške republike. Minister Hamid je izrazil upanje, da bo ofriški Jug kmalu svoboden, saj so rasistom dnevi šteti. Po njegovih besedah je svoboda ljudstva Zimbabveja mogoča in stvarna. Predsednik političnega odbora zasedanja, zambijski veleposlanik Si- kasula je poročal o delu tega telesa in dejal, d. je svoje naloge o-pravilo v vzdušju razumevanja, kar je dokaz krepitve akcijske sposobnosti neuvrščenih. Člani koordinacijskega biroja so nato z aklamacijo in dolgotrajnim ploskanjem sprejeli dokument izrednega zasedanja. Pri tem je predsedujoči minister Hamid pojasnil, da so posamezne delegacije imele zadržke glede seznama udeležencev sestanka v Maputu. Gre za vključitev predstavnikov demokratične Kampučije v u-radni spisek navzočih delegacij. Gostitelju sestanka Mozambiku so se nato zahvalili predstavniki neuvrščenih držav iz posameznih območij, in sicer zunanji ministri Nigerije, Indije, Gvajane in Jugoslavije. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je v sklepnih besedah med drugim poudaril, da Predsednik republike Pertini (Telefoto ANSA) Pred nastopom službe v Trstu Generalni konzul Štefan Cigoj obiskal najvišje predstavnike SRS LJUBLJANA — Novbimeno-vani generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj je pred odhodom na novo službeno mesto obiskal najvišje družbenopolitične predstavnike Slovenije. Ločeno so ga na pogovor sprejeli predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik republiške skupščine Milan Kučan, predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, predsednik socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič, članica predsedstva SHS Vida Tomšič, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, podpredsednik izvršnega sveta Mitja Rode in predsednik zveze združenj borcev Janez Vipotnik. Štefan Cigoj se je rodil leta 1935 v Novi Gorici. Diplomiral je na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Opravljal je vrsto funkcij v družbenopolitičnih organizacijah, bil je zvezni poslanec in član zunanjepolitičnega odbora skupščine Jugoslavije, do pred kratkim pa politični svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. NEVARNO ZATIŠJE PO HOMEINIJEVI VRNITVI BAHTIJAR SKUŠA PREPREČITI IZBRUH DRŽA VUANSKE VOJNE Homeinijeve pristaše vabijo v civilno vlado - Bahtijar lahko računa na podporo vojske in Združenih držav TEHERAN — V Teiieranu in v vsem Iranu vlada navidezno zatišje po predvčerajšnji zmagoslavni vrnitvi ajtulaha Homeinija v domovino: Zatišje, ki ne obljublja nič dobrega iranskemu ljudstvu po Homeinijevih izjavah, da bo strl »nezakonito vlado* in proglasil islamsko re- vi navadno ozdravljive. j ..............................................iiihiiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiihiiiiii............................................................................iiiiimiimimiiiiiiiiiiiiillll* Itj . °> da je zamudila priložnost, lar,jJ° Je de'avs!'o gibanje nudilo -° Je “svoiilo v konferenčni l'e,nan' EUR linijo varčevanja s ci-Bi' Hačrtne^a premoščanja krize. ltai„v.c’ bi se tedaj odnovedali ne-zahtevam, če bi vlada za-tnvp•. ncPOKredno programiranje po« tlc'j in spremembo načrtov v niči Jeznih veiah industriie. V resda nDa. ie bila vlada tako šibka, Cifu * Pila sposobna rešiti niti spe-tii «a vprašanja nelikvidnih podje-st-aln 0 to preprosto vorašanje je tanei°' Pešala v nedorded, kaj še nafrt'ba. vprašanja energetskega »or.;',a' investicij na Jugu, reforme N "e*3 skrbstva. d0 .alje sindikalisti kritizirajo vla-Ve8 Se Je na sindikalne pred-ko ; Požvižgala tudi v trenutku, Sooll ‘zdelala in nato po nekaj me-ii|a Posvetovanj dokončno predlo-z,- jjjletko*. Ta triletni program tadi n k a^e ni sprejemljiv, saj ne da Lanenega konkretnega jamstva, 2at° uresr,ičil obljubljene cilje. d:)lL° ?° delavci pripravljeni na-iarpL-8ti hoj za ukrepe, ki naj za p‘alnih°- drugačno norazdeiitev so-ČfU>i 1 \n gospodarskih bremen med V6sJ*n>mi si0ji prebivalstva. In-Zov 1Je na Jugu, reforma prevo-terja-enerEotski in kemijski načrt Sp J? Velike vsote denarja. Moti ta j? j.01' misli, da jih bo vse iztisni-l.lerij ae'avstva. Sindikati so priorav-Kojep.83 “strežne žrtve le pod poka^ ’ da bodo sami nadzorovali, sn • denar. Predvsem pa v ime- PREISKAVA O UMORU SODNIKA ALESSANDRINIJA Terorista aretirana v Milanu? Preiskovalci naj bi med drugim odkrili tudi skrivališče nekega vplivnega pripadnika RB - Aretacije v Rimu -'•er °iCla ne pravičnosti zahtevajo o-Udarn?0-’ davčnim utajam in torej dosie.c,tudi po drugih slojih, ki jih J kriza ni prizadela, (sts) Cq^ ~ Novi načelnik policije vršpeas jp včeraj sprejel člane iz-di|r„tga odbora nastajajočega sln-^1'iu hodrijskih agentov. Na sre-Eelsanga je član odbora general Ja v'81 seznanil z zahtevami oseb-varnn.y.ezi z reformo sistema javne stl in drugimi problemi. ^ja CGIL « boju Pr°ti terorizmu RIM, MILAN — Širokopotezna preiskovalna akcija, ki se je začela takoj po umoru namestnika mi lanskega državnega pravdnika A-lessandrinija je, kot kaže, obrodila prve sadove. Spričo molčečnosti preiskovalcev in dvoumnih ter včasih tudi protislovnih govoric, ki prihajajo iz Rima in Milana je zaenkrat težko presoditi, ali gre za konkretne sadove, ali pa gre za na pihnjene domneve, ki bodo v najkrajšem času splahnele. Če vsekakor prisluhnemo govoricam naj bi policija in karabinjerji odkrili v Milanu skrivališče nekega vplivnega terorista. Govori se, da naj bi med številnimi hišnimi preiskavami organi javne varnosti aretirali dve osebi, osumljeni teroristične dejavnosti. Med drugim naj bi varnostni organi ne izključeval-, vsaj posredne povezave z zadevo Moro. Govorilo se je. da gre za »veliko osebnost terorizma*, ki da je pravočasno ušla karabinjerjem generala Dalla Chiese. Omenjali so imena Maria Morettija, Prospera Gallina-rija in Giustina De Vuona. vendar so to karabinjerji vztrajno zanikali. Širokopotezna akcija, ki se je začela v Milanu, je zajela tudi Rim, kjer naj bi med drugim agenti Di-gosa aretirali mladega domnevnega terorista. Skozi zid uradne molčečnosti je doslej pronicnila le vest, da aretirani, čeravno naj ne bi sodil med vplivnejše teroriste, naj ne bi tudi bil «težak» nasilja. Kaže vsekakor, da si na osnovi doslej doseženih rezultatov preiskovalci o-betajo novih razpletov. stv0 vprašai p V sredo se sestane vod-LGIL. Na dnevnem redu je nJe organiziranega boja pro- NEAPELJ — Policijska izvidnica je predsinočnjim aretirala dva uni verzitetna študenta, 25 letnega Gio-vannija Orlanda in Alberta Tramo istih let. Dvojica je pripravljala atentat na karabinjersko postajo v Ul. Lepanto v kraju Fuorigrotta. Pri sebi sta imela seznam profesorjev neke šole. Ko so ju aretirali sta že privila k vžigalni vrvici detonator. Dvojica naj bi simpatizirala za levičarske ekstremistične organizacije. Za preklic zapadlosti roka za sodni pregon nacističnih zločincev STRASBOURG - Skupščina evropskega sveta bo verjetno zahtevala od Nemčije, naj ponovno od- Šapur Bahtijar pre rok za pregon vojnih zločincev. Evropski svet je namreč mnenja, da je preveč zločincev nekaznovanih. To zahtevo so že dvakrat, leta 1969 in 1974 predložili zahodnonem- | škim oblastem, a obakrat brezuspešno. Tokrat nekateri krogi v Zahodni Nemčiji kažejo razumevanje za vprašanje pravičnega kaznovanja nacističnih zločincev in možno je, da bi Nemčija preklicala zapadlost roka za sodni pregon. Pred kratkim je Švica preklicala odlok o zapadlosti lega roka in Zahodna Nemčija ne bo mogla ostali gluha na tako enotno zahtevo evropskih držav. Ajtulah Homeini publiko. Bahtijarova vlada kaj takega za sedaj ne more sprejeti, prav zato je sprožila politično ofenzivo, da bi skrhala ost Homeinijevega napada. Predsednik vlade Bahtijar je v intervjuju za neko francosko radijsko oddajo poudaril, da se bo njegova vlada posvetovala s Homeinijem le ALARMNI ZVONEC Po nedavnih izgredih v Rimu, ki so dosegli višek z napadom fašistične škvadre na zasebno radijsko postajo «Citta futura«, z umorom fašista Giaqulnta in z napadom «or-ganiziranih komunističnih tovarišev* na trojico sedemnajstletnikov (eden od teh, Stefano Cecchctti je bil u-bit, druga dva pa huje ranjena) so v 5. A razredu rimske osnovne šole v četrti Monte Sacro pisali nalogo o vprašanju nasilja. Učiteljica jc bila namreč prepričana, da so dogodki hudo prizadeli otroke, še zlasti, ker je bil v razredu brat enega od ranjenih sedemnajstletnikov. Zato je najprej razčlenila v razre du problem in nato naročila otrokom, naj napišejo nekaj misli na temo «Nasilje v moji četrti*. Rezultat je bil presenetljiv: sestavke mladih šolarjev Je prevevala presenetljiva odmaknjenost iu ne- prizadetost. Kvečjemu so otroci ob koncu dodali kakšno neprepričano priložnostno frazo, v kateri so obsojali nasilje. Po mnenju nekaterih pedagogov in psihologov so sestavki odraz dejstva, da se otroci, šc zlasti v Rimu in v ostalih mestih, kjer je vprašanje javnega reda in kriminala najbolj žgoče, privajajo nasilju in ga imajo za navaden vsakodnevni pojav. Po mnenju drugih stanje vendarle ni tako dramatično, vsaj dokler so otnci pripravljen) na razgovor. Potrebno pa je, da pedagogi in starši jasno odgovarjajo na vsa njihova vprašanja brez alarmizma in brez samocenzure. Naj ho pravilno prvo ali drugo stališče, so sestavki riimkih otrok vendarle alarmni zvonec, ki ga ne kaže preslišati tudi tam, kjer vprašanje javnega reda in kriminala ni tako dramatično kot v italijanskem glavnem mestu. Šc zlasti pa se moramo tudi sami vprašati, ali se nismo tudi mi odrasli privadili na nasilje in ne reagiramo na zunanje družbeno dogajanje le v najbolj kričečih primerih, in še ob teh ne vedno. Kakšen je naš odnos do poroču-nja sredstev javnega obveščanja? Smo vselej dovblj jasni v odgovorih na otrokova vprašanja? Dovolj po zorno sledimo «nasilnim sporočilom* iz radia, televizije, «giornalinov», ki jim je otrok izpostavljen? Ne da bi vzbujali alarmizem se nam vendarle zdi, da je to vprašanje, ob katerem se velja zamisliti ter o njem poglobljeno razpravljati, kajti če bomo pustili, da bo a-larmni zvonec predolgo brnel prazno, bomo brez dvomu reagirali, ko bo že prepozno, (vt) za verske in socialne probleme. Glede možnosti, da bi ajtulah proglasil islamsko republiko, je Bah tijar izjavil, da ne bo zadeve upošteval. «Ko je bil Homeini v tujini je postal mit, danes v domovini pa je izgubil to značilnost*. Iran mora sedaj rešiti važnejša vprašanja, kot sta lahko šah in Homeini, rešiti mora, svoj obstoj, svojo enotnost. V tem tontekstu, je poudaril Bahtijar, je spodbudno dejstvo, da je vojska zvesta vladi kot ni bila še v zadnjih 50 letih. V intervjuju za radijsko postajo Montecarlo je Bahtijar izključil možnost vojaškega udara, ne izključuje pa možnosti, da tx> vojska streljala, če bo kdo napadel javna poslopja. »Sprejeli jih bomo s kroglami*, je zaključil predsednik vlade Bahtijar. To je le prva Bahtijarova poteza v zapleteni iranski politični igri po Homeinijevem povratku. Predsednik vlade pa se bo omejil le na izjave, saj se zaveda, da je kljub navideznem porazu še vedno sprejemljiv za vojsko in kar je najpomembnejše — tudi za ameriško diplomacijo. Prav zato je včeraj ponudil Homeinijevim pristašem, da stopijo v njegovo vlado. Politični položaj se namreč vidno slabša, saj je odstopila že skoraj polovica poslancev. V primeru, da bi opozicija zavrnila to ponudbo, Bahtijar načrtuje aretacijo članov »islamskega revolucionarnega sveta*, ki naj bi ga Homeini imenoval danes ali jutri. To pa bi predstavljalo nevaren detonator in bi še dodalo netiva eksplozivnemu položaju. I-ran je torej kljub Bahtijarovim zagotovilom na pragu državljanske vojne. Vojska je v razsulu in bi lahko pred popolnim razkolom poskusila poslednje, vojaški udar. Opozicija se tega zaveda, zato je ves njen trud usmerjen v preprečitev tega poslednjega zla. Če lahko verjamemo njihovim izjavam, so se Homeiniju pridružili tudi nekateri višji častniki. šiitski veljaki so ubrali obetavno pot razpihovanja nacionalnega ponosa v vojski. Mogočen šahov vojaški stroj je bil vedno pod nadzorstvom ameriških svetovalcev, ki niso zaupali iranskemu častniškemu kadru: v islamski republiki se kaj takega ne bo pripetilo, poudarjajo ajtulahi. Vojska bo branik ozemeljske celovitosti Irana: njena vloga bo še pomembnejša kot doslej, saj bo izraz nacionalne enotnosti. Propagandna strategija je kot kaže požela prve uspehe predvsem v letalstvu, ki je bilo šc najbolj pod tujim nadzorstvom. Glavno vprašanje pa obstaja še vedno odprto. Poklicni vojaki, ki jih je šah s privi-legijami vezal nase, bodo le s težavo pristali na nov red, saj so bili prav oni glavno orodje represije. Rengersi in cesarska garda ne bodo pristali na ljudska sodišča, ki bi jih imenoval Homeini, raje bodo umrli z orožjem v roki, če jim ne bo i-ranska verska opozicija dala jamstev za obstoj. V tem težavnem položaju zveni skoraj absurdno, a ima Bahtijar precej možnosti, da najde kakšno kompromisno rešitev. Vzdržati mora le kak teden, zaradi česar se bo izogibal frontalnemu spopadu,- ki ga šiitski kler, vsaj po besedah, išče. Njegove kvotacije se v ameriških krogih ponovno dvigajo, saj se je izkazal kot izvrsten hazardist, ki je ostal na položaju dlje kot so vsi pričakovali. Čakal bo na Homeinijevo potezo in skušal razdvojiti iransko opozicijsko gibanje. To mu je delno uspelo le pri laikih in srednjem sloju, saj podpira levica Homeinija kljub težkemu sožitju s šiitskim kle-iom: Da bi bila mera polna, se i- ransko opozicijsko gibanje že obo-rožuje, da bi se lahko proti vilo morebitni vojaški represiji. Medtem pa tudi ameriška diplomacija napenja vse svoje sile, da bi vzpostavila neko obliko sožitja s Homeinijevimi pristaši. Iransko naftno bogastvo predstavlja hud političen pritisk, da bi bila Carterjeva administracija pripravljena žrtvovati celf* svoje strateške interese, da bi lahko vsaj delno ohranila gospodarske. (voc) Egipt bo prodajal nafto Izraelu KAIRO — Na včerajšnji tiskovni konferenci je egiptovski predsednik Sadat izjavil, da bo Egipt prodajal sinajsko nafto Izraelu, kar pomeni, da so vsaj glede sinajske nafte rešili problem, ko so vsi ostali še vedno odprti in ni misija ameriškega potujočega veleposlanika Ather-tona premaknila z mrtve točke iz-raelsko-egiptovskili mirovnih pogajanj. so udeleženci zasedanja s skupnimi prizadevanji. - občutkom odgoi vornosti in upoštevajoč vlogo, ki jo ima neuvrščenost v boju za odpravljanje zadnjih oporišč rasizma in kolonializma, sprejeli zelo pomemben dokument. Po besedah Vrtovca sprejeti sklepi terjajo od neuvrščenih še bolj odločna prizadevanja za odpravo kolonializma in surovega sistema apartheida in rasizma. Ministrsko zasedanje v Maputu je sklenil šef imzambiške diplomacije kot gostitelj, ki je prav tako kot drugi govorniki zlasti obravnaval pomen sprejetega dokumenta, ki bo po njegovih besedah postal eden od temeljnih kamnov v zgodovini neuvrščenega gibanja. Ob koncu zasedanja je koordinacijski biro sprejel tudi sklepno sporočilo, v katerem je odločno potrdil načela in naravo neuvrščenosti kot neodvisnega in neblokovskega mednarodnega dejavnika, ki vodi miroljubne. svobodoljubne in demokratične sile pri pomoči in podpori boju ljudstev na jugu Afrike za svobodo, neodvisnost in neodtujljivo pravico da odločajo o svoji usodi brez vmešavanja kogarkoli. Kot poroča Tanjug, se je v Maputu po splošnem prepričanju še enkrat pokazala vsa vitalnost in širina neuvrščenega gibanja ket neodvisne in svobodi naklonjene sile sodobnega sveta. Pomembno je, da se je to pokazalo na borbenem področju izrednega pomena za usodo in prihodnost človeštva — na področju odpravljanja kolonializma in rasizma. To prepričanje potrjujejo tudi množična udeležba (51 delegacij), aktiven prispevek vseh in demokratičnost razprave, pa