PRIMORSKI dnevnik *• začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. »eptembra 1944 se je ti-*kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra '944 do 1 maja 1945 v »skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je izftla zaboja Številka. Bil je edini »skani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
•> —i	G
i> 70 ► VS O G -C 70 O	I—: i1:
OTir c
m x z;
C X" L.
o c X5 > x r~
m c x-
o
Poštnina plačana v gotovixi Abb, poetale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 206 (11.929)
Ob valu kriminalnosti, ki razsaja v vsej državi
Vlada okrepila policijske sile za boj proti kamori in mafiji
RlM — Policija bo imela več ljudi in več sred-, ev’ da se zoperstavi valu zločinstva, ki razsaja: zlasti a zajezitev kamoristične in mafijske kriminalnosti in Rpa.dov na vlake. To je najpomembnejši sklep, ki J?®. Je sprejela včeraj zjutraj vlada. Šlo je za prvo CjJ°’ ki odpira jesensko sezono petstrankarske koali-J<L}n se zdi, da ni manjkalo nesoglasij.
. Ministrski svet je torej odobril dva ukrepa, ki ju k Predložil notranji minister Scalfaro, s katerima se (boiStalež pobcije v treh letih povečal za 9.100 enot nj.'J ali manj enako porazdeljenih med cestno, želez-sko, poštno in obmejno policijo) ter se izboljšala srcd-ni a' ki so ji na razpolago, z dopolnilnim finansira-Jem triletnega načrta (za skupnih 600 milijard). Scalfaro, ki se ni izognil polemiki s' tistimi, ki so v teh dneh kritizirali, je zatrdil, da uživajo nje-
ga
Minolovci pripluli v svoje oporišče
KAIRO — Trije italijanski minolovci in pomož-a ladja Cavezzale so se v popoldanskih urah prišle v pristanišču Adabeja, ki bo njihovo izhodišče y Ws čas operacije iskanja min v Sueškem zalim.
Prihodnjih urah se bo poveljnik eskadre kapitan inelli sestal s predstavniki egiptovskih oblasti, da
Se domenili o delovanju italijanskih minolovcev.
govi predlogi popolno podporo predsednika vlade. Užaljen je bil zlasti zaradi polemik ob pokolu v Torre Annunziati. Toda vlada je v bistvu na zatožni klopi: razsaja nasilje kriminalnih organizacij kot sta kamora in mafija, zelo vpliven dnevnik (ki je vladi blizu) kot »Corriere della Sera« je prišel tako daleč, da je objavil naslov »V Italiji vlada kamora«.
Ministrski svet je tudi odobril ponovno predložitev dekretov, ki jih je parlament že zavrnil na »črni četrtek«, 2. avgusta. Gre za majski »zdravstveni dekret«, ki uvaja samoprispevek za zdravila in določa, kdo je oproščen: odvisni delavci in upokojenci z letnim dohodkom, manjšim od 9 milijonov, povišanih na 11 milijonov za starejše od 65 let. Kdor bo hotel uživati olajšave pa bo moral prijaviti državne zadolžnice in prihranke, višje od 2 milijonov lir. Minister Goria je spet predložil odlok o enotni blagajni (za krajevne uprave), prav tako so potrdili dekret o solidarnostnih delovnih pogodbah.
Na prihodnji seji bo minister De Michelis predložil izredni ukrep glede načrta za mladinsko zaposlovanje, ki naj bi obrodil 30.000 delovnih mest. Niso pa sprejeli nobenega sklepa glede Blagajne za Jug, a le naročil ministru De Vitu, naj pripravi ukrepe za utrditev in razširitev pristojnosti likvidatorja. Pravijo namreč, da so v petstrankarski vladi nemajhni spori: Craxi v bistvu noče prepustiti sami KD, prek ministra za Jug, upravljanje 10.000 milijard lir. Zato so vse odložili na prihodnji teden. Kot je videti, so se že prikazale prve težave. Danes pa bo Craxi sprejel župane večjih mest, da se sooči z vprašanjem sodnih izgonov. Vprašanje nujnosti stanovanjske politike je torej uradno na startu.
Trst, četrtek, 30. avgusta '»
-j
o
<3
L.	0--
i
h:	X>
X	X"
!—I
n
j>
!>■
o
o
o
Po sestanku pri ministru Altist
Reševanje Zanussija tik pred zaključkom
Deželni finančni družbi Friulia 10 odst. glavnic
RIM — Vprašanje premostitve krize v pordenonskem podjetju Za-nussi se verjetno vendarle nagiba k rešitvi. Včeraj so se namreč na ministrstvu za industrijo okvirno dogovorili o novem ustroju družbe, zadnjo besedo pa bodo imeli bančni zavodi, katerim novo lastništvo ponuja 73 odstotkov vseh Za-nussijevih dolgov, medtem ko tuje banke za enkrat še vedno zahtevajo 90 odstotkov. Včerajšnjega sestanka pri ministru za industrijo Altissimu so se udeležili predsednik družbe Zanussi Zoppa s, predsednik švedske družbe Elektrolux Warthen, predsednik deželnega odbora Furlanije - Juijske krajine Comelli, predstavniki zainteresiranih bančnih zavodov in predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL UIL.
Novo lastništvo družbe Zanussi naj bi bilo na osnovi sprejetih do govorov sledeče: Elektrolux naj bi razpolagal z 49 odstotki delnic, i-talijanske družbe pa z 51 odstotki, ki naj bi bili tako porazdeljeni: po 10 odstotkov bi imeli deželna finančna družba Friulia, Fiat in Medio-
banca, 18 odstotkov razni finančni zavodi, 3 odstotke pa bi ohranfa družina Zanussi. Drugih predlogov po mnenju ministra Altissima ni in edina alternativna rešitev je komisarska uprava, ki bi verjetno pomenila začetek konca Zanussija. Sedaj bo vlada vplivala na bančni zavod Monte dei Paschi iz Siene, da pristane na sprejete dogovore, srečanje s tujimi bankami pa je napovedano za jutri.
Ob koncu srečanja so predstavniki sindikatov pojasnili novinarjem, da so se v začetku te krize zavzemali za italijansko rešitev, da pa so vzeli na znanje, da je v tem trenutku vstop švedskega partnerja edina konkretna možna rešitev. Pač pa sindikalisti niso skoparili s kritikami na račun dosedanjega vodstva podjetja in so poudarili, da so voditelji Zanussija ža’osten primer italijanskega kapitalizma in da se-gre zahvaliti prav odgovornemu zadržanju sindikata, če imajo delnice Zanussija danes še tolikšno vrednost.
BBr
Republikanci m Jugoslavija
jJ^RpCRAD — Diplomatski u stav]vi„ Tan^a Je zaprosil pred-Za ^ka zveznega sekretariata tjp z^nanje zadeve, naj komen-L °el volilne zasnove republi-- ®kc stranke ZDA, sprejete go/0"1 venciji v Dallasu, ki Ju-nar av,j° uvršča med zasužnjene vj<Jxe' se	Prigti so-
»N - gosP°dariem-
staxnvf3 javn°st,« je dejal pred-Sriieč .,sekretariata, »je s pre-stajp^Hjom sprejela omenjena Puhi iCl1 avtorjev zasnovane re-tvarj nske stranke ZDA, ki poznaj1® hmeljna, vsem dobro *,vj.U Rojstva in resnico o Zgonc,*,. 1 SFRJ Preseneča takšno dovi^anje bližnje in daljne zgo-hje 0 naših narodov, ignorira-Rj ipfnc vloge in dejavnosti SF drža, ,neuvrščene in neodvisne prav ^ ài to toliko bolj, ker so hie[: 13 stališča Jugoslavije te-šer, ’ na katerih se odvija uspe-riških Y?j jugoslovansko - ame-Udari,,. lk°v. To so večkrat po Predi.3 tudi uradni ameriški gotiki v pogovorih z ju-
°vanskimi.« (dd)
Danes v Rimu ob prisotnosti 120 predstavnikov
Manjšine in jezikovne skupnosti v Italiji snujejo združenje za zaščito svojih pravic
BOJAN BREZIGAR
RIM — Danes se bodo v Rimu zbrali predstavniki vseh manjšin in jezikovnih skupnosti v Ita liji z namenom, da ustanovijo svoje združenje, ki naj bi bilo sobesednik vlade in drugih osrednjih oblasti pri snovanju in kasneje pri izvajanju zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti.^ Kot znano je odbor v komisiji za ustavna vprašanja v posl anski zbornici pred kratkim odobril osnutek besedila zakona, s katerim namerava država zaščititi jezikovne skupnosti; od tod izhaja potreba, da se tudi jezikovne skupnosti organizirajo in da lahko konkretneje vplivajo pri dokončnem oblikovanju zakonskega besedila in tudi kasneje, pri izvajanju zakona samega. Današnjega srečanja, ki naj bi bilo nekakšen ustanovni kongres tega združenja, se bo predvidoma udeležilo kakih 120 predstavnikov manjšin med katerimi bodo tudi nekateri predstavniki Slovencev, Nemcev in Francozov, torej treh narodnih manjšin, ki mso neposredno vezane na izvajanje omenjenega zakona, ki bo, kot znano, vseboval samo določila o zaščiti jezikovnih skupnosti.
Današnje zasedanje se bo v popoldanskih urah nadaljevalo z okrog o mizo o dejavnosti manjšin v evropskem merilu. V prejšnji zakonodajni dobi je namreč evropski parlament odobril listino o pravicah jezikovnih manjšin, ki je bila osnova za ustanovitev koordinacijskega biroja za manj razširjene jezike. Italijanski odsek tega biroja naj bi sedaj zadobil širšo bazo in poživil svojo dejavnost, o tem pa bodo danes popoldne razpravljali evropski poslanci. Udeležbo so že napovedali predstavniki KD Loggia, KPI Rossetti (ki je v okviru komunistične skupine zadolžen tudi za manjšinsko problematiko), PSI Baget Bozzo, Sardinske akcijske stranke Columbu ter verjetno tudi predstavnik Južnotirolske ljudske stranke Dal-sass. Vsekakor bo srečanje zanimivo, ker na tej okrogli mizi očitno ne bo govor samo o manjšinskih vprašanjih iz evropskega zornega kota, ampak bodo predstavniki strank nedvomno razglabljali tudi o obliki zaščite v'Italiji sami, kajti aktualnosti te teme se ne bo mogei nihče izogniti.
O PULJ — Predsednik ljudske republike Kitajske Li Hsiennien je včeraj dopotoval' ria uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstva SFRJ. Na svečano okrašenem pulj-
skem letališču so ga sprejeli podpredsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič in druge visoke osebnosti. Po slovesnem sprejemu se je kitajski gost odpeljal na Brione, kjer bo preživel nekaj dni. (dd)
AKCIJA JE STEKLA ŽE PRED 15 LETI
Poimenovanje ulic po naših zaslužnih možeh še mrtva črka
NA 4. STRANI
Konec ropa v Dusseldorfu
n a ronari a<'e<< so včeraj popoldne vdrle v diisseldorfsko banko, kjer sta lw? *a k,, tonala kot talca direktorja in zahtevala pol milijona mark in V||a ta£gl Po treh minutah je policija oba roparja onesposobila in osvo-La	(Telefoto AP)
Danes pričetek študijskih dnevov o prevozih v EGS
NA 5. STRANI
Predšolski nakupi v znamenju mode
NA 4. STRANI
Sinoči v italijanskem nogometnem pokalu
Hud spodrsljaj Triestine
V	3. kolu italijanskega nogometnega pokala je sinoči Triestina v Comu visoko izgubila proti domačemu moštvu z 0:3 (0:0). Triestina je sedaj druga na lestvici skupine 1.
V	skupini 6 pa je sinoči Udinese doma z dokajšnjo srečo premagal Lecce z 2:1 (1:0). Zmagoviti zadetek je minuto pred koncem dosegel Žico. Vi-demčani so trenutno tretji na lestvici v svoji skupini.
Stefanelu miljski turnir Boris Vitez odličen (18 točk)
MIME — Tržaški Stefanel je sinoči v velikem finalu mednarodnega košarkarskega turnirja premagal še moštvo Latinija iz Forlija s 64:55 in tako osvojil prvo mesto na tej prireditvi. Na tem srečanju je odlično igral Boris Vitez, ki je dosegel Kar 18 točk.
V	malem finalu za 3. mesto pa je Yoga iz Bologne premagala Smelt Olimpijo iz Ljubljane s 93:85.
Napad gverilcev v južnem Sudanu
LONDON — Glasnik Narodnoosvobodilne armade Sudana (SPLA) je včeraj v Londonu sporočil, da so njeni pripadniki napadli v južnem Sudanu ladjo, na krovu katere je bilo preko 390 vojakov, ter jih pobili o-krog 270. Po daljšem obotavljanju je napad uradno potrdila tudi vlada v Kartumu, vendar je poudarila, da so v njem bili laže ranjeni samo štirje vojaki. Sudanska uradna agencija SUNA je pojasnila, da so vfadne sile učinkovito odgovorile na napad, prizadele veliko izgub gverilcem ter jih prisilile na umik.
Do spopada je prišlo v noči od ponedeljka na torek na reki Sobat, ki je eden izmed pritokov Nila. Parna ladja z vojaki na krovu je plula iz glavnega mesta gomjenilske pokrajine Ma'akal proti Nasiru, ki leži ob meji z Etiopijo.
Te vesti so potrdili tudi zahodni diplomatski krogi, ki pa niso posredovali točnejših podatkov o spopadu.
Iz varnostnih razlogov ob petih zjutraj pogreb žrtev
Torre Annunziata: na pobudo občinskega sveta jutri manifestacija proti kamori
NEAPELJ — Kot je iz varnostnih razlogov določil kvestor Corri as, je pogreb šestih kamoristov in dveh nedolžnih žrtev nedeljskega obračunavanja med nasprotujočimi si organizacijami kamore v Torre Annunziati, potekal včeraj ob petih zjutraj. Za jutri pa pripravljajo, na pobudo občinskega sveta, javno manifestacijo proti kamori na glavnem trgu mesta. Poleg številnih vidnih političnih predstavnikov in velikega števila mladih, kot je včeraj poudaril župan Domenico Bertone, se bo manifestacije udeležil tudi predsednik komisije za boj proti mafiji Abdon Alinovi.
Medtem ko v mestu vlada še precej napeto vzdušje, se nadaljuje delo preiskovalnih organov. V središču po-
zornosti je zažgan mercedes, ki so ga včeraj našli v okolici Marigliana in na katerem so razvidne luknje strelov, kot na prejšnjih treh. čedalje bolj delikaten pa postaja položaj enega izmed treh aretirancev, čeprav je po mnenju preiskovalnih organov verjetno imel le obrobno vlogo v pokolu in sicer naj bi skupini revolverašev priskrbel avtobus. Po nepreverjenih vesteh gre za kamori-sta Čira Galassa.
O možnosti, da je v pokol vpleten tudi Cutolo, je včeraj spregovoril tudi socialist Giuseppe Rippa, ki je preiskovalcem svetoval, naj razširijo preiskavo tudi zunaj Kampardje in Kalabrije in v prvi vrsti na Sardinijo, kjer Cutolo sedi v zaporu Asi-nare.
25 žrtev zaradi izraelskega napada v Dolini Bekaa
Nov poskus dialoga v libanonski vladi Po mesecu dni prisoten tudi Džumblat
BEJRUT — V okviru enotne libanonske vlade, kjer so zastopane glavne politične in verske sile sprte med sabo, so se včeraj ponovno začela pogajanja o premirju in o prekinitvi silovitih spopadov, ki se nevarno širijo po vsej deželi. Prvič po enem mesecu, se je sveta udeležil tudi voditelj druzov Džumblat, ki je le pred nekaj dnevi izključil vsako možnost dogovarjanja z libanonskim predsednikom, kristjanom Džemajelom, katerega je celo ožigosal kot »mesarja«.
Po izjavah šefa vlade Karameja, se je sestanek odvijal v duhu sodelovanja. Toda kaže, da so se ministri zedinili le glede predloga, ki poverja obrambnemu ministru Osseiranu nalogo, da ustanovi poseben vojaški odbor za zagotovi-
tev miru v glavnem mestu severnega Libanona, v Tripolisu.
Premier Karame je tudi napovedal prihodnjo sejo vlade, ki bo v torek in tokrat 'v predsedniški palači v Baabdi, kar je doslej voditelj druzov odklanjal, kajti vsa četrt je pod kontrolo krščanske milice. Džumblat, ki je ves avgust bojkotiral seje, ki jim je predsedoval libanonski predsednik, se je včeraj pred ministrskim svetom sestal z Džema jelom. Seje sta se udeležila tudi premier Karame in voditelj šiitov Nabih Berri. Vse kaže torej, da se odpirajo določene možnosti dialoga, čeprav Džumblat vztraja pri tem, da bo umaknil svoje čete iz Šufa le po uresničenju političnih reform, na katerih temelji program vlade
nacionalne enotnosti in ki so doslej le mrtva črka. Medtem ko se je življenje v Bejrutu vrnilo v normalne tokove, je tudi predvčerajšnjim ponoči prišlo do silovitih spopadov med kristjani in druži na Šufu. Boji divjajo, kljub nedeljskemu dogovoru, ki so ga sprejele vse nasprotujoče strani, tudi v Tripolisu, kjer so predvčerajšnjim izgubile življenje štiri osebe, 10 jih je bilo pa hudo ranjenih.
V predvčerajšnjem letalskem napadu izraelske vojske v Dolini Bekaa, kjer imajo svoje oporišče prosirski Palestinci, je po do sedaj razpoložljivih podatkih zgubilo življenje 25 oseb, po poročilih falangističnega radia pa IGO. Bomba je, po pričevanju tamkajšnjih dopisnikov, zadela zapor, kjer so zaprti Arafatovi pristaši.
Ponovno groba
* V
represija v Čilu
SANTIAGO DE CHILE — Policijske sile so nastopile z običajno grobostjo proti študentom in nasprotnikom Pinochetovega fašističnega režima, ki so pred-sinočnjim ponovno demonstrirali v raznih čilskih mestih. Demokrate, ki so pred predsedniško palačo vzklikali proti vojaški diktaturi in ljudske sprevode proti lakoti v predmestjih je policija razgnala s pendreki in močnimi vodnimi curki. V San-tiagu in Valparaisu so tako zabeležili več ranjencev, v zloglasne Pinochetove ječe pa 50 spravili vsaj 50 ljudi.
Zaradi okvare v glavnem računalniku
Spet odložen vzlet Discoveryja
CAPE C AN AVER AL — V ameriškem vesoljskem vzletišču so spet prenesli čas izstrelitve vesoljskega trajekta Discovery. Izstreliti bi ga bili morali včeraj ob 8.35 po krajevnem času, to je ob 14.35 po našem, že nekaj ur prej pa so ugotovili okvaro v glavnem računalniku vesoljske ladjice.
O odložitvi vzleta je na posebni tiskovni konferenci spregovoril direktor programa vesoljskih trajektov pri NASA Jesse More, ki je dejal, da bi zamuda ne smela biti večja od 24 ur. More je tudi obrazložil, da glavni računalnik na vesoljskem trajektu nadzira najbolj kritične faze vzleta, in sicer odklop pomožnih raket ter velikega rezervoarja po prvih minutah leta. Gre za silno delikatno avtomatsko operacijo, saj bi že napaka ene milijoninke sekunde preprečila polet na predvideno krožnico okrog Zemlje. More je nazadnje omenil, da so meteorološke napovedi za danes in za prihodnje dni ugodne, tako da odložitev ne bi smela ustvariti posebnih težav.
I Discovery je po Columbii in Challenger ju tretji ameriški vesoljski trajekt, katerih glavna značilnost je v tem, da lahko večkrat poletijo v vesolje. Včeraj je njegova izstrelitev bila že tretjič preložena, saj bi moral prvič vzleteti junija. Vsakikrat je to' preprečila okvara v glavnem računalniku.
Na sliki (telefoto AP): Discovery je ostal na vzletišču.
Podražitve le grožnja in pritisk na vlado
RIM — Grozilne napovedi predsednika vsedržavnega združenja trgovcev Orlanda o znatnih podražitvah vseh vrst blaga od 1. septembra so naletele na ostre negativne reakcije, ki se še niso polegle. Delavski sindikati so si enotni in označujejo izjave predsednika Coni commercia za »teroristične«, njegove utemeljitve z rastočo vrednostjo dolarja za izmišljene in lažne, prav tako Orlan-dovo sklicevanje na posledice preureditve količnikov davka na dodatno vrednost IVA. Zato sindikati pozivajo vlado, naj tistim trgovcem, ki bi neupravičeno povišali cene, ukine . pomoč pri plačevanju socialnih dajatev za osebje
Predsednik Vsedržavnega združenja konzumnih zadrug Barberini je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da je vsak alarmizem glede hitrega naraščanja cen povsem neupravičen, če se upoštevajo gibanje cen na debelo, preureditev IVA in tečaj dolarja, ki zelo malo vpliva na
maloprodajne cene prehrambn 6 blaga. Po njegovem mnenju bi se j gli do konca leta nekoliko P0"1! y|t testenine, riž, pecivo, sadni sok • govedina in s vini na, mlečni lZ“ jg. ter sadje in zelenjava, nespretne ^ ne naj bi ostale cene kave, v' . sladkorja, mleka, olivnega olja in, rse kajenega 1hesa, medtem ko naj m ^ maslo, olivno olje in paradižniki lo nekoliko pocenili.	. •
Zato ni torej razloga za P^Sjj stične napovedi, če bodo le vsi s ■ svojo dolžnost, od trgovcev do. de, bo možno obrzdati naraščaj cen pod 10 odst. v celem
in zlasti pristojni minister
, ki ni izpolnil obvez o konk^ ^
Sam Altissimo sicer trdi, da si če zavezati glave, preden je P^p
pa pride spet na zatožno klop v ,gSi-in zlasti pristojni minister , (njfr mo, ki ni izpolnil obvez o konk ukrepih za dejansko nadziranje ^
” Vj!
na«, njegovo brezskrbnost P<a n^!f^ni ni sindikalni, zadružni in P°fc0rn-krogi ocenjujejo kot potuho Coru merchi in Confindustrii.
BENETKE — Italija in Indija sta predstavili filme včerajšnje tekmovalne sekcije: »Uno scandalo per bene« (Škandal) Feste Campanileja in »Paar« (Prehod) Goutama Ghosha. »Paar« spada k delom, ki jih filmska indijska produkcija namenja predvsem svetu, festivalom, gledalcem in kritikom. V Indiji takih filmov nimajo prav posebno radi. Glasbene komedije in komični filmi zasedajo prva mesta na preferenčnih lestvicah. Filmi, ki so namenjeni tujini pa imajo v glavnem vsi eno stalno komponento ne glede na tip zgodbe, ki jo opisujejo. Osnova vsega je vedno opis velike indijske bede, lakote in socialnih krivic, ki so še danes na dnevnem redu, pa čeprav je Indija doživela Gandijevo revolucijo. »Paar« nam je včeraj dokazal, da so »nedotakljivi« še danes zelo daleč od elementarnih človečanskih pravic. Nau-rangia in Rama spadata v to kasto.
Iz borne vasice Bihar, skupinica hiš iz slame in blata, sta pribežala v Kalkuto. Tu naj bi Naurangia dobil delo, s katerim bi lahko preživljal sebe in nosečo ženo. Revščina, v kateri sta, je enostavno nepopisljiva. Lahko odpremo tu majhen oklepaj v zvezi s psihologijo tujega gledalca, ki si ogleduje filme iz tretjega sveta ali v tem primeru filme o bedi, v
Včeraj na ekranih beneškega filmskega festivala
Lakota, beda in socialne krivice v uspelem filmu Indijca C. Ghosha
kateri še živi indijski narod. Gleda nje takih filmov povzroča neizbežno psihično reakcijo, ki gre lahko od sočustvovanja do jeze ob občutku nemoči, ki ga imamo, ko gledamo trpljenje sočloveka in mu ne moremo pomagati. Polni občutka usmiljenja zapuščamo kinodvorane in v nekaj minutah pozabimo na vso stvar.
