Leto VIII., šfev. 14. Celte, soboia 6. februarja 1926. PoStnina platans v gotovinl. 1^^^^^^ ^^^h ^^^H^^^Bl ^^^B ^^^K ^^^^^^^L ^^^^^^^^^^. ^^^H^^^^^ ^^^^p*^^^^^& *s*s*^ssä Warocninai Za. Jugoslav!)o : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fotamezna številka fi Oin. v $orelKv SetrteU In sobote. Redakcija in upravai Strossmagerjeva nlica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Nujno potrebna občinska seja. V sredo, dne 3. t. m. ob 17. uri se je morala vršiti plenarna seja celj- skega občinskega sveta, ki jo je naj- novejša občinska opozicija tako ne- strpno zahtevala in za katero je celo napovedovala v »Slovencu« pravcato prekucijo. No, glede prekucije se »Slo- venec« ni posebno zmotil, samo da je prekucijo doživela opozicija radikalov, narodnih socijalistov, klerikalcev in so- cijalistov. Med sejo se je docela raz- galila njihova nestvarna gonja proti demokratski delegaciji v občinskem svetu. Z velikim pompom napovedani ! viharji so se razblinili v nič in ne- smrtno blamirali opozicijonalne aran- žerje. »Parturiunt montes et nascitur ridiculus mus«, so pravili Latinci. Po domače bi rekli: Gore se podirajo, iz- pod njih pa je smukniia plaha miška... V naslednjem podajamo v tern pre- šerno razigranem pustnem času stvarno poročilo o seji, po katerem si lahko vsak ustvari pravo sodbo — in ob- sodbo. Ob 17*15 otvori župan dr. Hrašovec sejo in imenuje overovateljem zapis- nika obc\ odb. Bizjaka in Korena. Pri- sotni so vsi občinski odborniki razun gg. dr. Doboviška, Pilka in SeliSka. V ozadju se je nabralo precejšnje šte- vilo poslušalcev, ki z vidnim vžitkom siede polomijadi občinskih »reorgani- zatorjev*. Župan uvodoma pojasni, zakaj se je občinska seja razpisaia za sredo. Dne 22. januarja t. 1. je prejel župan vlogo, podpisano od 6 članov NRS in Sestih članov NSS, v kateri so zahte- vali, da se skliče plenarna seja na če- trtek, dne 28. januarja z dnevnim re- dom: 1. reforma komunalne uprave in komunalnega gospodarstva, 2. poročilo posameznih odsekov in 3. slučajnosti. Župan je takrat odgovoril vlagatelju dr. Goričanu, da seje ne more sklicati pred 3. februarjem, ker odseki še niso dovršili svojega dela. Na to izjavožupan ni prejel odgovora, iz Česar je sklepal, da je zadeva urejena. Med tem pa so predlagatelji interveniraü pri velikem Županu, ki je županu dr. Hrašovcu dne 27. januarja naroČi), naj čimprej skliče sejo, kar je bil g. župan itak že sam stori!. Župan ugotavlja, da se seje ne vrše redno vsak mesec; včasih jih skliče po 5 ali 6 tednih, včasih pa tudi dvakrat v mesecu, kakor nanese po- treba. Zahtevane seje pa ni smatral nujne, ker je proračun že sprejet in predlagatelj tudi ni predložil stvarnih pismenih predlogov, ki bi upravičevali nujnost. Obč. odb. Koren (socijalist) izroči dve interpelaciji glede mestne elektrarne (radi prodaje starega aluminija in ba- kra ter radi odklopitve električnega toka v Kirbiševi hiši na Lavi.) ObČ. odb. Koren predlaga, da izreče obč. odbor protest proli volilnemu redu za avtonomna mesta. Obč. odb. dr. Goričan (NRS) ugotavlja uvodoma: »Cenjeni občinski svet! Sporočam, da so trije člani kluba SLS gg. Posavec, Žumer in Šviga pre- stopili v radikalni klub, vsled česar ima radikalni klub sedaj mesto štirih sedem članov«. (Dr. Kalan: »G. Šviga pa tretji klub!« Smeh po dvorani.) Dr. Goričan v svojih izvajanjih ponavlja historijat sklicanja današnje seje, ki ga je bil itak preje podal g. župan. Graja mestno gospodarstvo ter omenja elek- trarno, plinarno, vp rašanje nove mestne stanovanjske hi5e in vprašanje odkupa vojašnice. Svoje kritike pa ni mogel podpreti niti z enim stvarnim argu- mentom in tudi ni stavil nobenega zadevnega predloga. Prizna pa, da je sodeloval doslej v večini in je s tem še bolj poslabšal že itak nepovoljen utis svojega nastopa. Z ozirom na svoja izvajanja sporoča, da sta radikalni in narodnosocijalistični klub s poslovanjem g. župana nezadovoljna in predlaga, da se izreče županu nezaupnica. Predlog pa v mestnem statutu ni utemeljen. Župan dr. Hrašovec ugotavlja, da bi se bila morala vršiti v petek seja obrtnega in tržnega ^odseka, a prišli niso baš oni gospodje, ki so zahtevali sklicanje obč. seje. Stvar za nje oči- vidno ni bila nujna. Obč. odb. Koren izraža svoje načelno veselje nad novo opozicijo, ki bo sedaj baje oživila delo v obč. svetu. PridruŽuje se izvajanjem obč. odbora dr. Goričana. Proti županu nima osebno ničesar, je pa proti njemu kot pred- stavniku sistema na magistrate ^ Tudi obč. odb. dr. O g r i z e k"(SLS) se pridruŽuje dr. Goričanu in se zav- zema za remeduro v občinskem gospo- darstvu. Glede župana se je izjavil nato, kžkor obč. odb. Koren. Obč. odb. Rebeuschegg izjavlja v imenu Nemcev, da se jih je doslej smatralo za volilce drugega reda. On s svojim tovarišem ne bo glasoval za predlog dr. Goričana, temveč bo ostal zvest svoji dosedanji politiki. Obč. odb. dr. B oži č (SDS) izvaja: »Vidi se, da je bila gospodom, ki so zahtevali sejo, stvar silno nujna. Gospodom pa se ni mudilo celih šest let. Že to kaže, da se zadeve ne more jemati resno in da je treba is- kati pravi vzrok drugje. Gospodje bi bili morali priti s konkretnimi pred- logi, a tega niso storili. Omejili so se le na kritiko, ki se sliši na cestah in v gostilni. Večina od vas je bila za- stopana v večini občinskega sveta in vse strankd razun Nemcev, tudi v od- sekih. Imeli ste priliko sodelovati pri ureditvi mestne uprave in mestnega gospodarstva ter stavljati svoje pred- loge, Cesar pa niste storili. lzjavljam, da smo bili in bomo za vsak stvaren predlog. Predlogov, ki so bili stavljeni v občinskem svetu, nismo sprejeli sa- mo mi, ampak tudi ves ostali občinski odbor in sicer večinoma sogiasno.