tudi jasnost sklepnega dokumenta. Tega prepričanja niso okrnili niti veliki izzivi, s kateri se danes sooča neuvrščeno gibanje, niti nesoglasja in težave na samem zasedanju biroja, ali kakor je dejal predsedujoči, zunanji minister Sri Lanke Hamid: »Kljub vsemu smo pod plaščem neuvrščenosti ostali e-notni in — naš boj se nadaljuje*. (vb) Nevarno stopnjevanje kilajsko-viclnamskih obmejnih incidentov PEKING — Tiskovna agenena LR Kitajska je včeraj objavila vest, da se napetost ob kitajsko vietnamski meji stopnjuje. Že štiri dni prihaja do občasnih incidentov, včeraj pa naj bi vietnamski oboroženi oddelki ubili 6 kitajskih obmejnih vojakov, 16 pa jih ranili. V spopadih naj bi bila ubita tudi dva kmeta. niimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiimiiiiiifiimmiMiiiHiiiiiiiiMiHiniiiiHimiiiiiiiiifiimmiiMntiiuMMiiaf OBISK PREDSEDNIKA TITA NA BLIŽNJEM VZHODU Ocena stanja v Iranu ■ Danes razgovori o splošnih mednarodnih vprašanjih KUVAJT — Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj v svoji rezidenci v palači «Salam» sprejel kuvajtskega prestolonaslednika in premiera Seika Saada El Abdulaha El Sabaha in se zadržal z njim v zelo prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Kot poroča TANJUG, je Seik El Sabah izrekel veliko zadovoljstvo kuvajtske vlade in ljudstva nad Titovim obiskom. Spregovoril je tudi o ugledu in spoštovanju, ki ga jugoslovanski predsednik kot eden najeminentnejših sodobnih državnikov u-živa po vsem svetu. Med pogovori je kuvajtski premier seznanil Tita z odnosi med Kuvajtom in najbližjimi sosedi in povedal, da se ti odnosi uspešno razvijajo, saj je Kuvajt s sosednimi državami v zadnjem času rešil veliko odprtih vprašanj. Jugoslovanski predsednik in kuvajtski premier sta izmenjala tudi mnenja o najnovejšem razvoju položaja v Iranu in o možnih posledicah sedanjih dogajanj v tej državi za razvoj v tem delu sveta. Predsednik Tito je razložil jugoslovanska stališča do sedanjih razmer na Bližnjem vzhodu in glede poti za reševanje krize na tem območju. Spregovoril je tudi o dejavnosti neuvrščenih držav, o odprtih problemih, s katerimi se soočajo, in o poskusih, da bi omajali enotnost neuvrščenega gibanja. Pri tem je posebej opozoril, kako pomembni sta enotnost in solidarnost neuvrščenih držav za njihov neodvisen in samostojen razvoj ter vsestransko in u-sklajeno dejavnost na mednarodnem prizorišču. Med pogovori se je Tito zelo zanimal tudi za delo jugoslovanskih podjetij, ki sodelujejo pri investi- Predsednik Tito cijski graditvi Kuvajta. Premier El Sabah je ob tem poudaril, da je njegova vlada zelo zadovoljna s kakovostjo del, ki jih opravljajo jugoslovanske gospodarske organizacije, in da visoko ceni njihov prispevek k investicijski graditvi Kuvajta. Jugoslovanski predsednik je včerajšnji dan izkoristil tudi za izčrpen pogovor z jugoslovanskimi gospodarstveniki .ki uspešno delajo v Kuvajtu. Ogledal si je tudi slovite vodne stolpe, ki so jih na obali zaliva postavila jugoslovanska podjetja. V stolpih — najvišja sta visoke 18' in 140 metrov — je shranjene pi*na voda za velik del kuvajtskih potreb, strokovnjaki pa te objekte štejejo za izjemne gradbene mojstrovine. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA GLEDE BAZOVSKEGA VRTCA SE ODBOR PONOVNO IZMIKA JASNIM OBVEZAM V odgovoru radikalcem je Cecovini pojasnil, da je zahteval, naj se zunanji minister Forlani posvetuje z njim pred odhodom na uradni obisk v Jugoslavijo - Zamenjan odbornik Pellis namreč odgovoril tudi na vprašanje, radikalcev, ki so (podobno kot Giu-ricin v drugem vprašanju) noteli vedeti, ali je zunanje ministrstvo podrobno seznanilo tržaške upravitelje z vsebino Forlanijevih pogovorov v Jugoslaviji, posebno še v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Mislili smo, da so radikalci zahtevali korektno informacijo krajevnih uprav, čeprav je svetovna diplomacija tradicionalno dokaj zadr Žana, vendar je Cecovini pojasnil, da je še pred Forlanijevim obiskom zahteval nič manj kot »pred-hodno posvetovanje«, zunanjega ministra. Poslal mu je celo brzojavke, na katere sploh ni prejel odgovora. Pozneje je še enkrat zahteval, naj ^a iz Farnesine podrobno informirajo o razgovorih v Beogradu in tudi tokrat ni prejel odgovora. Za radikalce je posegel Ercoles-si, ki je z običajnim nesramnim tonom govoril o »tolpi podzemskih tatov», ki naj bi se za hrbtom tržaškega prebivalstva dogovarjali o onesnaževanju Krasa in podobno. Tržaški občinski svet se je včeraj v glavnem ukvarjal z vprašanji redne uprave. Predvsem velja zabeležiti, da so po dveh tednih notranjih trenj svetovalci »Liste za Trst* vendar uspeli zamenjati od bomika Pellisa. ki je sredi januarja zapustil občinski svet. Na njegovo mesto bo sedaj šel Ermenegil-do De Rota, čeprav ni povsem jasno, ali bo tudi v bodoče opravljal funkcijo odbornika za mestno čistočo, saj ni izključena nova pre-osnova pri odbomiških mestih. Upati pa je, kot poudarjajo predstavniki demokratičnih strank, da dvotedenskih notranjih trenj LpT ne bo izkoristila kot izgovor za morebitno zamudo pri predložitvi proračuna. Najzanimivejši del občinske seje je vsekakor bila prva ura, ki je tradicionalno posvečena odgovorom na svetovalska vprašanja. Tokrat je odbornik za javna dela Tassina-ri odgovoril na vprašanje svetovalcev Marte Ivašič, Ravla Kodriča (KPI) in Filiberta Benedetiča (PSI), ki so želeli vedeti za usodo bazov-skega otroškega vrtca. Tassinari o tem skoraj ni spregovoril, pač pa je na dolgo pojasnjeval, v kako hudem stanju se nahaja montažni vrtec na Školjetu, ki ga je prejšnja občinska uprava namenila Ba-zovcem s posebnim sklepom in za to določila znesek približno 130 milijonov lir. Obstoj sklepa je odbornik potrdil. Tassinari je pri tem navedel zanimivo dejstvo, da so v furlanski občini Bordano zgradili po potresu montažni vrtec še večjega obsega in zanj potrosili okoli 80 milijonov. Iz te ugotovitve bi moral odbornik logično zaključiti, da imajo prav Bazovci, ko predlagajo najhitrejšo rešitev z nakupom novega in sodobnega montažnega vrtca. Tega pa ni storil, pač začel obljubljati, da bo občinska uprava začela »proučevati* problem, kako zgraditi nov vrtec v Bazovici. Glede na to, da se je pred dnevi pogovarjal z delegacijo bazovskih staršev je župan Cecovini dopolnil meglena izvajanja odbornika in ponovil obljubo, da bo odbor vključil strošek za bazovski vrtec v proračun kot «prednostno postavko*. Tu ga je svetovalka Ivašič prekinila in zahtevala, naj vsaj odgovori o nevzdržnem higienskem stanju v prostorih, kjer trenutno gostuje bazovski vrtec. Cecovini je dejansko odgovoril, da bodo v kratkem obiskali vrtec in nato poročali. Marta Ivašič je odborniku pojasnila, da ne gre za vrtec s Školjeta, saj ga Bazovci niso zahtevali, le prejšnja občinska uprava je bila mnenja, da bi to bila lahko ustrezna rešitev. Bazovci hočejo vrtec, skratka, hočejo rešitev svojega problema, ne pa «tistih» barak. Dejansko pa se je zgodilo, da je občinska uprava bila gluha na ta problem (čeprav je bila pravočasno seznanjena z njim), dokler niso starši obdržali otrok doma in glasno postavili svoje zahteve. Posebno je nevzdržno dejstvo, da občinski odbor ni čutil potrebe po jasnem seznanjanju prebivalstva. Za nameček naj še povemo, s kakšnimi problemi se sicer ukvarja odbor «Liste*. Župan Cecovini je •ItllllMItllllimHHIIlilIHMIIHIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIIIIIIIIMIttinillMIHIIIMIIMIIHIIIIIIIMIIItHtItMIIMMIMIIIIHMn Vse to pa je radikalni »prvak* baje izvedel v nedeljo, ko si je zvečer ogledal oddajo «Stičišča* na koprski televiziji. Osebno smo prepričani, da je tisti večer zaspal v naslonjaču in si .je vse le sanjal. Da so njegove sanje polne strašnih prikazni pa sploh ne dvomimo. Na koncu je občinski svet z glasovi KD in LpT osvojil ukrep, ki zadeva odškodnino za prehod nafto voda po tržaškem ozemlju, čeprav so mnogi opozorili na dejstvo, da je odškodnina smešno nizka. Priprave na univerzitetne volitve V sredo, 7. februarja, sklicuje lista ENOTNOST IN BORBA ZA DEMOKRATIČNO UNIVERZITETNO REFORMO skupno zborovanje slovenskih študentov. Slovenski kandidati bodo predstavili cilje in program enotne liste, ki nastopa na bližnjih univerzitetnih volitvah 13. - 15. t.m. Zborovanje bo v glavni stavbi nove univerze. Začetek ob 15.00. PO ČETRTKOVEM «VRHU» NA DEŽELI OBNOVA FURLANIJE PREIZKUSNI KAMEN TRDNOSTI VEČINE Cuffaro (KPI): Korenit preokret v politiki rekonstrukcije Včeraj so objavili dokument, ki so ga izdelali na četrtkovem srečanju predstavnikov strank nove večine v deželnem svetu in ki določa nove in bolj stroge smernice za rekonstrukcijo Furlanije. Dokument, kot smo na kratko že včeraj poročali, našteva predvsem vrsto prioritet ter poudarja nujnost, da se zagotovi varno stanovanje vsem, ki še vedno živijo v začasnih barakah. Na četrtkovem sestanku, ki so se ga udeležili deželni tajniki in na čelniki svetovalskih skupin strank, ki podpirajo Comellijev odbor, poleg njih pa še predsednik odbora Comelli in zainteresirani odborniki, so razpravljali tudi o deželnem razvojnem načrtu, kot ga je pripravil odbor, in se dogovorili, da bodo vanj vnesli številne spremembe, ki naj bolj dosledno upoštevajo dejanske potrebe naše dežele. Odbor se je zato obvezal, da bo predelal razvojni načrt in ga nato dal v obravnavo deželnemu svetu. V zvezi z zaključki četrtkovega vrha je deželni tajnik KPI posl. Cuffaro ugotovil, da gre za korenit preokret v dosedanji politiki dežel nega odbora pri rekonstrukciji, ta- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiitiii««iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Z VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE Razvoj južnih predelov države prvi pogoj za premostitev krize Nihče ne sme ostati neprizadet oh rovarjenju prevratniških sil V kratkem enotna manifestacija v ohramho tržaškega gospodarstva V okviru dveurne splošne stavke tržaškega delavstva je bila včeraj popoldne v prostorih pomorske postaje napovedana sindikalna skupščina, na kateri se je razvila obsežna razprava o najbolj perečih vprašanjih tega področja, predvsem pa o problemih terorizma in gospodarsko - socialnega razvoja i-talijanskega Juga. Pokrajinski tajnik UIL Fabricci je v uvodnem govoru poudaril, da so po navodilih osrednjega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL delavci včeraj v ostali Italiji prekinili delo le v tistih obratih, v katerih so bile napovedane delavske skupščine, tržaško pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze pa je sklenilo oklicati dveurno splošno stavko, in to zaradi krize, v kateri se nahaja tržaško in deželno gospodarstvo. Nato je spregovoril pokrajinski tajnik Degrassi, ki je najprej načel vprašanje političnega terorizma. Naglasil je, da se je terorizem v zadnjem času ponovno nevarno raz- Obvestilo izletnikom PD Vplačevanje drugega obroka za vse letošnje izleta Primorskega dnevnika je v ponedeljek od 9. do 13. ure v našem uredništvu v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje, soba 22. Pisma uredništvu O rojanski brošuri V nedeljski številki PD je objavljen komentar avtorja M. K. o izdaji priložnostne publikacije ob priliki poimenovanja rojanske osnovne šole po bazoviških junakih, ki potrebuje nekaj pojasnil. M. K. bi moral vedeti, da je v Pahorjevi knjigi v letnici napaka, ko pravi, da se je začel šolski tečaj v slovenskem jeziku leta 1943, dejansko se je pa začel v letu 1944, kot piše v brošuri, kot dobro vedo v študijski knjižnici in kot bi se bil moral M. K. dokumentirati. Toda to ne bi bilo vredno komentarja, če ne bi bilo na koncu sestavka nekaj zelo čudnih zaključkov (osebnih, seveda!), ki kažejo na neinformiranost komentatorja in ki jim moram odgovoriti, ker sem sam osebno omenjen, predvsem pa zaradi bralcev PD. Gre za ugotovitev, da je bronasti relief, ki krasi vežo rojanske šole, teko kakor bronaste skulpture na nekaterih spomenikih NOB v okolici Trsta, izdelal ljubljanski kipar in s tem pač diskriminiral domače umetnike. Ali ve M. K., kako se izdeluje bronaste skulptura ali plastika in kakšni so postopki in stroški za njeno realizacijo? Ali morda ve, da nam jih je vse, tudi rojanski relief, darovala matična domovina? Ali ve, da mi, zamejski Slovenci, ne premoremo danes kiparja, ki bi zmogel tekih del, tudi če opustimo problem finančnih sredstev? Naj mi verjame, kot članu pripravljalnega odbori in slučajno tudi soavtorju likovnega priložnostnega obeležja, da njegova zamisel o domačih umetnikih ni izvirna, da smo na to že mislili sami, da pa ni bila pri konkretnih osebnih stikih uresničljiva ne v tej ne v kaki drugi obliki, zaradi zgoraj navedenih težav. To, kar stoji v veži rojanske šole, nam je lahko v ponos in če nam je kaj očitati, je to. da nikjer ne piše z velikimi črkami, da je vse dar matične domovine in da ji moramo biti hvaležni. Pa ne samo za darilo kot tako, pač pa tudi za kulturno obogatitev, ker je izredno kvalitetno in daje merilo tistih, ki so nam ures- ničitev omogočili. In ista misel naj velja pri vseh kiparskih komponentah spomeniških kompleksov, s katerimi se v tukajšnjem kulturnem kontekstu lahko postavljamo, seveda v merilu nas samih, ki smo jih pa lahko samo na ta način realizirali. O njih pa naj si M. K. prebere sodbe kvalificiranih umetnostnih komentatorjev (glej zbornik »UMETNOST IN REVOLUCIJA* * - ZZB-NOV Ljubljana 1974), o katerem pa nisem pri nas zasledil poročila. Darij Jagodic Op. ur. Sodimo, da je z objavo gornjega pisma, iz katerega smo si dovolili črtati le nekaj besed, zadoščeno avtorju pisma in tudi ostalim sestavljavcem brošure, za katero je, mimo nekaterih osebnih pripomb, tudi M. K. v svojem zapisu ugotovil njen velik dokumentarni pomen o krajevni zgodovini naših krajev in pohvalil delo urednikov in piscev brošure. bohotil ter dosegel višek z umorom sindikalista Rosse v Genovi. S tem so pripadniki prevratniških tolp pokazali svoje pravo lice in dokazali, da je njihova zločinska dejavnost naperjena tudi proti delavstvu. Prav zaradi tega, je še naglasil govornik, si nihče ne more dovoliti, da bi ob rovarjenju prevratniških sil ostal neprizadeto ob strani, temveč je treba na vseh ravneh doseči največjo enotnost v boju proti zločincem, ki se skrivajo za raznimi vzdevki, a ki izhajajo iz ene in iste fašistične matrice. Nato je Degrassi prešel k vprašanju italijanskega Juga in se v tej zvezi zadržal tudi ob splošnih problemih današnjega italijanskega gospodarstva. Dejal je, da si sindikalna zveza v tem trenutku prizadeva predvsem za to, da bi dosegla odpravo brezposelnosti, ki pesti zlasti južne predele države. Triletni načrt, ld ga je pravkar predložila vlada, ne daje zadovoljivih rešitev, zato ga je treba temeljito predelati. To nalogo mora prevzeti nova vlada, ki se bo porodila iz sedanje krize, sindikalna zveza pa hoče biti enakovreden sogovornik pri postavljanju novih razvojnih smernic. Kar zadeva specifično probleme Juga, so sindikalne organizacije pred kratkim postavile vrsto konkretnih zahtev, in sicer tako po posameznih gospodarskih panogah kakor tudi po posameznih deželah. Glavna skrb nove vlade mora po mnenju sindikatov veljati prav južnim predelom, kajti dokler ne bodo izravnane sedanje globoke razlike med severom in jugom, si je nemogoče zamisliti racionalnega načrtovanja splošnega gospodarskega razvoja. Za uspešno načrtovanje na tem področju pa so potrebni še številni drugi pogoji, med katerimi je govornik omenil zlasti poenotenje »gospodarskih ministrstev* (za finance, proračun in zaklad), neizprosen boj proti davčnim utajevalcem (tudi v Trstu), izdelavo posebnih načrtov za energijo, promet (z ustanovitvijo posebnega finančnega sklada), pristanišča in ladjedelstvo, dalje preosnovo državnih soudeležb, javne