Ghosh je tako skonstruiral film, da nam je odvzel možnost doživljanja take katarze. V zadnjih sekvencah nam dokaže, da je vse naše sočustvovanje, vsa jeza, ki se nam je porodila, čisto brezsmiselna, čisto za man. Glavna junaka, ki gonita svinje z enega brega Gangesa do drugega, da bi lahko zaslužila par rupij, minimalno vsoto, ki jim zadošča za povratek domov, ne potrebujeta na-
šega usmiljenja. Njima je dovolj to, da lahko skupaj ležita v kolibi pod dežjem, srečna, da Rama ni izgubila otroka zaradi prevelikega fizičnega napora. Ghosh nam v nekaj sekvencah oriše pomembno lekcijo o skromnosti. Iz kinodvorane bomo sicer šli poklapani, ampak ne iz običajnih raz logdv. Edina opomba, ki bi jo lahko naredili filmu, je ta, da je v prvi polovici nekoliko preveč ohlapen. Ghosh se je preveč pomudil ob dogodku, zaradi katerega morata zakonca zapustiti rodno vas. Res •■škoda, saj bi sicer lahko govorili o novi umetnini indijskega filma.
Pasquale Festa Campanile nam je po svoje tudi poskrbel lekcijo o film ski umetnosti. Dokazal nam je, kako se lahko naredi slab film. Doka-
zal nam je, kako se lahko slabo režira dva sicer zelo dobra igralca, v tem primeru Giuliano De Sio in Bena Gazzaro. Prvi je naprtil maloverjet-no vlogo vdove, ki dvanajst let pričakuje moža, o katerem ni ne duha ne sluha po makedonski vojni. Tudi Ben Gazzara, ki v filmu igra vlogo slavne italijanske figure iz črne kronike »Lo smemorato di Collegno« ne prepriča. Pa kako naj tudi bi. Na obraz so mu prilepili brado in s tem so verjetno upali, da bi zgledal mož srednjih let. Prav gotovo so tudi upali, da bi tako redukcijo televizijskega filma (traja približno pet ur v dolgi verziji) dobro sprejeli kritiki. Obe upanji sta kmalu zamrli. Škoda obeh igralcev. Od režiserja si tako in tako nismo mogli
pričakovati kaj visoko kvalHe^ne^a
Benetke izven konkurenc®^.
Če smo v konkurenci videli ^e. kaj klavrnega, so nam	g0'
rajšnje sekcije predstavile nek J v nimivih filmov. Med le te spade- ^g. gotovo izraelski film Meakorm ra. raghim (Za rešetkami) Urijo basha. Krut in dokaj somozo v film o stanju političnih jetn} versk* Izraelu. Arabci in Židje, uecni ^ in politični spopadi bogatijo 1 ^ito ki bi sicer lahko spadal v ze ^ebol' polno kategorijo filmov o	pel
nih odnosih med jetniki, oko J^iva minut ploskanja prisotnega oo je pozdravilo režiserja, ki 1	^sef'
predstavi. Vidno ganjenemu .rfal ju je nekdo izmed gledalcev z da je »dober Žid!«. Nam ee F dober Arabec ...	. ateisti'
Claude Lelouch je včeraj P'(živijo vil svoj film »Viva la življenje! ) v nočnem Pro^r „wjj£ te' začetku filma se na ekranu P'^cgin žiser sam, ki prepoveduje 0 širjenje novic ali podatkov o (it
Z ene strani res nima smvs} • in0-spregovorili o filmu, ki s% v a je rate ogledati, z druge stran to lahko tudi prijazna poteza, pritegne občinstvo v kmo^0t
Zasedanja ilalijansko-avstrijske delovne skupine
Stvarno zanimanje Avstrije za tržaško pristanišče
Pomen Trsta kot trgovinskega središča je po 2. svetovni vojni precej upadel
TRST — Včeraj se je v Trstu začelo zasedanje italijansko - avstrijske delovne skupine, ki sta ji vladi obeh držav dali nalogo, naj izdela stvarne Predloge za razvoj gospodarskih in predvsem trgovinskih odnosov med Avstrijo ln tržaškim pristaniščem. Kat poroča tržaška pristaniška ustanova, bo delovna skupina pregledala operativne zmožnosti in cene za posamezne storitve trža-§ke luke, s čimer nameravajo seznaniti vsa avstrijska podjetja, ki delujejo r'a Področju zunanje trgovine.
Pomen Trsta kot trgovinskega središča je močno upadel predvsem po fugi svetovni vojni. Prej so se njenega pristanišča posluževale ne samo de-Ze*e današnje Avstrije, ampak tudi današnje Češkoslovaške in Madžarske in sploh vsega Podonavja. Zdaj se te dežele obračajo pretežno na pristanišča severne Evrope. Eden izmed elementov, ki ovirajo povratek trgovinskega pro-meta iz teh dežel na luke severnega Jadrana pa so visoke cestnine, ki jih le treba plačati na Avstrijskem. Tudi o tem vprašanju bo razpravljala avtorsko - italijanska delovna skupina, ki bo zasedala do jutri.
Ultrazvok za koprsko zdravstvo
Od 1. septembra dalje
Na slovenski obali cenejše počitnice
PORTOROŽ — Turistična sezona na slovenski obali še naprej dobro kaže. Trenutno je v tukajšnjih hotelih, zasebnih sobah in kampih 10350 gostov, kar je 17 odst. več kot lani istega dne.
Seveda je treba dodati, da je te dni druga značilna avgustovska luknja. Mnogi namreč čakajo na prvi
Za ljubitelje lahke glasbe se obeta drevi v Portorožu prav lep večer. Ob 21. uri bo namreč v Avditoriju nastopil znani italijanski kanta vtor Toto Cotugno. Vstopnice po 600 ND je mogoče nabaviti tudi v predprodaji v portoroških turističnih agencijah.
september, ko bodo tukaj stopile v veljavo posezonske cene.
V turistični organizaciji Portorož bodo cene znižali za 20 do 30 odst., v Rivieri do 40 odst. in v zasebnih sobah od 34 do 40 odst. Tako bo septembra polpenzion v hotelu b kategorije moč dobiti že za 800 dinarjev (v hotelih Piran), ali pa tudi za 1379 din (hoteli Bernardin). Prenočišče v zasebnih sobah prve kategorije bo za domačega gosta 300 dinar jev na noč po osebi, počitniško sta novanje za štiri osebe pa 1250 dinarjev.
Povejmo še, da so kampi na slovenski obali zasedeni eno tretjino in da bo v portoroških hotelih med 7. in 21. septembrom izredno težko dobiti prenočišče.
B.Š.
KOPER — Kaže, da koprsko zdravstvo ne bo imelo več dolgo težav s preiskavami z ultrazvokom. Te dni so namreč dobili uvozno dovoljenje za uvoz aparature, prepotrebne pri trebušnih in ginekoloških preiskavah.
Doslej so morali bo'niki na te pre-i glede z ultrazvokom v Ljubljano, na '■ Koprskem ginekološkem oddelku pa i so si majhno, prenosno aparaturo spo-I soja li iz Trsta. Napravo znamke To-• shiba je zdravstvenemu centru daro-I val portoroški turizem, natančneje — I portoroška igralnica.
I V zdravstvenem centru pa so se za | nakup povezali še z Brežicami in Mur-t sko Soboto, da so vse tri ustanove kupile enak aparat in s tem dosegle višji popust (kot bi ga vsak zase) pri proizvajalcu. Poleg tega pa bo zaradi enotnosti enostavnejše servisiranje in skrb za nadomestne dele. Aparaturo naj bi v koprsko bomšnico dobili še pred koncem tega leta.
I
Na pomolu v Strunjanskem zalivu
Znova zasačili tihotapce
n- STRUNJAN — Pomol ob plaži Hotela Svoboda v Stru-bil to noč znova vmesna postaja tihotapske poti ok i- Italij° Jugoslavijo. Patrulja prometne milice je n °j* treh zjutraj zalotila ob pomolu parkiran tovornjak, tn, ■ terega so nalagali kartone. Takoj ko so ustavili pa-Pa - avtomobil, pa so miličniki zaslišali glas motome-c°lna, ki je v hipu izginil v noč.
Obnovljen Polajev stolp v Sežani
SEŽANA — Jutri bo ob 16.30 otrovitev Polajevega stolpa v Sežani. Stolp je bil zgrajen 1857. leta,- ko Sc i® pripeljal v Sežano po novozgrajeni železnici cesar Franc Jožef. Zob časa je načel tudi ta stolp in h' bil iz leta v leto ubožnejši in skorajda pred propadom. Letos je stolp le našel investitorja in to OZD ‘UTOK« - Tovarna usnja iz Kamnika, ki je objekt a-UaPtirala in bo v petek predan namenu. V stolpu so feieni prostori, kjer bo UTOK prodajal svoje pro-*v°de kot so: usnjena konfekcija iz ovčje in svinjske apc. ovčjega in svinjskega velurja, usnjena galante-r,Ja 'n krzno.
i K^°memben je tudi posluh, ki ga je pokazal UTOK i Jamnika do umetniških vrednot. Ne samo to, da stolp dobil svojo nekdanjo podobo; v njem so omo-j”ci’i, da bodo likovni umetniki iz Slovenije in tudi ■ zamejstva lahko prodajali svoja dela. Ljubitelji 11-d°J'ne umetnosti bodo ob otvoritvi lahko občudovali eia priznanih likovnikov Pavla Medveščka, Klavdija do i’ ^totodma Sedeja in Silvestra Komela. Skrb za je p°lnjevanje likovnega programa v Pohijcvem stolpu l# Povzela Zveza kulturnih organizacij Sežana - Ma-
V() Vsekakor nudi prenovljeni Polajev stolp Sežani no-Podobo in bogatejšo kulturno in prodajno vrednost.
A. PERŠOLJA
Da gre za tihotapsko blago, ki so ga z gliserjem pripeljali z italijanske strani do Strunjana, ni bilo več nobenega dvoma. Ob tovornjaku znamke Mercedes so pri-je’i tudi šoferja in lastnika, 38-letnega Mika Paliča iz Gospiča. Ko so odprli prve kartone, so v njih našli predmete tako imenovane okrasne galanterije, ki jih največkrat vidimo na stojnicah s spominki ob vsej obali.
Spisek predmetov je dolg. V kartonih je bilo: 35.712 različnih plastičnih in kovinskih ogrlic, 13.986 denarnic iz plastike in skaja, 12.000 obeskov v obliki pištol, 3.886 zapestnic in 62 kg sponk za lase, uhanov in podobne drobnarije. Pri ocenitvi vrednosti pretihotapljenega blaga so kriminalisti UNZ Koper upoštevali le polovično ceno od tiste, po kateri podobne predmete prodajajo na stojnicah. Že po tej ocenitvi znaša vrednost materiala več kot 8 milijonov dinarjev. Zoper voznika tovornjaka so odredili pripor, med preiskavo pa bodo skušali izvedeti, kdo so še drugi členi tihotapske verige.
Na Koprskem zdaj že dolgo opozarjajo, da je večina kiča na naših stojnicah s spominki tihotapskega izvora, največ iz Honkonga in Filipinov. Prodajalcem pa ne morejo stopiti na prste, ker imajo le-ti dovoljenje, da se ukvarjajo z domačo obrtjo, ki ga izdaja občina, kjer prodajalci stalno prebivajo. Na dovoljenju pa je dolg spisek predmetov, katerih naj bi izdelovali. Med prodajalci podobnih spominkov na slovenski obali si jih je tako dovoljenje največ pridobilo v Zagrebu. Kaj imajo plastika, školjke in drugi »stancani kič« skupnega z domačo obrtjo, pa ni težko uganiti.
IZTOK UMER
Trpinčenje živali ?
VIDEM — Tu pa tam na Furlanskem se na va ških praznikih še kdaj pomerijo v metanju rink na gosi: zmaga, kdor ovije gosji vrat z večjim številom rink.
To igro so pred kratkim priredili na prazniku športa v Bertiolu pri Codroipu, zaradi nje pa je prišlo do prave afere. Predstavniki gibanja zelenih, lige proti lovu in drugih ekoloških združenj so namreč prijavili organizatorje zaradi »trpinčenja živali«.
Pravi kovaški mojster
Trideset kilometrov od Rovinja, v slikovitem zaselku Krtunu, je postal prava turistična atrakcija navaden kovač. Pravzaprav je Mate Frkovič pravi mojster in, kakor kaže slika, tako spreten, da lahko okuje tudi jajce, ne da
bi ga seveda razbil.
°bčin£aor^a- ajdovska in sežanska jubilej te praznujejo pomemben 40 iet' Strtega oktobra bo minilo oj « : j ar so se v Gojačah nedaleč sešu "fSčine no prvem zasedanju osuql ““Postana okrožnega narodno-ti°rsfcn n 9a odbora za Srednjo Pri-S|0y °- Obletnico tega za primorske bod0 ,Ce, zelo pomembnega dogodka 16. *rastHi na proslavi v nedeljo, Slavnn,mbra ob 15. uri v Gojačah. JQnk0 Stf govornik bo Julij Beltram leti ,..se je zasedanja pred 40 0a odh ^ kot predstavnik izvršne-PrOS(_ "Ta OF slovenskega naroda. retiCa v~ prirejata krajevna konfe-torenr, Gojače in občinska kon-Pa ‘Se a. SZDL Ajdovščina, udeležili »»orsjJe bodo predstavniki vseh pri-fUdi n, občin, vabljeni pa so seveda .2oser?t,e^lc' zamejstva.
Pi šoij ,nie v nekdanji gojaški osnov-nQdaijn-3e bilo izrednega pomena za yjfj1 razvoj narodnoosvobodilne-krepjj anl? na Primorskem ter za ^ y/^toske oblasti na tem ob-tyjhn: ^°or odposlancev v Gojačah, le bii0	pod pobočji Kuclja,
£efc Vf), J^avzaprav nekakšen zaklju-°°re ,Ue° v narodnoosvobodilne od-°fHoknZ nh ie predsedstvo SKOS z !,oe ^ . razpisalo 1. marca 1944. Vo-f°tekalJ na osvobojenem ozemlju •toft. m ^ed 25. marcem in 30. apri-. 22 „ "rimorskem, kjer je od 11. fa,	divjala sovražna ofen
fati y,\ ni bilo mogoče organi ' ^jeinr0 Pokrajinski odbor OF fnifo j; °”°Vno razpisal volitve kra-
Jfrodnoosvobodilnih odborov ?Sti°bort;i nceu v okrajne narodno-ale nVf, skupščine, te naj bi po-edn0	'5- maja do 15. julija. Vzpo-
^°*efcaia .Stvarni je na Primorskem tudi upravno politična reor-
Pomemben jubilej v ajdovski novogoriški in sežanski občini
ganizacija. Manjša okrožja so združili v večja. Nastalo je srednjeprimor-sko okrožje z okraji Vipava, Ajdovščina, Gorica, Miren, Sežana in Komen. Novembra 1944 so okrožju priključili še Tržič.
Volitve so se na osrednjem Primorskem pričele z zamudo, šele sredi junija. Tako so 15. junija volili v kraju Zavino, 24. junija v Podragi, 25. junija na Gočah, Erzelju, Brjih, v Ozeljanu, Šmihelu, na Visokem, v Oseku, na Vitovljah in v Užičah. Za radi nenehnih nemških napadov so se volitve ponekod zavlekle v jesen, zlasti na Krasu. Do konca oktobra so od predvidenih 186 izvolili 127 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO). Volitev niso uspeli opraviti ne v okraju Gorica ne v okraju Tržič.
Volitve so bile lajne. Vodile so jih volilne komisije. Volilno pravico so imeli vsi nad 18 let stari prebivalci, ki niso sodelovali z okupatorjem. Ob volitvah je vladalo veliko navdušenje. Spremljali so jih številni mitingi in zborovanja (Sveto, Podraga, Renče). Največje je bilo 31. julija 1944 v Šmarjah na Vipavskem. Volilna zborovanja so bila zelo pomembna za volilno kampanjo. Na njih so namreč obravnavali pomen volitev in pojasnjevali sporazum med NKOJ in ju goslovansko begunsko vlado (spora zum Tito - šubašič).
Takratne volitve so bile izrednega pomena za naš narodnoosvobodilni boj. Pomenile so vključevanje najširših množic v gradnjo ljudske oblasti in njihovo povezovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem. V Slovenskem Primorju pa so volitve hkrati dobile še rtom razsežnost. Pomenile so uresničevanje odloka vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda in II. zasedanja AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji in Jugoslaviji. Zato je bila veliko udeležba na volitvah — v srednjeprimorskem okrožju kar 96-odstotna — hkrati tudi nekakšen plebiscit za Titovo Jugoslavijo.
Po izvolitvi KNOO in odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so v septembru zasedale narod noosvobodilne skupščine. Ajdovska se je sestala 9. septembra na Brjah, mirenska dan kasneje v Mirnu, vipavska 11. septembra na Erzelju in komenska 13. septembra v škrbini. Skupščine v Sežani, Gorici in Tržiču se kljub pripravam, niso uspele sestati.
Četrtega oktobra 1944 se je v Go jačah na ustanovni seji sesia še okrožna narodnoosvobodilna skupščina za srednjeprimorsko okrožje. Zaradi na glice in posebnih razmer volitve od poslancev niso bile neposredne, am pak so jih zbrali iz odposlancev, voljenih za okrajne skupščine. Zaseda
n ja v Gojačah se je udeležilo 163 odposlancev od 264 vabljenih. Iz goričkega okraja jih je prišlo 27, iz mirenskega 29, iz vipavskega 14, iz komenskega 44, iz sežanskega 16 in iz Tržiča eden. Na zasedanju so bili tudi Julij Beltram Janko kot predstavnik izvršnega odbora OF slovenskega naroda, Franc Kimovec Žiga kot predstavnik pokrajinskega odbora OF in pokrajinskega komiteja KPS, Avgust Dugulin - Maks Potočar kol predstavnik pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, predstavniki narodnoosvobodilne vojske, duhovščine in narodnega sodstva.
Na skupščini, ki jo je v sila težav ni h razmerah, Nemci so bili namreč zelo blizu, vodil Srečko čebron -Zdravko, so najprej izvolili izvršni odbor. Za predsednika so izbrali Mirka Pirca Slavka, ki so ga nato četniki spomladi leta 1945 zverinsko u bili, za tajnika pa Bogomila Vižintina. Med 16 člani izvršnega odbora sta bila tudi dva predstavnika italijanske manjšine — dr. Grion iz Gorice in Romano Fumis iz Ronk. Izvolili so tudi sodnike okrožnega in okrajnih narodnih sodišč. Za predsednika okrožnega narodnega sodišča so izvolili Albina Godino, pravnika iz Trsta.
V referatu Nika Pogačarja, člana okrožnega odbora O F za Srednjo Pri-
morsko, ter nato v razpravi so poudarili, da bo treba zdaj vložiti vse napore za dokončno osvoboditev, hkrati pa začeti priprave za prevzem o-blasti na vsem ozemlju po osvoboditvi. Posebnih sklepov zaradi bližine Nemcev, zaradi tega so morali zase danje celo predčasno končati, niso sprejeli. To nalogo so nadolžili svojemu izvršnemu odboru, ki se je nato sestal že 21. oktobra.
Odposlanci pa so sprejeli resolucijo,
v	kateri so ubljubili, da bodo zastavili vse sile — in če bo treba tudi življenja — za varovanje demokratičnih pridobitev NOB, da bodo ščitili pravice narodnoosvobodilnih odborov kot nosilcev oblasti, nudili vso pomoč partizanski vojski in prizadetemu civilnemu prebivalstvu ter da bodo neizprosni proti vsakemu, ki bi si drznil rušiti narodno enotnost, borbenost in pripadnost k Jugoslaviji.
V mesecih do konca vojne so nato okrožni izvršni odbor in nižjestopenj-ski organi oblasti v srednjeprimorskem okrožju skrbeli za vse zadeve javne uprave. Spodbujali so gospodarski, socialni in kulturni napredek okrožja ter pri tem seveda ves čas pomagali borcem NOV. Po osvobodit
vi	so kot edini nosilci oblasti prevzeli vso javno upravo na območju Gorice, Krasa in Vipavske doline. Po novi upravni razdelitvi 6. maja 1945 se je na tem območju iz severnoprimorskega, zahodnoprimorskega in sred njeprimorskega okrožja oblikovalo goričko okrožje. Del srednjeprimorske-ga okrožja (okraja Tržič in Sežana) je pripadel tržaškemu okrožju.
Vaščani Goječ vabijo na proslavo 16. septembra luči vse zamejske Slovence.
BRANKO SOBAN
x
Pred 15 leti slekla na občini akcija za poimenovanje ulic po naših zaslužnih možeh
Koliko časa bomo še čakali, da bo vprašanje rešeno ?
Številnih obletnic se v vseh teh mesecih spominjamo — obletnic, ki so pomembne za nas kot Slovence, za našo udeležbo v narodnoosvobodilnem boju, za boj našega ljudstva proti fašizmu itd.
So pa še druge obletnice, ki jih tudi ne smemo pozabiti in ki predstavljajo pomembne etape v boju za naše pravice. Bilo je na primer sredi poletja 1969, ko je takratna občinska komisija za toponomastiko, ki ji je načeloval občinski odbornik Luciano Ceschia (v njej pa je bil tudi prvi slovenski odbornik Dušan Hreščak) sklenila, da v skladu s programskimi obveznostmi tedanje uprave leve sredine v tržaški občini poskrbi za rešitev vprašanja poimenovanja ulic in cest v vaseh, ki spadajo pod tržaško občino po raznih zaslužnih slovenskih možeh.
Ta takratna dobra volja tržaške občinske uprave je seveda naletela na velik odmev med slovenskim prebivalstvom, ki je bilo vedno vajeno, da je vsak njegov namig na to, da bi kakšna ulica v slovenski vasi nosila ime zaslužnega Slovenca naletel vedno na velik odpor, na ostre napade s strani desnice in vseh njenemu stališču podobnih strank in organizacij. To da so lahko tedaj tudi sami povedali svoje, izrazili svoje predloge
in zahteve, je imelo za posledico, da so se po naših vaseh nenehno vrstili sestanki, tako samih domačinov, pa tudi sestanki s predstavniki že omenjene komisije, na katerih so bili podani že konkretni predlogi. Serija takšnih posvetovalnih večerov se je začela meseca julija 1969 v Gropadi, nadaljevala na Proseku, Kontovelu, v Bazovici, na Opčinah, v Križu, v Lo-njerju, na Katin«ri, pri Banih in končala prve dni septembra v prostorih Gozdne zadruge v Padričah.
Domačini so bili navdušeni, prepričani, da se je nekaj le premaknilo, da bodo ulice in ceste njihovih krajev končno nosile imena ljudi, dogodkov, na katere sm# tudi mi ponosni.
Da ne bi bilo vse kar tako improvizirano, so, na pobudo Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki ga je tedaj vodil Drago Pahor, zbrali za vsako ime tudi u-strezno dokumentacijo. Ljudje so pri vseh teh pripravah pokazali, da sc zavedajo pomena te akcije, da vedo, kaj lahko pomeni zanje in za celotno slovensko skupnost njen uspeh, kaj lahko pomeni vse to tudi za bodoča pokolenja. »Končno nam bo popravljena krivica,« so na sestanku ugotavljali, »ki so jo našemu ljudstvu prizadeli fašizem in vsi njegovi raznarodovalni ukrepi tudi v povojnem času.«
Akcija za poimenovanje ulic pa ni stekla samo po naših vaseh, saj so se domačini dobro zavedali, da bi nas nam nasprotne sile rade potisnile ob rob mesta in predmestja, ki naj bi tako ostala »čisto«, torej samo italijanska. Zato je stekla akcija, da se vsaj dve ulici tudi v samem mestnem središču poimenujeta po Ivanu Cankarju in Francetu Prešernu, po Cankarju del Ul. dellTndustria pri Sv. Jakobu, po Prešernu pa Ul. Petronio, kjer ima sedež naš Kulturni dom.
Od tedaj je minilo 15 let. V Bazovici imajo sicer tri ulice imena slovenskih pesnikov, ki pa se glasijo »Via Srečko Kosovel - poeta«, »Via
Igo Gruden - poeta« in »Via Dragotin Kette - poeta«; to pa je tudi vse.
Stanje se je medtem v tržaški občinski upravi radikalno spremenilo, spremenil se je na splošno politični položaj na Tržaškem, kjer se je »rodila« še lista melonarjev, zopet so dvignile glavo vse tiste desničarske sile, ki kav pobesnijo, če le slišijo besedo o slovenstvu, o dvojezičnosti, o globalni zaščiti naših pravic.