« Govornik izredno uspešno in za ne- resno zadevo skoro prestvarno pobija očitke opozicije glede plinarne. elek- trarne, zidanja stanovanjske hiše, pro- daje vojašnice, službene pragmatike in reorganizacije mestne uprave ter ugo- tavlja, da se v tem oziru ni ničesar opustilo. Svoja precizna in za opozi- cijo naravnost porazna izvajanja je končal sledeče: »Če hočemo biti po- šteni, moramo priznati, da stvar, ka- kor se je prednašala, ni nujna in ni bila nikdar r.jina. Gospodje niste sta- vili nobenega formalnega in stvarnega predloga, ki bi upravičil dnevni red. Danes 6. februarja 1926 Triglavanski ples v Celjskem domu v Celju Pričakujem vaše predloge, da se mo- rebitni nedostatki odpravijo.« V imenu SDS-kluba izvaja ob- činski odbornik 1. Prekoršek slede- če: »Moj predgovornik tov. dr. Božič je po mojem mišljenju na interpelacijo oz. predlog današnje opozicije, ki jo vodi g. dr. Goričan, odgovarjal pre- stvarno. Tega ta opozicija s svojo nestvarnostjo ni zaslužila. Jaz hočem konstatirati le nekaj dejstev, ki bodo pokazala vso moralno vrednost te opo- zicije. Ne v prejšnjem ne v sedanjem občinskem svetu nismo bili mi demo- krati večina, kar se je sklepalo in sklenilo doslej v tej hiši, se je skle- nilo vedno tudi z vašimi glasovi, go- spoda od opozicije! Za današnjo sejo se je delala velika senzacija, saj jo je tako marljivo in skrbno pripravljalo glasilo te opozicije ljubljanski »Slo- venec«. Ugotavljam, da so gospodje, ki dvigajo danes junaško prapor opo- zicije in hodijo tožit g. župana h g. velikemu županu, izvoljeni z nami skupno na listi Narodnega bloka, kjer smo si začrtali skupen program tako v vprašanjih gospodarstva in občinske uprave kakor v nacijonalnih vpraša- njih, v kolikor prihajajo tukaj v po- štev. Gospoda, mi smo ta program skupno podpisali in do predvčeraj tudi skupno na njem delali. Za vse delo nosite z nami vred polno odgovornost, četudi ste žal pri delu stali radi bolj ob strani. Sogiasno ste sprejeli in iz- glasali mestni proračun za leto 1926.! Ali ste takrat spali, ko ste dvigali roke, ali pa danes ne spadate v to hišo, ki mora stati na višjem nivoju kot kaka mala hribovska občina. So- cijaldemokrat g. Koren in g. dr. Ogri- zek sta izražala veselje nad razbitjem Narodnega bloka v tej hiši. Jaz pra- vim, da mi, ki damo nekaj na načela in možatost, za Ijudmi, ki danes tep- tajo to, na "kar so včeraj prisegali in za kar so glasovali, ne bomo preta- kali solzl S frazo graditve mestnih stanovanjskih hiš je na tem mestu že marsikdo iskal popularnosti. Bila sta velika v tem pogledu gg. Koren in Leskovšek. G. dr. Goričanu, ki hoče z zidanjem stanovanjskih hiš na občin- ske stroške postati slaven, želim od- krito več političnega uspeha, kakor sta ga žela gg. Koren in Leskovšek. ki sta imela v prejšnjem občlnskem svetu za seboj celo armado zvestih Vas. Vereščagin. — E. Š.: Meščanka. (Slika iz ruskega življenja.) Potekam iz gubernije Vologda, ime mi je Pastuhova, rojena pa nisem v Vologdi, temveč v VerhovoSji. Moj mož pa je bil doma iz Vologde. Stara sem že skoraj sedetncleset let. Tri smo bile: Še dve sestri razun mene — jaz sem bila najstarejša. Sr&mujem se po- vedati, da sem bila zelo razvajena, oče in mati sta me preveč ljubila. Pretepala sem se z vsemi otroci: z dečki in deklicami. Starši so me redko kaznovali s Sibo. Staršev sem se pa vseeno bala in nisem nič potr'la, ni- česar vzela in raztrgala. Nekoč so me pustili — bila sem še majhna — za nadzorstvo mlajših sester. Prišle pa so prijateljice in me zvabile h kopanjn. Mali sestrici sem pustila sami in odšla ž njimi. Oče se je vrnil domov in našel male kričati. Vzel je Sibo in prišel k vodi. Ravno sem se napravliala. Pretepel me je in ko sem utekla, me je dose! in me tepel celo pot do doma. Z leti oslabi spomin, veliko sem pozabila, moj mož je umrl, potem otroci. Ko stm bila maihna, sem bila lena, nerada sem se učila in zato ne znam ne brati ne pisati. Prej, v starih časih, pred sedemdesetimi leti, so se meščani malo učili. Imela sem staro mater, vedno sem jo poljubovala in jo prosila, naj pove kako pravljico. Z veseljem sem jo poslušala, pripovedovala je dolge prav- Ijice in vedela jih je mnogo — imela jih je celo zbirko. Bile so ljudske pravljice, ne me- stne; stara mati tudi ni znala brati in pisati. Tu na' primer pravljico: neka žena se je spremenila v risa ¦— v prav- ljicah so se Ijudje vedno spreminjali v rise — to je bedastoča, no, pa saj je samo pravljica. Žena je živela sku- paj z risi; doma je imela malo dete, kadar je trebalo dete dojiti, je prišla tašča na pot in zaklicala: »Risi, risi, v kateri čredi je otrokova mati ?« In risi so odgovorili: »V tretji za nami, toliko je jokala, da je ntopila gore v solzah.« Natanko ne vem več, a tako približno je bilo. Tretja čreda pridrvi, ta^ča prime nekega risa za kožo — hipoma je postal žena. Drži jo, ji poda otroka in ga doji. Nato se bliža njena ura .n reče: >Teči moram, caj mi ko2o.« Prime kožo in se spremeni zopet v risa. Otrok joka, joka tašča . . . Ne vem, če sem si vse zapomnila, mislim, da se pravljica takole nads- Ijuje: »Prišel je neki mož. ki je trdil, da lahko naredi, da žena ne bo več živela z risi. Dejal je tašči, naj ga pokliče, kadar bo ris zopet tu, da doji otroka. Stara mati — tašča — je šla z otrokom na pot in čakala rise. Mož se je skril za grm. Risi so prišli, žena je dojila otroka in hotela naprej. V tem trenutku jo je prijel mož in jo zaklel. Vila se je v njegovih rokah, spreminjala se v najrazličnejše živali, v kačo. psa, mačko, on pa jo je čvrsto držal. Končno se je spremenila v vre- teno, prelomil ga je, polovico je vrgel pred sei polovico za sabo. Pred njim je slala lepa žena, za njim pa je le- žalo kup obleke. Žena je vzela otroka in obleko, odšla domov ter živela redno clalje.