uprave, socialnega skrbstva in zakonodaje, ki se nanaša na razvoj industrijskih struktur, izvajanje zakona o razvoju kmetijstva, izvajanje načrte za posodobitev državnih železnic in preosnovo samega predsedstva ministrskega svete. Da se vse to doseže, pa mora iz sedanje krize iziti vlada, ki naj jo sestavljajo predstavniki najširše pahljače političnih sil. V razpravo so posegli sindikalisti Raseni, Comuzzi, Criscenti, Trebbi in Gasivoda, nakar je pokrajinski tajnik UIL Fabricci povzel zaključ- ke. Fabricci je med drugim nagla sil, da so bila na skupščini nalašč zanemarjena vprašanja, ki zadevajo tržaško gospodarstvo, ker bo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze v kratkem organiziralo posebno sejo o teh vprašanjih, na katerih bo govor tudi o organizaciji skupne manifestacije delavstva in političnih strank ter krajevnih uprav v obrambo tržaškega gospodarstva. Sindikalne vesti Deželna uprava bo tudi letos prispevala. okrog, 8,5 milijarde lir za redna'Vzdrževanje avtobusnih prog v Furlaniji - Julijski krajini. Avtobusna podjetja bodo tako lahko polno izvajala delovno pogodbo za delavce prometnega področja. Zveza avtobusnih podjetij (ANAC) je sporočila pristojnemu deželnemu odborniku Cocianniju, da so podjetniki prav te dni začeli izplačevati delavcem zaostanke za razdobje 1. januar 1976 — 31. december 1977. Skupno s socialnimi dajatvami, gre za vsoto okrog 600.000 lir na delavca. * # # Tržaški župan Cecovini je včeraj v spremstvu odbornika za splošne zadeve Serija obiskal delavce v zasedeni predilnici «S. Giusto* ter jim izrazil solidarnost občinske u-prave. ko da bo sedaj mogoče odpraviti zamude in preprečiti nadaljnje trošenje sredstev in nove špekulacije. KD — je poudaril Cuffaro — se je morala odreči svojemu stališču, po katerem je rekonstrukcija slonela na nekoordiniranih prispevkih, na spontanih ix>budah in na eno^ stavnem obnavljanju že obstoječega. To je ustvarilo pogoje za tra tenje sredstev, ki jih je dala na razpolago nacionalna solidarnost, in za nove zahteve po prispevkih, ki so v današnjem položaju nesprejemljive. Dokument večine nakazuje sedaj prav nasprotno pot, na katero je treba stopiti odločno in brez omahovanja. Potrebna je stroga, učinkovita in hitra akcija dežele, tako da bodo imele občine in skupnosti možnost, da bodo kos potrebam prizadetih območij. Deželni tajnik KPI 'je opozoril predvsem na nevarnost, da bi se sedaj pojavile nove zamude in da bi zmanjsevalno tolmačili vsebino skupnega dokumenta. Komunisti — pravi Cuffaro — bomo spoštovali dogovore in ne bomo nikomur dovolili, da bi slepomišil ali nadaljeval po starem ali prezrl tudi en sam del tega, kar je bilo dogovorjeno. Od zadržanja odbora in vseh sil večine je odvisno, ali bo operacija za obnovo Furlanije uspe šna. Glavni problem pa je, da bi vsem družinam, ki jih je prizadel potres, nudili hišo. Ob tem problemu — je zaključil Cuffaro — bomo preverjali politiko deželne enotnosti in trdnost večine. • Danes ob 18.30 bo v tržaškem konservatoriju «Tartini* predaval prof. Gilio Dorfles na temo «Colla-ge, odnosi med glasbo in drugimi umetnostmi*. Vstop prost. Raj*onski sveti Dialog z občani Vzhodnokraški rajonski svet se je odločil, da podrobneje seznani prebivalstvo s svojim delom. V ta namen je izdal brošuro, ki jo bo razposlal po pošti vsem družinam od Opčin do Bazovice in v kateri so poleg drobnih vesti, ki zadevajo sestavo sveta, objavljena glavna vprašanja, o katerih se je rajonski svet doslej izrekel ter jih posredoval občinskim upraviteljem. Tako so v brošuri objavljeni dokumenti z mnenji o razmejitvi področij v zvezi z zakonom o pravični stanarini, o pravilniku družinskih posvetovalnic ter o načrtu za ljudske gradnje na Opčinah (PEEP). * » » Napovedane seje V ponedeljek ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Ermacora 3 sestal ra jonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje. Govorili bodo med drugim o slovenski šoli. V torek ob 18. uri bo v Ul. Ron-cheto 77 javno zborovanje, ki ga prireja rajonski svet za Skedenj in Čarbolo in na katerem bodo orou čili zaključke raziskave, ki so jo izvedli na škedenjskih šolah o nekaterih vrstah alergije. V torek se bo sestal tudi rajonski svet za K.jadin in Rocol. Seja bo ob 20. uri v Ul. Mauroner 2. GOSTOVANJE OPERE SNG IZ LJUBLJANE V KULTURNEM DOMU «Evgenij Onjegin Čajkovskega v plemenitem liričnem zanosa Vseskozi scensko, režijsko in pevsko čisla predstava pod mojstrskim vodstvom gostujočega dirigenta Viadimira Kožuharova iz Sovjetske zveze «Evgenij Onjegin*, lirična glasbena mojstrovina Viadimira lljiča Čajkovskega, napisana na Puškinovo besedilo, je sinoči zaživela v izvedbi Opere SNG iz Ljubljane v Kulturnem domu v pristnem čustvenem in melodičnem zanosu, prav takšnem, kakršnega to delo prekipevajočih intimnih psiholoških vzgibov tudi zahteva. Če smo to zapisali. smo tudi že povedali, da je bila predstava lepa v vseh svojih sestavinah in da se je z njo ljubljanska Opera več kot dostojno predstavila številnemu tržaškemu slovenskemu in tudi italijanskemu občinstvu Njena glavna odlika pa je bila v slogovni čistosti, v nadrobni izdelanosti zlasti izpovednih prizorov in predvsem v odličnem glasbenem vodstvu sovjetskega dirigenta Viadimira Kožuharova, ki je trenutno gost ljubljanske operne hiše. Pod njegovo taktirko, ki je vzorno usklajevala scensko dogajanje z glasbeno motiviko, je orkester muziciral z izjemnim patetičnim zanosom, vedno v ustreznem zvočnem. odnosu s solisti in zbo- ka, poznalo se je, da je za dirigentskim pultom stal mojster, ki ni le strokovno poganjal vedno bujen ritem partiture, pač pa tudi interpretiral muziko v vseh njenih izraznih odtenkih. Opera tEvgenij Onjegin» zaradi svoje vsebinske komorne intimnosti ne zahteva velikih ansamblov in niti glasov, ki bi presegali določen volumen, zahteva pa izvajalce, ki znajo peti kulturno in predvsem z intimnim dojemanjem muzike, ki se od začetka do konca preliva v drhtečih liričnih čustvih v neprekinjenem osnovnem motivu. In taki so včerajšnji interpreti v domala vseh solističnih vlogah tudi bili, neglede na to, da akustični pogoji dvorane niso prav vsem solistom dovoljevali prodornejše uveljavitve. Vsekakor zaslužijo sopranistka Zlata Ognjanovičeva kot Tatjana, baritonist Stane Koritnik kot Onjegin, tenorist Jurij Reja kot Len-ski, naš tržaški basist Ivan Sancin kot Gremin, (požel je dolg aplavz za svojo znano arijo) mezzosopranistka Milka E vtimova kot F Hipijeva, Božena Glavakova kot Larina, rom in skorajda v nekakšnem simfonično zastavljenem slogu. Škrat- IIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIII1IHIIIIIMHIHIIHIIIIHIIIIIIIIHIUIIIIIMIMIIUI1IIIIIIIIMIIIIIMIHIIIHIIIIIHHMIHIIIIHHIHIII Karel Jerič kot Francoz Triquet in drugi visoko oceno za svoje in- NA PREDSINOČNJI TAJNI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Razprava o posteljnini v svetoivanski umobolnici Potrjena pravilnost izbir pokrajine pri umskem zdravstvu in odobreni ukrepi pokrajinskega odbora O poteku predsinočnje tajne seje pokrajinskega svete, pri kateri ni bila dovoljena prisotnost časnikarjev, je izdala uprava sporočilo, v katerem obvešča, da je svet razpravljal o predlogih odbora v zvezi s poročilom preiskovalne komisije, ki so jo ustanovili decembra 1977, da preveri pravilnost dodeljevanja in uporabe posteljnine v umobolnici. Predsednik Ghersi je uvodoma izjavil, da «po mnenju odbora zaključki komisije, medtem ko postavljajo svetu in odboru vrsto u-pravnih vprašanj' ne postavljajo niti v najmanjši meri v dvom pravilnosti političnih izbir, ki jih je pokrajina sprejela od leta 1971 dalje na področju psjjMgtMje^in njih izvajanja. Gre za izbire, o katerih so soglašale vse demokratične sile, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, in so postale vodilo za izdelavo zakona št. 180. Vsebina poročila preiskovalne komisije niti ne obravnava teh temeljnih izbir, niti njih pretvarjanja v upravne akte, torej razprava ne zadeva politike uprave na področju psihiatrije*. Nato je Ghersi obrazložil ukrepe, ki jih je sprejel odbor, med njimi pomnožitev osebja v ekonomatu in skladišču umobolnice in je obvestil svetovalce, da je poslal državnemu pravdništvu vso dokumentacijo, ki jo je zbrala preiskovalna komisija, da ga seznani z zadevo. V razpravo so nato posegli svetovalci Sega-riol, Mariane, Zanetti, Debelli, Ni-colini, Carbone, Foscarini, Calan-druccio, Panizon in Locchi. Ob zaključku je pokrajinski svet lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.lllllllllllllll «Zdravje» je tudi svoboda in možnost proste izbire o sebi in svoji usodi tženska se mora najprej dodobra spoznati, da samo sebe osvobodi vseh predsodkov, obenem pa lahko prisili družbo, da se znebi zgrešenih pogledov na žensko in na njeno vlogo v tej družbi.» Tako, čeprav nekoliko površno in didaskalično. bi lahko zvenel moto žensk, ki delujejo v okviru enotne sindikalne federacije in strokovnjakinj, ki so zaposlene v raznih zdravstvenih ustanovah, tistih žensk torej, ki so bile med glavnimi pobudnicami posebnega stečaja 150 ur o zdravju ženska. Pravico, da posvetijo 150 ur izobraževanju (odtod tudi ime etečaji 150 ur*) imajo vsi italijanski delavci, vendar pa so ženske-delavke in njihove sindikalne predstavnice na srečanju v Firencah sklenile, da bi vsaj del odmerjenega časa posvetile specifično ženskim vprašanjem, točneje perečemu vprašanju ženskega zdravja. li ml Včerajšnje skupščine na Pomorski postaji so se udeležili delegati delavcev vseb obratov tržaške pokrajine V Trst je zamisel prodrla lani in to dokaj bučno. Tvorila je namreč skoraj nepretrgano nit z eno najmnožičnejših in najodločnejših skupnih pobud celotnega tržaškega ženskega gibanja; razvila se je le nekaj mesecev za protestnimi akcijami zaradi prekinitve opravljanja terapevtskih splavov v tržaški bolnišnici sBurlo Garofolo*. Zakona o splaim takrat še ni bilo, zakonski predpisi pa so dovoljevali posege za prekinitev nosečnosti samo iz ehudih zdravstvenih razlogov*. Posege, vsaj začasno, pa je preprečilo «oporekanje zaradi verskega prepričanja» anestezistov; kar je najprej sprožilo veliko ogorčenje žensk, nato pa še rodilo zavest, da se morajo za celotno problematiko ženskega zdravja globlje in celoviteje zavzeti. Prvi stik, točneje izmenjavo mnenj prav na to temo, so tržaške ženske imele kar ob protestni zasedbe «Burla» in se že takrat odločile. da se morajo o vsem izčrpneje pomeniti. Ustrezna priložnost je bil ravno stečaj 150 ur*. Največ časa so udeleženke posvetile fiziološkim procesom: od mesečnega perila, preko zanositve in njenega preprečevanja, do poroda ali splava, do nastopa menopavze. Razpravljale pa niso zgolj o pojavih. temveč o njihovem odnosu do njih, o napačnih predstavah, o stoletnih predsodkih, tako med ženskami samimi, kakor v družbi sploh; veliko časa pa so posvetile tudi odnosu zdravstvenih ustanov in zdravnikov do vseh teh vprašanj. Zaključki niso bili preveč spod budni: prepričanje, da so nekatera vprašanja izključno tženska» in da se mora z njimi sama in skrivaj spoprijemati, je še precej zasidra no, kakor je tudi razširjeno mnenje, da ženska, s tem. da prenaša na ' celotno družbo odgovornost za «svoja vprašanja*, kali in vznemirja «ustaljeni družbeni red*. Dejansko bosta letos vzporedno potekala dva tečaja, tako nam je povedala sindikalistka Giuliana Vlač- ci, ki sodi v ožji krog organizatork. «Začetniški», ki bo obravnaval ista vprašanja kot lanski: *Spo-znajmo najprej svoje telo* in ^nadaljevalni*. ki bo osredotočil svojo pozornost na vlogo ženske na delovnem mestu, v družini in v družbi na splošno. Glavne težave so s prostori: za začetek se bodo udeleženke tečajev vselile* iz sedeža v sedež in se sproti dogovarjale za ponovna srečanja. Metodološko se ne bi veliko razlikovala od lanskih: v skupinah so največ 25 udeleženk bi se odkrito, in izhajajoč predvsem iz lastnih izkušenj, pogovarjale o različnih temah, obenem pa bi spraševale za pojasnila posamezne «strokovnjakinje», Vendar va bi morali biti letošnji tečaji nekoliko iz-črpnejši. saj bodo verjetno trajali petdeset ur, namesto lanskih tridesetih. Kaj pravzaprav skušajo doseči ženske s tovrstnimi pobudami? V prvi vrsti večjo osveščenost vseh žensk, ki nikakor ne more vzkliti brez ustreznega spoznavanja in znanja, predvsem pa ne more rasti ob predsodkih, napačnih predstavah in ob pomanjkanju samozavesti. Po drugi strani pa hočejo delavke in z njimi vse ženske dokazati, da pojem czdravje* ne opredeljuje samo «odsotnost bolezni*, temveč tudi splošno psiho-fizično počutje. Dobrega počutja, v najširšem pomenu besede, pa ne ogrožajo samo škodljive kisline ali neugodni delovni pogoji, temveč tudi še zdaj močno okrnjena pravica vseh žensk, da bi svobodno in polnopravno od ločale o sebi o svojem telesu in svoji usodi, (bp) • Tržaški občinski zdravstveni u- rad je v tednu od 22. do 28. januarja zabeležil 7 primerov škrlatinke, 1 primer tifusne mrzlice (izven občine), 1 primer driskavice, 7 primerov noric (1 izven občine), 3 primere rdečk, 1 primer skorbuta in I primer vnetja jeter. sklenil »sprejeti na znanje poročilo, sestavljeno po opravljenem delu svetovalske komisije, ki so jo ustanovili s sklepom 30. 12.1977 in izjave predsednika; odobriti dosedanje ukrepe, ki jih je odbor sprejel in njegov program za dopolnitev preiskav in za uvajanje morebitnih disciplinskih ukrepov ter obvezati odbor, da pravočasno obvešča pokrajinski svet o svojih odločitvah s tem v zvezi.