Do kdaj bo torej treba čakati, da bo tržaška občinska uprava ponovno vzela v pretres to vprašanje? In končno — kaj nameravamo v zvezi s tem storiti tudi mi sami? Obujanje obletnic je sicer hvalevredno, a nekoristno.
Tržaška kreditna banka Hranilnica in posojilnica na Opčinah
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini
GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK 1984-85
BREZPLAČNO za vse dijake osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem (na šolah ob začetku pouka)
19. študijski dnevi »Draga 84«
Na Opčinah bo konec tega tedna tradicionalno študijsko srečanje DRAGA 84, ki ga prireja Društvo slovenskih izobražencev letos že devetnajstič. V parku Finžgarjevega doma (če bo slabo vreme, v dvorani), se bodo zvrstili predavatelji na teme, ki so že bik objavljene. Teža je letos na nacionalnem vprašanju v vidiku izseljeništva, mladinske proti"ematike na Tržaškem, kakor izhaja iz anketne raziskave, vprašanju odnosa človeka do teizma in ateizma ter perspektive slovenstva v splošnem vidiku.
Organizatorji opozarjajo glede na že objavljeni program, da je iz tehničnih vzrokov prišlo do sprememb6 v vrstnem redu dveh predavanj. Tako bo predavanje, ki je bilo prvotno določeno za nedeljo popoldne na tem6 KJE. DOMOVINA, SI? dejansko otvarilo letošnje študijske dneve, ki bodo od začetka do konca v Finžgarjev?**1 domu na Opčinah. Okrogla miz? KLJUČNA VPRAŠANJA SLOVENSTVA V OČEH MLADE ZAMEJSKA GENERACIJE na podTagi rezultatov ankete med tržaškimi študenti pa h? v nedeljo popoldne. Slovesna otvoritev bo kot napovedano v soboto oD 16. uri, sledilo pa bo predavanje na temo VPRAŠALNA POLA SODOBNEGA SLOVENSTVA. V nedeljo dopo1 dne bo mašo za udeležence daroval tržaški škof mons. Bellomi, nakar bo o? 10.30 predavanje na temo MED RO IN NEVERO.


Danes TPPZ
v Sovjetsko zvezo
Danes popoldne bo Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« začel svojo enotedensko turnejo po Sovjetski zvezi. Člani zbora, pa tudi nekateri družinski člani in prijatelji, bodo z letališča v Ronkah »odleteli« z letalom - kolosom »iljušinom 86«, ki ga je dala na razpolago sovjetska letalska flota prav za to priložnost. TPPZ bo s svojim koncertom »Revolucija in glasba« nastopil v Leningradu in Moskvi, obenem pa se bodo člani zbora srečali s predstavniki sovjetskih borčevskih organizacij ter delegacijami mladinskih organizacij iz mnogih sovjetskih republik. Turneje se bo udeležil tudi slovenski violinist Črtomir šiškovič.
Moda zagospodarila tudi nad predšolskimi nakupi
Letos vsi v šolo ... z zvezki »Barbie«
»Vsi v šolo« — vabijo številne tržaške veleblagovnice, trgovine in pro da ja Ine v tem predšolskem času. Z bogato opreml jenimi izložbenimi okni, v katerih ne manjka šolskih pripomočkov, učil in drugih predmetov, skušajo čimbolj pritegniti pozornost otrok in predvsem njihovih staršev, da bi s tradicionalnimi »šolskimi prodajami« pred začetkom pouka čimveč zaslužile.
Nakup šolskih potrebščin in učil je vsakič pomenil za starše otrok, ki obiskujejo šolo, kar krepak izdatek. V lem času namreč zaradi večjega povpraševanja poskočijo cene šolskim po-
Tako tržaške izložbe vabijo starše šolskih otrok
trebščinam : konec avgusta in začetek septembra pa predstavljata za proizvajalce tudi idealno priložnost, da »vržejo« na tržišče nove proizvode. Le-ti se v bistvu ne razlikujejo mnogo od prejšnjih : svinčnik ostane vedno svinčnik. Zvezek ostane prav tako zvezek, le da postane v novi likovni preobleki vabljivejši za malčke in seveda... dražji za starše.
O tem smo se prčpričali med bežnim obiskom v nekaterih mestnih veleblagovnicah. Navaden zvezek z navadnimi pisanimi p'atnicami in 22 listi stane po 400 do 600 lir, zvezek, vedno z 22 listi, na rožnatih platnicah, na katerih je narisana znana punčka Barbie, pa kar tisoč lir.
Ta primer zgovorno kaže, kako moda vse močneje pritiska tudi na področje šolskih potrebščin. Punčka Barbie na domala vseh šolskih predmetih je pravi modni »hit« letošnje predšolske sezone, ob njej pa prepričujejo malčke in starše za nakup še razni Linusi, Popeyi, znani pevci in pevke, športniki in, seveda, tudi orel Sam, maskota letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu.
Težko je povedati, koliko bodo letos starši potrosili za šolske potrebščine svojih otrok. Cene predmetov so od primera dokaj različne; seveda bodo gotovo že spet najbolj »nastradali« starši prvošolčkov, saj morajo svoje malčke opremiti s celotno »Stisko gar-
derobo«, ki pa res ni skromna.
Šolska torba je ena od poglavitnih šoLskih potrebščin. V prodajalnah dobijo lahko starši številne tipe šolskih torb, od plastičnih »Žakljev« (19.000 lir) do tradicionalnih usnjenih torb (25.000) in torb z naramnicami, ki so letos zelo aktualne in zato tudi primemo dražje (torba »Barbie« stane 39.500 lir, torba »Linus« pa kar 53.000 lir). Etuiji za svinčnike in peresa stanejo od 2.000 lir do tudi 5.000 (tipa »casual« roza barve). Za peresnico s svinčniki, barvicami, gumico, šilčkom, peresom in črtalcem je treba odšteti približno od 14.000 do tudi 19.500 lir (to'iko stane seveda peresnica »Barbie«) . Različne cene zvezkov smo že omenili : dodati gre le, da prodajajo domala povsod tudi različne »serije« zvezkov (pet zvezkov za 2.500 do 3.000 lir).
Cena peres,se suče od 1.500 do 6.500 in še več lir. Deset svinčnikov tipa »Tom in Jerry« stane 3.200 lir, barvice od 4.000 do 7.800 (Giotto) ali celo
10.000	lir (Faber - Castell). Za večje črtalo bo treba odšteti 1.400 lir, za trikotnik 1.700. Navadne gumice stanejo od 700 do 800 lir, tiste z Mikijem Miško pa že 1.500 lir (gumic »Barbie« — glej presenečenje —- nismo iztaknili). šilšek stane 1.200 lir, šestilo (dokaj navadno) po 5.000 lir.
Tudi za risanje je v trgovinah vse poskrbljeno. Risanka »velja« 4.000 lir,
akvareli približno 5.000 lir, tempef barvice pa od 4.000 do tudi 13.500 Otrokom so na razpolago še manj®? table (4.500 lir) z barvnimi kredam (1.200 lir).	,j0
Predvsem v prvih razredih nos*J otroci predpasnike. Njihova cena
od 11.900 lir (najpreprosteje preo-
suče
predpasnik) do 21.900 lir (»superpng pašnik« čme barve z všivano stih rano rožo na prednji levi strani, beti ovratnikom in manjšo pentljo). Trg Vine pomislijo tudi na vremenske ^
prilike : lahke pl astične dežne P1 za otroke prodajajo po 7.900 lir.
Šolski dnevnik se je v zadnjih 16 uveljavil kot skorajda obvezna šol potrebščina. V trgovinah jih je za . okuse in žepe : od preprostega dnev ^ ka z mehkimi platnicami (2.000 tiri v velikih dnevnikov, ki prehajajo ze pravcate knjižice. Taki dnevnik* S nejo od 5.000 (Jacovitti) do 5.500 * pria) in tudi do 6.500 lir (z avto*1 bili formule ena, športniki in pevcu ■ .
za dnevnik prihranili : njihovi o ^ bodo namreč zastonj prejeli Galeno šolski dnevnik, ki so ga hvalevr ^ »sponsorizirali« slovenski banen*
vodi na Tržaškem.
• V soboto, 1. septembra, bo ljanskem zalivu koncert jazz
Fabia Minija. Večer prireja s^Sine-center devinsko - nabrežinske
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Prvotna naloga prvih naseljencev Konto vela je bila braniti mesto Trst pred tujimi napadi
Kontovel
(l)rugi del)
Na pustno sredo priredijo Konto-velci zelo obiskan pogreb Pusta s sprevodom po Kontovelu in Proseku, nakar lutko sredi vaške Mlake sežgejo. Za procesijo na Telovo prekrijejo vaščani zidove z jesenovimi vejami in posujejo dele poti s cvetjem. Za posebne priložnosti ocvrejo tipične »fancle z dušo«, nekake miške iz slanega testa in s slano ribo, ki so kulinarična posebnost ribiških vasi na Tržaškem.
V naselju deluje več proizvodnih in storitvenih obrtnikov, sicer pa so domačini zaposleni večinoma v Trstu. Tu so tri gostilne, ki uživajo pre cejšen sloves zaradi ribjih speciali tet. Poleg tega so na Kontovelu še trafika, trgovina z jestvinami, trgovina z električnimi gospodinjskimi stroji, frizerka in bar.
Jugovzhodno od Kontovela je bilo na začetku Griže vrh Parkljevega in Kontovelskega hriba dvojno prazgodovinsko gradišče s slabo ohranjenimi obzidji, na zahodni strani vasi pa poleg prazgodovinskega gradišča verjetno tudi obsežna prazgodovinska go-
mila in utrjena rimska postojanka. Na vrhu, kjer stoji Kontovel, se leta 1315 omenja obrambni grad Mokolan (Turn Prosseck), utrjen stolp, ki je bil večkrat prizorišče spopadov med Benečani in Tržačani. Prvi so ga z vsem naseljem požgali leta 1463. V stolpu je bila stalna posadka sedmih meščanov z glavarjem iz vrst mestnih svetovalcev. Vsi meščani so bili ne glede na spol dolžni stražiti v gradu od štiri do petnajst dni, v skladu z velikostjo njihovega premoženja. Zadnjič se stolp omenja 1564. Leta 1338 je tu izpričana kapelica sv. Hieronima, okrog nje pa je nastajala vas, v katero so naseljevali Slovane, ki naj bi branili mesto pred napadi. Kraj so sprva imenovali Sv. Hieronim, kasneje pa Contouel. Sčasoma je, deloma na zemlji devinskih gospodov, nastalo tudi sosednje naselje Dolenja vas, ki sta ga L 1647 sestavljali dve hiši. Kontovelci, ki jih je bilo v začetku 15. stol. ok. 70-80, so imeli sprva precej težav s sosedi : leta 1421 so jim hoteli Prosečani požgati vas, de vinski grofje so se pritožili, da so jim zasedli zemljišče, s Križani pa so se prerekali zaradi pašnikov okoli Sv. Primoža. Demografski razvoj naselja (1777 je bilo 395 preb. 1869 pa
že 852 preb.) in vedno skromnejše e-konomske možnosti prebivalcev, na katere spominjajo celo pregovori, so prisilile Kontovelce, da so začeli že zgodaj iskati zaslužka izven vasi, predvsem v mestu. Najprej so se izven kmetijstva usmerjali v kamnoseštvo in zidarstvo. Poleg tega se je prebivalstvo začelo ukvarjati tudi z ribolovom, čeprav na začetku le sezonsko.
Prvo prosvetno društvo v vasi je bilo 1890 ustanovljeno PD Danica, ki je gojilo petje. Kmalu nato je »Danica« dobila dramsko skupino, kasneje še tamburaški zbor in knjižnico. Po prvi svetovni vojni je zaživel Ljudski oder, socialistično usmerjeno druš tvo, ki je gojilo petje in uprizarjalo ljudske igre. Ko je bilo kmalu razpuščeno, mu je 1924 sledilo Pevsko društvo Kontovel, ki " je delovalo le eno leto do prisilne fašistične ukinit-
Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, Id sl bodo ta sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe In popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika all SLORL
ve. Na Kontovelu je delovalo še Pogrebno društvo Ari ma tej, Bratovščina presvetega Rešnjega telesa (1899), Konsumno in posojilno društvo (1906), Mladinski pevski krožek, Mladinsko društvo Danica (1924), Mladinsko društvo Ladja (1926), Delavsko in posojilno društvo. Skupno s Prosekom so nadalje delovala : Podružnica kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico (1897), Proseško-kontovelska posojilnica in hranilnica (1906), Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine za vasi Prosek Kontovel in De-vinščina (1907), Olepševalno društvo za Prosek - Kontovel in njiju okolico (1911), Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Prosek, Kontovel (in Zgonik) (1911). Leta 1945 je za oba kraja nastalo Prosvetno društvo Ivan-Vojko s pevskim zborom in dramskim odsekom. Dramsko delovanje je bilo tolikšno, da se je sprva samostojni dramski krožek ločil na kon-tovelski in proseški odsek. Po oslabitvi v petdesetih letih je prosvetno delovanje ponovno oživelo šele v sezoni 1959 - 60 s Prosvetnim društvom Prosek - Kontovel. Od 1970 je njegov dramski odsek ustanovil samostojni Amaterski oder Pro:i - Kontovel (danes Jaka Štoka), neuki pevski zbor
pa so 1967 poimenovali P0^ vaS*
Mirku. Leta 1978 se je za obe . ustanovil Mladinski krožek P,_in-
del°
Kontovel, istega leta je_ ^^ let»
vati tudi otroški pevski zbor. ^r-1979 obstaja še ženski PeVSJ'uCjj p**-
Za oba kraja deluje danes 1 kcjja
družnica Glasbene matice i*i ^ j. VZPI -ANPI. Zelo dolgo tradire-
ma Gospodarsko društvo na oc lu, ustanovljeno leta 1899, *5 nMveti luje. Tudi Športno društvo K ya-ki obstaja od 1967, združuje x^sk0 ja in goji moško košarko *** .grj|če, ^odbojko ter ima svoje odprto jeki so ga gradili s prostovo J lom.
DOPOLNILA
jpRAV«1
Rod bi opozoril na	Qpčin'
thur v Lužcah ni od i960 več
U * idi.
LADO PRE
,mre
je vrinila v zgodovinski °J’2'.:nah je V četrtem delu članka o Op bilo napisano, da »o Qrasf_in „ - gied11'
v invelivi ed njenimi lastniki je bi ^^gnSlct
Franul, čigar italijansko ■ slovar je izšel leta 1911 v ■ ^veČ
Slovar ni izšel leta l^U.
Na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
V soboto in v nedeljo praznik odporništva
Na ekonomski fakulteti tržaške univerze
Danes pričetek Studijskih dnevov o organizaciji prevozov v EGS
V soboto in v nedeljo bo na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini praznik odporništva, ki ga Prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI v sodelovanju s krajevnimi sekcijami tega združenja. Praznik, ki so ga Prejšnji teden odložili zaradi slabega vremena, bo nova priložnost za srečanje nekdanjih borcev in aktivistov in se uokvirja v proslavljanje 40-letnice vstaje italijanskega ljudstva in 40 letnice požiga nekateri vasi de-rinsko-nabrežinske občine.
Prireditev v Nabrežini se bo pričela v soboto ob 16. uri, pol ure kasneje bodo predstavniki vodstva VZPI -ANPI in sekcijskih odborov položili vence pred spomenik padlim v Na brežini. Ob 18. uri bodo v Grudnovi dvorani odprli razstavo dokumentov ‘n fotografij, ki pričajo o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč. Njen Pobudnik je združenje bivših deportirancev ANED, ogled razstave pa prireditelji priporočajo predvsem mladim. V večernih urah bo v okviru Praznika koncert Briškega okteta, sobotni spored pa bo sklenil ples s ansamblom Pomlad.
V nedeljo bodo kioske odprli ob 16. uri, osrednji del srečanja pa bo obsegal govore in snidenje nekdanjih borcev in aktivistov, med katerimi bodo prisotni tudi nekateri vidni partizanski voditelji z obeh strani meje. V kulturnem programu bo nastopila godba na pihala iz Pierisa, pozdravna nagovora bosta imela predsednik in tajnik VZPI - ANPI Calabria in Košuta, predsedovala pa bosta člana vodstva Postogna in Renar. Zvečer bo prosta zabava z ansambom Taims.
Sestanek o pouku s podaljšanim urnikom
Koordinacijski odbor za demokratično upravo šole sklicuje za jutri ob 18. uri na sedežu AGLI v Ul. sv. Frančiška 4 skupščino staršev, ki so vpisali svoje otroke v razrede s poukom s podaljšanim urnikom. Pobudo za skupščino so dali sami starši, da bi razpravljali o odprtih vprašanjih v zvezi s predlaganim načrtom o ustanovitvi razredov s podaljšanim urnikom.
V konferenčni avli ekonomske fakultete tržaške univerze se bodo danes pričeli študijski dnevi o organi zaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Izvedenci iz raznih evropskih držav si bodo v tednu dni izmenjali najrazličnejše informacije o razvoju prevozov v posameznih državah, o številnih problemih, s katerimi se na tem družbenogospodarskem področju neprestano srečujemo ter predvsem o predlogih, kako v prihodnje izboljšati pogoje za učinkovitejši razvoj prevozov
Trst bo skratka od danes do 7. septembra prestolnica prevozov EGS. Že petindvajset let poteka ta pomemben mednarodni tečaj v našem mestu in bo torej letošnji jubilejnega značaja. Vsako leto posvetijo pozornost različnemu argumentu s področja organizacije prevozov. Naslov letošnjih študijskih dnevov je še posebno zanimiv in aktualen. Posvečen je problemom zasebnega in javnega upravljanja prevozov, usmerjen pa predvsem v prihodnost.
Kako bodo organizirani prevozi v prihodnje? Nobenega dvoma ni, da
bodo prevozne potrebe v prihodnosti silovito rastle, tako kar zadeva potniški promet, ki ga bo v še večji meri pogojeval hiter turistični razvoj, kot blagovni promet, ki ga bo prav tako pogojevala naraščajoča izmenjava surovin in končnih izdelkov med državami. Tudi od organizacije prevozov bo tedaj odvisna v veliki meri družbena in gospodarska usoda sveta, v katerem se z demografsko rastjo in odpiranjem novih družbenih problemov odpirajo tudi nove zahteve. V tem okviru je velikega pomena tudi oblika upravljanja tega pomembnega sektorja. Tako v zasebnem kot javnem prevoznem sektorju obstajajo velike pomanjkljivosti in vrzeli, ki jih bo treba zapolniti in prilagoditi ukrepe novim zahtevam.
Na vsa ta vprašanja bodo skušali odgovoriti izvedenci, ki se bodo danes zbrali v Trstu. Otvoritev Študijskih dnevov o organizaciji prevozov v EGS bo ob 10. uri. Po pozdravu rektorja in predstavnikov krajevnih oblasti ter predstavnika ministrstva za prevoze bodo sledila prva predavanja. Zasedanje bo vodil
prof. Francesco A. Querci, predstavnik komisije za prevoze v EGS, ki bo imel tudi posebno poročilo. Glavna že omenjena tema letošnjega mednarodnega tečaja bo razčlenjena na razne argumente. Naj navedemo nekatere: »Prevozi v prihodnosti, v luči najbolj zanesljivih predvidevanje; »Bodočnost prevoznega podjetja v kolektivnih službah«; »Upravljanje prevoznega podjetja na daljši rok«; »Tehnološke perspektive v prevoznem sektorju«.
V okviru 25. mednarodnega tečaja o prevozih bodo na univerzi odprli razstavo z naslovom »Model hitrega železniškega sistema v Evropi«. Na dvajsetih panojih bo prikazano, kaj so na tem področju naredili na Japonskem in kaj bi lahko prilagodili tudi evropskim razmeram, da bi zmanjšali upravne stroške potniškega in blagovnega prometa na dolgih progah. Razstavo je pripravila Dežela Lombardija pod vodstvom odbornika inž. Fabia Semenze, ki bo imel o tem 7. septembra tudi predavanje.
Jutri zvečer koncert v Šempolaju
Na pobudo tržaške KZE
S koncertom openskega ansambla Taims stopa šempolajska Vigred v novo sezono
V Šempolaju je tamkajšnja vaška skupnost spet oživela kulturno delavnost, ki ima v tem kraju zelo °Qato tradicijo. Zaslugo za to no-Sl v prvi vrsti novoustanovljeno kul-urn_o društvo Vigred, ki bo jutri zvečer na vaškem trgu priredilo gla-°eni večer. Gost šempolajcev bo °Penski ansambel narodnozabavne Olasbe Taims, ki nedvomno spada ™ed kvalitetnejše tovrstne skupine v amejstvu in bo prihodnji teden na na festivalu slovenskih naroden ansamblov v Ptuju. Poleg tega K':ambia Taims ravno v tem času ' nema veliko ploščo, ki jo bo izdala Poljanska RTV.
Glasbena skupina se bo jutri v Fjnpolaju predstavila z lastnimi q adbami, večer bo povezoval Peter , 1Jelbar, medtem ko bo kot gost ve-
nastopil čarodej Vik j. Koncert
Se bo začel ob 20.30.
^ Med koncertom bodo odborniki SKD 0red zbirali med občinstvom pro-°y?ijne prispevke, ki jih bodo na v nz*i ureditvi društvenih prostorov. /j0t0 Prireditelji upajo, da se bo nji-skVernu- mbHu odzvala vsa šempolaj-s “ roška skupnost, dobrodošli pa so alnua ljubitelji narodnozabavne 0l ,:le iz sosednih vasi in iz drugih °koliskih krajev, (db)
Ansambel Taims, ki bo nastopil v Šempolaju
Center za zbiranje podatkov o raznih rakastih obolenjih
V	Italiji je vedno več bolnikov, ki umrejo zaradi raka. Rakasta obolenja so po vrsti drugi vzrok smrti.
V	deželi Furlaniji Julijski kra jini je od vseh umrlih ljudi kar 24,5 odst., ki umrejo za tumorji.
To je kar 5 odst. več kot znaša vsedržavno poprečje. Prav Trst pa ima tudi tu žalostni rekord, saj je v našem mestu v primerjavi z drugimi največ smrti zaradi rakastih obolenj.
Ob teh podatkih je bilo seveda potrebno nekaj ukrepati. Tako je tržaška KZE s pričetkom letošnjega leta ustanovila Register za rakasta obolenja, ki deluje v okviru Inštituta za anatomijo, patologijo in histologijo tržaške univerze.
Register pomeni najnovejši instrument za zbiranje vseh podatkov v zvezi z rakastimi obolenji.
Register je povezan preko terminala z arhivom Sanitetnega informativnega sistema v naši deželi. Gre seveda za kompjuterske povezave in predelave podatkov, ki omogočajo, da se vskladiščijo vse možne informacije o rakastih tvorbah. Na ta način je možno preučevati patologijo bolezni in jo povezovati z okoljem itd.
Pri obdelavi podatkov sodelujejo zdravniki, raziskovalci in drugi o-peraterji, ki lahko znanstveno analizirajo tipe rakastih tvorb, njihovo pogostost v določenih ambientalnih in drugih okoliščinah itd. Iz znanstve-
Nevzdržno stanje v tovarni
Stanovanjske miši« spet na delu
nega stališča je prav Trst mesto, ki lahko služi kot izjemno verodostojen model. Teritorij je namreč omejen, prebivalstvo je stalno, brez občutnih selitev, poleg tega je tudi področje močno naseljeno. Vsi ti elementi o-mogočajo, da se v Trstu preučujejo rakasta obolenja, njihovo pogostost in korelacije z okoljem. Register za rakasta obolenja pa ne omogoča samo statističnih obdelav. Služil bo tudi kot prevencija in pri ugotavljanju ljudi, ki so takšnim obolenjem najbolj podvrženi. Vsekakor gre za pomembno znanstveno in človeško pobudo.