« Take zanimive pravljice mi je pripovedovala. Večino pravljic sem po- z«bi!a. Prej sem imela staro knjigo pravljic, ko sem pa rabila denar, sem jo prodala. Siara mati me je zelo razvadila in me je imela raje kakor ostale otroke. Ko sem postala večja, sem se veliko sprehajala z drugimi deklicami, in miadeniči so mi začeli dvoriti, a sem jih vedno vodil?. za nos. Mladi deklici se ne dopade vsak. Moški imajo tudi vedno svoje posebne na- mene. Deklice pa rade klepečejo in se zabavajo, tudi se rade lgrajo, toda drugega nič. Hotela pa sem vendar dobiti moža, kako bi se torej s kom spuščala v intimnost. Mož bi mi tega nikdar ne odpustil in mi celo življenje predbacival. Povedati vam moram, kako sem se omožila. Bila sem stara devetnajst let in postala pametnejša. Veliko mladih ljudi mi je dvorilo, a ni bilo med njimi nobenega pre- možnega. Mislila sem si: Poiskati ho- čem starejšega moža, to je mirnejše življenje. Mož, ki sem si ga izbrala, je bil sedeminštirideset let star, jaz pa nekaj čez devetnajst. Vendar pa ni izgledal še tako staro in bil čedne postave, nekaj sivih las je pač imel, a to je bilo tudi vse. Sedem vrst od Vrhovošja je stala Martjanova papirnica. Oskrbnik tovarne ie bil moj izvoljenec, moj oče pa je bil nastavljen tarn za strojnika. Med- sebojno sta se obiskovala in tako sem zmotila moža. Vzel me je za ženo brez dote; kar sem imela na sebi je bilo vse. Letno je imel nad tisoč rubljev place — mesečno sto rubljev — za one case visoka plača. Mož je bil iskan ženin v okolici. Vsi so mi zavidali in rekli: »Tako bogat muž vzame tako revno deklico!« Stran 2 .«OVA DO B A « M«v t4. glasovalcev, danes pa sedi g. Koren tu med nami sam. Ko se je v prora- čunski seji od strani narodnih soci- jalistov stavil predlog za podžupansko plačo g. podžupanu Gobcu, smo mi ta predlog iz stvarnih razlogov od- klonili, glasovala sta z nami oba gg. od nemške gospodarske stranke ter tudi tisti gospodje, katere vodi danes g. dr. Goričan, tudi klub narodnih so- cijalistov ni enotno glasoval za svo- jega voditelja, predlog proti podžupan- ski plači pa je stavil sam g. dr. Go- ričan! Do tu sem je bilo naše delo stvarno in dobro, saj se je vršilo v soglasju z vami, gospoda, ki ste bili istotako mnenja, da se naj spoštuje občinski red in statut. Tu pa je kar naenkrat nastal preokret in jaz se ne morem ubraniti utisa, da je iz tega vzrasla vsa nestvarnost, s kojo se od- likuje današnja opozicija, ki ne zna drugega povedati kot v slabSi obliki to, kar smo mi doslej vršili in pri čemur ste nam do predkratkim vi vsi zadovoljno pritrjevali. Ne pričakujte in ne zahtevajte torej od nas, da bi vas pri stvarnosti, ki nam je nihče v tej hiši ne more odrekatir mogli vzeti stvarno in resno tako dolgo, dokler boste s frazo o stvarnosti in skrbi za občinsko gospodarstvo nastopali tako nestvarno, kakor ste s svojim nasto- pom pravkar pokazali. Nas ni strah onäh voülcev, ki so nam dali mandate, kako bodo pa volilci Narodnega bloka obračunali z vami, je vaša stvar!« Izvajanja obč. odb. dr. Božiča in Prekorška so opozicijo povsem zmedla in ji zmešala vsako orientacijo. Vrstile so se zanimive scene. Posamezni opo- zicijonalni govomiki so zapadali v ne- logičnosti in izzivali s svojimi pone- srečenimi nastopi obilo smeha. Obč. odb. dr. Goričan je končno omilil svoi predlog glede nezaupnice županu, češ, da se naj izreče županu kot ekspo- nentu SDŠ nezadovoljstvo, ker ni skli- cal seje za 28. januar. Opozicija je uvidela, da ji utegne povzročiti glasovanje še hujšo blamažo. Zato je obč, odb. dr. Goričan predlagal, naj se seja prekine za 1 uro. Končno je bil nov predlog obč. odb. Rebeu- schegga, naj se prekine seja za pol ure, odklonjen. Opozicija je spoznala, da ji ni pomoči in je urno zapustila dvorano, kar je povzročilo nove salve srneha, in številne ironične opazke. Nato je župan ob 19.20 zaključil sejo. Včasih smo čuli zasmehljive go- vorice o Lemberžanih, Veržejcih in Še- breljanih. Tudi ribniške zgodbe so nas zabavale. Nismo pa mogli razumeti, zakaj je hudomušno ljudstvo naprtilo tem možakarjem sloves rterodnih do- godivščin. No, danes razumemo. V onih krajih so sicer že davno tako daleč, da o svojih zadevah resno in zrelo razpravljajo. Zato pa drugod . . . Politika p Dr. Pivko o davčni preobreme- nitvi Slovenlje. V četrtek popolne je v narodni skupščini posl. dr. Ljudevit Pivko obširno razpravljal o davčni pre- obremenitvi Slovenije tero potrebi ize- Ž njim sem živela osem let in enajst mesecev, povila sem mu pet otrok; in potem sem postala vdova s petimi otroci, najstarejši je bil star sedem let. Mož mi js zapustil le dvajset rubljev, bil je priprost, pobožen mož, imel je vedno sočutje s svojimi so- rodniki, jim vse razdal in nič zapustil. Bil je pošten, miren mož, nikdar se ni prepiral. Le enkrat me je po- karal, samo enkrat! Pela sem. Odkrito povedano, setri mu hotela pokazati, kako znam peti in sem se posebno potrudila. Pisal je in poslušal. Toda neumna sem bila! Pesem, ki sem jo pela, je opevala mlado deklico, ki je poročila starega tepca, a ga ni Iju- bila . . - PosluSal je pesem po konca, po- tem pristopil k meni in rekel: »Kaka pesem pa je to? Ali sem te silil, da me vzameS? Poklekni in prosi Boga odpuščanja za to pesem ...« Od tedaj nisem pela nobenih pesmi več. (Konec pride.) Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # „Ncnro Dobo" # načenja veposrednih davkov. Že pred štirimi leti je bila v narodni skupščini opetovano naglašena potreba, da se predloži zakon o izenačenju davkov. Do danes se to Še ni storüo. Enakost davkov ni le gospodarsko in socijalno, temveč je tudi nacijonalno vprašanje. Naši državljani se morajo čutiti enako- pravne v naši kraljevini. Danes obstoja v naši državi petero vrst državljanov. (Samostojni demokrat dr. GliSa Tadič: »To je davčna federacija!«). Tako po- stopanje je proti čl. 116. ustave. Na ta način se vzdržuje separatistično gibanje. Vidovdanska ustava je ustvarila načelo, da se ima unificirati in izgraditi zakono- daja. Govornik je nato naglašal zasluge Srbije, ugotovil pa je, da danes, sedem let po osvoboditvi, nihče ne more trditi, da imaio v na5i državi vsi enake pra- vice. Če gospodje od SLS delajo od- govornega ljubljanskega finančnegade- legata dr. Šavnika, smatra govornik, da ti udarci niso zadeli pravega krivca. On neče nikogar braniti, a pravičnost zahteva priznati, da je, kolikor govornik ve, dr. Šavnik svojemu šefu ministru odkrito povedal, da Slovenija sedanje davčne preobremenitve ne prenese več in da se bliža gospodarski katdstrofi, ako zakonodaja ne priskoči pravočasno v pomoč. Dr. Pivko smatra, da obstoja sum, da se strahovita davčna praksa vrši na pritisk finančnega ministra, katerega naredbe pretankovestni urad- niki le preveč točno izpolnujejo . . . Udarimo torej predvsem finančnega ministra, ki nikakor noče uvideti, da bije že dvanajsta ura. Še je čas. Pred skupSčino je finančni zakon. Tu je treba vstaviti določbe, ki bodo vsaj nekoliko, a takoj olajšale situacijo. V Sloveniji imamo davke, ki jih drugod po naši državi sploh ne poznajo. Ali ni to cud- no? Čujejo se pripombe, da je Slovenija bogata in da lahko plačuje. To je brez- smiselna in lažniva trditev. Pač je Slo- venija dobro urejena, a je siromašna. Naš kmet ima skrbi, ki jih do I. 1914. ni poznai. Danes prodaja vse mogoče stvari in mnogokrat celo vse kar ima. samo, da se reši že zapadlih dolgov in pa — davkov. Bogati smo na lepih planinah in ceste so morda nekoliko boljše, nego drugod — toda od lepote naših krajev narod ne more živeti. Od male Slovenije ni mogoče zahtevati, naj plačuje petino davkov vse države. Doktor Pivko je nato našteval Številke, kolikor se plačuje v Sloveniji davščin ter je dokazal krivičnost davčne obre- menitve Siovenije. p Dalmacijo bi tudi radi . . . Pred štirinajstimi dnevi so italijanski listi objavili vest, da so jugoslovenski morharji v Šibeniku oclstranili spome- nik leva sv. Marka. Rimska »Tribuna«, »Popolo d' Italija« ter sploh vsi faši- stovski listi so oznaČili to dejanje kot barbarski čin. Zadnja številka lista »lilustrazione Italiana«, od 30. januarja je prinesla sliko tega spomenika s pri- pombo, da je bil to barbarski čin in kai drugega tudi ni bilo pričakovati od barbarov, ki nimajo nikake civili- zacije. Obenem je pripomr.il, da bo prišel dan maščevanja oziroma osvo- boditve italijanske Dalmacije. ki je danes v rokah barbarov. Preteklo soboto so faSisti nalepili po mestu lepake, v ka- terem opisujejo svojim pristašem 5i- beniški dogodek. Mestni magistrat tr- žaški pa je v sobotni seji sklenil, da se Oberdankov trg pred glavno vojaS- nico v bližini porušenega Narodnega doma od sedaj naprej naziva »Piazza Dalmazia«. Razen tega je bila tudi neka ulica prekrščena »Via Dalmazia«. p lmenovanje jugoslovenskega kardfnala. Kakor izve »Jutarnii list« iz zanesljivega vira, bo neposredno po sklenitvi kokordata med našo državo in Vatikanom v tajnem konsistoriju imenovan prvi jugoslovenski kardinal. Skoraj gotovo je, da postane kardinal sedanji beograjski nadškof dr. Rodič. Vatikanu je na tem, da bo v naši pre- stolici prvega reprezentanta srbsko- pravoslavne cerkve tudi prvak kato- liškega episkopata, da more braniti in pospeševati interese katolikov. V Za- grebu bo v kratkem imenovan nad- škof-koadjutor. Za koadjutorja bo baje imenovan sedanji beograjski župnik dr. Wagner, četudi so nekateri cer- kveni dostojanstveniki protivni uvedbi glagolice v službi božii, bo vendar zmagala akcija nacijonalističnih krogov. Mestni kino Oelje Od 4. do 10. februarja največji monumentalni zgodovinski film v dveh delih Helena - Padec Troje V glavni kot Paris ljubljenec nežnega spola Vladimir Gajdarov in kot Helena priznano najlepša igralka sveta Edy Darclea. Predvüja se : I, del v petek 5., soboto 6. febr. vsakokrat ob 8. uri, v nedeljo 7. februarja ob 4., 6. in 8. uri zvečer ; II. del v ponedeljek 8. ob pol 7. in 8. uri zvečer, v torek 9. ob 8. uri in v sredo 10. februarja ob 5. in 8. uri zvečer. ¦ Pri današnji predstavi svira orkester. Sokolstvo* s Sokolska maskarada sokolske- ga društva v Celju se vr^i, kot smo že poročali na pustno nedeljo, 14. t. m., v vseh spodnjih prostorih »Celjskega doma«. Po velikem zanimanju, ki vlada v Celju in njegovi bljižnji okolici za to tradicijonelno prireditev, ie sklepati, da bo ta prireditev ena najbolj zabav- nih in najboljše obiskanih v letoSnjem pustu. Prijavljenih je še več skupin mask in to nele iz Celja, temveč tudi iz treh večjih krajev okol! Ce!;a. Za- bave v »Celjskem domu« so postale prav priviačne in bati se je, da bodo veliki prostori v našem novem domu komaj zadoščali za obisk sokolske maskarade. Priprave za prireditev so v najlepšem teku. Za dobro in hitro postrežbo bo skrbel br. Tomec. Da bo dovolj krofov na razpolago, je samo- obsebi umevno. Vsak obiskovalec(ka), ki ne bo maskiran(a), je dolžan vzeti pri br. Saksid! pustno čepico. Plese vodi g. černe iz Liubljane, predsednik kluba plesovodij. Vrši se velika prome- nada mask po tej se določi 3 najiepše maske. Maske se kontrolira v posebni sobi poleg vhoda. Lepaki so razposlani v vse bližnje kraje in po mestu. Vstop- ni'.ia znaša za nečlane 15 Din, za člaiie proti legitimacij! 