* Za sklep so glasovali predstavniki KD, KPI, PSI, PRI in PSDI, proti predstavnik MIT, svetovalci MSI pa so se vzdržali. Za tržaški suhi dok novih 20 milijard lir Senatna komisija za javna dela je izrazila ugodno mnenje o vključitvi dodatnih naložb za suhi dok Tržaškega arzenala v zakonski o-snutek, ki zadeva dodelitev novih finančnih sredstev za suhi dok v Genovi. S tem bi namenili za do-vršitev te za tržaško gospodarstvo prepotrebne strukture novih 20 milijard in 100 milijonov lir in sicer 2 milijardi letos, 9 milijard in 100 milijonov v letu 1980 in 9 milijard lir v letu 1981. «Cassa di Risparmio delTIstria* Vprašanje posl. Cuffara Komunistični poslanec Cuffaro je naslovil na predsednika poslanske zbornice vprašanje, da bi zvedel, čemu je Banca dTtalia dovolila nadaljnje redno poslovanje zavoda «Cassa di Risparmio delTIstria*, medtem ko bančni zakon predvideva, v primeru primanjkljaja, likvidacijo prizadetega zavoda. Posla nec nadalje sprašuje, ali je bil pra vilen postopek, po katerem je Ban ca dTtalia praktično ukazala zvezi hranilnic iz dežele Veneto, naj daje na razpolago «Cassi di Risparmio delTIstria* svoj jamstveni sklad v višini 9 milijard lir. Cuffaro na koncu sprašuje predsednika poslanske zbornice, ali ne bi bilo umestno likvidirati bančni zavod, ki je začasnega značaja in ki predstavlja povsem marginalno ustanovo v okviru tržaškega gospodarstva. Socialne dajatve INPS do 25. vsakega meseca Zavod za socialno skrbstvo INPS opozarja delodajalce, da je bil rok za vplačilo socialnih prispevkov za delavce, nameščence in druge delojemalce podaljšan od 10. do 25. dne v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se nanašajo dolgovani prispevki. Ustrezni zakonski odlok štev. 20 z dne 30. januarja 1979 je že stopil v veljavo in bodo zato delodajalci lahko vplačali prispevke za januar do 25. februarja. terpretacije v okviru celotne Vr^ stave, h katere uspehu so ustreli1, prispevali tudi zbor, plesalci, čeP kostumi in scena, ki se je odW vala po čistosti svojih elementa vse seveda v režiserski izpelje« Branislava Kriška. Občinstvo je izvajalce in diriSet ta nagradilo na koncu s šopki c«* ja in dolgotrajnim aplavzom, (r Seja odbora za gospodarstvo SKGZ V četrtek se je v Trstu sestal ^ bor za gospodarstvo Slovenske ki”' turno - gospodarske zveze. Uvoda«1’ je Karel šiškovič podal poročilo? delovanju posebne komisije pri Pre° sedstvu vlade v Rimu, ki se ukv«« ja s proučevanjem raznih aspekt«* zakonske zaščite naše narodnost«* skupnosti in ki bo morala svoja st*' lišča in priporočila posredovati vl**k Poročilu je sledila razčlenjena ra? prava o sociogospodarskih aspekt*11 življenja slovenske narodnostne sk«? nosti v Italiji, (sk) Nercdnosti v upravi Stalnega gledališča? Nova predsednica krajevnega Stjjj nega gledališča Furlanije - Julij5*1 krajine, dr. Hansi Cominotti, ki r je to mesto poveril župan Cecovi***' je baje prijavila tržaškemu soO' stvu domnevne nepravilnosti, ki«" bi jih izsledila pri delovanju pret®. klih gledališčnih uprav, šlo naj predvsem za honorarje igralcem. naj bi bili različni od predviden*« Občinska svetovalca KPI Monfal«6 in Kodrič sta s tem v zvezi nas*? vila županu interpelacijo, v kate« zahtevate, da seznani občinski sv«j z razlogi, ki so narekovali njeg°'J zastopnici tako odločitev. Pri t«5 izražate prepričanje, da bi razprf. va v občinskem svetu prispevat* k razčiščenju morebitnih nered«®' sti in s tem k ustvarjanju jasnej51? odnosov v upravnem svetu gleda«' šča, tako da bo moglo najbolje >*' vajati svoje kulturno poslanstvo. j Sindikat CGIL obsoja odpuste invalidov • f« u -Ob nedavnih primerih odpustov « službe ob poteku poskusne dobe d V«' civilnih invalidov, ki sta bila zap0' slena pri ftfvami motorjev v ljuncu in pri državnem električn^r podjetju ENEL, v tem drugem Pr' meru celo brez kake utemeljil ; izraža sindikat CGIL soglasje s s1? lišči združenj invalidov in poh« ljencev, da zakon, ki narekuje «J hovo zaposlitev sploh ne predvide' poskusne dobe. « Protizakonita odpusta jo ožige*'; tudi delegatski svet EUEL za , želno okrožje Furlanije - Julij5 a krajine, in to s posebnim ozirom « primer invalida Giapaola Mari«?; ki je bil zaposlen pri omenjeni dr«* bi. Delegatski svet zahteva, da Pr, zadetega ponovno sprejmejo v sl«* bo in s tem napravijo konec ši»« niranju nesrečnikov, ki so krivi *. tega, da bi radi služili vsakda«« kruh. Zadeva je toliko bolj res«®; ker se pojav o protizakonitem p puščanju delovne sito v brk predP’ som, oziroma zakonu o obvezn«/? nameščanju ci ilnih invalidov, s*r kot madež olja. O Danes ob 18.30 se bo nadalje? sekcijski kongres KPI Devin -brežina v dvorani Igo Gruden v h« brežini. Novi obrazci za prijavo dohodkov Letošnji obrazec za prijavo oSf*’’ nih dohodkov («740») bo neko«5 različen od lanskega: njegov *« mat bo nekoliko manjši, tako da L lahko primerjamo z navadno P°‘ papirja «extra strong*, pa tudi ««, va bo različna, saj bodo na njf‘g prevladovale nianse rjave in 81. barve. Njegovo izpolnjevanje pa 11 bo nič laže, saj se posamezne I! brike niso bistveno spremenile. žiti ga bo treba do 31. maja. ... brazec bodo delili v treh izvo«* (enega za davkoplačevalca, en« za davčni urad in enega za občil10« ki jim bodo priložena običajna « vodila. Med slednjimi naj navede«1 samo glavnega, in sicer, da so 1 tos dolžni izpolniti formular vsi, jL torih letni dohodek presega 1,380-tri lir, Lani je veljala višja (1,600.000 lir), ker se je upoštev odtegljaj (pri določanju davčnem iznosa) 24 tisoč lir zaradi poveča« stroškov za nabavo goriva. 3. 2. 1978 Ob prvi obletnici smrti našega dragega 3. 2. 1979 BOGOMILA TENCETA se ga spominjajo z nespremenjeno ljubeznijo in veliko žalostjo svoja Maša zadušnica bo danes, 3. t.m., ob 16. uri, v cerkvi v Križu. Križ, 3. februarja 1979 prihodnji torek v trstu MEDNARODNO SREČANJE 0 OBMOČJU ZA RAZISKAVE Okrogla inštitutu zočnost znanstvenikov miza z udeležbo mednarodnih strokovnjakov bo na za teoretsko fiziko v Miramaru - Najavljena nav-iz Švice, ZDA, Izraela in Jugoslavije Po soočanju stališč in izmenjavi izkušenj med italijanskimi izvedenci 0 območju znanstvene in tehnološke raziskave, ki je bilo pred kratkim na tržaški trgovinski zbornici, bo Prihodnji torek, 6. februarja, še ena okrogla miza o tem problemu, na kateri bodo tokrat sodelovali znanstveniki iz tujine. Namen srečanja, k* bo na sedežu centra za teoretsko fiziko v Miramaru, je, pregleda-b Mednarodne izkušnje na tem pod-r°čju, preden bi dokončno izdelali statut nameravanega območja. Pobudo za srečanje je dal pripravljalni odbor, ki mu predseduje prof. fjocca, sporazumno z deželnim odpornikom Rinaldijem in rektorjem tržaškega vseučilišča De Ferro. .. Poročila ob okrogli mizi bodo ime-■ Predstavniki nekaterih najbolj u-fiednih inštitutov za raziskavo iz Svice, Izraela, ZDA, pa tudi iz sojene Slovenije in Hrvaške. Najdalj znani med njimi so prof. Jack ttuina, docent na svetovno znanem Massachussets Institute of Techno-jagy (MIT) v Bostonu, predstavnik telavivskega znanstvenega inštituta Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. Gledališča Verdi Danes ob 20. uri uprizoritev opere Istrskega skladatelja Antonia Smare-She «Abisso*. Abonma za red A/E. ftOSSETTl Jutri, 4. t.m.f ob 16. uri in ob 20.30 tepita) Fabrizio De Andre. Rezervami® pri osrednji blagajni. avditorij Danes ob 16. in ob 20.30 Leopardi-levo delo «11 galantuomo e il mondo* * Penzoni Giovampietrom. Kupon št. "• Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V okviru »nedeljskih koncertov* bo-®° Jutri, 4. februarja, ob 11. uri izdali Ramuza in Stravinskega suito storia del soldato. Vodil bo Zverino Zannerini. Weizmann prof. David Vofsi, prof. Guido Cevidalli z inštituta «Alberto Casali* jeruzalemske univerze ter inž. Gunther Sternheim, predstavnik ženevske raziskovalne družbe «Battelle» v Italiji. Jugoslavijo bosta zastopala prof. Ivo Slaus z zagrebškega inštituta «Ruder Boško-vič* in predstavnik inštituta «Josip Štefan* v Ljubljani prof. Edo Pirkmajer. Protest zaradi vdora karabinjerjev v stanovanje zgodovinarja Collottija Deželni inštitut za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini je objavil oster protest zaradi četrtkovega vdora karabinjerjev v milansko stanovanje zgodovinarja Enza Collottija, ko je bil ta v Bologni, kjer poučuje na univerzi. V njegovi odsotnosti so karabinjerji podrli vhodna vrata in prebrskali vse stanovanje, a niso — kot je logično — našli ničesar. Preiskavo so menda izvedli v okviru akcij za odkritje morilcev sodnika Alessandrinija. Collotti je zelo znan zgodovinar, ki se je ukvarjal predvsem z odporniškim gibanjem v Italiji in s sodobno nemško zgodovino, opravil pa je tudi važne raziskave ob tržaškem procesu zaradi zločinov v rižarni pri Sv. Soboti. Deželni inštitut — Collotti je njegov član že od ustanovitve — je početje karabinjerjev označil kot nedopustno kršenje ustavnih svoboščin. Zborovanja KPI Kino Sekcije KPI prirejajo danes predkongresna zborovanja: ob 9.30 sek cija železničarjev na sedežu v Ul. Capitolina štev. 3, ob 15. uri sek cija «G. Pratolongo* na sedežu \ Ul. Fogazzaro štev. 2, ob 13.30 sekcija za Rocol na sedežu v Ul. Roz-zol štev. 79, ob 16. uri sekcija za Sv. Jakob na sedežu v Ul. Ponzia-na štev. 14 in ob 17. uri sekcija «D. Pescatori» za Naselje sv. Sergija v Ul. A. di Peco štev. 7. Uappella Underground 18.00 V re-■ š>ji Roberta Altmana »Gang*. Ariston 15.30 «Un mercoledi da leo-ai*. Jan Michael Vincent, AViUiam Katt, Graw Busevv. Barvni film. ®kz 1G.30—22.15 »Amori miei». Mo-nica Vitti, Johnny Dorelli, E. M. Salerno. Barvni film. ®den 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-rjo Gassman, Luigi Proietti, Mia Parrow, Geraldine Chaplin. Barvni film. Grattacielo 15.00—22.15 «La piu bel-la avventura di Lassie*. Mike Curb, James Stevvart, Pernell Roberts. E5i«e|sior 16.00 «Occhi di Laura Mars*. Faye Dunaway. Barvni Rim. *enice 16.00 «Come perdere una mo-glie e trovare un'amante*. Johnny dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom, "azionale 16.00 «Questa e l'America». Prepovedan mladini pod 18. letom. "j'Knon 16.00 «Gli zingari del mare». tliatallo 16.30—19.15—22.00 «Assassi-n'o sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia Parrow. Barvni film. bodrammaticu Zaprto. M°denio 16.00 «Convoy». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aarara 16.15 »Gcppo il folle». A. * r mntano. ^-apitol 16.00 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi. Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom, •ttori,, Veneto 16.30 «Driver». Barv-,,n' film za vsakogar. °ba Milje 17.00 »Scherzi da prete*. P'PPo Franco, Lino Toffolo, Cocchi. “arvni film. Bazna obvestila Jutri, 4, februarja 1979, ob .16. uri 7® ;v Katoliškem domu v Gorici poštev kantate »Slovenski božič* L (adatelja Matije Tomca, ki jo je ripravjjg Zveza cerkvenih pevskih '•borov. Kunzocci, pridelovalcev vin tržaške bcine va(jj vse e]ane na redni obč-]7 •?*X)r' ki bo danes, 3. februarja, ob ">0 v prvem ter ob 18. uri v dru-vern sklicanju, v gostilni pri Vereni Križu. Dnevni ted: predsedniško močilo, blagajniško poročilo, disku-[a. volitve in razno. Smučarski klub Union priredi jutri, j ' v nedeljo. 11., 18 in 25. februarja J" smučarski tečaj za otroke in o-lčrRle na Zoncolanu Ravasclettu. ormacije in vpisovanje v Ul. Val-■> tvo 30/11. vsak dan od 17. do 19. Išli Ker ip za-V TRIČETRTINSKEM PROFILU — Oblikovalec Vin- nimanje zanje zelo veliko, obljubljajo, da bodo v prodaji kQ Vipotnik: »Po Svetu je takšna upodobitev na ko- kmalu novi kovanci. drago HRIBAR vancih zelo redka.« Foto: JANEZ PUKŠIC Novi študentski domovi Do konca prihodnjega leta naj bi v SR Sloveniji zgradili 23 novih študentskih in dijaških domov s 7.500 ležišči LJUBLJANA, 1. februarja — Triindvajset novih dijaških in študentskih domov s 7.500 ležišči, ki jih bodo v naši republiki zgradili do konca prihodnjega leta, bo sicer precej omililo sedanjo stanovanjsko krizo dijakov in študentov, rešilo pa seveda še zdaleč ne. /ato so se na seji predsedstva republiške konference ZSMS zavzeli, da bi že sedaj pripravili dopolnilni program gradnje novih in sanacije starih domov. S seje so poslali Edvardu Kardelju čestitko za njegov 69. rojstni dan. Po srednjeročnem programu naj bi se število ležišč v študentskih domovih povečalo za 1.500, v dijaških domovih pa za 6.000. Dijaki in učenci bodo imeli torej konec leta 1980 na razpolago 16.070 ležišč, študenti pa 5.500. Skupna vrednost novozgrajenih kapacitet naj bi znašala 825 milijonov dinarjev ali v povprečju 110.000 dinarjev na ležišče. Gradnja domov poteka po načrtih. Doslej 50 odprli že osem domov — dijaške domove v Kopru, Murski Soboti, Novem mestu in Tolminu, doma šol za srednje medi- cinske sestre v Mariboru in Ljubljani, dom SRC Velenje ter študentski dom I v Mariboru. Zatika se pravzaprav le v Ljubljani, pri gradnji treh študentskih stolpičev ter doma mladine v trgovini in gostinstvu (prej dom Ivana Cankarja). Težave so predvsem, kako zagotoviti komu nalno opremljena zemljišča Prvi študentski stolpič za Bežigradom bo konec meseca verjetno že sprejel prve prebivalce. Drugi bo končan avgusta, tretji pa šele prihod nje leto. V Ljubljani je položaj študentov še posebno kritičen, saj jih od 17.000 prebiva v domovih le 3.085, medtem ko jih več kot 6.000 živi v podnajemniških sobah. Nekateri se vsak dan vozijo v Ljubljano na predavanja. Med njimi Je precej takih, ki stanujejo v krajih, oddaljenih tudi do 50 kilometrov. Zato naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovili v Ljubljani najmanj 2.000 novih postelj, v Mariboru pa blizu tisoč. Pri gradnji študentskih domov bo moral aktivneje sodelovati tudi center za razvoj univerze. Zveza socialistične mladine Slovenije posveča tej problematiki že ves čas veliko pozornost. Mladi so zelo uspešno delovali v odboru podpis nikov družbenega dogovora o gradnji dijaških in študentskih domov. Vse kaže, da bodo podpisniki za te namene združili celo več sredstev, kot so sprva načrtovali. BRANKO SOBAN Obisk pri znanem praznuje prav te »Petinosemdeset let ni nič omembe vrednega; šele če jih bom pisal devetdeset, bo neka:;! Res upam, da jim bom dočakal«, je dejal znani — konec januarja 1894 v Cešni-ci pri Moravčah rojeni — slovenski kipar Tine Kos v do- slovenskem kiparju Tinetu Kosu, ki dni petin osemdesetletnico življenja TINE KOS mačem krogu majhne na bežigrajskem robu ležeče vile v Ljubljani, okrašene z njegovimi vitalnimi reliefi. V jubilejnem pomenku je na vprašanje, kaj zdaj ustvarja, s pobel enimi lasmi in očali nekam otožno odkimal: »Zdaj že nekaj let ne ‘delam nič več. Dokler sem še delal, je bilo še vse lepo. Zadnjo plastiko sem pripravil, mislim, za Šoštanj. Tam gori v Šoštanju imam v muzeju sploh precej svojih del. Učitelj Ko c, ki to vodi, se je vselej za moje stvari zanimal. Tu v Ljubljani so pa bolj zaspani.« Ko sem ga pobaral, zakaj ne dela več, ali mu nagajajo roke ali oči, je še enkrat najprej odgovoril z molkom, zatem pa dejal; »Ne, ni razlog v tem, toda pravega vesela, da bi delal, nimam več. Ce pa ni veselja, tudi izdelka ni. To ni samo trenutno razpoloženje. 2e nekaj let se me to drži«- Takoj zatem pa so se mu zasvetile oči: »O, v mislih in fantaziji še vedno delam figure, še vedno kiparim. Zlasti zjutraj, ko se zbudim, se ml rojevajo po glavi novi liki... Prav te dni sem, recimo, razmišljal, kako bi svoj" kip kneza Koclja v zvezni skupščini v Beogradu, ki je zdaj visok 3 metre, podaljšal na 6 metrov. »Zelo enostavno. Najprej sem si zamislil figuro v glavi, odločil sem se, iz kakšnega materiala jo bom delal in na kakšen način, kje jo bom delal... Delal sem predvsem v delavnici,« je preprosto dejal kipar in se izognil izrazu atelje. »Večinoma sem kipe delal na podlagi fantazije -in skic, ženski* akte pa otaii&jno po modelu.« Ko sem se pozanimal,, kateri kip iz dolge galerije njegovih dosedanjih stvaritev mu je ostal najbolj pri srcu, se je takoj odločil: »Najbolj oni moj kip partizana v domačih Moravčah. Mislim, da je to edina figura res pravega partizana med spomeniki v Sloveniji. V mojem liku takoj vsak ve, za kaj gre: za lik partizana s puško in stisnjeno pestjo, za fanta, ki se bo tepel na življenje in smrt.« Čeprav je izdelal precej javnih spomenikov, Tine Kos tudi ni zaostajal z malimi plastikami. »Precej sem jih res naredil, pa ne vem, kje so vse raztresene. Čeprav sem sicer rad videl, da so katero odlili tudi v bronu, sem večinoma delal le bojj v žgani glini. To je bilo enostavnejše in ceneje: kipec si dal žgati in s tem je bilo vse opravljeno«. O sodobnem kiparstvu mladih je bil nasprotno nekoliko dvomeč: »Mladi danes ustvarjajo precej nerazumljivo, medtem ko smo mi bili razumljivi. Pri vsaki figuri si vedel, kaj predstavlja.