Poseben davek buri operaterje v tržaškem pristanišču
Operaterji, ki delujejo v tržaškem pristanišču so že pred časom ostro protestirali zoper sklep pomorskega združenja Conference VVinak, da u-vede poseben davek za ladje, ki plujejo na progi Jadransko morje - Severna Amerika. Tem protestom se je včeraj pridružil predsednik tržaške trgovinske zbornice Tombesi, ki v svoji protestni noti ugotavlja, da bo sklep preveč prizadel tržaške operaterje. Conference VVinak je 20. avgusta uvedel poseben davek, da bi omejil škodo, ki so jo povzročile zamude zaradi stavk v italijanskih pristaniščih v preteklih mesecih, stavke pa so bile v tržaškem pristanišču zelo omejene, poudarja še Tombesi v svojem protestu.
vin ^ ponedeljek so se predstavniki pokrajinskega tajništva sindikata ko-Dr arvJ.ev (FLM) srečali s člani tovarniškega sveta tovarne VM, da bi skupno sl u<Mi nastali položaj ob povratku delavcev s počitnic. V tem industrij-niln*^ Piatii je sindikalno stanje vse prej kot rožnato, saj je trenutno v dopol-ha h ,. a®ajn* kar 150 delavcev. Kar pa je po mnenju sindikata kovinarjev hal 'j- zaskrbljujoče, je navidezna brezizhodnost tega položaja, saj trenutno ^čil ni, nekateri delavci pa so v dopolnilni blagajni že 18 mesecev.
Vam-x . ki analizirali nastali položaj, prirejata sindikat kovinarjev in to-Zarv! svet VM tiskovno konferenco na temo: »Gospodarske, proizvodne in jutr'S'tvene perspektive tržaškega obrata VM«. Tiskovna konferenca bo *’ M. avgusta, v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12).
« Tržaško »vročo jesen« napoveduje tudi nevzdržno stanje tržaškega SCO^ala, saj bodo s ponedeljkom, 3. septembra, vpisali v dopolnilno blagajno hala • avcev tega obrata. V znak protesta proti temu sklepu vodstva Arze-lQv J6 tovarniški svet oklical za danes popoldne stavko in skupščino de-, ev' na kateri bodo razpravljali o nadaljnjih smernicah protestne akcije.
Delavski svet GMT obiskal miljsko upravo
tjun V petek, 24. avgusta je tovarniški svet tovarne Veliki motorjev pri Bo-o;azCu.Predstavil delegaciji miljske občinske uprave industrijski predlog za škot,(>n'*e sektorja proizvodnje dizelskih motorjev, ki je po mnenju tovarei-varn^ sveta, edini način, da bi zagotovili delo in nadaljnjo proizvodnjo to-tošk/ • proizvodnja dizelskih motorjev se med drugim vključuje v tehno-JJJ znanstveni razvoj našega mesta.
fako zastavljene teme bodo obravnavali tudi na zasedanju o proizvodnji "•h motorjev konec oktobra, ki se bo odvijalo na vsedržavni ravvia,, . Miljska občinska uprava soglaša z načinom reševanja krize, ki ga pred-J0 delavci tovarne GMT.
Preureditev občinske izpostave v Skednju
hovn *J<> k°hčani preureditvi prostorov bo začela v soboto, 1. septembra, pode? ° Pesiovati občinska izpostava v Skednju. Obenem bodo spet odprli se-stor0rajonskeŠa svela za Skedenj in Čarbolo, ki je v času zaprtja pro-v, deloval na sedežu rajonskega sveta za Sv. Ano. dred> rKjI°tnih mesecih so v prostorih v Ul. Roncheto opravili vrsto pre ih rj» , ih del na električnem omrežju, popraviti so napravo za ogrevanje epteskali vse prostore.
v Čeprav se poletni in dopustniški čas ze počasi izteka, so kraje v stanovanjih še vedno značilne za to obdobje.
Običajni neznani tatovi so predvčerajšnjim dopoldne nasilno vdrti v stanovanje 56-letne Eufemie Valle v Ul. Santa Caterina da Siena ter ga v iskanju »izkupička« dodobra prebrskati. Njihovo »dela« je bilo donosno, saj so iz stanovanja odnesli 1.360.000 tir v gotovini, knjigo v kateri je bilo nadaljnjih 300.000 lir in sto ameriških dolarjev ter še zlato zapestnico.
Okradena Eufemia Valle je izjavila, da je, ^ ko se je vračala domov, na stopnišču srečala dve slabo oblečeni ženski, ki bi lahko, po njenem mnenju, opravili tatvino v njenem stanovanju.
59-letnega Bruna Železnikarja iz Ul. S. Pasquale 107 pa so predvčerajšnjim okradli kar med spanjem. Tatovi so se pritihotapili v njegovo stanovanje v prvem nadstropju kar preko balkona ter odnesli torbico s približno pol milijona lir in še denarnico, v kateri je bilo 40.000 lir. O tatovih ni bilo ne duha ne sluha, le Železnikarja je zjutraj čakalo neprijetno presenečenje.
Dva ranjena v nesreči z vespo
Včeraj popoldne se je na Nabrežju Nazario Sauro pripetila nesreča, v
kateri sta biti ranjeni dve osebi. Štiriindvajsetletni zapriseženi čuvaj Mauro Guglia iz Ul. Giusti 2, ki je vozil svojo vespo v smeri proti Trgu Unità, je pred ribarnico iz še nepojasnjenih razlogov trčil v vojaški terenski avtomobil. Utrpel je domnev ni zlom leve noge in se bo moral v ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice zdraviti 30 dni. 18-let-na Luisa Primosi iz Ul. del Fratello 13, ki je bila na vespi z Guglio, pa se bo morala .zdraviti deset dni zaradi udarcev po celem telesu.
Neprevidnost šoferja iz Padove
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so sinoči sprejeli 25-letne-ga Maurizia Leporeja, doma s Trga Stiepovich 11, ki je na Istrski utici s svojim motorjem kavvasaki trčil v avto. Pri padcu se je Lepore udaril v nogi, zgradi česar se bo moral zdraviti približno mesec dni. Nesrečo je zakrivil bmw, ki ga je vozil 61 letni Marcello Caltigaris iz Padove, ki je med izhodom iz parkiriška izsilil prednost.
O V sredo, 5. septembra, bo v Vidmu na stadionu Friuli nastopil slavni ameriški pevec Stevie Wonder. Od včeraj predprodajajo vstopnice tudi v Trstu in sicer v prodajalni plošč Ricordi (Ul. S. Lazzaro 12) in pri UT AT (Pasaža Protti).
• V Škednju na prireditvenem prostoru pred kinodvorano se bo jutri, 31. t.m., nadaljevala poletna sagra, ki jo prireja združenje »Pro loco«. V večernih urah bo za ples igrala Liviana s svojo glasbeno skupino, v soboto in nedeljo pa bo goste zabaval s svojimi pikrimi dovtipi v tržaškem narečju Rudi Brežin.
.	Zapustila nas je naša dra-
ga mama, babica in praba-1 bica
Marija Brajkovič vd. Keszler
Pogreb bo jutri, 31. avgusta 1984, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hči Marija z možem Antonom, vnuka Marjuča Tinta in Zdenko Floridan z družinama, brat Jive in drugo sorodstvo.
Posebno se zahvaljujemo dr. Maz-zantiju in dr. Lupincu ter osebju III. medicinskega oddelka za skrb in nego.
Trst, Koper, 30. avgusta 1984
Pogovor s častno predsednico SPDT dr. Sonjo Mašero
Planinskemu društvu ob 80-letnici voščim da bi še naprej uspešno delovalo kot doslej
Slovensko planinsko društvo Trst bo praznovalo 80-letnico obstoja s slavnostjo, ki bo v Kulturnem domu konec oktobra. Tako visok jubilej pa pomeni marsikaj, če ne drugega, da se je društvo rodilo že pod avstro-ogrskim cesarstvom, preživelo dve vojni, dvajsetletje fašistične diktature, nato pa še osvoboditev Tr sta, ameriško vojaško upravo, prihod Italije gospodarski »boom« v 60. letih in današnje »mirnejše« čase.
Tako dolgo obdobje se da seveda tolmačiti zelo široko in na več na činov, saj je društvo s svojo gospodarsko močjo in s svojim človeškim potencialom globoko zaoralo v zamejsko stvarnost ter ji večkrat narekovalo smernice delovanja. Da bi zvedeli kaj več o tem delovanju, predvsem pa da bi slišali strokovno interpretacijo tega vsestranskega zgodovinskega delovanja, smo se daljše pogovorili z dr. Sonjo Mašero, ki je društvu predsedovala od leta 1965 do 1977, kar daje skupno skoraj dvajset let. Kar pa je važnejše, je društvu sledila takoj od povojne obnove leta 1946 do današnjih dni, ko je častna predsednica SPDT.
Kateri so bili globlji vzgibi nastanka SPDT v začetku stoletja in kako se je nato dejavnost tega društva razvijala?
Pravzaprav so za to bili subjektivni in objektivni razlogi. Prvi, ki je dal pobudo za ustanovitev društva, je bil leta 1904 šolski nadzornik Miroslav Pretner, vendar pa je treba takoj dodati, da so bili časi povsem zreli za to ustanovitev. Takrat so v Trstu delovala že tri planinska društva, in sicer dve italijanski in eno nemško, ta društva pa so imela izrazito nacionalistične težnje. E-dini način, da so se tržaški Slovenci lahko zoperstavili taki »teritorialni okupaciji«, je bila ustanovitev slovenskega planinskega društva, ki naj hi delalo točno to, kar so počenjala druga društva: označevala steze, gradila koče in razgledišča,
šolske vesti
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu s priključeno vzgojiteljsko šolo
sporoča, da se vstopni in popravni izpiti začnejo v soboto, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Nadaljnji umik bo izobešen na oglasni deski zavoda.
Poklicni zavod Jožef Stefan sporoča, da se pričnejo v soboto, 1. septembra, ob 8.30 popravni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Celoten razpored popravnih zipitov je razobešen na oglasni deski.
Tečaji 150 ur za delavce. Na srednjih šolah I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur v šolskem letu 1984-1985 za tiste, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti.
Drž. trg. tchn. zavod »Žiga Zois« z oddelkom za geometre sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli 1. septembra letos po naslednjem razporedu:
Pisne skušnje: 1. 9., v soboto, ob 8.30: italijanščina, slovenščina, stenografija, trgovsko računstvo (2. A), trgovinstvo (3. B, 4. B), tehnično risanje, gradbeništvo (4. geom.); 3.9., v ponedeljek, ob 8.30: angleščina, nemščina (3. A), matematika (geom.), trgovinstvo (3. A); 4. 9., v torek, ob 8.30: nemščina (1. A in 2. B), knjigovodstvo, gradbeništvo (3. geom.); 5.9., v sredo, ob 8.30: trgovsko računstvo (2. B).
Razpored ustnih izpitov, ki se bodo pričeli v torek, 4. septembra, je objavljen na'oglasni deski zavoda.
izleti
Sekcije VZPI - ANPI v občini Dolina
priredijo v soboto, 8. septembra, izlet v Koprivnik pri Kočevju, ob priliki srečanja in proslave ob 40. obletnici zmagovitih bojev v tem kraju. Vpisovanje do torka, 4. 9., pri vaških sekcijah.
Vabljeni!
SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na planino Jezero 1. in 2. septembra. Odhod avtobusa v soboto, 1. septembra, ob 14. uri izpred sodnijske palače.
Sekcija KPI G. Zol - Pončana organizira 22. in 23. septembra 2-dnevni izlet v Emilijo Romagno z ogledom Marza-botta. Vpisovanje in informacije v Ljudskem domu, Ul. Ponziana 14, tel. na št. 764-047.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20.
skupinska grafična razstava.
V	soboto, 1. septembra, ob 18. uri bodo v občinski galeriji v Palači Costan-zi odprli razstavo slikarja Maura Rcg-gianija.
V	galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 je odprta razstava slikarja Renza Si-mionata in slikarke Mirelle Barbarici!, ki bo trajala še jutri.
odvzela pozabi ledinska imena naših krajev in še drugo.
Torej društvo so ustanovili iz izrazito narodnoobrambnih teženj. Kaj pa pod fašizmom?
To je bilo za SPDT, kot tudi za vsa ostala slovenska društva, najtemnejše obdobje. Fašistične oblasti so društvo prvič razpustile že leta 1923, dokončno pa leta 1927, ko so na mah z enim samim odlokom zatrle vse naše delovanje. Začela se je ilegala. V 30. letih so se sicer or ganizirale skupine »Štempiharji« in »Magnamonti«, ki so bile sicer napol legalne in ki so opravljale važno nalogo združevanja slovenskih ljudi v časih, ko so bila naša društva prepovedana. Najbolj aktivna v skupini »Magnamonti« sta bila alpinista Alojz Hrovatin in Jože Cesar, pri Štempiharjih pa brata Šavron,
Just Blazina in drugi. Vsi ti so se nato aktivno vključili v narodnoosvobodilno borbo proti zatiralcu.
Vsako obdobje ima svoje značilnosti, vsako društvo pa svoja strem-
kino
Ariston 21.15 »II senso della vita«.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 17.30—22.00 »Kowaanisqatsi«.
Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15
»Body play« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »La časa«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »La gang dei seduttori colpisce ancora«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Bachelor party - Addio al celibato«.
Mignon 16.30—22.15 »Dimensione violenza« Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30— 22.00 »Tanto calore« Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 »Cenerentola«.
Vittorio Veneto 17.00—22.00 »Una ma-gnum per McQuade«. D. Carradine. Lumiere Zaprto
Radio 15.30—21.30 »Erotica Lea« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00— 22.00 »E io mi gioco la bambina« — za vsakogar.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Slovensko kulturno društvo Barkovlje
obvešča, da bo danes, 30. t.m., redna odborova seja.
SKD Vigred - šempolaj priredi v petek, 31. t.m., ob 20.30 na trgu pri cerkvi v šempolaju koncert narodnozabavnega ansambla TAIMS. Sodelujeta čarovnik Vik j in napovedovalec Peter Cvelbar.
razna obvestila
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje za nove gojence od 3. do 11. septembra od 8.30 do 12. ure na sedežu šole, Ul. R. Manna 29. tel. 040/418605.
Praznik ŠD Polet z vrtno zabavo bo v soboto, L, v nedeljo 2. in ponedeljek,
3.	septembra, od 17. do 24. ure na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. V soboto ob 18.30 košarkarska tekma Polet - Jadran; v nedeljo ob 18. uri nastop kotalkarjev s predstavitvijo evropskega prvaka Sama Kokorovca. Osebni ples. Za jedačo in pristno domačo kapljico poskrbljeno.
OBVESTILO
VINOGRADNIKOM
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava sporoča, da zapade 6. septembra rok za prijavo vina, ki ga imajo vinogradniki na zalogi 31. avgusta. Prijavo je treba vložiti na posebnih obrazcih (B/l ali B/2) od 1. do 6. septembra na županstvu, soba št. 2.
tjcnja, ki jih skuša uresničiti. Kako je bilo s povojno obnovo SPDT?
V prvem letu po koncu vojne pač ni bilo časa, da bi mislili na planinsko društvo. Obnovili smo ga na pobudo Zorka Jelinčiča v prvih mesecih leta 1946. Takrat je bilo navdušenje na višku. Takoj smo se lotili z obnavljanjem vseh mogočih odsekov, predvsem pa smo se udeleževali delovnih akcij za obnovo koč, ki so bile uničene ali izropane med vojno, akcij za obnovo primorskih železniških prog, nismo pa pozabili na markiranje stez s slovenskimi napisi in smerokazi na Tržaškem in širše na Primorskem. Ob vsem tem pa smo vztrajno prirejali izlete, družabnosti, predavanja in še bi lahko naštevala. Omenila bi le najbolj aktivne odbornike v tistem navdušujočem obdobju. Poleg predsednika Zorka Jelinčiča bi naštela še prvega blagajnika in fotografa Mirka Pavloviča, organizatorja izletov in letovanj Milana Švaba, nato pa še Alojza Bucika, Stanka Perovska, Ivana Višnjevca, Vlasto Cibic in še druge.
Po vsakem višku aktivnosti v nekem društvu nastopi skoraj po neki naravni nujnosti padec delovanja. Tako je bilo tudi pri SPDT. . .
Res je bilo tako. Jasno je, da nismo mogli v vsem povojnem delovanju obdržati tako visokega nivoja vsestranskega delovanja, posebno glede na to, da smo bili obdomiki v glavnem eni in isti. In res se je začela po letu 1954 aktivnost krčiti, vendar pa moram takoj poudariti, da ni nikoli zamrla. Bilo je pač prehodno obdobje v pričakovanju novih in sodobnejših oblik delovanja, ki naj bi pritegnile nove člane, predvsem pa mladino. In res se je nato delovanje popestrilo s smučanjem, fotografijo, predavanji, in pač zaživelo v drugih prijemih, ki so bili pač prikladnejši za tedanje čase.
In smo že prišli do »vašega« obdobja. Kakšne so iz vašega zornega
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 30. avgusta ROZALIJA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 — ' Dolžina dneva 13.23 — Luna vzide ob 10.48 in zatone ob 21.52.
Jutri, PETEK, 31. avgusta RAJKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Claudia Sitter, Katja Spetič, Mauro Piccolo, Elisa Sfreddo, Paolo Zupin.
UMRLI SO: 72-letna Nerina Rebec, 49-letni Claudio Goian, 57-letni Vladimiro Trampuš, 72-letna Andreina Fabbrini, 47-letna Renata Tuljak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Opozorilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico in številke parcel, njihovo površino, katastrsko občino ter količino drvi.
Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 10. septembra.
kota značilnosti društva v obdobju, ko ste mu predsedovali?
Značilnosti je seveda dosti. Najprej morda to, da je z mano prišlo v vodstvo društva mnogo mladih odbornikov, ki sem jih zdravila ko so ti bili še otroci. Ti so Marko Lah, Silvana Valoppi, Primož Možina ter še nekateri drugi. Druga značilnost mojega obdobja je množičnost v smučanju, saj se spominjam, kako se je več zimskih obdobij zaporedoma odpravljala na sneg cela kolona avtobusov z našimi smučarji. Začetniki tega našega smučarskega »booma« so bili Selma Micheluzzi, Jožko Mo-relj in Vojko Bandelj. Leta 1967 smo priredili prve zimske športne igre v Črnem vrhu, vemo pa, koliko u-spehov je v naslednjih letih ta pobuda žela. Takrat smo se tudi povezali s slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter v glavnem za njihove učence in dijake prirejali izlete, nato tako imenovane »križ-kraž krose« in razna rekreacijska tekmovanja.
Važno je nadalje to, da smo tra-sirali povsem zamejsko Vertikalo od avstrijsko - italijansko - jugoslovanske tromeje na Peči nad Kanalsko dolino pa tja do Glinščice, ter v založbi ZTT izdali vodnik po tej poti. Ustanovili pa smo tudi zadrugo »Mangart« in s tem dejansko postavili temeljni kamen sedanjega doma »Mangart« v Žabnicah, ki je tako edina zamejska planinska postojanka v Italiji. Kot znano, smo to kočo slavnostno odprli lani.
No, prišli smo prav do današnjih časov, ko je predsedniško mesto leta 1977 prevzel inž. Pino Rudež. Kaj bi ob tej 80. obletnici društva povedali za zaključek, oz. namesto zaključka?
Pravzaprav bi si zaželela le to, da bi društvo še naprej tako uspešno delovalo kot doslej, saj je doseglo zavidljivo raven vsestranske aktivnosti, ki jo bo res težko preseči.
Razgovor zapisal
DUŠAN JELINČIČ
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Antona Škabarja, Maksa Guština in Alojzije Živic darujeta družina Ravbar (Repen 21) 20 tisoč lir in družina Škabar (Repen 5)
15.000	lir v isti namen.
Namesto'cvetja na grob Julije Guštin daruje družina Guštin/Škabar (Col 8)
10.000	lir v isti namen.
Ob obletnicah smrti Alojza Grgiča in Eme Komar daruje družina Komar (Fernetiči 5) 10.000 lir v isti namen.
Ob 1. obletnici smrti Slavka Pirjevca daruje Vasilij 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na drago sosedo Ido Rebulo vd. Gruden iz šempolaja darujejo družine Kosmina (46/a), Grgič (46), Ida Ballerini, Cuccagna, Rozi Legiša, Tatjana Grgič, Peric - Kocman, Doliani, Adamič - Cecotto 125.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Jožice škerk darujejo družine iz šempolaja Peric -Kocman, Rozi Legiša in Cuccagna 35 tisoč lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 18. obletnici smrti moža Josipa Albertija daruje žena 10.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Marijo Čok roj. Lavrenčič in Antonijo Čok roj. Kalc darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 10.000 lir za ŠD Adria in 10.000 lir za KD Lonjer -Katinara.
V	počastitev spomina Marice Škabar darujejo svojci in Alma 25.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu in 25.000 lir za SKD Kraški dom v Repnu.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža Slavka Pirjevca daruje žena Iva 50 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Milka Emilija daruje Iva Pirjevec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob svežem grobu Leopolda Plesa žalujoča družina daruje pevskemu zboru »Fantje izpod Grmade« 100.000 lir.
V	spomin na Ido De Lorenzi por. Bogateč daruje Pjerina Sirk 10.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Ido De I-orenzi darujejo člani upravnega odbora Ljudskega doma iz Križa 50.000 lir za sklad Dela.
Ob 5. obletnici smrti Janka Obada daruje žena Marica 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 5. obletnici smrti Janka Obada daruje sin Jožko 20.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Ide Rebula vd. Gruden daruje Lidija Kapun 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ide Gruden in Jožice Škerk darujeta Darko in Mirella 20.000 Ur za SKD Vigred - šempolaj.
V	spomin na Marico Škabar, ob prvi obletnici njene smrti darujeta Vlasta in Armido 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti mame in v spomin na očeta in brata darujeta Rudi in Slavica 10.000 Ur za godbo Vesna - Križ,
10.000	Ur za KD Vesna in 10.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
Kmalu dograditev šole za višje študije '
Poslopje, v katerem bo imela svoje prostore mednarodna šola za višje študije, bo dograjeno približno čez dve leti in col. Šola bo stala nedaleč od miramarskega Centra za teoretsko fiziko. Njena prostornina bo znašala 20 tisoč kubičnih metrov, razdeljena bo na večje število učilnic, približno 10C uradov, veliko dvorano s kapaciteto 700 ljudi. Za dograditev poslopja šole, ki je delo arhitektov Van Der Ham (Nizozemska) in Italijana Coste bodo porabili 12 milijard Ur.
•	Tržaška podružnica Jugoslovanske izvozne in kreditne banke se bo 3. septembra preselila v nov sedež v Ul. Carducci 20 (2.“nadstropje).
•	Od 6. do 14. oktobra bo na tržaškem velesejmu prva razstava industrijskih izdelkov, turizma in uslug za priletne ljudi. Na sporedu bo več zanimivih debat in srečanj o perečih vprašanjih starejših občanov.
čestitke
Danes se sreča z Abrahamom KARLO KALC. Tega srečanja se z njim veselijo mama, tata, žena Gina, Anica in Zofija z družinama in mu iz srca čestitajo.
Majno in Edvina je osrečilo rojstvo hčerke
VERONIKE
Srečnima staršema čestitamo, mali Veroniki pa želimo obilo sreče v življenju
Nonoti in stric Miran
A
VERONIKA
je osrečila Majno in Edvina-Iskrene čestitke izreka kolektiv podjetja
Agroforest Trst - Gorica
4
Edvin jo je »nakuhal«, Majna jo povila, da bi se
VERONIKA z nami veselila
Klapi Bas in Čuk
Majni in Edvinu se je pridružila mala
VERONIKA
Srečnima staršema čestitajo, mali Veroniki pa želijo veliko
kolegi AGRARA
mali oglasi
MOŠKI, dobro situiran, bi rad spozna žensko, po možnosti prosto, staro na 50 let. Pisati na Oglasni oddelek 1n" morskega dnevnika, Ul. Montecchi o, 34137 Trst pod šifro »Jesen«.
OSMICO je odprl Stanko MiUč iz Zgo-nika št. 34. Toči belo vino in teran^
PO UGODNI CENI PRODAM Alfo
pri-
na plinski pogon, s priključkom za P1 kolico. Tel. 228-473 ob opoldanskih večernih urah.	,
PRODAM Autobianchi 112/EUte. letni» ’81; Renault 5, 4 vrat, letnik ’81 : n' tor Benelli 125, letnik '79. Tel. 227-28«-MOŠKI, mlajši od 50 let. bi želel P°: lovico dopusta pomagati pri trgat ali opravljati kako drugo delo v liji. V ostalih mesecih bi sprejel PT merna dela ob prostem času v kraj od Trsta proti Kopru. Pismene nudbe na Oglasni oddelek Primors» ga dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 341. Trst — pod šifro »Vinogradniki a
drugi«.	,oq
PRODAM Opel Kadet/1200, letnik »"' v izredno dobrem stanju. Tel. 280-a’ VESPO piaggio 200 cc, 4 mesece stanj; 500 prevoženih km prodam po Ugo™. ceni. Ponudbe poslati goriški upra PD, Ul. 24. maja 1, tel. 0481/83382. OSMICO je odprl Josip Gruden iz ° ma torce 6/A. Toči belo vino in tera-ZLATO, zlate kovance kupi ali no zamenja zlatarna Sosič - Naro™ ulica 44, Opčine - Trst.