10 Din. s Starejšim bratom! Prednjački zbor Sokolskega društva v Celju vabi Clane, ki se zanimajo za telovadbo v oddelku starejših bratov, na sestanek, ki bo v četrtek dne 11. febr. t. I. ob 18. uri v telovadnici. Na sestanku se dogovore posameznosti. Zdravo! Na- čelnik. s Članom »Sokolskega društva« v Celju! Bratom in sestram so dru- štveni funkcijonarji na razpolago vsak petek od pol 20. do 20. ure pričenši s februariem v telovadnici naSega ciru- štva. Vse potrebne informacije in želje, tičoče se društva, dobite ozir. pred- nesite tarn in ob tej uri. Ali ste ž© poravnaBi narocnino za N&vo Dobo? Kino. k Kino Gaberjc Svetovnoznani roman velikega francoskega piscaEmüa Zola je dal snov za monumentalni film »Nantas«, kojega prvi del se predvaja v petek 5., sobota 6. in nedeljo 7. febr. V nedeljo predstave ob pol 4., pol 6. in 8. uri zv., ob delavnikih ob 8. zv. k Mestni kino. Od 4. do 10. febr. se predvaja največji monumentalni zgo- dovinski film »Helena ali Padec Troje«. V glavnih vlogah nastopita kot Paris priznani umetnik Vladimir Gajdarov in kot Helena dražestna Edy Darclea. Prvi del v petek 5. febr. in v soboto 6. fsbr. ob 8. uri zv., v nedeljo 7. febr. pa ob 4., 6. in 8. uri zvečer. Baf'a čevlji se prodajafo po to« varnlSki ceni pri Ä. Drofenik, Glavni irg Celjska kfonika« c Volllni imeniki na magistratu. Reklamacijska komisija je pregledala in odobrila uradno izvršene popravke volilnih imenikov za volitve v občinski svet ter v oblastno in narodno skup- ščino. Mestna občina celjska ima dve volišči. Na volišču I., ki obsega pre- bivalstvo severno od Krekovega trga, Prešernove ulice in Ljubljanske ceste, je bilo vpisanih doslej 746 volilcev. Črtanih je bilo 68, na novo vpisanih 28, tako, da jih ostane v volilnem imeniku 706. Na voliSču ll. južno od omenjene črte jih je bilo vpisanih 748. Črtalo se jih je 56, vpisanih je na novo 28, da jih je sedaj 726. Vseh volilnih upravičencev v mestu je po tej uradni u^otovitvl 1426. c Jugoslovensko-Češkoslovaška Hga priredi v pondeljek, dne 8. febru- arja ob 20. uri pod okriljem Ljudske univerze v fizikalni dvorani meščanske Sole skioptičn.o predavanje o slavnem husitskam vodji Jamu Žižki. Predaval bo g. prof. Orožen. Vsi prijatelji čeho- slovaškega naroda in njegove slavne preteklosti se prosijo, da se predavanja udoleže. c lmenovanje. Za zdravnico-pri- pravnico je imenovana ga. dr. Štefa- nija Žunkovičeva- Kožuhareva v iavni bolnici v Celju. c Iz učiteljske službe. Za šolskega upravitelja v Št. Juriu ob juž. žel. je imenovan g. Fran Žagar, učitelj na okoliški deški osnovni šoli v Celju. — Za stalna učitelja na deški okoliški šoli v Celju sta imenovana gg. Josip Jerše in Branko Zemljič. c Pavastos. V nedeljo, 7. februarja ob 11. uri predpoldan se vrši parastos po mojem umrlem soprogu, vojnera svešteniku g. Rafajlu Perieu, v vojaški kapeli Kralja Petra vojašnice. D. Perič. c Požar v »SavinjI«. V sredo do- poldne je nastal na podstreSju tovarne testenin »Savinja« na Ljubljanski cesti med kartonažami in zaboji mal ogen;y ki so ga k sreči takoj opaziii in po- gasili. Pri tem so naSli blizu malega pogorišča majhno stekleničico, ki je bila sicer prazna in siiha, a je vonjala po bencinu. Zvečer pa je po šesti uri zopet buknil požar s tako močjo, da je bilo pol strehe na poslopju v krat- kem času v plamenu. Iz tega se da sklepati, da je moralo že dalje časa, morda celo od pr±dpo!dne tleti med papirji in deskami, ne da bi bil kdo radi ropota motorja in puhanja pihal- nika kaj slišal. Ogenj se je kliub na- porom in pridnemu delu raznih požar- nih bramb naglo Siril, tako da ie v kratkem zgorelo ogrodje strehe in le- seni stropi na velikem delu poslopja, dočim je ostal obokani strop nad stroji in mctorjem prilično nepoSkQdovan. Ker se je posrečuo rešiti sarno del zaloge moke in testenin je Skoda znatna. V tvornici, ki jo je še le pred 14 dnevi kupila tvrdka Gaberc & Videnšek, "je ža pred leti nastal ogenj. V zvezi s po- žarom ie policija prijela nočnega ču- vaja, dasi ni nikdo obračal kakega suma na to stran. Takoj na to pa so zaprli tudi tvornico upravljajočega so- lastnika. To se je zgodiio baje radi ovadbe nekega navdušenega gasilca, katerega je, stoječega v nadstropju pod drugim goreČim in rušečim se stropom, svaril oni solastnik, naj S3 umakne, da se ne bi ponesrečil. S tega je nagla preiskava sklepala, da brani lastnik tvornice gasilcem gasiti. c Pevsko društvo »Oljka« ima svoi redni občni zbor v sredo, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni ge. Božič-eve (Na Škarpi). Poleg obi- čajnej;;a dnevnega reda je tudi spre- memba pravil. Vabijo se razen članov tudi prijatelji društva. S februarjem se je društvo preselilo in ima pevske vaje v okoliški soli (stara gimnazija), ker je prišlo društvo do lastnega klavirja in ker je bil krajni šolski svet tako naklonjen, da je prostore dovolil v uporabo. Tudi že napovedani pevski Stev. 14 »NOVA DOBS« Stran 5 tečaj se je price] in se novi člani še vedno sprejernaio. V soboto je zadnji termin, novi pevci pa so vedno dobro- došli. Kaj premore volja in trud, to nam je pokazala družinica g. Zorka Prelovca s svojim nastopom v Celj- skem domu. Torej vsi k vajam ! c Mi So dobite na loteriji če se udeležite žrebanja srečk »Prvega za- grebškega radniSkega druStva