MLADINSKI PEVSKI ZBOR
»TRBOVELJSKI SLAVČEK«
Ha&p&ced:
Zlatko Grgoševič: Emil Adamič: Marko Tajčevič: Ivan
Emil Adamič:
St. St. Hokranjac:
Slavko Osterc: Harij Kogoj:
Matija Bravničar: Emil Adamič:
Boris Papandopulo:
Koleda Uspavanka Pjesme dodolske Narekovane za ocem
Drežnica 'Nmau čez izaro Ni mi volja več živeti Vandrovc Bolno čedo Pazar živine •
Kvartet
Zvončki
Dva polža
Ciganska
Jurjevanje
Vanjkušac
Matetič-Ronjgov:
DIRIGENT: ŠULIGOJ AVGUST
Čisti dobitak namjenjen je za siromašnu djecu zbora
Zlatko Grgoševič:
lioteda
Besedilo narodno
Gospodaril poštovani od sveg sela odabrani, rekli so nam ljudi stari, da ti jesi čovjek pravi.
Došli smo se zabavljati, i s tobom veseliti.
Došli smo se radovati, hočeš li nas darovati?
Ili knjigu, ili grošič, da ti bude sretan Božič, a po njemu Stjepan dan, po Stjepanu Ivanjdan: mlado ljeto, Vodokršče i sve ljeto i godište. Gospodam naš, daruj, daruj nas!
Glej, sonce zašlo je v svoj zlati gradič in lunica vstaja aja tutaja.
In plove in plove kot svetel čolnič iz daljnega kraja aja tutaja.
Marko Tajčevič:
Piewnt dodMa
a)	Pred kučom kad igra dodola
Narodno besedilo
Molimo se višnjem Bogu, da udari rosna kiša, da porosi naša polja, i šenicu ozimicu i dva pera kukuruza.
Molimo se višnjem Bogu, da udari sitna kiša, oj dodo, oj dodole.
b)	Pred domačicom
Udri kišo prekapljušo oj dodo, oj dodole.
Cvati ružo na sred dvora, cvati tanka i rumena, ljepotom se ponijela.
c)	Kad idu preko polja
Mi idemo preko sela, a oblači preko neba.
A mi brže, oblak brže. Oblači nas pretekoše žito, vino, porosiše, oj dodo, oj dodole.
Ivan Matetič-Ronjgov:	<Z4X	(Naricaljka)
čače moj! Nemila je vaša sirota, čače moj!
Ah, dobri moj prijatelju, čače moj!
Kega san ja sada zgubila, čače moj!
Ah, čače, nemila je vaša sirota, čače moj!
Ah, ljubeznivi i prijaznivi, čače moj!
Kemu ste vi naše sirote naručili, čače moj!
Ah drobne i maljahne, dobri čače moj!
Nenaučene i nenavajene, čače moj!
Kemu ste ih vi naručili i priporučili, čače moj!
Ah, ke su vam ostale, dragi čače moj!
Kako drevo odsečeno, čače moj!
Drobne i maljahne, mili čače moj!
Kako odsečene grančice, čače moj!
Ah, velo dobro moje, čače moj!
Moje i ovih drobnih sirotic, čače moj!
Istarska narodna.
Emil Adamič:
ftcežnUa
Goriška narodna
Čin čin čin Drežnica, kje so kozice?
Gori na skalici, kjer ni vodice.
Hoja, hoja, hojajaja.
Solnčece sije nam, dežek pa gre, naš mlinar pa melje brez vsake vode. Hoja, hoja, hojajaja.
Emil Adamič
'VUnOu t&z bzcuob
Koroška narodna
’Nmau čez izaro,
’nmau čez gmajnico,
kjer je dragi dom, z mojo zibalko,
kjer so me zibali,
mamica moja,
in prepevali: haji, hajo.
K’ s’m še mih’n biu,
s’m biu dro vesiu,
s’m več barti k’tiro pes’m peu;
zdaj vse minuvo je,
nič več peu ne bom,
zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
Emil Adamič:
hi fni vofya več na svetu živeli
Medjimurska
Dekanovci
Ni mi volja več na svetu živeti, da ja nemam kog vu srcu ljubiti.
Nemam več na svetu nigdi nikoga, nemam majku niti oca živoga.
Emil Adamič:
Vandrovc je privandrov s strgano bisago. Vandrovc moj, lepo mi zapoj!
[/cutdcouc {e
Narodno besedilo
Hlače ’ma s hodnika, pa jih zmerom flika, suknjo pa iz volne, da jo zmirom kolne.
S čevlji brez podplata, pleše sredi blata, kapo ’ma iz gobe, da je vse narobe.
St. St. Mokranjac:
Bot* to- cedo-
Narodno besedilo
Leži čedo, bolno čedo, mutne su mu icrne oči, čedo gori, sve ga boli, oh, ko če mu sad pomoči!
Ta još juče igralo se, tako vedro, tako voljno, a sad leži u nesvesti, težko bolno i prebolno.