E.Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - UL. CORONEO 1
TEL 732042	732423
cz
Italijanske ženske nezaupljive do kontracepcijskih sredstev
Ženska in njena stvarnost
Razne statistike o položaju ženske v Italiji, ki so jih pripravljali pr e ležno v okviru preučevanj o ženski Problematiki v državah Evropske gospodarske skupnosti, so prikazale sončne in senčne plati. Med zadovoljive nedvomno sodi dokazana ugotovitev, da je italijanska zakonca daja med najbolj ustrezajočami ženskim zahtevam; res je sicer, da '»pisane besede postave« v vsakdanjem življenju ne upoštevajo preveč. Med najbolj nezadovoljive podatke Pa sodi poglavje o spolnosti, o informiranosti o kontracepcijskih sred stvih in o njihovi uporabi.
Ha sto Italijank, ki so v rodnem obdobju (ki so torej stare od 14 do j let), se jih samo 12 redno poslužuje kakšnega kontracepcijskega sredstva. Od teh 12 odst. jih polo-oiea jemlje tabletko, 5 odst. uporabila spiralo in samo 1 odst. dia ‘ragmo. Kar 69 odst. Italijank še Zaupa v zanesljivost prekinjenega spolnega odnosa, nadaljnjih 12 odst. se zanese na preservative, ostale Pa prakticirajo abstinenco v »nevar-mh dneh«. S šestimi odstotki je Ita-tlia na repu evropske lestvice, kar zadeva uporabo tabletke: v Belgiji na Holandskem jemlje na pri-"ler ta preparat za preprečevanje Pasečnosti 38 odst., v Franciji in V Zahodni Nemčiji pa 32 odst. žensk z prej navedenega starostnega pasu.
®b tem pa ima Italija še vedno zoprn primat, da pride v poprečju pQ vsakega novorojenčka en splav. 0 podatkih iz leta 1982 so v celi orzavi v javnih zdravstvenih struk-opravili nad 235 tisoč posegov Prostovoljne prekinitve nosečnosti, *~m poznavalci stvarnosti dodajo še *ulTnani 200 tisoč, ki jih opravijo krivaj (v veliki meri gre za pri-k,®re mladoletnic), nato jih še pri-*2no 50 tisoč letno opravijo v raz privatnih klinikah in še vedno j? okoli 10 tisoč žensk zateka v tu-^PO- Če seštejemo vse postavke, do-ln*o zelo visoko skupno število; to g. Pomeni, da Italijanke raje »t ve-I®3?*. in se potem zatečejo k zadnji možni rešitvi pred nezaželeno no-
seonostjo.
O odporu, oziroma o nezaupanju Pijanskih žensk do kontracepcije s raznih metod, so v zadnjih me-fl. strokovnjaki razpravljali na ^Pib srečanjih. Tako so na pri-[j.®r Psihologi prepričani, da se ita iPPska ženska ne zaščiti pred za-sltvijo, ker še vedno zavrača od-srw0rnost' da bi odločala o lastni Polnosti, Zato raje komu drugemu forlnerju ali usodi) delegira pravico odločanja.
njh^ed leti. pravijo nadalje zdrav-. l- ki delujejo v okviru posvetoval-ZCEMP on AIECS, je bila ne ski - uPravičena bojazen pred stran-iTiii učinki antibaby pilule, ven PrenPa se Pobožaj tudi po odkritju horrnTatov z mnogo manjšimi dozami m°nov, ni bistveno spremenil.
/orZ*0 večina žensk je slabo in-nic h ana’ trdii° v vseh posvetoval-pn, ■ to ,a velja tudi za mlade, velik*?}' po ie tudi iroba. da jih zdrsat slabo usmerjajo tudi «»Piki. h katerim gredo po na-dq ; Upoštevati je namreč treba, kont6 v Italiji lahko prosto govori o recepciji šele od leta 1972, prej
pa so. kontracepcijo s pravnega vidika obravnavali kot prekršek. Sicer pa je dobro tudi vedeti, da je v Italiji poseg za prekinitev nosečnosti zastonj, da pa bolniška blagajna sredstev za preprečitev spočetja ne nudi brezplačno. Tako je moč spiralo in diafragmo dobiti proti plačilu, medtem ko pa tako imenovane trifazne tabletke, ki jo trenutno imajo za enega najboljših preparatov, sploh še niso uvrstili v poseben seznam zdravil, ki naj bi jih bili deležni uporabniki državne zdravstvene službe.
V vsem tem času, ko so tudi na italijansko tržišče prodrle poleg trifaznih tudi druge »lahke« tabletke, pa se vztrajno govori tudi o tabletki za moške. Zamisel, da bi odkrili kemično sredstvo, zaradi katerega bi lahko moški postal začasno nesposoben za oploditev, je najbrž prav tako stara, kot je bila ideja, da bi s tabletko žensko obvarovali pred nezaželenim spočetjem. Vendar pa je izvedba precej bolj zapletena: raz iskovalei so sicer odkrili snov, ki moškemu preprečuje plodnost, vendar pa trdijo strokovnjaki, da bo do realizacije ustrezne tabletke pot še dolga.
Raziskave so sicer tako daleč, da vse skupaj že prehaja v reali stično fazo. Najbolj se s tovrstnimi poskusi ukvarjajo raziskovalci n Avstriji, v ZDA in na Kitajskem. Prav v neki kitajski provinci so odkrili učinke rumenega barvila — gossypola — ki je v bombažnem se-menu. Opazili so namreč, da v tej provinci, kjer na veliko uporabljajo olje iz bombaževega semena, velika večina moških, ne more zaploditi o-trok. Vendar pa dveletna raziskava ni mogla dati odgovora na osnovno vprašanje in sicer, če je moški, ko preneha uživati gossypol še zmožen zaploditi otroka.
Na to vprašanje zdaj skušajo od govoriti na primer raziskovalci _ s salzburške univerze. Dognali so že, da postane moški, ki nepretrgoma,
4 do 6 tednov vsak dan užije 20 mg gossypola, po tem obdobju popolnoma sterilen. Če hoče sterilnost ohraniti, mora snov uživati še naprej, samo v manjših dozah. S teoretskega vidika so vprašanje gossy pola v Salzburgu rešili, v praksi pa ne vedo, kako ta snov vpliva na hor monsko ravnovesje moškega. V na sprotju z žensko namreč pri moškem hormonsko ravnovesje ni odvisno od nobenega periodičnega cikla. Pri ženski, razlagajo strokovnjaki, tabletka povzroči, da je za nekaj časa natanko tako, kakor da bi bila noseča. Pri moškem pa se raven hormonov ne zvišuje in upada s 4 tedenskim ciklusom, ampak je od visna od dnevnega nihanja glede na to, ali tvorba hormonov poteka ali miruje.
Do kakšnih spoznanj so prišli raz-iskovalci na tem področju v raznih državah, pa bo znano, upajmo vsaj deloma, prihodnjo pomlad. Marca na slednje leto bi se namreč morali v Los Angelesu zbrati na posvetu znan stveniki, ki se posvečajo podobnim raziskavam. Takrat bomo tudi zvedeli, če je moška tabletka še neuresničljiva utopija ali pa bo ze kmalu postala nova možnost za svobodno odločanje o spolnosti, (bip)
Spomini na diverzantske akcije
4
Corriere dei Piccoli
bes
ča:
Echini
som nam je v redakcijo Re-
Fioravante
prinesel vrsto zapisov iz časa
daljic
sv0; spominskih
PjPartizanščine.
Verm v° n' bi'o vedno lahko prebrati, Verza L ZaPisi hranijo vrsto opisov di teVai; V*ih akcij in dejanj, ki so zah-Zariov °° ,mal'h agilnih skupin pa rti-lSreče Ve^ko poguma in včasih tudi Pj0 ’ da so se stvari iztekle.
1917 van,t° se je rodil 23. marca ključj, Partizane je šel 1. 1943. Pri-je vZ/'f jo brigadi Garibaldi, ko jo Flora korr|isar Marega.
^Cot-r.; vanto, bolj znan z nazdevkom deiovai ° Piccoli«, je veliko časa na področju med Šempasom
Vitovljami in Ajdovščino. Prav s tega območja beleži v spominih drzno dejanje. Opravil ga je s tovarišem Ernestom in skupinico diverzantov.
Proti kancu septembra leta _ 1943 so Nemci skušali obkoliti veliko število partizanov (približno 1.500), ki so bili med Šempasom in Vitovljami. Nemške kolone so se pomikale Iz Vipave in Ajdovščine.
Skupina diverzantov je minirala most pri Šempasu in druge dohode.
Partizanske enote so tako lahko prebile obroč na poti proti Doberdobu preko Černiče.
Fioravante se spominja še vrsto drugih diverzantskih akcij. Vsaj v devetih je tvegal življenje.
Po vojni je imel Fioravante nelahko življenje. Kot sam pravi, so mu v starosti spomini edina svetla točka.
BERITE
Novi
Matajur
ratlioteleviaija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13. Poletni maraton
Spartacus - balet
13.30	Dnevnik
13.45 L’imputato deve morire - film Igrajo:	Glenn Ford, Dorothy
McGuire, Arthur Kennedy 15.20 Roma in saccoccia - 1. nadalj.
16.15	Tarzan il magnifico, 1. del
17.00	II ritorno del Santo - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanka
18.15	Al Paradise - glasbena oddaja 19.40 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Colosseum
21.30	I ragazzi di Broadway - film Igrajo: Judy Garfand, Mickey Rooney, Fay Bainter
22.30	Dnevnik
22.35 I ragazzi di Broadway, 2. del filma
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia
Diciassette momenti di primavera, 3. nadalj.
14.10 Questestate: kviz, glasba, filmi Prof. Balthazar - risanka
Ljubljana
17.45	Teletekst RTV Ljubljana
18.00	Poroči'a
18.05	Trapollo HH 33: Vojvoda, mlad. nadaljevanka
18.40	Želeli ste - poglejte, poučno-za-bavna oddaja
19.05	Risanka
19.20 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Tednik
21.05	R. Castellani : Življenje Verdija, nadalj.
22.15	Dnevnik
Zagreb
16.30	Videostrani
16.40	Mednarodni rokometni TV turnir
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Junaški rod, otroška serija
18.45	Portreti glasbenikov
19.30	Dnevnik
20.00	Refleksi, politični magazin
21.05	Na krilih pesmi, glasbena oddaja 21.50 Dnevnik
CANALE 5
8.30	Alice - TV film
9.00	Phyllis - TV film
9.30	Una vita da vivere - TV roman
10.30	Presentimento - film
12.00	I Jefferson TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.25	Mary Ty'er Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV	film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta TV	film
20.25	Festivalbar -	Deejay	Star - vodita Claudio	Cecchetto	in	Ra-
mona Dell’Abate
23.00	I Jefferson - TV film
23.30	Športna oddaja
RETEQUATTRO
8.30	Risani filmi
9.30	Blue Noah risanke
10.10	Magia - TV novela
10.50	Fantasilandia - TV fi’m
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanke
12.40	Star Blazers - risanke
13.10	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Assassinio per cause naturali -film
Igrata: Katherine Ross in Richard Anderson
17.00	Scooby Doo - risanke
17.30	Giatrus - pisanke
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	Charlie’s Angels - TV film
21.30	I giorni dei! Padrino - TV roman
22.45	Quincy - TV film
23.40	La signora senza camelie - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	L'anima e la carne - film z Deborah Kerr
11.30	Maudc TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn - risanke 14.0Q Agenzia Rockford - TV film
Reševanje s helikopterjem -
dokumentarec
Atlas Ufo Robot - risanke
16.50	Zid Vania - film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Lady madama - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	La vedova rossa - 1. nadalj.
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	Che si beve stasera? - vodi Pino Caruso
23.00	Todi: košarka
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.00	Rovereto : atletika
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 Deželni programi
19.20 Mačk Sennett - komična strast
20.00	Šola in vzgoja : Panorama Evrope v 20. sto etju
20.30 Beneški bienale '84
21.15	Dnevnik 3
21.40	Filmska kamera in spomini
21.50	Filming Othello - film Igrajo: Orson Welles, Suzanne Cloutier, Michael MacLiammoir
23.15	Poletna oddaja: »Giardini Na-xos« - 2. del
23.45 Speciale Orecchiocchio: Gianna Nannini
Koper
14.00 Odprta meja - Videote.’eks
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
PORDF.NON — Zaključna pogajanja o družbi Zanussi TRST — Težave v ladjedelnici GRADEŽ — Mednarodni kongres zdravnikov
TRST — Razgovor z mlado odbojkarico, članico italijanske državne reprezentance UNDER 17 Lajris Žerjal
17.00	Odprta meja - Videoteleks
17.30	Srečanje pri »Valentinu« s slovensko rock glasbo
18.00	Spletka - TV film iz serije Ryan
18.50	Risanke
19.30	TVD Stičišče
19.50	Umik Turkov dokumentarec 20.20 Motor - TV film iz serije Salut
Champion
21.10 Naš vsakdanji ciklus - dokumentarec
21.30	TVD Vse danes
21.40	Glasbena oddaja
23.40	Zeit im Bild - Čas v sliki
POSTAJE
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Thundarr il barbaro - risanke Rocky Joe - risanke L'uccellino azzurro risanke
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.40	Italia 1 - kratke vesti
19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 La spina dorsale del diavolo -film
22.20	Bandiera gialla, g'asbena oddaja
23.20	Camping - film
Igrata: Nino Manfredi in Marisa Allasio
01.10 Ironside - TV film
TELEPADOVA
12.00	Arrivano le spose - TV film
13.00	Sampei - risanke
13.30	Yattaman - risanke
14.00	Mama Linda TV film
15.00	Lancer - TV film
16.00	Cara cara - TV film
17.00	Star Trek TV film
18.00	Risani filmi
19.30	Marna Linda TV film
20.20	Anche i ricchi piangono -TV film
21.30	Un insoito sceriffo - film
23.00	Spy Force - TV film
24.00	Film
TRIVENETA
14.30	Pasqualino Cammarata capitano di fregata - film
16.30	Sloane - TV film
17.30	Capitan America - risanke
18.00	Coupon estate
18.30	TV film
19.30	Edgar Wallace - TV film
20.30	Qucen Kong, la regina dei gorilla film
22.00	I 12 legionari - TV fi’m
22.30	Izložba preprog
TELEFRIULI
13.30	La sindrome di Lazzaro -TV film
14.30	Cara cara - TV film
15.45 America, America dove vai?
17.15	Risani filmi
18.15	Cara cara TV film
20.00	L’ora di Hitchcock TV fi'm
21.00	Poročila v nemščini
21.30	Gli ultimi sei minuti - film
23.30	Film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik: 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Zapiski na robu;
12.00	Roman v nadaljevanjih: Andrej Capuder: »Rapsodija 20« - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.00 Festival slovenske popevko v Trstu v letih 1963 64 - vmes: Glasbeni listi; 7.10 Klasični album; 18.25 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis;
7.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.30
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW — Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz.
Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Pesmi in plesi narodov sveta; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 9.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro - Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade ; 9.15 Casadei; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Salotto mercedes; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored; 14.33 Poročila v nemščini; Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Grožnjan 84 - mesto mladih; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinaci-cija; 6.15 Autoradio flash ; 9.00 Radio anch’io za ženske; 10.30 Iz Benetk: Filmski festival; 11.00 Profumo, 10. nadalj; 11.20 Master; 11.30 Piccola I-talia, dnevni variete; 13.15 Master, glasbena oddaja ; 15.00 Klaksong - radio 1 za vsakogar; 16.00 II Pagino-ne - poletni program; 17.30 Radio 1 -EUington 84; 18.05 60 let radia v Italiji; 18.26 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika ; 19.22 Audiobox Deser-lum; 20.00 Fuochi d’artificio - tri dejanja; 21.25 Glasbeni box; 22.00 Questa sera allo chez-nous - 8. nadalj.;
22.45	Autoradio flash; 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.45 Ritratto di giovane donna - 9. nadalj.; 9.10 Vacanza premio - poletna igra; 10.30 in
12.45	Ma che vuoi? La luna?; 12.10 in 14.00 Deželni program; 15.00 C’ero anch’io - radijske kronike; 15.42 Estate attenti - glasbeno potovanje; 19.00 Mavrica; 19.50 Pravljica in folklora; 20.10 Helzapoppin Radio 2; 21.00 Canta uomo canta! ; 22.50 Radio 2 - jazz.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 19.00, 21.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Od vasi do vasi; 12.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O-smrtnice. obvestila in zabavna glasba ;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Radioteka;
18.30	Skladbe za kontrabas in klavir;
19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Večerna podoknica ;	23.05 Literarni nokturno;
23.15 Paleta po;>cvk jugoslovanskih avtorjev; 00.05-4.10 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
stran 8 □ gor iški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 30. avgusta 1981
Ureditev Doberdobskega jezera po zamisli župana Lavrenčiča
Od dežele so dobili v ta namen 100 milijonov lir
Od nocoj v Novi Gorici filmi »Pula po Puli ’84«
Pred približno letom in pol dni smo v našem listu nekajkrat pisali o posvetovanjih, ki so jih imeli u pravitelji doberdobske občinske u-prave z vaščani in zastopniki raznih društev v vasi, v zvezi s predlogom, da bi uredili okolico Doberdobskega jezera in tudi širše območje tja do Sabeljskega jezera o-ziroma tja do vasi Doberdob in zaselka Boneti. Bila je takrat nakazana možnost, da bi od deželne u-prave dobili denar za ureditev na ravnega okolja, za kar se je, seveda za svoje območje, zanimala tudi tr žiška občinska uprava. Tako v Do berdobu kot v Tržiču so takrat dali nalog izdelave podrobnih načrtov, ki sta bila ločena, vendar pa ne v navzkriž eden drugemu, zadrugi Na turstudio iz Trsta. V Doberdob so takrat povabili tudi nekatere znan stvenike iz Slovenije, ki so pokazali kaj se da napraviti na tem pod ročju. Upoštevali so tudi rezultate akcije »Doberdob 82«, ki so jo izvedla nekatera slovenska društva in organizacije na območju doberdobske občine.
Pred kratkim smo spet poročali o tej zadevi in sicer v zvezi z razpravo, ki je bila v doberdobskem občinskem svetu, ko so zastopniki od-
bora poročali, da so od dežele dobili precejšnjo vsoto denarja s katero nameravajo izpeljati to akcijo.
Zaradi tega smo doberdobskega žu pana dr. Maria Lavrenčiča vprašali kako stoje danes te stvari.
Dr. Lavrenčič nam je obnovil spomin na leto 1982, ko so začeli s to akcijo. Načrt zadruge Natur studio je bil zelo obsežen. Predvideval je u reditev okolic Doberdobskega in Sabeljskega jezera s pešpotmi, postavitvijo opazovališč, očiščenjem terena, ureditev trim steze, odkup in preureditev tako imenovane Casa Cadorna na grebenu vrh jezera, odkup naselja nekdanje tovarne Solvag pri Doberdobu in njegova preureditev v kraški muzej. Predvideli so tudi odkup zemljišča in stavbe nekdanje gostilne Rožka pri jezeru ter njeno preureditev; tam bi uredili tudi akvarij.
No, deželna uprava je sedaj dober-dobski občini nakazala sto milijonov lir. S tem naj bi uredili steze okrog jezera in tudi nekaj opazovalnic. »Nimamo še izdelanega podrobnega načrta«, nam je dejal župan dr. Lav renčič, »upamo, da ne bodo stroški veliki, tako bi z denarjem lahko uredili tudi okolico Sabeljskega jezera, tako da bi ga s stezami povezali z
Doberdobskim, kar bi bilo zanimivo za ljubitelje narave.«
V prihodnjih mesecih in tudi v prihodnjem letu bodo torej v Doberdobu imeli opravka s tem vprašanjem. Upati je, da bo načrt izpeljan do prihodnje pomladi. V zvezi s tem lahko povemo, da je dežela nakazala nekaj denarja v ta namen tudi tr-žiški občinski upravi. Ta namerava, tako nam je povedal župan Sacca-vini, ki je bil podpornik načrta v prejšnji upravi, kjer je odgovarjal za urbanistiko, za sedaj urediti nekaj stez na griču nad Tržičem ter seveda tudi nekaj opazovalnic. Tudi v Tržiču imajo precej bolj obširne načrte, a se bodo za sedaj zadovoljili s tem prvim nakazilom. (mw)
Meso proste cone
Trgovinska zbornica obvešča, da bodo 1. septembra pričeli razdeljevati kontingent mesa proste cone za dvo-mesečje september oktober 1984. U-pravičenci bodo meso kupili s predstavitvijo sledečih kuponov: št. 32 (bele barve) v občinah Clorica in Sovod-nje, št. 32 (zelen, z rdečo prečko) v Steverjanu, št. 31 (zelen) v ostalih občinah. Razdeljevanje kontingenta se bo zaključilo 31. oktobra.
V zadnjih letih se je v Novi Gorici uveljavila zanimiva filmska predstavitev »Pula po Puli«, na kateri vsako leto predstavljajo izbor najboljših filmov •> festivala jugoslovanskega i granega filma. Letošnja predstavitev bo kar se da popolna, saj bodo v novogoriškem Kulturnem domu vrteli vse zmagovalce raznih »Zlatih aren«, poleg tega pa še slovenske filme, ki so jih letos predstavili na puljskem festivalu. Izjemo predstavlja le film »Trije prispevki k slovenski blaznosti«, ki ga bodo prikazali naknadno, 18. septembra.
Ciklus »Pula po Puli 1984« se bo pričel nocoj ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, zaključil pa se bo 9. septembra. Filmi bodo na sporedu vsak večer ob 20.30, razen v ponedeljek, 3. 9., ko bodo predstavo prenesli na naslednji dan ob 18.30. Vstopnice za posamezne projekcije in kompleti vstopnic za celotno prireditev so na voljo pri blagajni kina »Soča« in v Kulturnem domu uro pred filmsko projekcijo.
Po vrsti bodo vrteli sledeče filme: »O mrtvih vse dobro« Predraga Antonijeviča (Zlata arena za kostumografijo), »Davitelj proti davitelju« Slobodana Šijana (Z.a. za ton in scenografijo), »Zgodnji sneg v Miinchnu« Bogdana žižiča (Z.a. za kamero), »Ambasador« Fadila Hadžiča (Z.a. za stransko moško vlogo), »Nezaslišan čudež« Živka Nikoliča (Z.a. za stransko žensko vlogo), »Posladkana vodica« Svetislava Preliča (Z.a. za glav-
no žensko vlogo), »Veselo gostiiva-nje« Franceta Štiglica, »Nobeno sonce« Janeta Kavčiča. 7., 8. in 9. septembra bodo predstavitev zaključili zmagovalci najbolj prestižnih nagrad: »V žrelu življenja« Rajka Grliče (Zlata arena za režijo, za glasbo h} nagrada občinstva), »Balkanski špi-jon« Božidara Nikoliča in Dušana Kovačeviča (Velika zlata arena za najboljši film, Z.a. za glavno moško vlogo in za montažo) in »Leta odločitve« Boštjana Vrhovca (Zlata arena z° scenarij Branku Gradišniku).
Senator Battello o problemih Tržiča
Na srečanju na tržiškem županstvu, kjer so mu upravitelji obrazložili, k3' ko je s krizo industrije v tem kraju, je včeraj komunistični senator Nereu Battello posredoval nekaj informacij o tem, kako v Rimu gledajo na pr<> bleme Tržiča. Med drugim je dejal, da bo zelo pomemben drugi teden v septembru, ko bodo v senatu razpravljali o finansiranju ladjedelništva. P° Battellovem mnenju se bo okrog predvidenih 195 milijard vnel oster parlamentarni boj. Na vprašanje, če se v senatu čuti večja teža Genove, je Battello odgovorili, da sam ni imel tega občutka, vendar da ne izključuje, da bi določeni krajevni interesi prišli bob do izraza v poslanski zbornici.