dne 1. maja 1.1., kakor vam pove oglas v tej številkl. c PlanJnski sejem v Celju. Lan- ski planinski sejem je še vsem obis- kovalcem v prijetnem spominu. Savinj- ska podružnica SPD priredi dne 6. marca t. ]. v vseh prostorih Celjskega doma pod imenom »Planinski sejm« veliko družabno prireditev, ki bo nu- dila iz svojega pestrega programa toliko, da bo prišel vsak na svoj račun. Lepe dvorane, ki so same že krasne, bodo izpremenjene v slikovito pokrajinsko pokrajino (Logarsko dolino). Iz progra- ma navajamo, da bo godba proizvajala koncertne točke in igrala k plesu, oder sam bo nudil petje planincev, žive slike iz planinskega življenja (Večer v Lo- garski dolim), šaljive nastope (Celjski turisti) itd. Sejmski šotori pod vodstvom brhkih planink bodo nudili vsega v izobilju. Obleka je poljubna, vendar se želi čimveč turistovskih in narodnih noš. Vabila se ne bodo razpošiljala in je vabljen vsakdo, ki ljubi naravo in pristno planinsko razpoloženje. Čisti dobiček je namenjen za Celjsko kočo in za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. —150 c Letošnji mladinski korzo, ki se bo vrSil prcd veliko maskarado celjskega Olepševalnega društva na pustiii torek popoldne od 15.—17. are v Celjskem domu, obeta biti nekaj izrednega in prvovrstnega za naše otro- ke. Podrobnosti ima v rokah vešča in priznana celjska osebnost, in so pred- priprave v polriem teku. Za danes si dovolimo sarno opozoriti starše, da privoščijo otrokom to nedolžno veselje in jih privedejo na ta slikoviti korzo, kjer jih bo razveseljeval med drugim tudt: orkester, svirajoč same rnladinske komade. Vstopnina bo za otroka 3 Din, za odrastlo osebo pa 5 Din. —154 Da se resnica prav spozna . . . »Slovenec« je v St. 21. od 27. jan. v čianku »Klevetnikom« napisal med drugim : ». . . In nadaljevala je boj za osvoboditev izpod habsburškega jarma Slovenska ljudska stranka in njeno časopisje, dokler ni svetovno klanje pospešilo razpada trhle monarhije«. Da se dokaže »resničnost« gornje trditve, evo nekaj citatov : »Straža« St. 49 od 10. jul. 1914 piše v članku »Jugoslovanska ideja in velika Srbija med drugim : »Odkar je naša Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, obstoja med srbskimi Jugoslovani nekaka nezado- voljna struja, ki goji iredentistične ideje in gravitira v Srbijo ...« »Omenjeni boj Slovencev in Hrva- tov s svojimi narodnimt nasprotniki in nove razmere na Balkanu, osobito v Srbiji, so vzrok, da je danes nekaj jugoslovanske omladine, ki ne iSCe več rešitve tega vprašanja v okviru Av- strije, temveč v inozemstvu«. »Ogromna, pretežna večina Jugo- slovanov pa, posebno katoliških Slo- vencev in Hrvatov, ki se zvesto drže svojega katouškega naziranja, je ostala vkljub vsem tern slabim razmeram av- strijskega, dinastiČnega mišljenja, tako da je jedro vsega jugoslovanstva av- strijsko in dinastično.« »Vsi katoliški Jugoslovani, ki smo si svesti svojlh zgodovanskih tradicij in svoje pripadnosti k habsburški mo- narhiji, obsojamo to velikosrbsko gi- banje brezvestnih krogov. Svesti smo si, da se mora jugoslovansko vprašanje rešlti v mejah prava in pravih kultur- nih idoj. Meje prava pa so meje habs- burške monarhije ... V teh mejah se bomo katoliSki Jugoslovani zavzemali in potegovali za rešitev jugoslovan- skega vprašanja.« »Straža« St. 44 od 27. jul. 1914 pa piše pod naslovom : »Nesramnost slovenskih liberalcev«: »Glasilo štajerske liberalnestranke, ,Narodni list', ki se tiska sedaj v oni Ijubljanski tiskarni, kjer že več let sem veje srbskemu kraljestvu preprijazen duh, ni zadovoljen z našo pisavo o Srbih ... V oni, po veleizdajalstvu di- Seči tiskarni v Ljubljani*, je gospodom neljubo, da piSemo tako, kakor se v resnih časih za poštene avstrijske dr- žavljane edino spodobi . .. Dežele naše avstrijske države naj ptistijo Srbi pri miru . . . Zato mora biti naša politika posebno v teh resnih časih jasna, trezna in pametna. Taka je, ako stojimo trdno in nepremakljivo ob strani Avstrije in njenega cesarja ...« Kdor še dosedaj ni bil prepričan o resničnosti uvodoma citiranih »S(o- venčevih« besed, bo po teh citatih prav gotovo. Navedene »Straže« pa so na razpolago v Tajništvu SHS, Cankar- jeva 1, Maribor. Sp—, *) Mišljena je tiskarna Drag. Hiibarja, ki jc takrat tiskala >Narodni list«. Kmetijska industrija v Sloveniji. Slovenija je pokrajina prirodnih krasot, ki pa je za razvoj kmetijske indu- strije manj povoljna, ker je močno porasla z gozdovi. Le v nižjih in rav- nejših legah se nahajajo njive in trav- niki, na katerih pridela kmetsko Ijud- stvo potrebno hr&no zase in za svojo živino. Kmetijstvo je mogoče le zaradi intenzivnega gnojenja ter pravünega obdelovanja zemlje in ker slovenski kmet prideluje na nekem delu svojih zemljiSČ še drugo žetev; zato seie v obilni meri ajdo, zgodnjo turščico, repo in strniščne krmske rastline. S takim gospodarjem je v tesni zvezi dobro razvita živinoreja. Kljub neugodnim kmetijskim prilikam se smemo ponašsti z različno kmetijsko industrijo. Kmetijska industrija ima namen, predelati malo trpežne in manj vredne kmetijske proizvode v industnjske iz- delke, ki se dado lahko konservirati, dobijo večjo vrednost in sposobnost za prehrano in prevoz. V prvi vrsti se kmetijska industrija peča s predelava- njem sladkome pese, krompirja, žito, mleka, mesa, sadja itd. Kmetijski stro- kovnjak g. Pran Malasek je posamezne panoge kmetijske industrije obdelal tako-le: 1. Sladkorna industrija v Slove- niji ni zastopana, ker bi se zaradi rna- loposestniških razmer ležko dobil kraj, ki bi mogel posejati v obsegu 1000 do 2000 hektarov s sladkorno peso. Osno- vanje sladkorne industrije je pereče vprašanje nas Slovencev, ki bi radi videli, da bi tudi ta panoga bila pri nas zastopana. V tern oziru so se vrSile pred vojno in med vojno razna posve- tovanja, kako bi sedal ta načrt izvesti. Zaključek takih posvetovanj je bilo spoznanje, da bi bil zaradi pomanjkanja potrebne zemlje in velike draginje stro- jev načrt težko izvedljiv. Upajmo, da bo naše ljubljansko barje enkrat osu- Seno, s čimer bi se pridobilo okoli 20.000 ha najboljSe zemlje, na kateri sladkorna pesa izborno uspeva. Poizkusi so pokazali, da je pridelek na 1 ha čez 400 q pese lahko dosegljiv in da vse- buje pesa za 1 do 2 tdst. sladkorja veČ kakor na Češkem. 