Kod postelje majka kleči, suze lete preko lica: »Pomozi mi višnji Bože, oh! spasi mog jedinca!«
A Bogu se ražalilo, dade sanku, lako krilo, sanak sleti bolnom čedu, a čedo je ozdravilo.
St. St. Mokranjac:
Narodno besedilo
Rano podoh na pazar, kupih pile za dinar; Oj, ti pile pileto!
Oj, ti kokorajko!
Oj, ti petle, rano dodi ter mi poj! Oj, ti patko šiga migo!
Oj, ti gusko ševeljajko!
Oj, ti pile pileto!
Slavko Osterc:
Ičuadet
L A. Krylov
Pri opici poredni si osel in kozel
ter Miško, medved zagovedni, izmislijo zasvirati kvartet.
Dobe si note, bas ter alt in gosli dvoje in sedejo v gozdek pod hoje, da bi z umetnostjo svojo zavzeli svet. Začno in drgnejo — soglasja ni... »Postojte, bratci, hoj!« in opica kriči, »kako naj godba gre, ko napak vsak sedi! ...
Ti, Miško, z basom, sedi prediviolo, jaz — prima - grem pred drugo tja, potem bo godba naša šla, še les z goro zapleše kolo! —« Presedejo, začno kvartet, pa spet ne ujemajo se glasi.
»Postojte, jaz jo imam, le počasi,« zdaj osel zakriči, »mi pridemo že v red, če gremo vštric sedet!«
Poslušajo: sedijo v eni vrsti kvarteta prav ne vodijo jim prsti.
In več ko prej med njimi je nazorov in sporov,
kako in kje naj kdo sedi. —
Na vrišč slučajno slavec prileti.
Vsi prosit ga hite, o, naj jih reši zmote: »Vsaj urico,« reko mu, »z nami se pobavi in nam kvartet v soglasje spravi!
Glej, inštrumente imamo in note, samo povej, kako nam je sedeti!«
»Kdor bi rad godec bil, ta mora kaj umeti in tanjši sluh imeti, kot je vaš,« odgovori jim slavec naš.
»A vi, prijatelj, sedite kakorkoli, zagodli prav ne bodete nikoli.«
Zvončki beli po dolinah zazvončkljali so, v zlatem vozu pomlad pripeljali so.
Zveselili so se malčki lepih zvončkov teh, ter domov so jih prinesli v ročicah obeh.
Zvončki beli pa zvonili dalje so,
dokler niso privabili drugih cvetk nam na zemljo.
Matija Bravničar:
Dva f
Karel Širok
Srečala dva polža sta se vrh gore prvi bil je s hišo, i drugi pa brez nje. Prvi polžek je dejal:
»Bratec nagec!
Kam si svojo hišo del?
Ali si jo kam prodal, ali si jo. kje zapil,
ali morda : tolovaj......
te iz'nje : je prepodil?«
Drugi polžek je dejal:
»Bratec, bajtar!
Kam sem svojo hišo del?
Nikdar nisem je imel, nikdar si je poželel.
Res, lepo je v hiši spati, a težko z njo, potovati!« :
Srečala dva polža sta se vrh gore,. prvi je bil s hišo, drugi pa brez. nje.
Emil Adamič:
Ciganska
Fr. Žgur
Sator nad menoj razpet, sajast ves od dima.
Zdravo, pomlad, pisan svet! Zdravo, bogme zima.
Hiše mračne naj gredo, naj gredo mi zbogom, strune pesmi nam pojo vriskajoč za logom.
Čez godalo švigaj lok, pesem živa v pomlad plani, v gostih naših smeh in jok. Svirajmo cigani.
Emil Adamič:	1.S0.ts.1-i0	Fr.	Žgur
Jucievcu*fe
Igraj, sviraj na piščalko	Sveti Jurij tam čez polje	belca jezdi,
pesem živo poskakalko,	dve oči ima, dve	zvezdi,
brundaj v dudo na svireli,	brž odprite okna,	duri,
v duši čudo, hej veseli!	kodri solnčni mu	plameni.
Zdravo, Jurij, polje ravno, igraj kolo naše slavno.
Roris Papandopnlo:
VoHfUušac
Pučka popijevka iz Slavonije
Igra kolo, igra kolo Na dvadeset i dva.
U tom kolu, u tom kolu Liepa Maca igra.
Kakva Maca, kakva Maca, Medna usta ima,
Da me hoče, da me hoče Poljubiti š njima, volio bi, volio bi Neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi, ne dangubi, Sada možeš, koga hočeš Ili mene, il do mene,
Tl ak hočeš baš i mene!
Igra kolo, igra kolo Na dvadeset i dva,.
U tom kolu, u tom kolu Liepi Ive, igra.
Kakve, Ive, kakve, Ive, Grne oči ima.
Da me hoče, da me hoče Pogledati š njima.
Volio bi, volio bi Neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi, ne dangubi, Sada možeš, koga hočeš, Nemoj ljubit, nemoj ljubit, Koga tvoje srce neče.