Gospodarstvo.
¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   m
:..........................................................t
Nekatera vazna opravila v vinogradu.
Z rezjo hocemo sicer vplivati na obliko in primerno rodovitnost trsa, ali reznja sama nas ne dovede do zafieljenega cilja. Uspeh reznje moremo Se pospeSevati z oplevanjem ali izlomom nepotrebnih mladik, z obtrgava-njem zalistnikov ali stranskih poganjkov in s prikrajSevanjern mladik, ki so sicer rodue, a nepotrebne za bodoco rez. Na pomlad poze-ne trs mnogo nepotrebnih mladik; so to po-ganjki iz starega lesa, ki niso rodni in ki jih vecinoma ne rabimo za drugoletno rez. Ti delajo le senco in jemljejo mo6 rodnim in za rez potrebnim mladikam. Pa tudi iz ce-pov in reznikov pozenejo mladike, ki ostane-jo jalove in ki so za prihodnjo rez dostikrat odvefi. Vse te nepotrebne mladike je treba torej pravocasno iztrebiti, da prihranimo mo-Si, ki bi jih sicer po nepotrebnem porabile. Cim preje to opravimo, tern boljSe je, ker gre delo rano izvr&eno, radi lazjega pregleda lepSe izpod rok in ker pride preostala moc kmalu v korist ostalim potrebnim mladikam. S priftetkom druge polovice majnika, ko ne preti vec mraz in ko se je pokazal ze ves zarod, je v nasih krajih 6as za to delo. Ob enem se veze. Ako so uporabljane delavne moci razlicno sposobne, se naj uporabljajo pri oplevanju le izurjeni rezadi, ostali pa naj vezejo.
Pa tudi na Sparonih ali locnjih najdemo dostikrat mladike, ki nimajo grozdja; teh poganjkov sicer ne izlomimo cisto, pac pa jih istocasno prikrajSamo na 2 do 3 liste, ki pomagajo hraniti trs in grozdje, ker imajo dovolj svetlobe. Z oplevanjem preprecimo goSCavo v vinogradu, zrak, svetloba in top-lota, ti za razvoj traja in grozdja neobhod-no potrebni cinitelji, imajo vsled tega boljSi dostop in trsje postane bolj odpomo proti raznim glivicnim boleznim.
Iz navedenega se da torej sklepati, da lahko izvrSuje oplevanje brez Skode le izur-jen rezac.
Z oplevanjem pa Se nismo dosegli vse, marvefc je treba po koncaneni cvetju prikrajSati nekatere ostale mladike in zalistnike, da se ne le ojacijo za prihodnjo rez name-njene mladike, oziroma ocesa, ampak da tudi jagodje bolj debeli in lepse zori.
Po oplevanju ostale mladike poganjajo ze pred in med cvetjera zalistnike in ce pu-etimo te neovirano rasti, gre to le na ra6un onih oces, ki imajo dati prihodnje leto mlad-je in grozdje. Rodovitnost trsja je tarn, kjer se to deloredno opravljavecja.Razven tegasen-cijo zalistniki trs, kar nikakor ni v prilog razvoju grozdja. Iz teh razlogov je torej zalistnike ovirati v rasti. Nikakor pa jih ne smemo prerano prikrajSavati ali pa popolno-ma odstraniti, posebno ne pri trsih, ki so bujne zrasti. Prerano bi bilo jih prikrajSati, predno trs odcvete, in sicer zato, ker bi v tern slufiaju mocno pognali novi zalistniki, ki ki bi jemali pri zalistnikih stojeCim ocesom hrano in ta o6esa hocemo ravno s prikrajSe-vanjem zalistnikov krepiti. Ako bi pa zalist. nike popolnoma iztrebili, bi dobila omenje-na ocesa prevec hrane in bi zacela poganja-ti Se v istem letu ; to bi pa bilo zopet le na Skodo rodovitnosti v prihodnjem letu.
Zalistnike je torej prikrajSavati Se le po-zneje, ko se ni bati, da bi poganjali na novo t. j. n. pr. nekaj casa po cvetju in sicer tako, da pustimo 1 do 2 zalistnikova Hsta. Na ta nacin preprecimo pogajanje novih zalistnikov, ter pri zalistnikih stojecih oces in dosezemo celo, da dobivajo ta ocesa hrano od ze precej razvitih listov, katere smo pri prikrajSanju pustili. Ce pa ti prikraj&ani deli vendarle pozeno nove zalistnike, je te seve-da obtrgati.
Pripomniti je, da pri redno h kolju po-vezanih mladikah zalistniki ne poganjajo tako mocno, nego pri mladikah, ki dalj casa navzdolj vise; tudi poganjajo zalistniki pri enih vrstah bolj, pri drugih manj.
S pravocasnioi prikrajSevan]em zalistnikov krepimo trs, posebno tiste dele, ki pri-dejo za prihodnjo rez v poStev, ker dobe se-daj ti vso hrano in pospeSimo debeJenje in zorenje sadu, kajti po tern delu ucinkujejo zrak, svetloba in toplota temeljiteje.