2. Pivovarska industrija je ena najstarejših industrij v Sloveniji. Pred kakimi 20 leti smo imeli več manjših pivovarn, ki pa so podlegle zaradi hude konkurence od strani kapitalističnih in veleindustrijskih obratov v Gradcu, Trstu, na Dunaju in na Češkem.Tako so opustili pivovarne na Vrhniki, v Lescah, Kranju, MengSu in drugod. Danes obratujejo v Sloveniji Stiri večje pivovarne, od katerih je pivovarna »Union«, d. d. v Ljubljani, največia. Ta družba je prevzela pivovarno v Žalcu- Laškem, tako, da producira družba letno preko 100.000 hi piva. Tretja in četrta pivovarna^sta Gotz in Tscheligi v Mariboru. Pivovarne predelavajo do- mači ječnem iz Banata, za boljša piva pa nakupujejo čeSki in banaški ječmen. Tudi domači savinjski hmelj se izbolj- šuje s čeSkim žateSkim hmeljem. Pivo- varske tropine in klice se prodajajoza mlečne krave v okolici vsake tovarne. 3. Škrobarne nima Slovenija no- bene, ker primankuje zanjo sirovin. Krompir in žito, ki bi prišlo pri izde- lavi Škroba v poštev, služita le za hrano in bi prišlo izdelovanje žkroba zaradi visokih cen sirovin predrago. 4. Oljarne so v Sloveniji prime- roma lepo zastopane. Slovenija seje od nekdaj precejšnjo množino lanu, ki ga pustijo kmetje dozoreti ter dobijo lepo laneno serne, ki služi za izdelovanje lanenega olja in firneža. Slama se pre- delava v terilnici na vlakno. Največja in najstarejša oljarna v Sloveniji je oljarna tvrdke Zabret in Komp. v Bri- tofu pri Kranju, ki predela letno 200 do 250 vagonov oljnatih semen. Tudi v Medvodah pri Ljubljani, v Dolu pri Ljubljani in drugod so manjše oljarne. Poleg tega je še vec" manjSih bolj obrtniških podjetij, ki se pečajo z iz- delovanjem olja iz lanu in buč. V zvezi z oljarstvorn je tudi predelovanje lanu na vlakno in se je v tej smeri usta- novilo lepo uspevajočo podjetje. A. Šin- kovec, d. d. v Grosupljem na Dolenj- skem, ki ima močilnico, terilnico {in pletarno lanu. 5. MHnska industi Jja je v Slove- niji, ki prideluje malo žita, manj raz- vita. Po deželi je vse polno kmečkih mlinov, ki predelujejo žito na moko za kmečke potrebe, Za prehrano mest se uvaža moka iz vzhodnih delov države. Vzlic temu ima tudi Slovenija nekoliko večjih mlinov, od katerih je omeniti mlin Majdič v Kranju, v Domžalah, v Novem mestu. V mariborski oblasti je nfcjvečji mlin tvrdke Franz in Scher- baum v Mariboru. Tudi v Celju, v Ptuju in v Dolriji Lendavi je po en večji mlin. Vsi večji mlini so navezani na nakup žita v Bački in Banatu, ker se dobijo v domačih krajih le manj5e množine žita. V zvezi z mlinsko industrijo je v Sloveniji razvito izdelovanje trpežnega in finega namiznega peciva, kakor keksov, testenin itd. 6. Mlelcarne so v Sloveniji znatno razširjene in so osnovale na zadružni podlagi. Njihov obstoj je zajamčen, k«r se živinoreja pri nas vse bolj širi in napreduje. NajslovitejSi so izdelki mle- karn v Bohinju na Gorenjskem, kjer se izdelujejo prvovrstni ementalski siri po švicarskem načitui. Tudi mlekarni na Vrhniki in v Skofji Loki uživate sloves. Druge manjše se pečajo z na- biranjem mleka, z izdelovanjem masla in poltrdih sirov. Mehkih sirov Slove- nija ne izdeluje. Največje industrijsko urejeno podjetje so Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani (kapaciteta 20.000 1 mleka dnevno), ki se pečajo z izdelo- vanjem vseh vrst mlekarskih izdelkov. Tudi v Mariboru je večja mlekarna. Slovenija pa ima razun kmetijske tudi vsaj deloma Še špiritno, mesno in živilsko industrijo raznih strok, vendar je kmetijska najbolj razvita. v Sirom dom ovine. š Triglavani, gg. starešine in ak- tivni, ki se udeležite celjskega zbora in plesa dne 6. februarja, zahtevajte v svrho polovično vožnje pri odhodni postaji, da se opremi vozni listek z vlažnim žigom in se ne kompostira. Ker velja listek tudi za nazaj, ga v Celju ne oddajte! Zadevne legitimacije prejmite v Celju. S VarČevanje in Poštna hranil- j nlca. Iz Beograda poročajo, da Poštna hranilnica pripravlja uvedbo varčeval- nega prometa, ker je'Narodna skup- Sčina odobrüa nujne spremembe v tern pravcu. Izdelana so Že vsa potrebna pravila in navodila. Varčevalni promet z viožnimi knjižicami bo mogoče otvo- riti najbrže tekorn enega meseca. Vsaka fizična in pravna osebnost more imeti eno knjižico, na katero bo lahko vla- gala prihranke do 50.000 Din, in sicer na blagajni centrale ter vseh njenih podružnie in post. Prav tako se bodo mogle ra istih mestih dvigati vloge. Te knjižice bodo prav praktične za Siroke sloje na§ega naroda. Ta uvedba bo znatno zmanjSala tudi potrebo ob- toka novčanic. š Deportacija iz Zedinjenih držav. IzseljeniŠki komisarijatvZagrebu javlja: Navzlic vsem opominom, je še vedno polno ljudi, ki mislijo, da se pride z lahkoto iz kake sosedne dežele v Ze- dinjene države. NaSi Ijudje preradi ve- rujejo brezvestnim agentom. Na tisoče utihotapljenih izseljencev je bilo že drugi ali tretji dan po prihodu v Ze- dinjene države