Devet zborov danes zvečer na Seghizzijevem tekmovanju
V veliki dvorani UGG se prične drevi, letos že triindvajsetič, mednarodno tekmovanje pevskih zborov Se-ghizzi, ki ga prireja tukajšnje istoimensko društvo. Letos pridejo na go-riško tekmovanje zbori iz trinajstih evropskih držav. Iz nekaterih nadaljnjih držav so zbori na žalost odpovedali v zadnjem trenutku, kar se ponavlja iz leta v leto.
Drevi ob 20.30 se prične tekmovanje v polifonskem petju. Nastopilo bo devet zborov iz enakega števila držav in sicer iz Nizozemske, Švedske, Italije, Jugoslavije, Poljske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Madžarske in Norveške. Zbor iz Bergena bo prvi norveški zor, ki bo nastopil na Seghizzijevem tekmovanju. Nocoj bosta nastopila dva tako rekoč domača zbo ra in sicer italijanski »Coro polifoni co« iz Štarancana ter jugoslovanski komorni zbor iz Nove Gorice. Jutri pa bodo iz polifonije tekmovali ženski oziroma moški zbori.
dopolnilni blagajni, se je v ponedeljek odpravil po gobe, od tedaj pa ni bilo več sledu o njem. Po dolgem iskanju so ga našli v skoraj 200 m globoki grapi, kamor se mu je verjetno zdrsnilo med nabiranjem gob in kjer je ležal s prebito lobanjo.
V Čedadu se še vedno bori s smrtjo drug Tržičan, zelo znan v Marini Ju-lii, ki si je v torek skušal vzeti življenje s skokom z znamenitega Hudičevega mostu. Kljub temu da je iz višine 22 m padel naravnost na kamne ob robu struge, je 34-letni Edoardo Pribaz preživel. Včeraj so mu morali amputirati razmesarjeno levo nogo, vendar zdravniki ne izključujejo možnosti, da bi mu rešili življenje.
Podeljene zlate in srebrne medalje našim vinogradnikom v Ljubljani
Zlato medaljo je dobila tudi zadruga Brda
Na
vinskem sejmu z mednarodnim obeležjem, ki je v teh dneh v Ljubljani, na tamkajšnjem Gospodar sicem razstavišču, so v ponedeljek podelili kolajne in diplome tako domačim razstavljalcem kot tistim iz inozemstva. Med temi so tudi vinogradniki iz naše dežele. Kar precej jih je iz goriških Brd, oziroma iz krajev, ki mejijo na naša Brda, kamor je tudi letos dospelo kar veliko zlatih in srebrnih odličij.
O letošnjih nagradah našim vino-
Včeraj zjutraj pa se je v kongresni dvorani na razstavišču Espomego pričel mednarodni simpozij o zborovskem petju, ki ga društvo Seghizzi prireja sočasno s tekmovanjem pevskih zborov. Sodelujejo strokovnjaki iz vse Evrope, na voljo je tudi prevajalska služba. Simpozij, ki se je vršil tudi popoldne, se bo nadaljeval tudi danes.
Tržičan umrl pri padcu v grapo
V grapi blizu vasi Fielis v Kamiji so včeraj zjutraj našli truplo 48-let-ncga Ermenegilda Fresata iz Tržiča. Mož, delavec v ladjedelnici, sicer v
V Gradežu imajo te dni kongres nemški in avstrijski zdravniki
Gradež postaja pomembno kongresno središče odkar so tu s finančno pomočjo deželne vlade zgradili kongresno palačo. Upravlja jo gradeška občina, v njej pa so kongresi, kultur ne prireditve ter razstave.
V teh dneh je v gornjih prostorih še vedno odprta razstava evropske jedkanice, to je evropski trienale grafike. V veliki osrednji ter v dveh majhnih dvoranah pa se trši, od prejšnje nedelje do 7. septembra, 18. kongres praktične medicine, ki ga prirejata zahodnonemška in avstrijska zdravniška zbornica. V ospredju 'pozornosti imajo nemškogovoreči zdravniki vprašanja, ki so povezana s športno medicino.
Takemu turizmu posvečajo v Gradežu veliko vozornost, saj je nekaj sto zdravnikov pripeljalo s seboj še več družinskih članov, ki tu prežitt-Ijajo počitnice, seveda v upanju, da jim bo vreme bolj naklonjeno kot tu ristom, ki so tu bili v prejšnjih ted nih.
Od sedaj do oktobra pa je v Gradežu napovedanih še nekaj drugih kongresov, nekateri pa so že najavljeni tudi za zimske in spomladanske me sece. Od 16. do 21. septembra bo tu kongres italijanskega kemičnega društva. Tudi tu je najavljena udeležba več sto delegatov iz roč italijanskih pokrajin.
gradnikom na ljubljanskem sejmu smo že poročali. Popraviti in dopol niti moramo naše poročanje, kajti povedati moramo, da je zlato medaljo za sauvignon dobila tudi zadruga Brda iz Števerjana. Ta je namreč na ljubljanski sejem poslala nekaj vzorcev svojih vin, sauvignon je bil nagrajen z zlatom. Očitno je bilo naše poročanje pomanjkljivo, to pa ker so bili podatki na seznamu, ki smo ga dobili v redakcijo pomanjkljivi. V zadrugi Brda je skupina mladih vinogradnikov, ki so uvideli nujnost združitve in skupnega kletarjenja ter skupnega nastopanja v prodaji. Seveda jim želimo, da bi se še bolj uveljavili.
Zato lahko letos z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila tudi letošnja bera za naše vinogradnike na ljubljanskem sejmu zadovoljiva, saj so dobili eno veliko zlato medaljo, ki jo je dobil Gradomir Gradnik s Plešivega za tokajca, ter dvajset zlatih kolajn, ki so jih dobili vinogradniki iz Brd. Največ je med temi Slovencev. Tem pa je treba dodati še kup srebrnih medalj ter o-bilico diplom.
Naši vinogradniki so že vrsto let na ljubljanskem vinskem sejmu dosegli lepe uspehe. Prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče, kar bo v njihovo osebno korist in tudi v korist slovenskega gospodarstva v zamejstvu nasploh. Tudi zato, ker so se mladi odločili ostati na zemlji in ne iskati zaslužka, manjšega, v tovarnah ki pa so čedalje bolj v kri-
Urejeni kopališči ob trziški obali
is **.mB
V prejšnjih dneh smo V našem listu objavili nekaj člankov o kopališčih in kampdngih vzdolž obale pri Tržiču ter napisali mnenje tistih, ki se ukvarjajo s turizmom. Plaže so dostopne ne da bi bilo treba plačati vstopnine, vendar so malo čiščene,
kajti občinske uprave za to ne skrbijo zasebni gostinci pa čistijo seveda le prostor okrog svojih kioskov, kjer oddajajo tudi ležalnike in senčnike. Bolje pa je urejeno v kampdngih, kot sta Albatros, ki je naselje mednarod-
nega slovesa, in Panzano lido, nekdanja Marina Nova, nekdaj zelo priljubljeno kopališče za prebivalce Tržiča. Danes objavljamo slike s teh dveh kampingov. Na prvem posnetku lahko vidimo bazen v kampingu Albatros. Ima olimpijske mere, zgra-
jen je enako kot bazen, ki je služil plavalcem na olimpijskih tekmah v Miinchnu. Na drugi sliki pa je lepo urejena plaža kampinga Panzano. Seveda je v zaprtih prostorih lepo urejeno za turiste, ki hočejo tam preživeti počitnice.
zi. Briška vina pa bodo prinašala za služek, seveda če bodo kvalitetna kot so sicer že sedaj.	,
Ker že govorimo o vinih lahko ao damo še to, da bo v prvih seP tembrskih dneh obiskala našo pojfra jino skupina nizozemskih časnika jev. K nam pridejo na povračilna bisk, oziroma na spoznavni vinorodnih krajev, kleti, itd., PoleV. ko je bila letos v aprilu razšla naših vin v hotelu Hilton v Am-sfc damu. Takratno razstavo je °m°p, čila naša trgovinska zbornica. C stje si bodo ogledali tudi enote La Serenissima v Gradišču ob 3 čt, pogovorili pa se bodo tudi z z stopniki obeh konzorcijev za zase . tipičnih vin, Collio in Isonzo. * nas upajo, da bodo časnikarji z 0 javo člankov v nizozemskem tis»
omogočili povečanje izvoza naših Z vini Brd in
na Nizozemsko. ~	..
žinskega predela so se namreč; -V
znanili številni holandski turisti, so že stalni gostje naših krajev-
Nižja kotacija dinarja
Očitno v zvezi z zaskrbljujočimi ve^_ mi, da bi v kratkem prišlo do V
vrednotenja jugoslovanskega
v odnosu do drugih zahodnoevrop- . valut, je vrednost dinarja včeraj svfg padla v primerjavi z že itak n z kotači jo prejšnjega dne, t.j-
V torek so v Gorici menjavali
včeraj pa so
plačale najboljšim klientom_	?(J
po največ 9,20,
__________-- - --	M°/°a
vanski denar po največ 8,65
en novi dinar. Zaradi tega je .tf. včeraj na bankah malo poslov z J goslovansko valuto.
kino
n
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 ».
Margot
pupa della villa accanto«. PreP°
dan mladini pod 18. letom. . CORSO 20.00—22.00 »Monthy Fy1**
Il senso della vita«	ctal-
VERDI 20.00—22.00 »Rambo« S. 3 Ione
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.	ajk
PRINCIPE 18.00—22.00 »Blue cr movie super«
Nova Gorica in okol‘c^y KULTURNI DOM (Pula po PaJ* »jja 20.30 »O mrtvih vse dobro«. ** Predrag Antonijevič.
SOČA 18.30 »Smrtonosni angeli«-SVOBODA 20.30 »Absurd«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GOR-Občinska lekarna, Ul. S. M1 tel. 21074.
1
Otroška in mladinska emarginacija danes
Pisati danes o otroški in mladinski ^arginaciji, je pravi absurd. Kakor Je otrok središče družine, tako je mladostnik družbe. Zato na prvi pogled otroštvo ne pozna emarginacije. In vendar ni tako, kakor bi bilo zaželeno.
Do 18. stoletja človeštvo pozna otro-ka le kot bitje v miniaturi zato je lmel0 to bitje le biološke potrebe v miniaturi. Z njim so se ukvarjale dojilje, služinčad. Otrok je že kot otrok začel z delom,
Zahvaliti se moramo J. J. Rousseauju, ki v 18. stoletju odkrije otro-*a- Z njim in njegovo vzgojo izven družbe, v naravi, je Rousseau ■ hotel zrušiti feudalni sistem. Otrok mu je "I sredstvo za revolucijo, podobno kakor je v potrošniški naši družbi o-tr°k sredstvo za potrošnjo. V trenut ku, k0 je današnji potrošniški sistem odkril v otroku oz. mladostniku zlato lamo potrošnje oz. zaslužka, se govo-Tl o »prostoru mladim®, s otrokovih Potrebah, o modi, o muziki, o pravicah, o okusu . .. Kaj vsega bi si ne Omislil za mlade. Vse to, ker kakor 80 že drugi ugotovili, prinaša bajne
zaslužke.
In vendar moramo govoriti tudi o emarginaciji mladih, ker tudi ta je Pm.aas in v nas, pri večini in manj-s>ni- v našem mestu in na našem
Podeželju.
Otrok in mladostnik brez specifič-dh težav je dober potrošnik naše družbe, zato tudi opevan in toleriran; Problematičen otrok pa je »nekaj dru-®e0a«; ta ni dober potrošnik, ta nas P'min ja in opominja na človekovo ecno bojazen, ta nam vzbuja strah Pred boleznijo, strah pred neuspehom, rah pred neznanim in vsemogočim,
? se nam lahko pripeti v življenju, Oenem nam ta otrok pomeni negacijo amh aspiracij, ambicij in iluzij. Je 'razumljiv, je agresiven, je nepoboljš-je nerazsoden, neodgovoren, ne dzume nič .. . Kaj vsega se ne go-ori o njem, jasno negativnega, in sar se ne izgovori, pa se misli.
Zato je »najbolje«, da ga ne vidi-da o njem ne govorimo, da ga apremo v specialne zavode, ker se j sramujemo, nam dela sramoto; drn naj ostane, dokler ne ozdravi, 'Prav vemo, da se to ne bo nikoli |9°diZo. In tako ti otroci romajo, ka-rinliS0 romali od zavoda do zavoda, ni\.. riiso končali v psihiatrični bol-, Unici, kjer so zaključili svojo živ-pot’ ubatavi celo pri 80 le-• Ne samo, da jim nismo dali, če-r so najbolj potrebovali, še več, o-paif smo jih osebne svobode v ime-. naših atavičnih predsodkov!
■ ri nas smo sicer odpravili s sveto-dnsko psihiatrično bolnišnico, ostali na’*0 zavodi in teh je polno, tudi v turf1 Zaželi; v njih še vedno dobimo 'noše socialno ogrožene otroke, uklanjamo psihiatrično bolnišnico ol odrasle, kakor jo odklanjamo za «ce. Odklanjamo vzgojo za zaprti-gTe v.rati, ki je bila sicer nekaj pro-f raSWne0a v predhodnem obdobju ide”C°s3cc revolucije; danes pa je ta neod p°btično zastarela, znanstveno ietl?0ovarjajoča in amoralna. Ogro-Potr Llr.°k Potrebuje posebne nege, s e°uje naknadne, posebne pomoči je rani družbe; le te je lahko dele-epe ?a™9 v sredi družbe! še najbolj dom .zirani zavodi ne morejo na-sov es}}t* družbeno * človeških odno-ta 'dinamike in mehanizmov, ki jih k0 *r°ža. topline in socializacije. Kaje J*D..se na pr. gluhonemi otrok, ki Preživel prvih 20 let svojega živ-
ljenja odločujočih za njegov razvoj, v zavodu, znajde potem med nami, v družbi? In kako mi z njim? Le, če bo ta otrok od vsega začetka živel, se igraj., se učil v družbi vrstnikov, bo polagoma dobil način komunikacije z drugim otrokom. Oba se bosta priborila do pravilne oblike sožitja, medsebojnega razumevanja in istočasno rušila še danes obstoječe predsodke. Tudi ti so v nas in med nami, in ne samo med črnci in belci. Le ti izhajajo iz naše nevednosti, iz naše bojazni in naše podlosti: bojimo se, da bi se naš zdrav otrok »nalezel« bolezni sosedovega otroka.
Skrite misli in nagibi, in niti tako skriti, saj jih nekateri z vso silo vpijejo in dosegajo, da so ti otroci ponovno in ponovno emarginirani, da so podvrženi čustvom impotence, osamljenosti in se tako vedno bolj zapirajo vase. Absurdno! Ali nimamo po vsem tem pravico, da govorimo o otroški in mladinski emarginaciji? Tudi to je stvarnost našega časa in našega okolja! Banalna resnica!
Da bi vsaj delno zajezili to emar-ginacijo, je skupina staršev organizirala Poletni center ’84 na Opčinah, kjer so handikapirani in ostali otroci skupaj: igra in skupno življenje u-stvarja drugačne odnose in bolj humano družbo! Solidarnost otrok, vsakodnevno delo spremljevalcev - animatorjev, podpora naših ljudi, naših organizacij in institucij nas navdaja z optimizmom.
Česar zaenkrat ne zmore večina, zmore manjšina! Zakaj bi ne bili ponosni na njo?!
DANILO SEDMAK
Razgovor s starši prizadetih otrok
Na Opčinah so se naši otroci počutili enaki ostalim malčkom
Uspeh letošnjega poletnega centra na Opčinah (ki pa ni edina takšna iniciativa vključevanja prizadetih otrok med ostale otroke in njihovo vsakdanjo dejavnost tu pri nas) so prav gotovo najbolj občutili in z veseljem sprejeli starši fizično ali psihično prizadetih otrok.
Vseh staršev nismo utegnili povprašati, toda v njihovem imenu sta spregovorila Neva Bandelj in Marija Stopar, prva stanuje na Opčinah, druga pa v Bazovici.
»To, da so naše otroke ostali sprejeli, kot sebi enake, da so jih takoj vključili v vse dejavnosti, da so jim pomagali, skratka, da so jim pokazali svoje prijateljstvo, svoje tovarištvo, to je po našem mnenju največji uspeh tega poletnega centra. Veste, prizadeti otroci so prav gotovo bolj občutljivi od ostalih in o-pazijo malenkosti, ki so za druge nepomembne. Tu v tem centru, pa še prej na poletnem letovanju v Škofji Loki, da ne govorimo o življenju v Dijaškem domu skozi vse leto, so se naši otroci zelo dobro znašli, celo tako, da jim ni bilo prijetno, ko so morali popoldne zopet domov. Niti naše bližine niso pogrešali, ker so se počutili bolj samostojne, bolj enakovredne, ko so bili v družbi ostalih otrok. To je veliko in pozitivno doživetje za njih same, pa tudi koristna in pozitivna izkušnja za nas, saj smo vedeli, da prepuščamo naše otroke v strokovnem varstvu, pod nadzorstvom
resnično sposobnih animatork, spremljevalk in vseh članov sociopsihope-dagoške službe. To so bile resnično počitnice za naše otroke, pa tudi za nas, saj smo čutili veliko solidarnost, pripravljenost, da pomagajo nam in našim otrokom tako s strani domačinov, članov društva in sploh vseh. želeli bi samo tem mladim animatorkam in spremljevalkam, da bi lahko nadaljevale svoje, več kot potrebno in nesebično delo v boljših, predvsem pa bolj gotovih delovnih pogojih, če boste torej na-
pisali o naših vtisih o tem poletnem centru, potem napišite, prosimo, vse dobro in vso našo zahvalo. To. da smo videli, da so si naši otroci želeli bivanja v tem centru, da so se tu dobro počutili, da smo se tudi mi starši med seboj bolje spoznali, da smo imeli vedno možnost razgovora in diskusije o vseh naših problemih, to je nekaj tako dobrega in lepega, da ne najdemo niti pravih besed, kako bi naše zadovoljstvo izrazili. Upamo in želimo samo, da bi šli po tej poti vsi skupaj naprej.«
Slovenska sociopedagoška služba
Aprila 82. leta je prišlo v okviru KZE v Trstu do ustanovitve Slovenske sociopsihopedagoške službe. Namenjena je slovenski mladini od 10. do 18. leta. Svoj sedež ima v Ulici Farneto 3, II. nadstropje, tel. 7765056.
Umik dela: vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah.
Ekipo sestavljajo:
dr. Nada Bercè -*■ psihologinja — polni urnik;
Miriam Kandut — logopedinja — polni umik;
dr. Pavel Fonda — psihoterapevt — 4 ure tedensko;
dr. Vlasta Polo jaz — pedopsihiatrinja — 8 ur mesečno;
dr. Savo Spacal — psihoterapevt — 2 uri tedensko;
dr. Klavdij Veljak — otorinolaringolog — sprejema v otroški bolnišnici
Burlo Garofolo — 2 uri tedensko.
Čeprav še ne formalizirani, vendar dejanski člani ekipe so še socialne delo: Odila Bufon, Anamarija Kalc, Majda Mahnič. Koo-dinira delo: Danilo Sedmak.
V primera potrebe se lahko vsakdo izmed staršev obme za pomoč na zgoraj omenjeni naslov.
Problemi animatork, spremljevalk in članov sociopsihopedagoške službe pri delu s prizadetimi
Jutri se v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah zaključuje letošnji poletni center. O njegovem nastanku, o pomenu tega poletnega centra, o prvih vtisih mladih udeležencev, o vtisih staršev, o vtisih samih animatorjev in spremljevalcev, ki so poletni center vodili, smo v našem dnevniku že poročali.
Tokrat nismo čakali zaključka poletnega centra, da spregovorimo nekaj besed o njegovih rezultatih, o njegovi pomembnosti, da izrečemo pohvalo vsem, ki so prispevali, vsak po svoje in po svojih močeh, da se je ta humana in koristna iniciativa odvijala in torej tudi končala tako, kot so si organizatorji želeli in pričakovali. Skupno z vsemi smo bili mnenja, da bodo uspehi le-te prav gotovo vzpodbudni tudi za podobne iniciative v prihodnje, ki pa ne smejo in ne morejo ostati le sad dobre volje slovenske sociopsihopedagoške službe, socialnih da avk, aiumatork in spremljevalk temveč obveza tako občinske, kot pokrajinske uprave, da dajo vsem tem iniciativam svojo moralno in materialno pomoč, da postanejo takšna poletna letovanja, takšni centri, takšno praktično vključevanje fizično in psihično prizadetih otrok V Šolo, v vse ostale dejavnosti, kjer so akterji otroci, nekaj stalnega, nekaj, na kar lahko z gotovostjo računajo predvsem starši prizadetih otrok, pa tudi ostali starši, predvsem pa vsi tisti strokovni operaterji, ki dajejo, takorekoč prostovoljno^ na razpolago vse svoje znanje, ves svoj prosti čas, da bi takšne pobude uspele, da bi bile koristne, da bi služile našim otrokom.
In preden zapišemo naša zapažanja, ugotovitve iz razgovora, tako s socialnima delavkama, pa z animatorkami in spremljevalci, nam dovolite še eno ugotovitev: vključevanje fizično in psihično
prizadetih otrok v takšne po'etne centre, pa tudi med letom v pošolski pouk, oziroma skupno bivanje z gojenci Dijaškega doma, pa še vse druge iniciative, kot so na primer redni sestanki članov sociopsihopedagoške službe v Ul. Farneto vsako soboto v tednu, pa še sestanki s starši za pripravo tako centrov, kot tudi za vključevanja prizadetih otrok v vse pošolske dejavnosti — vse to je lahko naši manjšini, ki živi na tem področju samo v ponos. Nobenih takih iniciativ se niso še lotile italijanske šole, ali njihove socialne službe, ki sicer poagajo skrb za fizično, ali psihično prizadete otroke, a jih ne vključujejo med ostale otroke v vse dejavnosti, tako v šolskem, kot v poletnem času.
Naš pogovor o uspehu letošnjega poletnega centra na Opčinah je stekel najprej z dvema socialnima delavkama Odilo Bufon in Anamarijo Kalc ter z animatorko in spremljevalko psihično prizadetega otroka Nevo Obersnel. Ostalih nismo hoteli nadlegovati, ker so bili polno zaposleni z delom z otroki. Prav pa je, da zapišemo njihova imena, ki so: Andrej Piščanc, Mirjam Maver, Suzi Per-tot, Romana Maiano, Kristina Covacio, Dunja Sosič, Erika Starc, Klavdija Peric, Elena Launca, Nataša Ščuka in Lilijana Bandi. Svojo pomoč so nudili centru tudi drugi člani sociopsihopedagoške službe, med temi Nada Bercè, Mirjam Kandut, pa še ostali psihologi, psihiatri in pedagogi, ki so vedno in ob vsakem času tudi sicer na voljo in v pomoč tako staršem, otrokom, kot vsem, ki s prizadetimi otroki delajo.
No, kako so animatorke, spremljevalke in pač vsi, ki so pri letošnjih poletnih pobudah vključevanja prizadetih otrok sodelovali, s temi zadovoljni?
Odgovor so nam dale tako Neva Obersnel, kot spremljevalka in pa Anamarija Kalc in Odila Bufon, obe socialni delavki. Vse so se strinjale, da je bila pobuda več kot koristna, da sò se otroci med seboj lepo vživeli, da bo to imelo prav gotovo pozitivne posledice za vse prizadete, pa tudi za ostale otroke, da je iniciativa naletela na velik odmev in podporo tudi med raznimi ustanovami in prebivalstvom (v trgovinah so lahko nabavljali sadje, zelenjavo in drugo po izredno ugodnih cenah), da so tudi domačim obiskovali center in tako pokazali svojo solidarnost, da sta zgoniška in milj-ska občina dali na razpolago šolabuse, da so ustanove in bančni zavod z Opčin dali svojo denarno pomoč, ki so jo prav tako rade volje dali tudi vsi starši. »Posebej pohvalite v članku upravnico društvenega bara Valerijo, ki je z velikim razumevanjem spremljala ves ta živ žav in nam je bila vedno v pomoč in oporo. Prav tako smo dolžni zahvalo domačemu društvu, Radiu Opčine, ki je pripravil z otroki tudi reportažo.«
Po vseh teh pohvalah, po vsem, kar je bilo o poletnem centru povedanega v pozitivnem smislu, so prišle na dan seveda tudi senčne strani. Tu gre za nerazumevanje odgovornih oblasti do vpraša-naj služb animatork in spremljevalk prizadetih o-trok. »Predvsem pogrešamo strokovne tečaje« je povedala Neva Obersnel, »ki bi nam bili v pomoč pri našem delu. Potem pa smo pred začetkom vsakega šolskega leta pred vprašanjem: kdaj in kako in pod kakšnimi pogoji bomo začele z našim delom. Ni vseeno, če se prizadeti otrok vključi v šolsko življenje v začetku leta, ali morda šele nekje januarja, ali celo marca. Mi hočemo in želimo delati našo službo v korist vseh, predvsem pa v korist otrok.«
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
232.