« Tine Kos je bil nekoč eden izmed pobudnikov »Kluba mladih«, ki so ga ustvarili nekateri slovenski umetniki leta 1922. Ali se še danes počuti mladega? Imajo še dr nes stike med seboj? BOGDAN POGAČNIK Praznično Celje Celjani bodo slovenski kulturni praznik proslavili z mnogimi prireditvami Slovenski kulturni . praznik bodo letos v- celjski občini proslavili še posebej slovesno, saj pripr^ijaj#, vrsto, prireditev. Osrednja bo v torek, 6. tega meseca ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču, kjer bo gostoval ansambel mariborske opere z opero Danila Švare Slovo od mladosti. Vstopnine ne bo. Druga večja prireditev bo istega dne dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma, in sicer delovni pogovor o kulturi, na katerem bo glavna tema posvečena načrtovanju te dejavnosti v temeljnih organizacijah, društvih, samoupravnih skupnostih itd. Osrednja knjižnica bo tega dne odprla razstavo o Maksimu Gaspariju (odprta bo do 28 februarja), v Narodnem domu pa bodo pripravili sprejem in podelitev priznanj občinske kulturne skupnosti. Prejeli jih bodo Stanko Jošt, Slovensko ljudsko gledališče in njegov umetniški vodja Igor Lampret, Stane Mrvič, Anton, Aškerc, Stane Petrovič-Conči, recitacijska skupina ekonomskega šolskega centra, moški pevski zbor Anton Bezenšek Frankolovo in DPD Svoboda Celje. V počastitev kulturnega praznika bodo v sredo, 7. tega meseca v Muzeju revolucije odprli razstavo XIV. divizija in Karl Destovnik Kajuh, na gimnaziji in pedagoškem šolskem centru pripravili kulturni maraton, na tehniški srednji šoli pa ustanovili kulturno umetniško društvo. V Likovnem salonu bodo odprli razstavo del Bogdana Cobale, v kinu Union pa bo premiera jugoslovanskega barvnega filma »Tren« s predstavitvijo igralcev. Proslave pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih Hudinja, Store, Zagrad, Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje, Dobrna, Frankolovo in Ostrož-no-Lava. D. H. '■iiiiiiiuiMitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiinfnuiiiiiiiiiiiiiitfiiii1'«* BERITE REVIJO '-tttiisiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiir ti- , - DLETO IN KLADIVO - Razen sjbnega tudi klasično orodje. Veliko srce majhnega gledališča NOVI SAD — Zadnjič je vsak obiskovalec predstave A. P. Čehova »Tri sestre« v Novosadskem gledališču na odru Tribune mladih dobil nageljček. Tako so brez pompa, brez zdravic, popolnoma simbolično, vendar z neponovljivo strastjo zaljubljencev v gle-oališče proslavili petletnico najmlajšega novosadskega gledališča. In kaj je pet let življenja gledališča? Zlasti če jih primerjamo s 118. sezono Srbskega narodnega gledališča, stoletnim kolegom in doyenom jugoslovanskih gledaliških hiš. To je rubrika, v kateri z originalnimi prispevki sodelujejo osrednji republiški in pokrajinski dnevniki. Poglavitni namen takšnega sodelovanja, do katerega je prišlo na našo pobudo, je želja, da slovenske bralee seznanimo s stališči in pogledi o aktualnih družbe-enoekonomskih in političnih dogodkih v posameznih republikah oziroma pokrajinah, tako kot jih zaznavajo njihova glasila. Upravnik Novosadskega gledališča Istvan Nemeth ne more čisto prikriti ponosa, ko govori o petih sezonah, ki z dobrimi kritikami in številnimi priz nanji pričajo o kratki, vendar navdih njeni gledališki dejavnosit. »Kakšne so naše ambicije? Pred vsem želimo biti dober teater. Usta novljeni smo bili kot komorno gledali šče, sprva brez poklicnega ansambla Naša velika opora so bili igralci z ra dia, ki jim je bilo nastopanje v gleda lišču samo dodatno, tako rekoč stransko opravilo. Toda tega opravila so 3e lotili z velikim navdušenjem in sa-nioodpovedovanjem. Čeprav so bili začetki skromni, so takoj osvojili srca poznavalcev. Delali so v zelo težavnih razmerah, brez svojega odra in dvoran za skušnje, toda že pri prvih korakih je uspeh presegel tudi najpogumnejša pričakovanja.« Danes ima ansambel 7 poklicnih igralcev, do leta 1985 pa naj bi se riihovo število povečalo na 22. Novosadsko gledališče je prvi madžarski te- ater v tem mestu, v katerem že od nekdaj živijo tudi Madžari. Toda zasnovano je širše, saj simultani prevodi v srbohrvaščino omogočajo vsakemu gledalcu, da sledi dogajanju. A vendar, za koga igrajo? »V tem mestu- ni bilo gledališke tradicije v madžarščini, zato ni čudno, da smo predvsem dijaško gledališče. Naše najštevilnejše občinstvo so srednješolci in mislimo, da je to dobro, saj so to naši bodoči stalni gledalci. Seveda s tem še nismo zadovoljni. Naša velika naloga je, da v gledališče pripeljemo novosadskega delovnega človeka...« Ko se bo po dograditvi nove stavbe Srbskega narodnega gledališča začela razprava o novosadskem gledališkem življenju sploh, bo prišlo na vrsto tuda Novosadsko gledališče. Kaj pa dotlej? Dotlej bo treba delati, kakor da je že zdaj vse v najlepšem redu. »Fiziognomije našega gledališča, ki se je izoblikovala in uveljavila, ne bomo spreminjali. Prizadevali si bomo biti moderno gledališče, ne da bi se brez potrebe zaletavali v eksperimen- Dnevnik za Delo tiranje. Klasično dramo bomo še naprej igrali tako, kot mislimo, da jo je danes treba igrati, hkrati pa bomo dajali možnosti nadarjenim domačim avtorjem...« Čeprav je bilo gledališče zamišljeno tako, da bi gojilo in razvijalo gledališko življenje in dramsko literaturo v madžarščini, je z umetniškimi dosežki v teh petih letih prestopilo novosadske meje. Poleg tega bo njihove predstave čedalje pogosteje snemala novosadska televizija. Skratka, v kratkem času so opravili dolgo pot. Novosadsko gledališče ne privlačuje z videzom, udobnostjo, z bleščečo reklamo in razkošno sceno; ta teater navdušuje z dobro igro. GORDANA DIVL.TAK-AROK SERIJA JUBILEJNIH ZLATNIKOV — Po vestni pripravi in natanfr nih pregledih je bilo vse nared. V Kcčevju „oživijajo“ spomine na vlak Kočevsko progo vzdržujejo in bi vlak lahko vozil, pravijo prebivalci — Slabe cestne zveze KOČEVJE, 1. rebruarja — Nedavno »oživljen,je« kaniničana je vnovič spodbudilo Kočevje. Z obstoječimi komunikacijskimi zvezami namreč niso zadovoljni in se kar z nostalgijo spominjajo let nazaj, natančneje leta 1967, ko so upokojili njihov vlak Predstavniki kočevske občinske skupščine so skupnosti za železniški promet že predlagali ponovno uvedbo proge za potniški promet. Vlaki naj bi v poskusnem času vozili vsaj enkrat dnevno v obe smeri na progi Ljubljana—Kočevje. Kočevsko progo še vedno vzdržujejo, saj jo je dolga leta uporabljal rudnik in nekatere druge delovne organizacije Tudi danes tovornih vlakov na tej progi ne manjka, saj je železnica v zadnjem času bolj zanimiv tovorni prevoznik kot pred leti. Resda nastopijo občasne težave, ker proga ne »zdrži« veliko tovornih vagonov in morajo zato včasih v Ljubljani blago pretovarjati, vendar bi za potniške vlake težav ne bilo. , . Ideja o ponovnem potniškem prometu na kočevski progi je vredna razmisleka in ni za odmet. Kajpuk bi moral biti potniški vlak sodoben in hiter, voziti bi moral brez postankov na manjših postajah. Ustavljal naj bi se le na večjih, tako da bi iz Ljubljane v Kočevje vozil največ poldrugo uro. Tako bi lahko konkuriral avtobusu, ki porabi nekako tolikšen čas zu to vožnjo. Vlak pa bi bil lahko še hitrejši. Razmišljanja postajajo vse glasnejša predvsem zaradi neustreznih avtobusnih zvez, MILOVAN DIMITRIC Zaposlen vsak drugi Slovenec Če podatki ne lažejo, potem je lansko povečanje števila zaposlenih v SR Sloveniji največje v dosedanjih letih tekočega srednjeročnega programa LJUBLJANA, 31. januarja — Ce se bodo pokazale ocene slovenskega zavoda za statistiko kot točne, je bilo konec leta 1978 v Sloveniji v družbenem sektorju, torej v združenem delu, 752.495 zaposlenih. Potemtakem bi bilo to število za 31.592 zaposlenih ali za celih 1.4 odstotka višje, kot je bilo zaposlenih decembra 1977. Hkrati pa bi bilo to največje letno povečanje zaposlenih v tem srednjeročnem obdobju. Sioer pa je zavod postregel z dokončnimi podatki šele za emajstmesečje. Po teh podatkih je bilo novembra lani v Sloveniji 748.590 zaposlenih, kar je za 27.687 zaposlenih ali za 3,9 odstotka več, kot jih je bilo novembra 1977. Opozoriti velja, da znaša razlika med novembrskim in napovedanim decembrskim povečanjem skoraj 4000 zaposlenih, kar je za december kot nesezOnski mesec izredno visoko. To si je težko razlagati drugače, kot s tem, da bo decembra statistika obračunala zaostanek, ki se ji je bil nabral med letom. V Sloveniji je trenutno zaposleno okrog 800 tisoč ljudi Seveda pa je celotno število zaposlenih v Slovniji še precej večje in se, kot kaže, že suče okrog 800.000. Ne gre namreč pozabiti, da je k zaposlenim v družbenem sektorju treba prišteti še okrog 12.000 obrtnikov in nekaj tisoč zasebnih šoferjev, okrog 18.300 delavcev, ki je zaposlenih pri teh obrtnikih ter nekaj tisoč zaposlenih v milici in vojski. Potemtakem je zaposlen že skoraj vsak drugi od 1.87 milijona prebivalcev republike, kolikor so jih bili našteli novembra lani. To pa je ena najkrepkejših stopenj zaposlenosti tudi v svetovnem merilu. ja 20 let od rojstva do tedaj, da se nekdo zaposli, potem bi se moralo v Sloveniji od leta 1971 do kcnca lanskega leta zaposliti 132.451 delavcev. Tolikšen je namreč znašal osemletni republiški na, ravni prirastek, ki je po tej predpostavki dozorel za zaposlitev. V resnici pa se je v tem času samo v družbenem sektorju povečalo število zaposlenih za 209.795 ljudi. Razlika med tema dvema zneskoma znaša 77.344 zaposlenih, ki so se potemtakem v tem času zaposlili v Sloveniji od drugod. Ker pa se celoten naravni prirastek ne za.posli ves in ne ves v družbenem sektorju, je ta razlika še za nekaj tisoč zaposlenih večja. Veliko neskladje med načrtovanim povečanjem zaposlenih in med resničnim aovečanjem Opozoriti tudi velja na veliko neskladje med načrtovanim povečanjem zaposlenih in med resničnim povečanjem. Naslednja razpredelnica kaže resolucijske načrte povečanja zaposlenih v zadnjih letih in resnično povečanje zaposlenih v slovenskem družbenem sektorju v odstotkih. Leto resolucija v resnici Kljub doseženi tako imenovani polni zaposlenosti pa se 1973 2 4.1 zaposlovanje iz leta v leto 1974 2.5 5.9 nadaljuje s stopnjo, ki je pre- 1975 3 3.9 cej večja, kot pa jo zagotav- 1976 3 3.1 lja letni naravni prirastek 1977 2.6 4.2 prebivalstva republike. 1978 3 (4.4) Ce predpostavimo, da tra- 1 1979 2.5 — Iz te primerjave torej vidi. mo, da je bilo resnično povečanje zaposlovanja večje, kot pa so ga bili predvideli republiški načrtovalci. Tolikšno zaposlovanje je težko razumeti tudi zato, ker je gospodarska politika razglasila, da bo spreminjala gospodarsko 'sestavo, hkrati pa našteva podatke, da ima velik del na novo zaposlenih izredno nizko izobrazbo. V zadnjih letih beležimo krepkejše zaposlovanje v negospodarstvu Pa tudi iz velikih izdatkov za zidavo stanovanj, trgovin. šol, vrtcev cest ipd., ki Jih republiško gospodarstvo z vse večjo težavo zbira, je takšen razkorak med načrti in resničnim zaposlovanjem težko razumljiv. Podatki o zaposlovanju kažejo v zadnjih letih tudi krepkejše zaposlovanje v negospodarstvu. Tako se je tucU v prvih enajstih mesecih leta 1978 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1977 v Sloveniji povečalo število zaposle-nih v stanovanjsko komunalni dejavnosti kar za 17,5 odstotka, v družbeni obrti in storitvah za 17,2 odstotka, v financah in drugih poslovnih storitvah jih je bilo za 15,5 c-dstotka več, v zdravstvu in socialnem varstvu za 10,9 odstotka več, v družbenih organizacijah in skupnostih za 8,4 odstotka več, v gostinstvu in turizmu za 6,4 odstotka več. V Ljubljani center Unesca za kemijsko izobraževanje Ustanovitev centra pomeni priznanje ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo LJUBLJANA, 31. januarja — Novi center UNESCO za kemijsko izobraževanje in raziskovanje bodo ustanovili v Ljubljani, so sklenili na nedavnem seminarju »povezovanje fizike in kemije«. Svojo pripravljenost in so-glas,je za sodelovanje so izrazili tudi predstavniki federacije evropskih kemijskih društev in številne evropske univerze. Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO je doslej osnovala številne centre za večino znanosti. Edino kemija še nima svojega centra v svetovnem merilu. Zaradi tega so na lanskem dvajsetem zasedanju generalne konference ■UNESCO v Parizu sprejeli predlog, naj bi center za kemijo ustanovili v eni držav v razvoju. Glavni princip centra je v povezovanju obstoječih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti v policen. trično mrežo. Takšen pristop omogoča svoboden razvoj institucij v posameznih državah, usmerjen pa je predvsem v pomoč državam v razvoju. Med naloge centra spada združevanje opreme in dokumentacije, organiziranje seminarjev, šol in razvijanje tehnologije izobraževanja. Finančno pomoč bodo žagotovili člani policentrične mreže, UNESCO in ostale organizacije Združenih narodov, strokovna združenja, nacionalni skladi, kot tudi industrija. SMUČANJE SVETOVNI POKAl DANES ŽENSKI SMUK Včerajšnje poskusne vožnje so zaradi dežja odpovedali - Jutri bodo v ČSSR startali tudi moški PFRONTEN (ZRN) - Kaže, da DJrna 'e.^0s n'- Preveč naklonjeno , r™*teljern tekmovanj za svetovni “jnučarski pokal. V Pfrontnu so vče-Jn.amreč organizatorji morali od-sm i P°skusni vožnji v ženskem k u zaradi dežja, ki je dokaj po-oooval progo. Smuk bi moral biti v- sP°redu danes, seveda če ga bo , dopustilo; organizatorji in onr a,rke (ki so v sredo in četrtek P avile že tri poskusne vožnje) bolj’' zjutraj pregledali progo, nakar Padla odločitev ali pričeti s tekmovanjem ali ne. Favoritinja smuka je vsekakor e-vi ?ania in sicer Avstrijka Anne e'ar‘e Moser - Proll, ki je v zadnjih s a,“ .netiosegljiva za vse svoje na-P otnice, Prdllova niza zmago za ,0.a?° >n ni videti, da se ji bo le-j7mnjl svetovni p-kal v smučanju ,'Puznil iz rok. Kot ponavadi bo-nj nJ«ne najbolj zagrizene nasprot-e (udi tokrat verjetno zahodna Cina a (rene Eppler, Američanka n,nuy Nelson in Švicarka Marie hjiei;ese Nadig, ki po zadnjih uspe-kaže, da je prcbole’a krizo, če1 da3h-Se n’ aa vrnl*a v tako formo, , J3' se lahko enakovredno borila * Proll, , -Uovo. i "Piri bo na sporedu v Pfrontnu uij s.ia'om, za katerega bi lahko re n- ls(o kot prej. Tudi na tem tek-Vanju je Anne Marie Moser-Priill ^avna favoritinja, čeprav z malo ji t"l upan'a kot v smuku, ker. bi ^ ,ukaj lahko prekrižale račune ne-s(,tere ostale Smučarke, v prvi vr-, , julijanske predstavnice, ki v i.dnjih nastopih odlično sr “a Maria Rosa Quario, zmago- Gr nastopih odlično smučajo. ^*ka v Schrunsu, solidna Claudia nii0r^ani in Wi)ma Gatta, skupaj z I m' še Avstrijki Regina Srčki in j^.a Solkner ter zah. Nemka Chris’a k^hofer veljajo za najnevarnejše okurentke Prollove v nedeljskem ‘a|omu. Lestvica za SP je trenutno taka: 196 133 119 86 85 83 80 71 61 60 2 Moser-Prdll. (Av.) , "enzel (Ligcht.) 4 ^adig (švi.) 2' Nelson (ZDA) 6 Jordani (It.) 7 ®pPle (ZRN) n backl (Av.) 9 ^elt'n (Fr,.) in' ?,0nshofer (ZRN) • Mittermeier (ZRN) * * * Nizke tatry (čssr) - v tem jlalor iutri na sP°redu naoški kakor je pričakovati, da se bodo tudi ostali smučarji potrudili, posebno Wenzel in P. Mahre ter pripravili kako presenečenje. Lestvica za svetovni pokal: 1. Liischer (Švi.) 173 2. Stenmark (Šve.) 135 3. VVenzel (Liecht.) 122 4. P. Mahre (ZDA) 106 5. Stock (Av.) 91 6. Gros (It.) 77 7. Miiller (švi.) 66 8. Neureuther (ZRN) 65 9. Plank (It.) 60 10. Biirgler (Švi.) 58 Zmaga NDR Vzhodna Nemčija je zmagala v štafeti 4x7,5 km na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Ruhpoldingu. Druga je bila Finska, 3. SZ, 4. Norveška in 5. Italija. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Med našimi enajstericami igrata le Breg in Juventina V 3. amaterski ligi pa se bo prvenstvo odvijalo le na Goriškem 2. AMATERSKA LIGA Medtem ko je na Tržaškem prvenstvo še vedno prekinjeno (odigrali bodo namreč le nekaj zaostalih tekem), bodo na Goriškem odigrali pare 4. povratnega kola. Na Tržaškem bo od naših enajsteric v nedeljo igral le Breg, ki bo sprejel v goste ekipo GMT. Breg — GMT Po zmagi v derbiju nad Gajo so Brežani precej popravili svoj položaj na lestvici in zato v jutrišnji zaostali tekmi ponovno jurišajo na zmago. Nasprotnik, to je ekipa GMT, jim vsaj na papirju ne bi smel delati velikih preglavic. Če pogledamo dosedanje nastope ekipe GMT ugotovimo, da so Tržačani do iiiiimiiiiiMiiumiiiiiiiiMtniiMiiitiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimfiiiiitiiiiiiiiuitiiiiiiiiimiiiHtHMiiiiiitiuiiii SMUČANJE JUTRI SK Devin spet na startu Nastopil bo na Zoncolanu in v Paluzzi sla?U k° •jek za svetovni pokal, v ponede-ftiel ?a vefeslalom. Verjetno bo i-v ' ®Ved Stenmark na teh tekmo-k H- odlično priložnost, da nado-Jem t ?aostanek za mladim Švicar-Stp* Luscherjem na skupni lestvici. , nmark zaostaja sedaj Ear za 38 h. k in če bi Švicarju jutri in v uspelo obdržati ali pove-]0 1 svoj naskok bi to predstavljanj že velik korak naprej do °Htve svetovnega pokala. Vse- Vsa tekmovanja, katerih bi se morali udeležiti naši tekmovalci prejšnjo nedeljo, so zaradi dežja odpadla. Enaka usoda je doletela naše tečajnike, le da so slednji našli način, da So preživeli dan v veselem vzdušju. Iz Ovčje vasi so se namreč zapeljali v Žabnice h gostoljubnim slovenskim gostilničarjem, ki so jim dali na razpolago 1 dve veliki sobi, ter kegljišče, katero je bilo namenjeno predvsem najmlajšim. Za dobro vzdušie sta poskrbela harmonikar in kitarist, katerima se je občasno pridružil še bobnar Mirko. Slednji je imel namreč zelo odgovorno nalogo, saj je moral poskrbeti za kosilo za vse udeležence. Kljub slabemu vremenu je Mirko, vsaj tako so nam povedali, pripravil zelo dobro kosilo. V veselem vzdušju, ob petju, plesu in kegljanju ter paštišuti je minil popoldan, proti večeru so se tečajniki odpravili proti dorriu. Seveda, «praznika* še ni bilo konec, saj je organizator priredil nove družabne igre v avtobusih in štirje srečni dobitniki so odšli domov z lepimi, novimi torbami. Bliža se nedelja in spet bodo naši tekmovalci odpotovali na različna tekmovanja. Tako bodo odšli tekači v Paluzzo, kjer se bodo borili za kvalifikacijske točtče“in trofejo občine Paluzze. Alpski smučarji bodo nastopili v dveh različnih krajih, mlajši na Zoncolanu za trofejo Ar-teni ter »miške* v Žabnicah, za veliko nagrado Torvis. Poleg tega se Hamizni tenis V ŽENSKI A LIGI Zadnji nastop Kraševk v prvem delu prvenstva Drevišnje srečanje v Leccu bo za naša dekleta zgolj formalno pfV asova dekleta čaka drevi zadnji ž6n*,stveni nastop izločilnega dela bec ke namiznoteniške A lige. V šn. Cu Se bodo pomerila s tamkaj-6elu eaipo Canottieri, ki je v prvem sezo ^rvenstva zadala Krasu edini je knski Poraz. V severni skupini Saj .ono prvo mesto že oddano, firLltTla Kras dve točki prednosti b0jPrvimi zasledovalci in veliko ^količnik med osvojenimi ter “Njenimi seti. slo^Snje srečanje je torej za ttiai -Ska dekleta le formalnega sVojJ a’ sa-i kodo lahko preverjala nj^0 .trenutno formo pred polfinal-oL delom prvenstvenih nastopov, žiti't? pa se kodo skušala oddol-bi-M- kdcam za poraz (5:3) v Na-žlni- B. S. 2?bojka 8ov°r s trenerjem Neubauerjem Izkušenost Najpomembnejše °rožje Bora Ca”6 Pogledamo prvenstvene lestvi-kjer azri’k odbojkarskih prvenstev, r>o , nastopajo tudi slovenske eki-ž»; °orno videli, da je njihov polo- i»6 * * * * v veliki večini primerov skro Prpri’ P°nekod celo zaskrbljujoč. Na-Pre’0Vanj in visokih uvrstitev iz-stav].nekaj let ni več. Izjemo pred-koVaJa letos (morda dokaj nepriča-j)fV,'’°t moška šesterka Bora v rrwV,st.vu C lige. Po izreclno po-(Reakni sobotni zmagi nad CUS bof-.ke) so borovci še edina ne-Dače na ekipa v tem izredno ize-jn napetem prvenstvu. Če ‘kvarno, da bo le prvouvršče-li Up končni lestvici prestopila v Saj . ■ se že sedaj obeta hud boj, riogJ® ambicioznih ekip mnogo, v D 'a Pa tudi. Preporod «plavih», Prv^?r!lerjavi z lanskim poraznim tudinstvorn. je res več kot očiten 2 v Prikazani igri. boju Sedanji «magic moment* od-vPras av ®ora smo Postavili tri Gvirf n-'a igralcu in trenerju ekipe u Neubauerju: »Čemu moramo pripisati tako u-spešen začetek prvenstva, če upoštevamo, da so bile priprave dokaj kratke in zato nepopolne?* «Rekel bi, dobri volji, ki smo jo vsi vnesli v treninge, predvsem pa veliki izkušenosti igralcev. Zelo pomembna je bila tudi prva prvenstvena .zmaga v Fiume Venetu, ki je vsem vlila zaupanje v lastno moč*. «Po mnenju vseh igralcev so delovni pogoji in vzdušje znotraj e-kipe letos vsestransko mnogo boljši. Kakšen je po tvojem doprinos Klavdija Veljaka ekipi?* »Klavdij je igralec, v katerega vrednost sploh ni mogoče dvomiti. Njegov doprinos pa je predvsem v tem, da je dal vsem večjo samozavest in zanesljivost v igri. Njemu lahko vedno zaupaš v težkih in ključnih trenutkih tekme. Tehnično je njegova vrednost predvsem v tem, da s svojo prisotnostjo na centru stalno zaposljuje nasprotnikov blok, tako .da je pot na krilih za ostale igralce bolj prosta. Ne nazadnje pa pomeni Klavdij veliko psihično obremenitev za nasprotnika.* «še nekoliko občutljivo vprašanje: ali lahko upamo na ponovni povratek Bora v B ligo?* «Mislim, da je še prezgodaj izreči se v tem smislu, čaka nas še mnogo težkih gostovanj. Mi bomo seveda igrali vsako tekmo na zmago, ob koncu pa bomo potegnili o-bračun. Tudi poraz pa bi (glede na predprvenstvena predvidevanja) ne predstavljal tragedije. Najnevarnejši nasprotniki so po mojem mnenju, če je sedanja lestvica realna, beneški CUS in Mogliano Veneto, medtem ko je videmski Scatolificio z dvema porazoma že precej na slabšem.* Temu »diplomatskemu* odgovoru, ki pa je verjetno realen odraz izredno negotovega prvenstva, bi dodali le, da je bil obisk na dosedanjih domačih nastopih Bora zelo zadovoljiv, kar pomeni, da se tu-ljubitelji odbojke ponovno približujejo športu, ki je bil pred leti pravi ponos zamejskega življenja sploh. A. KOREN bo v Ovčji vasi odvijal in zaključil smučarski tečaj. Predvsem bodo pilili tehniko in nabirali moči tekači, ki se bodo prihodnjo nedeljo, t.j. 11,- februarja, udeležili trnovskega maratona. Število devinskih udeležencev bo letos rekordno, saj se jih je prijavilo kar 38. Š. F. ODBOJKA * V PRVENSTVU DEKLIC Tesna zmaga Brega nad Kontovelom DEKLICE Kontovel — Breg 2:3 {14:16, 15:12,15:12, 7:15,10:15) KONTOVEL: Valnea Cibic, čer-njava, Menegatti, Viviana Daneu, Vesna Dapeu, Prašelj, Mariza Daneu, Malalan, Tatjana Cibic, Štoka, Husu. BREG: Komar, Slavec, Žerjal, Cej, Pečenik. švab, Stepančič, Salvi. SODNIK: Bais. V prvi finalni tekmi, ki je veljala za določitev prvaka tržaške pokrajine, sta se pomerili ekipi deklic Kontovela in Brega. Brežanke so bile na Kontovelu boljše od domačink. Ta ekipa, čeprav ne razpolaga z dobrim napadom, je v zameno precej gibčna, poleg tega pa so igralke zelp dobro lovile. Vseeno pa je bilo potrebnih pet setov igre, da so Brežanke premagale odpor Kontovelk. Domačinkam se je ponujala naj1 boljša priložnost v petem odločilnem setu, ko so vodile z 10:5, tedaj pa so Brežanke organizirale svojo i-gro in «prcvmile» položaj v svojo korist. Z odlično igro so dosegle kar 10 zaporednih točk in osvojile tekmo. Za podelitev naslova prvakinj in pokrajine pa bo potrebno odigrati še povratno srečanje, ki se bo odvijalo v Dolini. H. L. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Libertas — Kontovel 3:0 (15:13, 15:11, 15:10) KONTOVEL: Ban, Rupel, čemja-va, Denis Daneu, Marisa Daneu, El-viana Štoka, Cibic, Nataša Štoka. Kontovelke so bile tokrat zaposlene proti Libertasu iz Krmina. Priznati je treba nadmoč te ekipe, ki je, v nasprotju od Kontovela, zelo gibčna in dinamična. Če k temu dodamo še to, da je bila v naših vrstah odsotna Beti Prašelj, ki je v zadnjem času zelo napredovala, je povsem jasno, da niso mogle Kontovelke doseči kaj več kot časten poraz. Še najbolj izenačen je bil prvi set. V tem delu igre so Kontovelke povsem enakovredno igrale proti domači ekipi. Dobro so zaigrale v napadu. Kot ponavadi pa je šepala obramba. V preostalih dveh setih je bila nadmoč domačink povsem o-čitna, saj so tudi s precejšnjo lahkoto premagale v usodo vdane Kontovelke. H. L. INTERLAGOS — V prvem dnevu poskusnih voženj za VN Brazilije na dirkališču v Interlagosu je najboljši čas dosegel Francoz Lafitte pred rojakom Depaillerom in Južnoafričanom Scheckterjem. Kanadčan Villeneuve, ki tekmuje za Ferrari je dosegel šele šesti najboljši čas. OBVESTILA ŠZ Bor (odbojkarski odsek) sporoča, da je rekreativno igranje za odbojkarje na sporedu ob torkih od 21.30 do 23. ure. • • • Planinska sekcija pri ŠD Sloga organizira jutri, 4. februarja, Iz-'et v dolino Glinščice in na njene razgledne točke. Zbirališče je na Jezeru ob 9. uri. Vabljeni vsi člani ljubitelji našega Krasa in drugi. * * * Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. .na j« v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije. sedaj izbojevali le eno samo, sicer presenetljivo zmago nad Liberta-som in zato ni le naključje, da so na predzadnjem mestu lestvice. S tem ni rečeno, da so Tržačani že popustili. Prepričani smo, da bodo jutri v Dolini naredili vse, da bi odnesli vsaj eno točko, kajti še vedno upajo na obstanek v ligi. Srečanje se zato obeta precej zanimivo. Domačini so seveda favoriti za zmago, vendar bodo morali paziti, da jih gostje, katerih glavno orožje je trda in odločna igra, ne bodo presenetili. Aiello — Juventina Štandrežci gredo v goste k enajsterici Aiella proti kateri so dosegli edino zmago v tem prvenstvu. Vendar če pogledamo na lestvico, ugotovimo, da se je Aiello kljub dvema zmagama do sedaj še slabše odrezal od Juventine, ki ima le točko več od jutrišnjega nasprotnika. Iz teh podatkov je razvidno, da bo borba za točke v Aiellu jutri precej ostra. Domačini, seveda, računajo na celoten izkupiček, vendar si tudi Juventina ne sme dovoliti spodrsljaja, kajti s tem bi se že itak kritični, položaj Štandrežcev še poslabšal. V štandčežu pa vsi tipajo, da bo jutri Juventini končno uspelo priti do druge prvenstvene zmage. B. R. 3. AMATERSKA LIGA Vermegliano — Sovodnje Po nedeljskem delnem uspehu v Sovodnjah proti enajsterici Brazza-na bodo stopili jutri Sovcdenjci na igrišče preti lahkemu nasprotniku, Vermeglianu. V prvem srečanju je Sovodnjam uspelo odnesti obe točki z goli Bruna Marsona in Florenina, na jutrišnjo tekmo pa bodo odšli z namenom, da odnesejo vsaj točko, saj je Vermegliano vedno nevaren pred domačim občinstvom. V preteklem kolu je Vermegliano v gosteh proti vsem napovedim odnesel v srečanju s San Lorenzom obe točki in tako potrdil dejstvo, da je v zadnjih nastopih občutno izboljšal svojo formo. Trener Sovodenj Valle bo verjetno v jutrišnjem spopadu lahko računal tudi na napadalca Samba, ki je bil v prejšnjih nastopih odsoten, ker je moral odslužiti vojaški rok. Brazzanese — Mladost Po nedeljskem izrednem uspehu v Doberdobu proti vodeči Pro Farri starta Mladost v jutrišnjem spopadu s skromno enajsterico Brazza-neseja na obe točki. Trener Barbana pa bo imel jutri glede postave precej težav, saj bosta gotovo odsotni obe standardni polkrili Mariz-za in Rusin, eno mesto bo po vsej verjetnosti prevzel Edvard Gergo- let, drugo vlogo pa bo Barbana verjetno dal Ulianu, ki bo po dveletni odsotnosti (zaradi vojaščine) zopet obul nogometne čevlje. m SMUČANJE SPITAL — Avstrijka Heide Rei-dler je zmagala v smuku za evropski pokal, ki je bil na sporedu včeraj v tem kraju. Drugo mesto je osvojila Norvežanka Fjelstad, tretje pa Kanadčanka Blackburn. Na skupni lestvici vodi Norvežanka Dahlum s 76 točkami pred rojakinjo Fjelstadovo, ki ima 73 točk; tretja je zahodna Nemka Zechmei-ster z 62 točkami. Borovci so z zmago proti beneškemu CUS presenetili, saj uspeh ni dejansko nihče računal ODBOJKA V MOŠKI C LIGI PLESNIČAR SPET MED «PLAVIMI» Po odhodu Veljaka (k vojakom) je zapolnil vrzel v Borovih vrstah - Kras drevi proti Benečanom - V ZBL po dveh tednih Bor in Sokol spet ob mreži Odbojkarski konec tedna bo spet izredno pisen. Skupno bo odigranih dams in jutri dvanajst tekem. Edini derbi bo pri narašča,jnicah med Kontovelom in Bregom jutri popoldne. Ob vsem tem se vsiljuje vprašanje, koliko točk bodo naše odbojkarice in odbojkarji osvojili od štiriindvajsetih možnih. ŽENSKA B LIGA Po 14-dnevn°m premoru se bo prvenstvo nadaljevalo tudi v tej ligi. Odbojkarice Bora bodo igrale doma z Liberlasom iz Schia. V preteklosti se ti šesterki nista srečali. V šestih prvenstvenih nastopih so gostje dvakrat zmagala, berovke pa so pospravile doslej dve točki več. Če ne bo prišlo do presenečenj bi moral izkupiček ostati doma, ker Libertas ni enakovreden naši ekipi. Vsekakor pa tega tekmeca ne gre podcenjevati, saj je v 6. kolu tesno izgubil doma z vodečim Liberta-som FaScino. Izredno težka (da ne rečemo pretežka) tekma čaka' tokrat zastopnice Sokola iz Nabrežine. V goste odhajajo k vodeči in zaenkrat še ne poraženi ekipi Fascine v Fiume Ve neto. Glede na dejstvo, da Sokol res nima kaj izgubiti, je pričakovati žilav odpor in s tem dobro odbojko. MOŠKA C LIGA Od naših treh šesterk bo drevi i-gral doma samo Kras, ki bo gostil odlični Mogliano Veneto. Krasovi nasprotniki so izgubili samo eno tek mo in sicer s CUS iz Benetk. De mačini pa so bili uspešni samo v slovenskem derbiju z 0!ympio. Kljub temu, da bodo domačini stopili na igrišče brez Ladi ja Budina, lahko pripravijo prijetno presenečenje. Vrsta Bora bo morala igrati s Torriano v Gradišču brez Klavdija Veljaka, ki je v nedeljo odpotoval v Taranto in oblekel mornarsko vo jaško suknjo. O doprinosu tega odličnega odbojkarja je bilo že mnogo povedanega. Kot že velikokrat doslej pa bo «p!avim» priskočil na pomrč Edi Plesničar, ki si je spet zaželel odbojkarske žoge. Zmagovita pot Bora se v Gradišču slej ko prej ne bo zaustavila. Najtežja naloga čaka to pot go-riško Qlympio. Po štirih zaporednih spodrsljajih je CUS iz frenetk premočan nasprotnik, da bi gostje prekinili serijo porazov. Goričani niti to pot ne bodo stopili na igrišče z najboljšo postavo in odsotnost Spa capana le nekaj pomeni. ŽENSKA C LIGA Odbojkarice Sloge odhajajo v Gorico polne optimizma. Zmaga nad Bolzanom jim je le prinesla veliko samozavesti in zaupanja v lastne moči, poleg tega pa AGI ni tak nasprotnik, kakršnega poznamo iz preteklosti. Ne glede na to, da so bile l£gfl£)jgQeZ''• - , , fr , 'V 1.7' '.... .i-:.7!......................................................................... ...................... •••••'• Košarka ima na Kontovelu mnogo privržencev, zato na tamkajšnjem igrišču gledalcev nikoli ne manjka iiiiiiiintiiiiiiiiriiiNiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiliiiHiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiifiiiiia' KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Danes derbi Bor-Jadran Peterki se bosta med seboj pomerili v Dolini MLADINCI Danes bo v Dolini na sporedu o-srednja tekma tega kola: prvouvr-ščeni (skupno s Hurlinghamom) Jadran prjhaja namreč v goste k Boru, ki je po odličnem povratnem delu prvenstva sedaj na solidnem tretjem mestu lestvice, še pred mesecem dni bi bili upi borovcev skorajda utopija, po razpletu dogodkov v zadnjih tednih1 pa se predstavlja tekma odprta vsakemu izidu: dobra forma Parovelove ekipe ter okrnjena postavka Jadrana botrujeta k temu. da ni med ekipama več take razlike, kot se je izkazalo v prvem delu prvenstva, ko so Tavčarjevi fantje z lahkoto odpravili nasprotnike. To bo torej izredno važna tekma za jadranovde, ki morajo na vsak način zmagati, da obdržijo prvenstvo na lestvici, za borovce pa, da se izkažejo kot tretja sila v tej konkurenci. KADETI V A skupini bodo borovci imeli v tem kolu počitek, v B skupini pa se bosta v slovenskem derbiju spoprijela Kontovel in Breg. Favoriti so seveda Kontovelci, ki so doslej še nepremagani, medtem ko so Brežani igrali s spremenljivo srečo. Kljub temu ne bo naloga Lukševe ekipe najlažja, saj so Lakovičevi varovanci dokazali žc proti Don Bo-scu, da se lahko enakovredno borijo z vsakim nasprotnikom. NARAŠČAJNIKI Lahko rečemo, da sta bili naši dve ekipi doslej največje razočaranje tega prvenstva: nihče si namreč ni predstavljal, da bosta po štirih kolih na zadnjem mestu lestvice še brez zmage. No, tudi v petem kolu bo našim predstavnikom trda predla. Kontovel se bo pomeril z Interjem, Polet pa z Don Boscom. Oba nasprotnika sta zabeležila doslej le en poraz ter tri zmage ter sta na vrhu lestvice. Ugodna priložnost torej za naše fante, da se izkažejo. DEČKI še eno skoraj »nemogoče* kolo za naši peterki v prvenstvu: Sokolu prihaja v goste miljski Inter, ki je že lani v prvenstvu »propaganda* visoko premagal Nabrežince, Kontovel pa odhaja, v goste k Ferrovia-riu, kjer so njegove možnosti za u-speh minimalne, saj spadajo »železničarji* med favorite za končno zmago. Marko BERITE REVIJO 0333 domačinke v zadnjih dveh kolih u-spešne, nimajo že v naprej tretjega para točk v žepu. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po nesrečnem nastopu v Krminu se Kontovelu drevi ponuja enkrrAna priložnost, da se pred domačimi gledalci oddolži za gladek spodrsljaj nad močnim Libertasom. Poprečna Julia, ki je pred tednom izbojevala prvi točki na tekmi z Bregom, ne bi smela mešati štren slovenskim odbojkaricam. Videmski PAV De-spar igra doma izredno samozavestno in od'očno. Za igralke Brega je težko pričakovati, da se bodo s tega gostovanja vmile s Celo kožo. Naš tretji zastopnik — Hrast iz Doberdoba — bo igral »doma*, v Gorici, z močno Prato. Doberdob-ke, ki so v četrtek stavile prvo zmago v Vidmu z ekipo Donatella, bodo jutri izredno težko spravile na kolena tudi tega tekmeca. 2. MOŠKA DIVIZIJA Zastopnikom Doma iž Gorice se drevi ponuja enkratna priložnost, da pospravijo tretji zaporedni par točk. Ker je morala Goričanov na višku, bo morala poražena zapustiti Gorico tudi šesterka Intrepide, ki je v štirih tekmah premagala samo slabi goriški Libertas s tesnim 3:2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Neposredni obračun med ACLI in Olympio iz Gorice v Ronkah bo izredno izenačen. Obe šesterki sta v prvih dveh nastopih potegnili krajši konec. Rahla prednost je prav go tovo na strani domačink, toda nit4 gestje niso brez možnosti v prizadevanjih za osvojitev prvega izkupička. NARAŠČAJNICE Edini slovenski derbi bo v tej konkurenci med Kontovelom in Bregom jutri dopoldne na Proseku. Favoritinje so seveda domačinke, ki so tega nasprotnika že premagale v dolinski občinski telovadnici. • G. F. UMETNOSTNO DRSANJE Vodi Potzscheva Vzhodna Nemka Anett Potzsch vodi po kratkem programu na evrop skem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Zagrebu. Za njo so se razvrstile zahodna Nemka Lurz, Finka Wegelius, Švicarka Biellmann, Britanka Cottrill, Italijanka Driano in druge. Bologna - Ascoll X Catanzaro - Vicenza ' X Lazio - Avellino X Milan - Roma 1 Napoti - Fiorentina X Perugia - Inter 1 Torino - Atalanta 1 Verona - Juventus 2 Lecce - Monza X Rimini • Genoa X Sampdoria - Cagliari 2 Spezia - Reggiana X Ragusa - Rende 1 1 1 1 1 X SNEŽNE RAZMERE AMPEZZO 50 cm NEVEJSKO SEDLO 60 cm ZAVETIŠČE GILBERTI 240 cm F. AVOLTRI 22 cm F. Dl SOPRA 50 cm VARMOST 110 cm RAVASCLETTO 20 cm ZONCOLAN 140 cm TRBIŽ 30 cm VIŠARJE 160 cm OVČJA VAS 30 cm PIANCAVALLO 80-100 cm SAPPADA 70-90 cm KANIN 150-330 cm LOKVE 15 cm ČRNI VRH 10 cm VOGEL 200 cm BOHINJ 25 cm ZATRNIK 40 cm POKLJUKA 60 cm KRANJSKA GORA 55 cm KRVAVEC 80 cm VELIKA PLANINA 30 cm DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. februarja 1979 KOŠARKA MLADINCI 17.00 v Dolini Bor - Jadran KADETI 17.00 na Kontovelu Kontovel - Breg «PROPAGANDA» Prijateljska tekma 15.15 v Dolini Bor A - Bor B ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 20.30 v Dolini Bor - Libertas Schio * * * 21.15 v Fiume Venetu Libertas Fascina - Sokol MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras - Mogliano Veneto * * * 18.00 v Gradišču Torriana - Bor * * • 18 00 v Benetkah \ CUS Benetke - Olympia ŽENSKA C LIGA 21.00 v Gorici / -AGI Gorica r Sloga 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.CU na Proseku, Kontovel - Juha * * • 18.30 v Vidmu PAV Despar - Breg 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici Dom - Intrepida 2, ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Ronkah ACLI Ronkc - 01ympla NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 21.00 v Leccu Canottieri - Kras NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE 15.00 v Križu Vesna - Primorje JUTRI NEDELJAi 4. febnmrja 1979 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Inter 1904 * * , * * * . 11.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet DEČKI 9.00 v Miljah Inter Milje - Sokol * * * 9 00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Kontovel ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Prata NARAŠČAJNICE 10.30 na Proseku Kontovel - Breg SMUČANJE MLADINCI 9.00 v Zoncolanu Nastopa tudi SK Devin MIŠKE 9.00 v Žabnicah Nastopa tudi SK Devin SMUČARSKI TEK MLADINCI 9.00 v Paluzzi Nastopa tudi SK Devin NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Žavljah GMT - Breg * « • 15.00 v Aiellu Aiello - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Vermeglianu Vermegliano - Sovodnje * * * 15.00 v Krminu Brazzanese - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.00 v Romansu Pro Romans - Sovodnje * * * 10.00 v Štandrežu Juventina - Itala S. Marco Zaradi influence, za katero so oboleli konji na številnih italijanskih hipodromih, ta teden ne bo stave Totip. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Oglasi Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 3. februarja 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 Jfljj 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožall-400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir be86flj Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - JuliP krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. Član italijanske zveze časopisnih ||J8 — Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska i IZTT ) Trst založnikov FIEG1 NA PROCESU ZARADI IZKRIVLJANJA PREISKAVE 0 PEIOVIIJSKIM ATENTATI Nejasni in izmikajoči odgovori uslužbencev goričkega tožilstva Zaslišali so tudi časnikarko tržaškega italijanskega dnevnika - Morda v ponedeljek zaslišanje Walterja Di Biaggia (Od našega poročevalca) BENETKE — Zakaj je poročilo majorja Farra o njegovem potovanju v Švico izginilo med papirji arhiva goriškega državnega tožilca Pascolija in ni šlo po redni poti v roke preiskovalnega sodnika Ce-nisija? S tem vprašanjem se je včeraj ukvarjalo beneško sodišče, ki sodi goriškim preiskovalcem, ki so obtoženi preusmerjanja preiskave o petoveljskem atentatu. Pred sodnim zborom se je zvrstilo pet prič, a osrednje vprašanje je postalo nepojasnjeno. Prvi je prišel na vrsto karabinjerski podčastnik Bossi, ki je Pascoliju nesel v Gra-dež, kjer je bil tožilec na počitnicah, Farrovo poročilo v zaprti kuverti. Bossi ni znal pojasniti, če je v Gradežu Pascoli odprl kuverto rli ne, vsekakor pa je povedal, da med vožnjo v Videm, kamor je ta- koj nato peljal Pascolija in preiskovalnega sodnika Cenisija, ki je bil tedaj edini pristojen, da bi lahko odrejal preiskave o petoveljskem atentatu, sodnika nista govorila o Farrovem poročilu. Dejansko Ceni-si vse do procesa ni vedel o Farrovem poročilu, ker mu ga Pascoli ni nikoli poslal. Antonio Smet je uradnik na soriškem državnem pravdništvu. Dejal je, da je prejel poročilo s pripisom C.P. (Kazenski dopisi) in, ker je vedel, da je Pascoli dokument že prebral, ga je spravil v arhiv. »Verjetno je šlo za pomoto,* je včeraj dejal Smet. Vendar je Smet pustil vtis dokaj vestnega u-radnika in človek bi kaj težko verjel taki pomoti. Smet pa je bil v tem neomajen in je večkrat potrdil, da mu ni nihče ukazal, naj spravi dokument v arhiv. V ZVEZI Z VOLITVAMI ORGANOV DELAVSKIH ZBORNIC Avstrijsko ustavno sodišče delno prekrižalo račune SPO Sodniki so namreč sprejeli tezo ljudske stranke, da organe lahko volijo tudi uslužbenci, ki so v sorodu z delcdajalci (Od našega dopisnika) DUNAJ — Avstrijsko ustavno sodišče je v četrtek objavilo sklep, ki je očitno zelo navzkriž z volilno strategijo vladajoče socialistične stranke: odpravilo je namreč tiste zakonske omejitve, ki so začele veljati 1. novembra lani v zvezi z volitvami organov avstrijskih delavskih zbornic. Omejitve, s katerimi so odvzeli volilno pravico (ta omejitev se nanaša seveda samo r-\ volitve v delavske zbornice) vsem tistim delavcem in uslužbencem, ki sodijo v ožji sorodstveni krog z delodajalci, so bile sprejete na željo socialistične stranke in seveda z njeno absolutno večino v parlamentu. Omejitve so bile sprejete v obliki novele k zakonu o delavskih zbornicah. Povod za novelo naj bi bila zelo razširjena praksa delodajalcev, ki so si davčna bremena radi lajšali ta- Stroge zaporne in denarne kazni za ugrabitelje inž. C. Saronia MILAN — Proces proti ugrabiteljem in morilcem inž. Carla Saronia s : je sinoči končal.-Po 11 urah razprave porotnikov v sejni dvorani je sodišče, ki jih je med drugim spoznalo za krive ugrabitve, umora in skrivnega pokopa trupla inž. Saronia, obsodilo Giustina De Vuona, ki naj bi bil zapleten tudi v ugrabitev Mora, na 32 let ječe in na 2 milijona 700 tisoč lir globe, Ca.la Casirati-ja na 25 let in 1.600.00C, Gen-nara Piardija na 25 let in 1 milijon 500.000, Carla Fioronija na 27 iet in 1.500.000 ter Aliče Carrobbio na 12 let zapora in 400.000 lir globe. Vsem so na podlagi zadnje amnestije pomilostili 2 leti zaporne kazni. Vsi so bili nadalje obsojeni na plačilo sodnih stroškov in povrnitev škode v višini 400.000.000 lir zasebni stranki. Rossana Cochisa je sodišče oprostilo,' a bo moral ostati zaradi obsodb, k. si jih je nakopal zaradi pripadnost' Vallan-zascovi tolpi, v zaporu. Nekatere obtožence, ki so i-mili • pri ugrabitvi obrobnejšo vlogo, so porotniki obsodili na milejše kazni, druge pa so celo oprostili. ko, ds so svoje ožje sorodstvo zaposlovali v svojih obratih in pisarnah. Del družinskega dohodka se je po tej poti iz premoženja, ki je sorazmerno močno obdavčen, prelevil v plače. Ko je avstrijska socialistična stranka zakon predložila, je predlog podprla z ugotovitvijo, da • je na takšen način v Avstriji zaposlenih od 80 do 100 tisoč ljudi. Seveda pa je bila davčna pravičnost I« ena plat medalje, ki je socialiste spodbodla k zakonskemu u-krepanju. Druga plat je bila politična opredelitev te množice delavcev, ki prihajajo iz družin delodajalcev. Glede na svoje socialno poreklo ta množica praviloma ne voli socialistično, marveč v prvi vrsti za opozicijsko ljudsko stranko; za avstrijske sindikate in delavske zbornice pa je značilno ravno to, da strankarska razcepljenost se ga tudi vanje. Ker v zadnjih letih število zaposlenih delavcev relativno in absolutno zelo pada, uslužbencev pa je vse več. in ker so usluž-benski sindikati močno povezani z opozicijsko ljudsko stranko, si je torej socialistična stranka svoje pozicije v delavskih zbornicah skušala utrditi z omenjeno zakonsko novelo, ki naj bi pokazala prednosti že na volitvah, ki naj bi bile v delavskih zbornicah 10. in 11. junija letos. Opozicija, ki je v parlamentu v zvezi s to zakonsko novelo izgubila politično bitko, je spremenjene zakonske določbe naskočila pravno. Eden od opozicijskih poslancev je v imenu hčerke, zaposlene v njegovi pisarni, sprožil ustavni spor zaradi kršitve enega od osnovnih u-stavnih načel, namreč načela enakopravnosti državljanov. Spor je tudi dobil, pri čemer pa velja povedati, da sodniki v obrazložitvi sodbe osnovnega izhodišča, iz katerega je izhajala zakonska novela, niso zavrnili. Bili so le mnenja, da je napaka novele v tem, da zajema prevelik krog sorodnikov. Ker je novela izhajala formalno iz želje, da se preprečijo davčne špekulacije, bi bilo namreč zelo nenavadno, če bi se ustavno sodišče postavilo v zaščito takšnih špekulacij. MARJAN SEDMAK ZARADI STAVKE CARINIKOV Nad 100 tovornjakov ustavljenih pri Trbižu TRBIŽ — Zaradi nenadne stavke osebja carinskega središča pri Rokovem je včeraj obstal ves tovorni promet, zaradi česar je na cesti ustavljenih nad 100 tovornjakov. Carinski uslužbenci so namreč napovedali stavko zaradi slabe prevozne službe. Priti iz Trbiža in drugih krajev na obmejni prehod, pravijo carinski uslužbenci, je včasih skoraj nemogoče, zaradi česar zahtevajo organizirano prevozno službo. Direktor trbiške carinarnice je že včeraj stopil v stik z občinskimi organi, ki edini lahko uvedejo redno avtobusno progo med Trbižem in mejo. Sledilo je zasliševanje Iride Chie-sa, priletne gospodične, prav tako zaposlene v goriški sodni palači. Ženska je vehementno zatrjevala, da se je Smet zmotil in pri svojih trditvah je bila tako odločna, da je celo samega Smeta prepričala, da je delno omilil svojo dosedanjo verzijo. Vsekakor pa goriško državno pravdništvo ne izhaja čisto iz te zadeve. Toliko nejasnosti, toliko negotovosti priča o izredno neurejenem stanju. Izmikajoči odgovori vseh zaposlenih vsekakor pričajo o tem, da s »petoveljsko zadevo* ni bilo vse v redu. In očitno se tega tudi Pascolijeva obramba zaveda. Zato je hotel zagovornik goriškega tožilca odvetnik Kostoris podkrepiti svoje teze z dvema pričevanjema: z bivšim u službencem preiskovalnega urada goriškega sodišča Nosellijem, ki je potrdil, da je zaman iskal Farrovo poročilo, ki ga je šele po dolgem iskanju izbrskal sam Pascoli v arhivu, in s časnikarko tržaškega i-talijanskega dnevnika «11 Piccolo* Mirando Rotterijevo, ki je pričala o okoliščinah, v katerih se je Pa-scoli «spomnil» na Farrovo poročilo. »Natančno se spominjam tistega trenutka,* je dejala. «Pascoli se je med pričevanjem kap. Chirica spomnil, da obstaja Farrovo poročilo in tedaj se je prijel za glavo, kot da bi tisti trenutek ugotovil, da je nanj pozabil.* Kljub temu, da je ta dogodek časnikarki ostal tako v spominu, pa ga istega dne v svojem obširnem poročanju o procesu niti z besedico ni omenila. Včeraj je odv. Maniacco zastavil Rotterijevi še eno vprašanje: »Ali je tožilec Pascoli postavil kap. Chiricu o tem kako vprašanje?* »Seveda, postavil je več vprašanj, se ne spominjam katerih,* se je glasil odgovor. Vendar pa je Iz registracije procesa razvidno, da Pascoli ni v zvezi s tem postavil Chiricu nobenega vprašanja. Prav nobenega. Proces se nadaljuje v ponedeljek. Sodniki bodo zaslišali goriško časnikarko Lauro Canto Alessi, ki bo govorila o svojem srečanju z generalom Mingarellijem in še nekatere druge priče iz Gorice. Osrednji del razprave pa bi moralo biti zaslišanje Walterja di Biaggia. BOJAN BREZIGAR Ranjeni torinski zdravnik Romano Grazio (Telefoto ANSA) HITLERJEVA SENCA ŠE VEDNO STRAŠI Nacistična misel si v Nemčiji žal utira pot tudi med mladež Ponovno v modi češčenje fuehrerja in protižidovski izpadi BONN — Nacisti v Zvezni republiki Nemčiji dvigujejo glave in se vedno česteje javno oglašajo. Tudi obo-rožujejo se, zaradi česar je bila policija v zadnjem času prisiljena sprejeti protiukrepe. Nacistična ideja se je najbolj razbohotila po Westfal-skem in prav v tem delu Nemčije so policijski organi izvedeli nekaj hišnih preiskav. Uspeh ni izostal, saj so odkrili in tudi zaplenili precejšnje število zabojev z municijo, močnim ekplozivom, avtomatičnim orožjem, plinskimi maskami, samokresi, da ne govorimo o «stahlhelmih», to je čeladah wermachta, nacističniii uniformah in propagandnem materialu tretjega rajha. širokopotezno akcijo so izvedli v raznih mestecih Westfa-lije, kjer so tudi aretirali sedem oseb med 18. in 30. letom, ki so pripadale «Wehrsportgruppi». Ta obrambno-športna skupina* tvori skupaj z «vi-kinško mladino* jedro nacističnih organizacij, šest oseb je policija iz- pustila, 26 letnega elektrikarja pa so, ker ga imajo za vodjo, pridržali pod obtožbo «pripadnosti oboroženi tolpi*. Sicer so preiskovalci in predvsem sodna oblast iskali atentatorje, ki so med oddajo dokumentarca «Koncna rešitev* poškodovali dva televizijska ripetitorja. Nič bolje ni v zahodnem delu Berlina, kjer se je prejšnji torek zbralo približno 1.500 Nemcev, ki so hoteli tako «proslaviti» 46. obletnico Hitlerjevega vzpona na oblast. Desničarji so se znesli nad trgovinami in šele ko so pripadniki »Antifašistične fronte* odgovorili s protidemonstra-cijo, so oblasti poslale na ceste na stotine policijskih agentov. V Frankfurtu pa je policija identificirala tri založnike protižidovske revije, kjer je prevladoval slog nacistične protižidovske gonje. Revija «Rjavi bataljon* s kljukastim križem poleg' naslova, se je V