Poleg prikrajSanja zalistnikov se ima tudi vrSiti prikrajSanje onih mladik, ki so pri pletvi ostale le radi grozdja in ne radi prihodnje rezi. Tako je n. pr. vecinonia vse mladike na locnjih (Sparonih) pa tudi nekatera na reznikih prikrajSati na ta nacin, da ostane nad zgornjim grozdom pri mladiki Se vsaj po 4 do 6 listov. Pustiti manj listov se mora odlocno odsvetovati, ker bi v tern slu-6aju grozdje trpelo na pomanjkanju listov se tvarjajoce hrane, bi torej slabo zorelo in ostalo drobno ter kislo. Iz istih vzrokov ne reze zelenih cepicev brez Skode oni, ki jih odreze ravno nad grozdjem. Ce pozenejo pozneje prikrajSane mladike na vrhu zopet nove mla-dicice, je te odSciniti nad drugim listom.
(K<'nec sledi.)
* *                     *
ZviSajte zavarovalnino proti poiaru. Polet-ni cas se prav pogostoma pojavljajo pozari, bodisi vsled suBe ali pa strele. Ljudje pri nas imajo zavarovana svoja poslopja vecino. ma Se po starih cenah, kljub temu, da je se-daj denar veliko manj vreden. Tako se do-gaja veckrat, da imajo posestmki zavarova-no samo za kakSnih 10.000 K, v resnici pa bi imeli v slucaju nosrefie vec ko 100.000 K Skode. Potem zahtevajo od Jugoslavije, naj jim pomaga. Jugoslavia je drzava, a ne za-varovalna druzba. Zato naj skrbi vsak kmet in poaestnik sam, da pravocasno zviSa zavarovalnino na sedanje cene. Drugace mora slediti vsaki taki nesreci zanesljiv gospodar-ski polom. ZviSati zavarovalnino je dandanes lahka stvar, pristojbine so malenkostne, za-stopniki zavarovalnih druStev vam pojdejo na roko. Pojdite in storite, dokler je Se Cas, po toci ne pomaga ve6 zvoniti !
Licencevanje plemenskih bikov in bikcev od G mescev se vrSi dne 27. t. m. na sej-miScu v Ptuju. Za preiuije so doloSeni viso-ki zneski v petih vrstah. Bikorejci dobijo razen premij tudi potne stroSke vrnjene.
Virurstvo na§e driave. Ptujska vinograd-ska zadruga dovoli si v interesu svojih 6la-nov in vseh vinogradnikov okraja Ptuj, predloziti sledece pojasnilo glede vinograd-niStva. NaSa drzava sestoji ponajvefc iz dezel, ki se pecajo z vinogradniStvom, in sicer vsled tega, ker tla za druge kulture niso primerna. Vsled tega, ker se v naSih krajih vec vina pridela, kakor se ga porabi, ostane v srednjih vinskih letinah 70% vina za izvoz, ker kon-sum v tuzemstvu pridelane mao2ine vina nikdar porabiti ne more. Vsled pomnozene produkcije piva, vsled tezko6 izvoza in tedne trajajofie prepovedi tocenja alkohola ter vsled popolne prepovedi izvoza, je konzum ze na tisoce hektolitrov zaostal in je ze opazati, da ni zanimanja za kupcijo. NaSi dosedanji odjemalci, osobito iz okraja Ptuj, Maribor, Ljutomer in Ormoz bili so vedno NemSko-avstrijci, ki so bili na naSa pove5ini kisla vina vajeni, Vsled oteSkocenega izvoza in raznih Sikan, previsoke carine na vino in celo na sode itd., obrnil se je velik del od-jemalev v Italijo in Ogrsko, ker stavijo Ogri in Italjani mehka in mocna vina na trg in poskuSajo z vsemi sredstvi trgovino na se obrniti. Ker je vino predmet, ki se uziva, in se okus lahko predrugaci, bi bilo mozno, da se konzumenti privadijo na mehka in mocna vina, zato smo v nevarnosti, da izgubimo svoje stare odjemalce, kar mora velik padec cen povrociti, posebno Se z ozirom na to, ker obeta letoSnja vinska letina izvanredno dobra biti. Ako se pomisli, da je obdelova-nje Vinogradov jako otezkoceno vsled rastocih stroSkov drugih predmetov, visokih delavskih plac in da si je kotnaj mogo&e nabaviti material za unicenje Skodljivcev itd., brez ozira na to, da se mora vinograd celo leto primer-no obdelovati, nadalje je Se nevarnosti iz-postavljen, da pozebe ali ga toca unici, kakor tudi trtne bolezni peronospera in oidium,
nadalje, da je tik pred trgatvijo lahko vse uničeno, tedaj vinogradnika ni zavidati v teh razmerah, ako ga padec cen tako katastrofalno zadene in se na tak način tisoči davkoplačevalcev in prav toliko družinskih eksistenc na beraško palico spravijo, in naše vinogradništvo, ki donaša visoke davke, popolnoma uniči. V naši državi je vino največji izvozni predmet ki je zmožen v deželo največ denarja spraviti in s tem valuto dvigniti. Vsled tega je v interesu države izvoz vina pospeševati in omogočiti, dokler so cene v inozemstvu še visoke, ker v slučaju padca cen bi morali za isti denar dvakrat toliko tja dati, kar bi bilo v gospodarskem oziru velika škoda državi. Vsled tega je nujno potrebno omogočiti izvoz vina, ki preostaja našemu kozumu, predno nam konkurenca odjemalce odvrne in vinogradnike uniči.