Jq_ "Dobro, Marija, vidim, da prihajate k pameti. llstr'i-iIri želim pomagati; vsi drugi so za to, da vas ehmo med prvimi talci.«
"Kar ustrelite me.«
Turi- °kro premislite. Komu bi koristila vaša smrt?
LUdi ee
bi zmagali — kdo vam bo hvaležen, kdo
l'a,vpaS-k° spominjal? Življenje je enkratno darilo na-' čemu bi ga zapravili?«
"b tor ite, kar hočete.«
0ltleienS’ k* vam ga lahko dam za Premislek- ie
kri],P0rna ga je čakala Anita. Oblečena v rožnato bi kji ZaSorela in vdana mu je planila v objem, kot hikr>i-a SVoiega Fulvia že zdavnaj pozabila ali kot ga U ne bi bilo.
HiSe'M°i bog, kako dolgo te nisem videla, toliko da jo Ponorela od nestrpnosti,« je gostolela. Losanna »jDnižel k sebi, rekoč:
he e Pozabi, draga moja, da smo sredi vojne. Jaz sern zP°lagam sam s seboj; pa tudi lepe trenutke, ki Ph imel s tabo, sem ukradel državi.«
»Ne govori tako, lepše se sliši, če rečeva, da nama jih je naklonila usoda.«
»Imaš prav, usoda skrbi za svoje izbrance.«
Dvignil jo je v naročje in jo kot plen odnesel na posteljo. Da se bosta ljubila, se mu je zdelo samo po semi umevno. Ni se branila njegovih nežnosti. Mimogrede jo je začelo odnašati v nebo.
Losanna jo je opazoval, kako je zaprla oči in se ji je po obrazu razlil blažen smehljaj. No, zdaj bi lahko še zajokala, da bi jo imel za kaj tolažiti, pa bi bil užitek popoln. Ni zajokala. Ko ga je trikrat ožela kot pomivalka cunjo, je krotko obležala ob njem. S skrivnostnim glasom mu je zašepetala:
»Enrico, novico imam zate.«
»Kakšno pa?«
»Ugibaj, trikrat lahko, in če uganeš, ostanem čez noč pri tebi.«
»Nič ne bom ugibal, povej.«
Rahla užaljenost ji je zaplala v očeh, pomolčala je in rekla:
»Prav imaš, nikoli ne bi uganil moje skrivnosti. Noseča sem.«
»S kom pa, če smem izvedeti?«
Prežeče se je zazrl v njene velike, sijoče oči, ki so bile še vedno polne skrivnosti, zdaj že mokre od solz.
»S svetim duhom gotovo ne.«
»Morda s Fulviem?«
»Tudi z njim ne. S teboj, dragi moj.«
Objela ga je in poljubila. Ni mogel skriti presenečenja, besede so mu ostale v grlu in navdalo ga je
čudno čustvo. Z Loro sta se mnogo ljubila, ne da bi pazila, toda zanosila ni nikoli.
»Kaj boš sedaj, draga moja? Tega nisva imela v načrtu.«
»Ne skrbi, tega otroka bom rodila z velikim veseljem. Ne le moja družina, tudi Fulvievi starši se vesele. Izgubili so sina, pa bodo dobili vnuka. Ne morem jih razočarati, vedno so govorili samo o tem. Vse se ujema. Da boš ti oče, veva samo midva in nihče drug, in če hočeš, ti prisežem, da tega nihče ne bo izvedel.«
Čeprav je bil Losanna navajen na presenečenj^, česa takega še ni doživel niti ni bil na to pripravljen. Vsi izgovori, kako bi stvar uredila, so odpadli. Dekle, ki ji je bilo komaj dvajset let in bi ji bil lahko oče, ga je postavilo pred izvršeno dejstvo. Vse, kar bi lahko postalo problem, je rešila.
»Lepo, Anita, res si me presenetila, zdaj pa mi povej, kakšne obveznosti mi prinaša ta najina ljubezen?«
»Nobenih, vesela pa bi bila, če bi me ljubil naprej. Tako nebogljena sem, tako sama in potrebna zatočišča s tem novim bitjem pod srcem, s krvjo tvoje krvi, Enrico.«
Losanna jo je pritisnil k sebi, raznežen in ganjen.
»Kako dobra si, kako pametna, prav toliko kakor lepa. Prisegam ti, da te bom ljubil in skrbel zate in za otroka.«
»Samo ljubil me boš, Enrico, za otroka bodo skrbeli drugi. To je za zdaj zame dovolj, vse drugo bova uredila po vojni.«
V sinočnjem tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala
Udinese uspešen, visok poraz Triestine
Po tretjem kolu italijanskega pokala sta le Juventus in nadvse presenetljivi Empoli osvojila vse možne točke. Videmski Udinese si je s tesno zmago nad Lecce jem lepo opomogel, kljub pekočemu porazu v Comu pa ima Triestina še naprej odlične možnosti, da se uvrsti v osmino finala. Zveneči zmagi sta v tem kolu dosegli Verona (5:0) in Sampdoria (8:1).
Udinese — Lecce 2:1 (0:1 )
STRELCI: v 25. min. Luperto, v 71. min. Orlandi (avtogol), v 89. min. Žico.
UDINESE : Brini, Galparoli, Rossi, Gerolin, Edinho, De Agostini, Montesano (od 46. min. Papais, od 89. min. Cattaneo), Mauro, Selvaggi, Ziro, Mi ano.
VIDEM — Pred 15.000 gledalci je Udinese dokaj srečno premagal moštvo Lecceja. Gostje so namreč vodili yse do zadnje minute, ko je zmagoviti zadetek dosegel (kdo drugi) Žico. Če dodamo še, da so Videm-čani izenačili s pomočjo avtogola, potem je slika jasna.
Za bližnje prvoligaško prvenstvo
torej čaka trenerja Vinicia še dokajšnje delo.
Como — Triestina 3:0 (0:0)
STRELCI : v 53. min. Matteo li, v 58. min. Todesco, v 85. min. Miiller.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Braghin, Vailati (od 69. min. D’Otta vio), Costantini, Biagini, De Falco, Braglia (od 57. min. Gamberdni), Romano, Chiarenza, De Giorgis.
COMO — Po dveh zaporednih zmagah na domačem igrišču je Triestina na svojem prvem gostovanju zabeležila hud udarec. V Comu je namreč zdržala le v prvem polčasu, nakar so se domačini razigrali in nasuli vratarju Bistazzoni ju tri zadetke.
SINOČNJI IZIDI
SKUPINA 1: Como - Triestina 3:0; Carrarese - Milan 0:2; Parma -Brescia 1:1.
LESTVICA: Milan 5, Triestina 4, Parma 3, Carrarese, Brescia in Como 2.
SKUPINA 2: Inter - Francatila 3:1; Avellino - Spal prekinjena; Pisa Bologna 2:1.
LESTVICA: Inter 5, Pisa 4, Avellino 3, Bologna 2, Francatila in Spal 1. Avellino in Spai tetano manj.
SKUPINA 3: Varese - Roma 0:0; Lazio - Pistoiese 3:1; Padova - Genoa 0:1.
LESTVICA: Lazio 5, Roma in Genoa 4, Varese 3, Pistoiese in Padova 1.
SKUPINA 4 : Cremonese - Monza 2:2; Vicenza - Torino 0:0; Cesena -Empoli 1:2.
LESTVICA: Empoli 6, Torino 4, Cesena in Vicenza 3, Monza in Cremonese 1.
SKUPINA 5: Verona - Casarano 5:0; Ascoli - Campobasso 2:2; Bene-vento - Catania ,1:0.
LESTVICA: Ascoli in Verona 5, Campobasso 4, Benevento 3, Casarano 1, Catania 0.
SKUPINA 6: Sampdoria - Cavese 8:1; Udinese - Lecce 2:1; Catanzaro - Bari 0:1.
LESTVICA: Sampdoria in Bari 5, Udinese 4, Catanzaro 3, Lecce 1, Cavese 0.
SKUPINA 7: Juventus - Taranto 1:0; Atalanta - Cagliari 1:0; Palermo - Sambenedettese 2:0. LESTVICA: Juventus 6, Atalanta
4,	Taranto 3, Palermo in Cagliari 2, Sambenedettese 1.
SKUPINA 8: Perugia - Napoli 0:0; Fiorentina - Casertana 1:1; Arezzo -Pescara 1*1
LESTVICA: Fiorentina in Napoli
5,	Arezzo 3, Casertana in Pescara 2. Perugia 1.
Jugoslovanski nogometni pokal
Ljubljančani ugodno presenetili v Nišu
NIŠ — Nogometaši ljubljanske 0-limpije so v šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega pokala u-godno presenetil: v Nišu so namreč po streljanju enajstmetrovk s 6:5 premagali domače favorizirano moštvo Radničkega.
Podvig pa ni uspel kranjskemu Triglavu, ki je gladko izgubil proti beograjskemu Partizanu. Sicer pa je vče raj prišlo do velikih presenečenj, saj je izločenih več prvoligašev.
Včerajšnji izidi šestnajstine finala
Radnički Niš - Olimpija Ljubljana 5:6 po streljanju enajstmetrovk; Triglav Kranj - Partizan Beograd 0:4; Dinamo Vinkovci - Kikinda 0:1; Radnički Pirot - Hajduk 0:1; Leotar - Že-ljezničar 1:0; Osijek - Ivangrad 3:1: Pelister Bitolj - Sarajevo 4:1; Iskra - Priština 1:0; Vršac - Velež 1:4; Kar-lovac - Vardar 1:4; Zadar - Buduč-nost 0:4; Belišče - Vojvodina 0:1; Dinamo Zagreb - Vlažnimi 2:0, C. zvezda - Čelik 1:0. Danes ; Rad - Ri jeka; Jedinstvo - Sloboda.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Miljah
Stefanelu (Vitez 18 točk) prvo mesto
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
Prva presenečenja
FINALE ZA 1. MESTO
Stefanel - Latini 64:55 (41:33)
STEFANEL TRST:	Bertolotti 7
(1:1), Riva 4 (2:4), Lanza, Fischetto 10 (4:4), Vitez 18, Colmarli, Gori, Sterle, Dillon 19 (1:3), Schultz 6 (0:1).
LATINI FORLI’ : Francescatto 9 (2:2), Lardo 7 (2:2), Colombo, Valenti (0:1), Griffin 17 (3:5), Valli, So-naglia 4, Silvestrin 4, Malcangi, Landsberger 14 (6:10).
SODNIKA: Cozzolino in Fegac loba iz Trsta). PM: Stefanel: 8:13; Latini 13:20. PON: Sonaglia (35), Dillon (40). 3 TOČKE: Vitez (2), Lar do (1), Francescatto (1).
Tržaški Stefanel je tudi v velikem finalu premagal moštvo Latinija iz Forlija in tako osvojil prvo mesto na miljskem mednarodnem košarkarskem turnirju.
V vrstah tržaškega moštva je bil gotovo najboljši in sploh eden najboljših na igrišču Boris Vitez, ki je dosega' 18 točk (8:14 v metu in dva uspešna meta za tri točke). Boris je torej dokazal, da je povsem nared za kakovostni skok — igranje v A-l ligi.
O samem srečanju lahko rečemo, da je bila premoč Tržačanov v prvem polčasu očitna, v nadaljevanju pa se je bil bolj izenačen boj, naposled pa je le zasluženo zmagal Stefanel.
Yoga — Smelt Olimpija 93:85 (47:37)
YOGA BOLOGNA: Gualco 20, Ber gonzani 5 (3:5), D’Alberto, John Douglas 19 (7:8), Zatti, Pellacani 8, Borghese 8, Iacopini 23 (5:7), Leon Douglas 8 (2:2), Tosetti 2.
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA:
Ti finger 16 (6:10), Zdovc 7, Kompa ra, Subotič 36 (10:12), Hauptman 5 (1:2), Todorovič 6 (4:7), Kovačevič 13 (3:3), Kotnik 2, Kljajič, Šantelj.
SODNIKA: Lenardon in Minisini loba iz Trsta). PM: Yoga 17:22, Smelt Olimpija 24:34. PON: Bergonzoni (34), Pelacani (35), Kotnik (39). 3 TOČKE: Jacopini (2), Zdovc (1).
Ljubljanski ekipi Smelt Olimpiji ni uspelo, da bi na miljskem turnirju osvojila vsaj tretje mesto. Ljubljančani sicer niso slabo igrali (še posebno se je izkazal Subotič, ki je bil skoraj nepogrešljiv pri metu na koš), velja pa omeniti, da so bili Bolonj-čani bo jši in da so tudi zasluženo zmagali.
KONČNA LESTVICA 1. Stefanel Trst; 2, Latini Forlì; 3. Yoga Bologna; 4. Smelt Olimpija Ljubljana.
FLUSHING MEADOW — Medtem ko je Gianni Ocleppo, sicer s težavo, v prvem kolu teniškega prvenstva ZDA odpravil Čilenca Pedra ReboLe-da (6:3, 6:2, 4:6, 4:6, 6:4), je njegova rojakinja Anna Maria Cecchini v ženski konkurenci s 6:2 in 6:1 klonila Američanki Burgin. Bolje se je o-d reza la Reggi jeva, ki je Američanko Huebner premagala z gladkim 6:2 in 6:0.
V prvih srečanjih prvega kola je prišlo le do dveh presenečenj. Pri moških je nekdanji finalist v Wim-bledonu Chris Lewis izgubil z Američanom Timom Mayottom, pri ženskah pa je bi’a iz tekmovanja izločena Bolgarka Maleeva. S 6:1, 5:7, 7:5 jo je premagala Švicarka Delhees. Med nosilkami skupin je izpadla tudi Britanka Durie, ki je izgubila z Avstrijko Mmterjevo.
Američanka Garrisonova je bila za Jugoslovanko Goleševo premočna i° je zmagala s 2:6, 4:6.
Ostali izidi
MOŠKI: Krtek (ZDA) - Layende-cker (ZDA) 7:6, 6:2, 6:0, Krickstan (ZDA) - Manson (ZDA) 3:6, 2:6, 7:6, 6:2, 4:0, Gomez (Ekv.) - GUckstein (Izr.) 6:1, 6:4, 6:2, Dicksan (ZDA) ' Tulasne (Fr.) 7:6, 7:6, 6:4,
ŽENSKE:	Evert (ZDA) - Walsh
(ZDA) 6:0, 6:0, Hanika (ZRN) - Crai (ZRN) 6:4, 6:2, MandtikoVa (ČSSR) - Medrardo (Br.) 6:1, 4:6, 6:2.
Šurjak k Zaragozi
Dolgoletni jugoslovanski nogometni reprezentant, bivši član Hajduka *n Udineseja, je podpisal pogodbo s španskim klubom Zaragoze, španska ga prvoligaša trenira Ferrari, ki je še lani vodil Udinese.
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu
Sinoči na nogometnem turnirju za »memorial Race«
Sovjetsko - ameriški spor
Kras zasluženo premagal San Marco
Posnetek z otvoritvenega srečanja »memoriala Race« med Bregom in
San Giovannijem
BARCELONA — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Barceloni je prišlo do prvega poolimpijskega spora med ZDA in SZ. V hitrostni vožnji za ženske je bil finale med dvakratno prvakinjo Američanko Cornile Peraskevin in Sovjetinjo Eriko Sa-loumiaevo. Sovjetinja je bila v obeh preizkušnjah hitrejša, vendar je vodstvo ZDA po drugi vožnji vložilo priziv, češ da je Saloumiajeva prekrižala pot Paraskevini. Po sovjetskem protiprizdvu in dolgem prerekanju je žirija sprejela ameriško stališče in v ponovitvi je Paraskevina ugnala nasprotnico. Odločilni dvoboj je bil na sporedu včeraj zjutraj. Američanka je sprintala kot prva, Sovjetinja pa je nd več dosegla. Bronasto odličje je pripadlo Kitajki Žou, ki je odpravila Danko Munck. To je prva kolajna sploh za Kitajsko na svetovnem prvenstvu.
V nadaljevanju včerajšnjega dne sta Italijana Vincenzo Ceci in Gabriele Sella osvojila bronasto kolajno v tandemu. Zlato je šlo ZRN, srebro pa Franciji. »Azzurra« sta odpravila Sovjetsko zvezo.
krogla: Puffe (NDR) 20,15 m, kopje: Felke (NDR) 73,74 m.
Veliko pričakovanje v Vidmu
V Vidmu vlada veliko pričakovanje za tekmi, ki ju bo videmsko moštvo Australian odigralo 2. in 6. septembra proti ameriškima profesionalnima ekipama New Jersey Nets in Phoenix Suns. Obe tekmi bosta v glavnem poskus novih pravil, ki so bila sprejeta za sezono 84 - 85 . 2. septembra bosta tekmo vodila italijanski in ameriški sodnik in bo, po ameriških pravilih, trajala 48 minut.
Američanom turnir v Modeni
MODENA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Modeni je prvo mesto osvojila ameriška selekcija Diana San Marino Ali Starš, ki je v odločilni tekmi premagala kijevski Strojitelj s 109:92. V malem finalu pa je ekipa CBA Ali Starš odpravila System iz Brindisija s 105:93.
12”98, 800 m: Ulrich (NDR) 2’00"53,
Kras — San Marco 2:0 (0:0)
STREIXA: v 68. min. Klun, v 71. min. Volo.
KRAS: Benvenuti (od 46. min. Pe-rossa), Gnezda, šuc, Macoratti (od" 46. min. Purič), Petelin, P. Terčon, Volo, Germani, Klun, Vidali, Škrk (od 46. min. Milič).
SODNIK: Urdih iz Trsta.
Krasovi nogometaši so se uvrstili v polfinale nogometnega turnirja za »memorial Race«. Sinoči so namreč zanesljivo in zasluženo premagali moštvo San Marco, ki je bilo slovenskim predstavnikom enakovredno le v prvem polčasu. Krašovci pa so v nadaljevanju izkoristili svojo večjo izkušenost in začeli napadalne je igrati. Mlajši nogometaši iz Sesljana so se sicer srčno in požrtvovalno borili, niso pa mogli preprečiti dveh zadetkov. Prvega je dosegel Klun iz prostega strela (nekaj »krivde« pri prejetem golu ima tudi sesljanski vratar). Drugi zadetek pa je padel po lepi akciji, ki o je začel Vidali, le ta pa je žogo podal prostemu Volu, ki ni imel
težav, da je potresel nasprotnikovo mrež. Krašovci bodo v polfinalu igrali v ponedeljek proti San Giovanni ju.
Turnir na Proseku se bo nadaljeval drevi s pričakovanim slovenskim der-
bijem med Zarjo in Gajo. Bazovci. . bodo igrali v drugi amaterski so v tem srečanju favoriti. Ni P® ključeno, da bi lahko prišlo do P^ nečenja. Tekma bo ob 20.30.
Italijanka Rosella Galbiati pa se je z dobrimi možnostmi uvrstila v polfinale zasledovalne vožnje za posameznice, kjer se bo pomerila s Francozinjo Longo.
»Golden gala«
RIM — Danes bodo v Rimu predstavili jutrišnje veliko atletsko tekmovanje »Golden gala«, na katerem bodo nastopili vrhunski tekmovalci obeh »blokov«.
Včeraj pa so v Rim dopotovali sovjetski atleti in atletinje. Na vprašanje časnikarjev, kaj meni vodja delegacije o pisanju zahodnonemškega lista Bild, da je več sovjetskih atletov umrlo zaradi anabolikov, je Ku-vajev ironično odgovoril, da naj jim povedo imena umrlih in kje so pokopani.
Miting v Pragi
PRAGA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Pragi so med drugim dosegli naslednje boljše rezultate.
MOŠKI: kopje: Gorak (Po’j.) 88,10 m, disk: Sarul (Polj.) 20,08 m, višina: San (DDR) 231 cm.
ŽENSKE: 100 m ovire: Pat (NDR)
V soboto ob 18.30 v okviru Poletovega pravnika
Prvi nastop Jadranovih košarkarjev
V okviru športnega praznika ŠD Polet, ki bo od sobote, 1.9., do ponedeljka, 3.9. v Prosvetnem domu na Opčinah, bo gotovo prava »poslastica« prijateljsko košarkarsko srečanje med Jadranom in Poletom.
Tekma pa bo v soboto v Prosvetnem domu s pričetkom ob 18.30. Za številne Jadranove navijače bo seveda to lepa priložnost, da prvič v tej sezoni vidijo jadranovce na »delu«.
Kot je znano, je v Jadranovem moštvu prišlo do nekaterih sprememb. Boris Vitez je namreč prestopil v vrste tržaškega prvoligaša, k Jadranu pa se je vrnil Mauro Čuk. Zelo zanimivo bo torej videti »novo igro« jadranovcev, s katero bodo tudi naši košarkarji skušali juriš na B ligo
Poletovo moštvo bodo sestavljali sedanji in nekdanji igralci openskega društva, med katerimi naj ome-
Mauro Čuk, eden od glavnih adutov Jadranovega moštva v tej sezoni
n imo Valterja Sosiča, Andreja Vremca, Branka Hrovatina, Adrijana Sosiča, Edija Krausa, Edija Sosiča,
Milka Viteza, Robija Gantarja in druge.
Poletovo vodstvo si je tudi prizadevalo, da bi za to srečanje dobilo Borisa Viteza, žal pa je košarkar ravno la teden zaposlen s Stefane-lom na gostovanju v Južni Italiji.
Jadranovci bodo seveda nastopili s svojo popolno postavo.
Po tekmi pa se bodo jadranovci in poletovci zadržali v veseli družbi, saj na Poletovem prazniku gotovo ne bo manjkalo zabave. Pa tudi za jadranovce bo to zadnja »sprostjtev«, saj bodo že naslednji dan odpotovali v Kranjsko goro, kjer bodo imeli priprave do naslednje nedelje.
Športni del Poletovega praznika pa Se bo nadaljeval v nedeljo, ko bo na ploščadi v Prosvetnem domu nastop kotalkarjev z novim evropskim kadetskim prvakom Samom Koko-rovcem na čelu.
MITING V KOBLENZU
Moses 47” 32
KOBLENZ — Američan Edwin ses je na mednarodnem atlctsta y mitingu v Koblcnzu dosegel *l .rC. najboljši čas v teku na 400 m Razdaljo je pretekel s časom U kar je samo za 30 stotink slabšj? njegovega svetovnega rekorda. To 128. zmaga ameriškega atleta, •“ j tako že 28-krat »premagal« 48 sek«
Andonova 2 metra	.
ROVERETO — Na sinočnjem narodnem atletskem mitingu v re tu je svetovna prvakinja, Ljudmila Andonova zmagala z no znamko 200 cm.
Ferrari demantira	. 0.
Enzo Ferrari je na včerajšnji sebni tiskovni konferenci odločno v nikal, da bo na VN formule Monzi predstavil novo verzijo sv m-ga bolida. Dejal je tudi, da bim dosežkom ne namerava z^i njati Alboreta in Arnouxa, niti oo* viti tehničnega vodstva.
Po velikem podvigu Poletovega kotalkarja na evropskem kadetskem kolalkarskem prvenstvu
Samo Kokorovec - s trdno voljo do evropskega naslova
V našem športu smo dosegli več uspehov. Imeli smo državne prvake in Prvakinje, tudi olimpijskega podprvaka. Po kakem evropskem naslovu pa dote l. n'smo posegli. To pa je uspelo mlademu Poletovemu kotalkarju Samu .korovcu, ki je na evropskem kadetskem prvenstvu v kraju Finale Emilia Pn M odeni postal absolutni evropski prvak. Nedvomno je to eden največjih sPehov v zgodovini našega športa. Uspeh, ki je v ponos predvsem samemu okorovcu, njegovemu trenerju, društvu in nenazadnje vsej naši telesni kulturi.