torek ali v sredo razsodba na procesu Balbo - Bandera GENOVA — V torek ali najkasneje v sredo bo genovsko prizivno sodišče izreklo razsodbo na procesu proti Gerolamu Banderi in Giu-seppu Balbu, ki sta bila pred približno letom dni v Savoni obsojena na visoke zaporne kazni zaradi izsiljevanja podkupnine pri obnovi potresene Furlanije. Včeraj so namreč govorili prvi štirje zagovorniki, v torek pa bo spregovoril še odv. Monteverde, ki brani Bandero. Poleg Balba in Bandere se morata namreč pred sodiščem zagovarjati še videmski prefekt Spaziante, ki so ga pred letom dni obsodili na 100,000 lir globe in savonski odvetnik Pastrengo, ki je bil obsojen na leto in 11 mesecev zapora; zanj pa je že tožilec zahteval znižanje kazni, ker so mu jo baje sodniki prestrogo odmerili. Proces, ki je lansko leto vzbudil izredno zanimanje, poteka letos v precejšnjem, zatišju. Zadeva je krenila v pozabo, videmski sodniki so medtem arhivirali skoraj vse preiskave, s katerimi so začeli razčiščevati ozadje obnove potresnega področja. Kljub temu je v Genovi marsikdo opozoril sodnike, da deset-tisoči Furlanov še vedno čakajo na nov dom, denar za obnovo pa je izginil neznano kam. PO ODKRITJU TREH SKRIVALIŠČ RB V TURINU Karabinjerji sistematično prečesali nekatera področja v Dolini Aoste Državno pravdništvo demantiralo vesti o domnevnem odkritju gradiva; ki naj bi bilo povezano z zadevo Moro - Ranjenemu zdravniku gre na bolje TURIN Kaj so dejansko odkrili v Turinu karabinjerji posebnega protiterorističnega oddelka, ki ga vodi general Dalla Chiesa? Po četrtkovih govoricah o dokaj sen zacionalnem odkritju ene od glavnih tiskarn rdečih brigadistov in o najdbi gradiva, ki naj bi bilo povezano z ugrabitvijo in umorom predsednika krščanske demokracije Alda Mora (s tem v zvezi se je šušljalo celo o morebitnem prihodu sodnika Achilleja Galluccija, ki vo dj preiskavo o zadevi Moro, v Tu rin) so včeraj na državnem nrav-dništvu znatno redimenziunirali vesti, Preiskovalci naj bi našli le dvg pisalna stroja in dva ciklostila ter nekaj propagandnega gradiva, v katerem pa naj ne bi bile nami gov na afero Moro. Vprašanje, ki si ga postavlja mar sikdo, je ali je prvotne govorice uiiiiimiMiimniuuiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMi PO 56. ŽRTVI SINKRECIALNEGA VIRUSA V NEAPLJU Z BOLJŠO ZDRAVSTVENO SLUŽBO PREPREČITI ŠIRJENJE EPIDEMIJE Odslej neprekinjena dežurna služba in takojšnji posegi tudi na domovih obolelih otrok NEAPELJ — Sinkrecialni virus včeraj ni zahteval žrtve. To je po dolgem času razveseljiva vest, pa čeprav v bolnišnici Santohono niso preveč optimistično razpoloženi: na zdravljenju imajo sicer več otrok, a samo eden, 11 mesecev stari Vin-cenzo Guaracino, je trenutno še v komi. Še vedno pa ugibajo, kako ustaviti epidemijo, ki je od januarja lani do 1. februarja letos napadla 160 otrok, od katerih j, 56 podleglo zahrbtnemu virusu. •iMfiiiiiniiiiriiiiiiimiiiMiiiiMiiiMiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiMiiiiMiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiHiHMiiMiMiimii ANA TOLIJ DOBRININ PRI DRŽA VNEM TAJNIKU ZDA Ameriško-kitajski sporazum skrbi sovjetsko diplomacijo WASHINGTON — Sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin se je sestal z državnim tajnikom Cyrusom Vanceom. Glavna uradna tema pogovorov je bil problem po gajanj o omejevanju strateškega o-boroževanja, a bila je le diplomatska pretveza, saj SovjeLsk zvezo žuli predvsem problem nedavnega ameriško - kitajskega sporazuma. Glasnik Belč hiše Jody Powel je priznal, da je Dobrinin zastavil vrsto vprašanj, predvsem glede stav (ca skupnega ameriško - kitajskega zaključnega komunikeja, v katerem ZDA in Kitajska poudarjata, da se bosta zoperstavile kakršnemukoli poskusu kake države ali skupine držav, da uveljavi hegemonijo in nadoblast nad drugimi. ‘ Za Peking je izraz «hegemonija» sinonim za sovjetsko zunanjo politiko, zato je upravičeno zaskrbljenost Moskve, da bi bil sedanji sporazum naperjen predvsem proti Sovjetski zvezi. Zaskrbljenost pa je formalnega značaja, saj Kitajska ne predstavlja za sedaj nevarnega sovražnika. Vsekakor pa Moskva podrobno sledi razvoju dogodkov. Prišlo je torej do diplomatskega za pletljaja, ki pa ne bo spremenil dosedanjih ameriško - sovjetskih pogovorov o omejevanju strateškega oboroževanja, ‘Medtem pa podpredsednik kitajske vlade Deng Xiaoping nadaljuje svoje potovanje po ZDA. Včeraj je obiskal Atlanto, kjer ni skoparil z napadi na Sovjetsko zvezo. Obiskal je Fordovo tovarno avtomobilov in se je poklonil pred grobom Martina Luthra Kinga. Deng se je z lahkoto vživel v svojo misijo in žanje obilen uspeh med ameriškim srednjim slojem in industrijci: Protaj-vanske manifestacije ga sploh ne iztirjajo, z odmaknjenostjo sprejema promaoistične izpade skupinic, ki ga proglašajo za izdajalca Mao-ve ideologije. Zanimiv je tudi podatek ankete, ki sta jo izvršila «New York Times* in televizijsko omrežje «CBS», po kateri je 24 odstotkov anketirancev izrazilo svoje simpatije Kitajski, le 15 odstotkov pa Sovjetski zvezi. Kljub tajvanskemu vprašanju postaja LR Kitajska iz dneva v dan bolj sprejemljiva za poprečnega Američana, glavni *bau, bau* ostaja le Sovjetska zveza. (voc) Zdravniki in sploh bolnišniško o-sebje je, kljub požrtvovalnemu delu, žal brez moči. Zdravila še niso odkrili, pa čeprav je po mnenju znanega virologa prof. Tarra gotovo, da nebogljene otroke napada sinkrecialni virus, medtem ko so virus coxachie odkrili sicer že oktobra, a v enem samem primeru. Epidemija, prav zaradi svoje razsežnosti in predvsem zaradi presenetljivega števila smrtnih primerov, je našla svoj odmev tudi v organih osrednje vlade. Z raziskovanjem primerov se je bavil že višji zdravstveni svet, vendar brez posebnega uspeha. Prav zaradi boljše koordinacije znanstvene raziskave vzrokov epidemije je minister za zdravstvo Tina Anselmi predvčerajšnjim razpravljala v Neaplju z odgovornimi činitelji, včeraj pa.se je v Rimu sestala pod predsedstvom Andreottija posebna komisija ministrov in izvedencev. Predlbgov kako preprečiti širjenje epidemije jč bilo precej, a vse te bi morali po mnenju neapeljskih predstavnikov bolj organizirano uskladiti. Anselmijeva je tudi poročala o sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je potrdila pravilnost terapije v pomanjkanju primernega cepiva, ki ga trenutno šele preizkušajo na živalih. Prav zaradi tega se je treba poslužiti intenzivne terapije že ob prvih znakih bolezni. Zaradi boljšega nadzora je ministrstvo za zdravstvo poslalo v Neapelj operacijsko enoto višjega sodnega sveta, v bolnišnicah pa bodo uvedli neprekinjeno dežurstvo otroških zdravnikov, predvsem pa se bodo morali- zdravniki brez. odlašanja odzvati vsškemu pozivu po pregle du na domu. (md) Zagrebško sodišče obsodilo tri teroriste na 15 let zapora BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA je zagrebško sodišče obsodilo na 15 let zapora tri atentatorje, ki so septembra 1975 podtaknili bombo na sedež zagrebške kreditne banke, dva obtoženca pa je sodišče oprostilo. Na prvem procesu junija 1976 je sodišče vseh pet obsodilo na smrt. Obsodbo so kasneje spremenili v 20 let strogega zapora. Vrhovno jugoslovansko sodišče je sprejelo priziv obsojencev in razveljavilo prvo obsodbo zaradi nepravilnosti pri postopku. Odkrita spretna organizacija izvoznikov valute RIM — Posebni oddelek finančne straže za valutne prekrške je po dolgih preiskavah po skoraj vseh italijanskih bančnih zavodih odkril ita-Jijansko-švicarsko organizacijo, ki je bila specializirana v nezakonitem izvozu valute. Organizacija je špekulirala predvsem s prihranki italijanskih izšeljencev. Delovanje te organizacije je bilo skrbno preštudirano: tujo valuto so vpisovali v kredit tekočih računov pri Švicarskih bankah pod lažnimi siglami in imeni, katerih so se nezakoniti izvozniki valute posluževali pri svojem poslovanju. Obenem šo ♦obresti* za usluge, ki so jih dobili za te operacije razdelili med sorodnike izseljenih delavcev v obliki ri-mes. S takim postopkom si je organizacija zagotovila stoodstotni dobiček, ker večji del tega denarja ni nikoli prekoračil meje. Preiskovalcem je uspelo zaenkrat aretirati petnajst oseb, trinajs še iščejo, skupno pa menijo, da je bilo v to valutno trgovino zaplete no nad sto oseb. STRASBOURG — Predsinočnjim sta neznanca napadla v Strasbourgu avstrijskega zunanjega ministra Pa-hra in ga oropala denarnice. Po prvi pomoči v neki bolnišnici' je Pahr že zapustil francosko mesto, kjer se je udeležil zasedanja evropskega sveta. . , napihnil kronist s prebujno domišljijo. ali pa so organi javne var nosti odkrili res pomembpo skrivališče in skušajo sedaj s polovičnimi resnicami vsaj začasno potešiti radovednost časnikarjev in javnega mnenja. Kakorkoli že, dejstvo pa je, da se preiskava nadaljuje z mrzlično naglico. Pod večer se je razširila govorica, da naj bi karabinjerji obkolili neko osamljeno kmečko hišo pri Gressoneyu v Do lini Aoste, kjer naj bi se skrivala skupina teroristov. Dstunevo so po zneje odločno demantirali, potrdili pa so vest, da so organi javne varnosti dobesedno prečesal! nekatera aostanska področja ter opravili vrsto hišnih preiskav. Vzporedno s temi preiskavami se nadaljuje tudi lov za Giusepporn Mattiolijem, lastnikom stanovanja na Korzu Ftegina Margherita. kjer naj bi teroristi imeli svoje skrivališče. Mattiolija so karabinjerji iskali že po odkritju prvih dveh skrivališč prejšnji teden, saj naj bi bil med drugim zaročen z enim od a-retiranih deklet. Fant. ki je po rodu Sardinec, se je preselil v Pie mont pred nekaj leti in je bil v službi pri trgovini stanovanjskih prikolic «Roller center*. Obenem naj bi bil tudi povezan s Costantinom Li Volsijem, trgovcem, ki so ga v okviru preiskave aretirali v četrtek v Firencah. Li Volsiju.so doslej sicer dokazali le nedovoljene) posest streliva (zaplenili so mu ducat nabojev kalibra 9), za kar mu bodo v, začetku prihodnjega tedna sodili florentinski sodniki, kljub temu pa tej domnevni vezi preiskovalci pripisujejo precejšnjo važnost. Medtem so si samozvane «oboro žene proletarske škvadre za ustanovitev komunistične osvobodilne vojske* tudi z letakom prisvojile odgovornost za četrtkov napad na jetniškega zdravnika Romana Gra-zia. Kljub letaku, ki skuša z običajno frazeologijo opravičiti podli izpad, je za preiskovalce atentat v marsičem še velika uganka. Kolikor je znano ni doslej še nihče grozil dr. Graziu, poleg tega pa naj bi dinamika napada dokazovala, da so nameravali ubiti zdravnika. Prav zaradi tega sumijo, da naj bi četrtkov nekoliko improviziran atentat bil odgovor teroristov na uspešno preiskavo agentov posebnega proti terorističnega oddelka. Zdravstveno stanje ranjenca se je po včerajšnji operaciji nekoliko izboljšalo, zdravniki pa si kljub temu še vedno pridržujejo prognozo, ker je dr. Grazio izgubil veliko krvi. (vt) Atentat na sedež revije «Re nudo» MILAN — V pretekli noči so neznanci podtaknili požar na sedežu revije «Re nudo*. Škoda ni velika, ker so mimoidoči takoj opazili plamene in poklicali gasilce. Ogenj je uničil le del arhiva. Po mnenju policije, so se neznanci pritihotapili v sedež omenjene revije skozi okno in podtaknili za-žigalno bombo. Policijski agenti so uvedli preiskavo, vsekakor prevladuje teza političnega atentata. Tatvina v vili Giovannlja teoueja L’AQUILA — Šele včeraj se je zvedelo, da so tatovi vlomili v vilo Giovannija Leoneja v Roccarasi v noči med 30. in 31. januarjem. Odnesli so več stvari, med drugim tudi dragocene slike, srebrni pribor, televizijski aparat in druge predmete. pojavila septembra 1977. leta in J| jo tiskali v kletnem prostoru zal? nega stanovanja v Ingelheimu. ““ izdajatelje revije — NSDAP (žarnice nacistične stranke) — je Zv# na republika Nemčija gnila dež*1 z nadvlado Židov. , V Hamburgu pa te dni sodijo 23-$' nega Michaela Kuehnena zaradi rij deljevanja nacističnega propag*1/ nega materiala. Mladi blaznež, dri gače ga namreč ni mogoče imenoV* ti se je izdajal za «gaufuehrerja na' cionalsocialistične akcijske front* in prepričeval somišljenike, ki so *: v uniformah z nacističnimi našit® udeleževali njegovih shodov, da f on «edini zagovornik ideologije nS’ cionalsocialne stranke*. «Združenje za prosti čas — H*8 sa», ki ga je ustanovil Kuahnen, r julija lanskega leta priredilo v dri rani. kjer ni manjkalo ne zastav j* nacističnih emblemov, shod «v p023, stitev Hitlerja*, katerega' je pobe/ po izgredih razgnala in aretirala ganizatorja. Da med mladino še v«“ no prevladuje nacistična misel, J: Kuahnen z nekakim zadovoljstvo^ poudaril tudi pred sodiščem, ko/ pojasnil, da je med služenjem voF škega roka spoznal veliko sori^ ljenikov. Sicer je bil na srečo ni*1; med njimi, kajti Kuehnena so ^ kmalu zaradi »nacionalističnega **' držanja* kratkoimalo izključili iz vOJ' ske. Razsodbo proti Kuehnenu,- ki F med drugim obtožen tudi ščuvait* k rasni mržnji, bodo verjetno izr*v kli že ob koncu prihodnjega tedn*- (md) VATIKAN - V četrtek. 8. ^ bruarja, bo v dvorani Pavla milanska Scala uprizorila v ča* papežu Janezu Pavlu II. pasF «Zgubljeni raj* pisatelja Krysztria Pendereckega. V ZDA ukradli radioaktivni material WASHINGTON - David Dale J*. ukradel iz neke tovarne v Severi* Čarobni 68 kilogramov radioaktivnega materiala. Za vrnitev tega m*te' riala je zahteval sto tisoč dolarje*’’ Vendar je FBI kmalu aretiral mori; Ni pa znano, če jim je uspelo n*r ukradeni material. Funkcionarji 8’ tomskega oddelka so izjavili, da h*3' terial ne mere služiti za izdela*1 jedrske bombe, ker je za to potreba* prekomplicirana oprema in da tud* ne predstavlja resne nevarnosti človeka. H". * IH Poslopje, v katerem je bilo skrivališče brigadistov (Telefoto ANSA) .............................................iiiuiiiiiiiiHiiiiliiiimiiiiiiiiimiiiiiiiii"iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMj,ii|l|lllnillllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||tn|||||||||||||fll,|iii Včeraj grof Drakula in nikdar več BOČEN — Za nekaj noči je v severozahodnih predelih Steržinških gora (Vipiteno) oživel tisti srednji vek, ki je kot obdobje inkvizicij, čarovnic in pošasti razburkal človeško domišljijo. Prebivalci tega prede la so zatrjevali, da se je pojavila v njihovih krajih odvratna pošast, zgubanega in spačenega obraza, ka teri so iz ust štrlela dva izredno dolga podočnika. Odeta v belo pregrinjalo in z nožem v roki je tavala po samotnih in zasneženih gorskih stezah. Marsikdo je to pošast celo videl, ko se je zvečer vračal iz go stilne domov. Je imel >prl tem sam bog Baskhos svoje prste vmes? Doti- čni to z vso silo zanikajo, čeprav so si sami pri sebi obljubili, da se sploh ne bodo več dotaknili vina. Lovci so se dodobra oboroženi podali na pohod, da bi odkrili «grofa Drakulo», ki se je vrnil iz temne preteklosti, da bi strašil uboge ljudi in se po dolgem času spet napil sveže krvi. Toda vsa dobra volja in še tako natančno iskanje nista zalegla. Se je mar lovcev polastil strah že na samo misel, da bi lahko kar naenkrat zagledali pred seboj «gospoda grofa*? Naj bo tako ali drugače, «grof Drakula» je povzročil karabinjerjem precej dela, tudi ker jim «pri- če* — še trde od strahu — »"/J mogle dosti pomagati. Toda katam' njerji so se raje oprijeli druge * _ ze: nekdo, ki se spozna na filmske a'. parate in eksperimentalne filme. •1 je z raznimi projektorji in diap°zl' tivi, krepko privoščil ubogih JMjj so menili predstavniki javnega rad? in pričeli preiskovati v tej In prav so imeli, saj so kmalu iz**/’ dili nekaj mladeničev, vseh med in 22. letom starosti, ki so s pomori' tako imenovane tehnike «japonskd* senc» na smrt prestrašili uboge l'a' ščane. Slednji bodo končno po dolff1^ nočeh strahu in groze spet lahko " miru zaspali, (ml)