Mladega Sama Kokorovca smo najprej vprašali, kaj mu pomeni ta naslov.
»Z evropskim naslovom sem seveda zelo zadovoljen, v sebi pa čutim, da lahko dosežem še več.«
»Kaj, na primer?«
»Moj cilj je seveda nastop na svetovnem prvenstvu. Zavedam pa se, da bom moral še mnogo trenirati. Čaka me še ogromnega dela na plošči.«
»Kako pa si se pripravljal za na stop na evropskem prvenstva?«
»Zelo dosti sem treniral. Seveda vsak dan. Pozimi so bile priprave nekoliko skrajšane zaradi nerazpoložlji vosti pokritega prostora. Treniral sem v glavnem po eno uro na dan, dvakrat tedensko pa po štiri ure. Poleti pa je bilo drugače: vsak dan sem kotalkal po šest - sedem ur, nekaj-
Posnetek s torkovega sprejema na sedežu ZSŠDI
krat pa tudi deset ur dnevno.«
»Ves trud pa se je krepko izplačal.«
»Gotovo! Osvojitev evropskega naslova mi veliko pomeni, predvsem pa je v meni želja, da bi nadaljeval po tej poti.«
»Kaj pa bližnji program?«
»Najprej me čaka ekshibicijski nastop v Riminiju, nato se bom udeležil državnega prvenstva UISP, nakar bom zopet nastopil v Riminiju, potem pa v Benetkah. Na koncu pa je seveda nastop na reviji na Opčinah.«
Bliskovita
kariera
Samo Kokorovec je rojen 10. oktobra 1970 v Trstu. S kotalkanjem se je začel ukvarjati že pri petih letih. Začel je pri openskem Poletu, pri katerem seveda še sedaj kotalka.
Šemo še ni dopolnil 14 let, pa je bila njegova kotalkarska kariera bliskovito uspešna. Poleg vrste prvih mest na vsemogočih tekmovanjih je doslej dosegel naslednje najpomembnejše uspehe.
Lela 1977
POKRAJINSKI PRVAK Leta 1980
TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Leta 1981
ITALIJANSKI DRŽAVNI PRVAK Leta 1983
TRETJI NA EVROPSKEM PRVENSTVU Leta 1984
ABSOLUTNI KADETSKI EVROPSKI PRVAK
Brleč: »Rezultat prizadevnega dela«
eter Brleč ni samo priznan jugo-»«»ki strokovnjak. Poznajo ga ši-n P° Evropi. Prejel je številne po-eih j za treniranje v Italiji in dru-g državah. Ostal je pri Poletu, iil -!CC.j® Pri openskem društvu vzgo-(ai,stovilne odlične kotalkarje in koko ar'Pe- njegov »biser« pa je slej Prej Samo Kokorovec.
Sv meni ljubljanski strokovnjak o Jem evropskem prvaku.
Kowarnov evroPsW naslov je sad dolin rwv-°Ka Procesa: devet let trdega rt,,,, Jzt"tvovalnega dela, velike priza-d°sti in izredne volje.« terno?	še od njega pričaku-
te^c; J** vztrajal s takšno voljo, po-(|,.l a'iko o<j njega pričakujemo zelo
ore rezultate.«
»Katere pa so njegove odlike?«
»V vsakem športu in seveda tudi v kotalkanju zelo veliko pomeni talent. Mnogo več pa pomeni volja do dela.
In Samo je doslej pokazal izredno voljo do dela. Moram seveda pri tem tudi omeniti, da Samo dela v nekoliko boljših pogojih, kot smo jih pred nekaj leti imeli. Sedaj lahko treniramo tudi pozimi: na vajo imamo pokrit prostor. To pa se seveda še kako pozna.«
Verjetno pa Samo ne bi dosegel tega podviga, ko bi mu ne na vsakem »kotalkarskcm koraku« stali ob strani starši, ki žrtvujejo za svojega sina ogromno časa in tudi denarja.
»Največja žrtev niso stroški, tu je predvsem čas, ki ga je treba žrtvovati,« je dejala Samova mama, ki je še dodala : »Ves naš trud pa se je obrestoval s tem naslovom in tudi z drugimi uspehi. Samu bomo seveda 'še naprej ostali ob strani.«
Čestitke z vseh strani
»Skoraj nerodno mi je, da imam pred seboj evropskega prvaka. Nikdar prej namreč nisem imel pred seboj osvajalca evropskega naslova,« je med drugim dokaj simpatično dejal predsednik ZSŠDI Kalan, ko je pozdravil prisotne goste in seveda predvsem slavljenca torkovega sprejema na sedežu ZSŠDI - Sama Kokorovca.
Predsednik ZSŠDI ni le Samu Ko-korovcu poklonil spominska darila in se mu zahvalil za velik uspeh, ki je vsem nam v ponos, poklonil je »skromno« darilo tudi trenerju Petru Brlecu, Samovi mami pa šopek rož. Prav trener in Samovi starši so bili gotovo med najzaslužnejšimi za ta podvig.
Torkovemu slavljencu pa so še čestitali odbornik pokrajinske uprave
Fabiani, ki je Samu izročil plaketo, laskavo pa se je o našem kotalkarju in njegovem društvu izrazil tudi predsednik pokrajinskega odbora CONI Felluga, ki je med drugim dejal, da Samo Kokorovec zelo uspešno nadaljuje bogato tržaško tradicijo v tem športu in da ves tržaški šport od njega še marsikaj pričakuje.
Na torkovem sprejemu pa so bili še tajnik SKGZ Duško Udovič, Poletov predsednik Andrej Križnič in drugi.
Vsi prisotni so tudi Samu izrazili željo, da bi nadaljeval po tej poti in da bi uresničil svoj cilj, to je nastop na svetovnem prvenstvu.
Pripravil: B. LAKOVIČ
Uradne deželne atletske lestvice po prvem delu sezone
Več dobrih uvrstitev, nobenih prvih mest
netr,Pretoì^nj° zamudo in nekaterimi zg hpstmi je deželna atletska zve-po "Javila uradne deželne lestvice ce ^.deh. letošnje sezone. Lestvi-raznih Uj°i° 'mcna atletov, ki so v v u starostnih kategorijah (razen pr(.s.v^jKOriji najmajših) dosegli ali drž-,, . n°rme, ki jih je določil vse-^aVn' odbor zveze.
je (u ,sej''narnu najuspešnejših atletov drie j ‘ 'etos seveda nekaj članov A-Bora Inf ordata. Kot vsako le-
dili
to
klet,a f° letos bolje izkazala deski v , tov pa je zelo malo. V član-prjiioj, uren« ie °d naših atletov trjuj '*} borovec Sedmak, kar po-dosega-nd, po katerem naši atleti ha miJ®. dobre rezultate predvsem adinski ravni.
MOŠKI
K0n-	ČLANI
6. Gah :. L Casarsa (B. Friuli) 71,96; °nJol Sedmak (Bor Inf.) 54,34.
MLADINCI
100 m: 1. Di Giusto (B. Friuli) 10”9; 3. Aljoša Gašperlin (Bor Inf.) 11”1. NARAŠČAJNIKI
Kopje: 1. Pignatti (CSI TS) 49,18; 5. Alana Oberdan (Bor Inf.) 43,88; 7. Borut Race (Bor Inf.) 42,06.
KADETI
300 m: 1. Apuzzo (Prevenire TS) 38”0; 10. Mitja Možina (Bor Inf.) 40”2.
Daljina: 1. Pecile (Lib. Fagagna) 5,90 m; 5. Igor Sedmak (Bor Inf.) 5,68 m.
Kopje: 1. Condotto (Lib. Gonars) 42,58 m; 3. Boris Čepar (Bor Inf.) 37,96 m.
ŽENSKE
MLADINKE
100 m: 1. Frisiero (Chimica Friuli) 15”61; 2. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 16”0.
Daljina:	1. Dali’ Arche (Chimica
Friuli) 5,74 m; 5. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 5,37 m.
Sedmcroboj: 1. Frisiero (Chimica Friuli) 5.900 točk; 2. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 4.195 točk.
NARAŠČAJNICE
100 m: 1. Biagi (UGG) 13”78; 7. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 16’’4.
Kopje: 1. Braida (Chimica Friuli) 41,48 m; 3. Mirjam Gregori (Adria) 35,82 m; 10. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 29,96.
Sedmcroboj:	3. Veronika Gerdol
3.541 točk.
KADETINJE
80 m: 1. Andretti (UGG) 10”4; 5. Tanja Kalc (Bor Inf.) 10”7.
80 m ovire: 1. Andrctt (UGG) 12"2; 2. Tanja Kalc (Bor Inf.) 12”6; 6. Vera Kermec in Carmen Naturai (obe Bor Inf.) 13 8; 12. Poljanka Pavletič (Bor Inf.) 14”3.
Višina: 1. Comuzzi (Jolly Camp.) 1,61 m; 10. in 11. Poljanka Pavletič (Bor Inf.) in Tanja Kalc (Bor Inf.) 1,43 m.
Daljina: 1. Andretti (UGG) 5,03 m;
6.	Tanja Kalc (Bor Inf.) 4,62 m; 7. Poljanka Pavletič (Bor Inf.) 4,61 m; 12. Vera Kermec (Bor Inf.) 4,51 m.
Disk: 1. Mandekich (UGG) 28,66 m; 6. Carmen Naturai (Bor Inf.) 22,96 m; 9. Ivana Ažman (Bor Inf.) 22,54 m; 10. Sandra Sumberaz (Adria) 21,60 m; 14. Martina Gherlani (Bor Inf.) 19,94 m; 15. Analiza Bavčar (Bor Inf.) 19,64 m; 18. Tanja Kalc (Bor Inf.) 18,36 m.
Kopje: 1. Tonazzi (ACSI UD) 35,88 m; 3. Sandra Sumberaz (Adria) 30,50 m; 5. Katja Komar (Adria) 27,90 m; 6. Martina Gherlani (Bor Inf.) 27,86 m; 10. Analiza Bavčar (Bor Inf.) 26,14 m.
obvestila
Nogometna sekcija ŠD Breg
obvešča, da so se v Dolini začeli treningi cicibanov in mlajših cicibanov. Vabimo fante, rojene v letih 1973, 1974, 1975 in 1976.
ŠD Primorje
obvešča, da so se pričeli treningi za mlade nogometaše, rojene v letih od 1970 do 1976. Treningi so vsak dan na proseškem igrišču ob 17. uri.
Nogometna komisija ZSŠDI
obvešča, da bodo treningi združene ekipe naraščajnikov Zarje jutri, 31.8., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici.
ŠD Sokol
sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem igrišču Sokola v Nabrežini.
TPK Sirena
obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
Tudi pri Gaji začeli s pripravami na 3.
amatersko nogometno ligo
S. Kozina: »Predvsem obnoviti vzdušje izpred treh let«
'•a. e vsa naša društva, je tudi SW0 3 1 c:°la s pripravami na prven-|hi. q' 'amaterske lige, ki je pred na-ki 'lfi n- i 'zvedeli kaj več o ekipi, Se Pod-ii- pa*a v letošnji sezoni, smo 'kun : 1 na igrišče na Padriče, kjer v°lje 1., trener Severino Kozina rade »Bi ,vAOVoril na nekaj vprašanj: Cehi?t lahko predstavili našim bral
lreriirar	leti sem začel
t * ^kipo Brega, s katero sem (0 ,Gta. Nato sem prestopil h m J0 vodil skozi sedem prvenci p-, Alalie sem bil še po eno leto **° pa 0riu in Costai ungi, lansko ■j'1 in tg, Sem počival. Po treh letih "ajveč te apet pri Gaji, ki sem jo »Kafer. asa. treniral.« t ^kipa • 36 va*e mnenje o ekipi?« r°ihi j ,.Je v glavnem ista kot pred „satti ml-,Vi !0 nckaj Je novih, pred-^bližn o-®131- ki jih moram še bolj »Kolik innati.«
0 časa že trenirate?«
»S treningi smo pričeli komaj pred tednom dni. Ozračje je dobro in kar moram posebno poudariti je to, da so igralci izredno resni in disciplinirani. V glavnem pa ekipa sploh še ni pripravljena.«
»Kateri je vaš glavni cilj v tem prvenstvu?«
»Glede prvenstva ne morem obljubiti ničesar, ker obljubljati je lahko, precej teže pa je dane obljube izpolniti. Vsekakor pa upam, da bo ekipa čimprej dosegla nivo izpred nekaj let. Moja velika želja pa je tudi ta, da bi v ekipi ustvaril vzdušje, ki je vladalo pred tremi leti in da bi bili tudi vsi igralci tako odgovorni in požrtvovalni kot so bili takrat.«
»Zanima nas kaj mislite z Gabriel lijem, za katerega se potegujejo raz na društva.«
»Kar se Gabriellija tiče, moram povedati, da društvo ne bo nasprotovalo njegovemu prestopu h kaki drugi ekipi, nasprotno društvo mu bo to o-
mogočilo, če bo sam izrazil to željo.«
»Pri vseh društvih so težave z naraščajem. Imate vi kakšnega perspek tivnega mladinca, ki bi po potrebi lahko vstopil v prvo ekipo?«
»Kar je mladih igralcev so že v e-kipi, nekaj pa jih igra pri drugih društvih.«
Spisek igralcev Gaje
VRATARJI	
Zdravko Kante	1952
Dario Kalc	1956
Marko Žagar	1965
BRANILCI	
Walter Kalc	1963
Ladi Milkovič	1956
Paolo Stranščak	1961
Maks Grgič	1961
Carlo Gabrielli	1961
»Ali imate v programu kakšno tekmo pred prvenstvom?«
»Prva tekma bo v okviru memoriala Race proti Zarji. V nedeljo pa bomo igrali proti Libertasu za deželni pokal. Udeležili se bomo tudi Križni ančičevega memoriala 15. septembra v Trebčah.« (SP)
za sezono 1984/1985
VEZNI IGRALCI Marko Rismondo	1960
Borjs Rismondo	1951
Radivoj Veršc	1953
Milan Gojča	1965
Robi Križmančič	1965
Dario Salvi	1964
NAPADALCA
Sergij Boičič	1948
Branko Grgič	1950
TRENER: Severino Kozina
Naročnino Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Juliiske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
-B.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT	Cl.n h»ll|»nil»
m tiska r 1 Trst	zv««
'	1	NIX «tožnikov FIEG
30. avgusta 1984
Struktura potrošnje v Italiji
Za južnoafriški rasno razdeljen parlament
Tudi Indijci bojkotirali volitve
JOHANNESBURG - V precej napetem vzdušju in v znamenju številnih neredov in ostrih spopadov s policijo, ki so privedli do mnogih aretJcij, so se predvčerajšnjim odvijale v Južnoafriški republiki volitve Indijcev, oziroma prebivalcev azijskega porekla. Le ti so morali izbrati 40 poslancev v delegatski dom, to je v novo telo rasno razdeljenega južnoafriškega parlamenta.
Vsekakor pa je najpomembnejši podatek pravkar zaključenih volitev izredno slab odziv volilcev. V včerajšnjih jutranjih urah niso še bili znani izidi osmih volišč. Na ostalih 32 pa je glasovalo le 18,8 odstotka volilnih upravičencev. Ni še jasna niti slika o politični opredelitvi skromnega šte-
vila volilcev. Od 40 poslancev, jih imajo doslej 11 stranka solidarnosti, 12 nacionalna ljudska stranka, enega progresistična neodvisna stranka, štiri so neodvisni.
Večje udeležbe na volitvah po drugi strani niso pričakovali niti v vladnih krogih. Dober pokazatelj v tem pogledu so namreč bile volitve mulatov, ki so potekale 22. avgusta, katerih se je udeležilo le 30 odstotkov volilnih upravičencev. Velika večina mulatov pa se je opredelila za laburistično stranko. Naj dodamo še, da brez kakršnih koli pravic ostajajo črnci, ki predstavljajo 73 odst. prebivalcev Ju žnoafriške republike. Odstotek volilcev je zadosten, je takoj po zaključku
volitev izjavil minister za notranje zadeve De Klerk »in zato bomo nadaljevali na poti reform, ki jih predvideva nova ustava.« Njihovo neveljavnost pa odločno poudarjajo stranke o-pozicije in v prvi vrsti progresistična stranka.
RIM — Osrednji italijanski statistični institut ISTAT je objavil podatke o obsegu in strukturi potrošnje italijanskih družin v letu 1983, iz katerih jasno izhajajo razlike med razvitejšim Severom in revnejšim Jugom. V severni Italiji je lani potrosil vsak družinski član povprečno 497.807 lir na mesec, v srednji 421.106, v južni pa 324.541.
Razlike se seveda javljajo tudi v strukturi potrošnje. V severnih italijanskih pokrajinah je lani strošek z3 prehrano povprečno pokril od 25 do 27 odstotkov vse potrošnje posameznega družinskega člana, v južnih o-krog 35 odstotkov, v srednjih pa od 29 do 33 odstotkov. Poleg teh razlik, ki so povezane z geografsko lego, P® poročilo ISTAT ugotavlja seveda tudi razlike glede na socialno pripadnost družin.
Tako, na primer, povprečna kmečka družina namenja prehrani 36,2 odstotka vseh svojih stroškov, družine podjetnikov pa komaj 23 odstotkov. Vsekakor pa iz omenjene študije tudi jasno izhaja, da je Italija v zadnjem desetletju zabeležila precejšen napredek, saj so stroški za prehrano v tem času padli povprečno za 10 odstotkov.
Včeraj pogreb Trumana Capota
NEW YORK — Včeraj je bil v Los Angelesu pogreb Trumana Capota, to je v mestu, Ci ga je pisatelj definiral za »nagnetene hiše brez intelektualnega življenja«.
Pogreba v strogi zasebni obliki so se udeležili samo nekateri sorodniki in prijatelji pisatelja, ki je umrl v še nepojasnjenih okoliščinah. Capote, ki se je že nekaj let vdajal alkoholu in mamilom, je umrl prejšnjo soboto, ne da bi se kdo tega zavedal.
S kolesom okrog sveta
Raziskave o Atlantidi
Kot polži prevažajo hiše
AREZZO — »Nepreklicno izjavljam, da bom odpotoval prihodnjo pomlad: v vseh teh letih sem pridno treniral in sedaj se počutim zelo dobro«. Tako je dejal 70-Ietni Euclide Presenzi ni, ki je odločen, da že drugič obkroži svet s kolesom.
Priletni kolesar iz Poiana della Chiana je ta podvig uresničil že pred tremi leti. Od doma se je odpravil 18. julija 1981. leta, vrnil pa se je 4. aprila 1982, potem ko je prekolesaril več desettisoč kilometrov v »spremstvu« fotografskega aparata, spalne vreče in nekaj oblek.
Sedaj se torej pripravlja, da ponovi pot, ki je izzvala precej radovednosti in zanimanja v vseh državah, ki jih je obiskal.
Presenzini pravi, da še ni določil točnega programa, zatrjuje pa, da bo tokratna pot okrog sveta brez dvoma daljša od prejšnje, prekolesaril bo kakih 50 tisoč km po Evropi, ZDA, Kanadi, Braziliji, Japonski, Kitajski, Indiji, Avstraliji itd.
MOSKVA — Spet in spet se obnavljajo razprave o možnosti obstoja bajeslovne Atlantide, o kateri je starogrški filozof Platon v 4. stol. pred našim štetjem zapisal, da se je pogreznila v morje kakih 5.500 let pred njegovim časom. Tokrat so pozornost izvedencev pritegnile vesti, ki prihajajo iz Sovjetske ziv.ze. Kaže namreč, da so sovjetski oceanografi našli na dnu severnega Atlantskega oceana nekaj predmetov, ki bi lahko bili ostanki omenjega mitičnega o-toka.
Vest je objavila tiskovna agencija TASS, ki pojasnjuje, da je predmete pregledala skupina geologov in ugotovila, da so stari okrog 5 tisoč let. Sovjetska agencija pa ne pove, kje so te predmete našli. Vsekakor je vred no zabeležiti, da se sovjetski znan stveniki v zadnjih časih dokaj inten zivno ukvarjajo z vprašanjem Atlan tide. Pretekli mesec je glasilo sovjet skih komunistov »Pravda« objavilo vest o podobnih najdbah nedaleč od Gibraltarske ožine.
Po jezeru Eric v zvezni ameriški državi Ohio prevažajo hišo. Njeni lastniki so jo podarili neki krajevni orga likovnih umetnikov, ki jo nameravajo preurediti v galerijo. Očitno jim njena prvotna lega ni bila všeč.
nizaclj'
(AP)
Klic divjine
»Cesar cesarjev« ostaja
še naprej v svojem zaporu
PARIZ — Spet se je dvignil prah okrog odstavljenega cesarja Bokasse, nekdanjega mogočneža Srednjeafriške države. Kazalo je že, da »cesarja cesarjev« pokriva tenčica pozabe, predvsem po aferi z diamanti, ki je zamajala D’Estaingov predsedniški stolček.
, Kaj se je torej novega pripetilo bivšemu cesarju, ki živi v razkošnem gradu Hardricourt pri Parizu. Revež živi brez potnega lista in osebne izkaznice, vržen je v »okrutno izselje-ništvo, kjer ne poznajo gostoljubja, njegove cesarske krone nihče ne povoha . . .
Bokassa je besen na Francijo, a razlog je znan: ko mu je ta država po dolgem oklevanju dala politični a zil, so mu vzeli tudi osebne dokumente. Ta ukrep je bil nujen, da bi Bokasso »ohladili« pred morebitnimi novimi željami, da bi se spet prerinil na oblast. Bokassa se jezi tudi zato, ker je na ramenih nosil čin polkovnika francoske vojske. Uradno je bil »bližnji sorodnik« predsednika D’Estainga. Njune sorodstvene vezi so se utrjevale s pogostimi darili »v obliki« diamantov, ki jih je Bokassa pošiljal svojemu »afriškemu sorodniku«. Ostalo je seveda vse znano . . .
V teh poletnih dneh pa je Bokassa skušal najti izhod iz mišnice. Z zvija čo je hotel do osebnih dokumentov in zaprosil je za potni list na neko arabsko ime, a s svojimi osebnimi fotografijami. Celotno operacijo bi bil moral speljati do konca Bokassov — mesar.
Prošnjo za izdajo dokumentov so vložili v mali kmetijski občini pri Parizu. Budni uradnik pa je s slike prepoznal Bokasso in obvestil je žandar merijo. Odločitev je bila takoj tu: cesar ni dobil potnega list,a.
Da se »nesrečni« možakar ne bi zna šel spel v središču fjiicijske gonje, je prepričal svojega mesarja, naj oblastem izjavi, da j ; na svojo roko hotel zagotoviti potni list cesarju, ki
na-
je
rodu«. Ko so ga vprašali, zakaj se -g odločil za »drugo stran zakonu*- 1 mesar odgovoril
do mu je
obljubil za ženo neko njegovo
zakonsko hčerko.	:e
Tako bo »lepi oče Bok«, kot se
Nove nesrečne
Reaganove šale
NEW YORK — »Po resnici vai» povem : ko bi vidva vedela, ka sem šibak v matematiki, h> tu razumela, zakaj je ameriški zve ■ ni proračun v deficitu.« Tako J dejal predsednik Reagan t*v‘‘IIV študentoma med svojim neke višje srednje šole v ” shingtonu.
To novo Reaganovo šalo je v< raj objavil Wall Street J"ur,u,‘; ki jo predstavlja kot drugi Pn‘ sodnikov spodrsljaj v dveh tedni * po tistem, ko si je privoščil “° bardiranje Sovjetske zveze. .
»Čeprav v šali, si je prcdsvdn Reagan prevzel vso odgovoru
za zvezni deficit, čeprav sl
uradno to na vse načine uti-oziroma ovreči vse obtožbe«, P dnevnik, ko povezuje šalo * ®
iincviiin, «v*» jiuvci-ujv-	.. «
večjim proračunskim priim^Jj^jij.
jem v zgodovini ZDA (170 jard dolarjev).
Med obiskom šole je Rc®*^ postregel še z eno cvetko, ces šolske knjižnice niso potrebne izboljšanje kvalitete pouka . • •
Bokassa sam poimenoval, še
nap1’1
vanturistom bivše ja suverena, izvršili državni učar v Srednjo
republiki.
■el
v »zlatem zaporu« pri Parizu. ttucirt je ‘iitOielji.il tudi prepzccc
Ji