aretiranih. Kdor pride nezakonito, zapade deportaciji. Vsi stroški potovanja so izgubljeni. Posebno hudo je zadet Se oni, ki se zadolži. Deportacijsko potovanje se ne opravi takoj. Mnogo ljudi pride v zapor radi prekršenja ameriških zakonov, drugi morajo čakati, da služijo sodišču kot price proti agentom. Mesece in mesece, nekateri morajo čakati na deportacijo celo leto. Lani je bi!o deportiranih 9.495 oseb, med njimi 244 Jngoslovenov z Bolgarl. vred. š Za turlstlko. Zveza planinskih društev kraljevine SliS se je obrnila na prosvetno ministrstvo s posebno spomenico, v kateri zahteva, da se v vseh naSih Solah ob primerni priliki vrše piedavanja o planinstvu. Upošte- vaje korist turistike za fizični razvoj in odgojo mladine, naj prosvetno mi- nistrstvo tudi s svoje strani pospeSujc turistično propagando v naših Solah. Prosvetni minister je obljubil, da bo v spomenici izraženim željam po možnosti ugodil. S Odbor za narodno priznanje. Na podlagi naredbe ministrstva ver se je osnoval stalni odbor za izvrševanje zakona o narodnem priznanju zasluž- nim za domovino. V tern odboru bodo zastopali: vlado divizijski generalDušan Stepanovic, ministrstvo javnih del na- čelnik Peter Popovič,'vojno ministrstvo general Gjorgje Lazič, prometno mini- strstvo prof, univerze dr. Vladimir Pet- kovič, ministrstvo ver pa načelnik dr. Janjič. Tajnik je §ef kabineta ministrstva ver Mehajlo Mačetič, blagajnik pa re- ferent Branko Popovič. š Zaščito prirodnih spomenikov. Po vzgledu naprednih držav, v katerih öbstoje posebne institueije in organi- zacije za zaščito prirodnih spomenikov se je v Zagrebu te dni • osnoval odbor, sestavljen iz strokovnjakov, prirodo- slovcev in planincev, ki si je stavil nalogo, da izvrši potrebne korake, oz. ukrepe v svrho zaSčite ogroženih pri- rodnih objektov. Na svoji prvi seji je sklenil odbor, da je njegovo delovanje zaenkrat omejeno na Hrvatsko in S!a- vonijo, da pa obsega vse ogrožene prirodne objekte: redke rastline, redke živali, geološke in geograf.5ke objekte itd. NagiaSala se je potreba privatnih rezervatov. Projektirana je ustanovitev mediteranskega vrta na Jadranu (na otoku Lokrumu). Prva naloga odbora bo seveda, da zbira podatke o vseh onih prirodnih objektih, ki so ogroženi, bdela elaborate in spomenice na dr- žavtio oblast s pozivom, da potrebno ukrene za zaSčito in ohranitev pr'rode. š SmrtnanesrečanaradovIjŠkem ko^odvoru. Na Železniški postaji v Ra I Udobiiosi svcilobc v domu. jjii Dovoljna in dobra razsvfiljava povcča udobnost v stanovonju. Ali nikjer nc smc :[:; luč bliščeti. üaradi tega morajo biti žarnicc vedno obdonc z odtJovorj.ijorim ijji .stcklom ali tkanino. Kjer po tego ni mogoce, naj sc upotrebljavajo vsoj zürnice, ijij * i motnim oli sc bolje i opolnim sleklom. %m^!iS_^ ..... OSRAM Straa $ -*9ffT*T'TaqBBfl »NOVA DOBÄ« Štev. 14. dovljici se je 27letna Krista ŽnidaršiČ iz Save pri Jesenicah smrtno ponesre- čila. PriSla je po opravkih y Radovljico ter se hotela z tnešanim vlakom, ki se pa na radovljiškem kolodvoru ne ustavlja, vrniti domov. Ker vozi rne- 2ani vlak skozi postajo precej počasi. je Krista skočila na stopnice vlaka ter se prijela za prijemni drog. Izgubila pa je pri tern ravnotežje, omahnila in prišla pri tem pod kolo vagona, ki ji je od- rezal obe nogi. Dobila pa je tudi na glavi težke poškodbe. Na progi so ob- ležale nad kolenom odtrgane noge. Prvo pomoč je nudil nesrečnici zdravnik dr. Serajnik v kolodvorski čakalnici. Bila je Se dve uri pri polni zavesti ter prosila zdravnika naj ji da strupa. Krnalu nato pa se je onesvestila in izdihnila svojo dušo. 2 ltalijanske knjižnlce za Daima- cljo. VseučiliSka fašistovska zveza, sek- cija Trst, je izdala oklic za oživljenje starih italijanskih knjižnic in za usta- navljanje novih v Dalmaciji v svrho, da bo živela misel irredentizma v »ita- lijanski deželi, ki ječi pod tujim jar- mom«. Zanimivo je, da se italijanski študentje sklicujejo na Mussolinija, ki je nekoč rekel, da se morajo sklenjene pogodbe spoštovati, toda toka zgodo- vine narodov nikdo ne ustavi. Iz oklica se jasno zrcali namen italijanske toliko naglašane »amicizie«. š Nekaj statistlčnlh podatkov iz Maribora. V letu 1925 je bilo v Mari- boru okoli 32.000 prebivalcev in okoli 2500 vojakov. Stanovanjskih hiS je bilo 1458, 5 poslopij je že na novo dozi- danih in 2 se boste §e zidali. Veliko poslopje Pokojninskegazavoda je prišlo dne 9. januarja t. I. pod streho. Ulic ima mesto 162. Leta 1923 se je otvoril avtopromet Maribor—St. Lenart, v letu 1915 pa Maribor—Sv. Kungota in Maribor—Ptuj. Razen tega so načrti za glavni avtopromet Maribor—Dravo- grad, Maribor—Konjice in Maribor—Št. llj že tako daleč, da se bo promet otvoril It pred letošnjo Veliko nočjo. V letu 1926 se bodo v Mariboru sta- novanjske razmere zboljšale, stano- vanjska beda se bo zmanjšala, zveze mesta z okolico in daljnimi kraji bodo precej boljše. S Pomorstvo v Istrl hlra. Vsa Istra je v krizi in tako so prišle v krizo tudi delavnice, v katerih so svoj čas v velikem Stevilu napravljali ri- biSke barke in čolpe. lzdelek je bil dober in istrske »ladjedelnica« so po- Siljale svoje »trabakole« v Dalmacijo. Albanijo in celo v Grčijo. Sedaj je tega Uonec. Male delavnice rlbiških bark in čolnov po jugoslovenskih pristanišČih so že izvabile izurjene delavce iz istr- skih bregov pa tudi lastniki takih de- lavnic mislijo na odhod. g Ustanovltev ribiSke sole v Prl- morju. V ministrstvu za kmetijstvo in vode 'se razpravlja sedaj vprašanje o ustanovitvi sole za ribiče v naSem Pri- morju, najbrže v Milni. Nova Sola se otvori prihodnjo pomlad. § Cesta PeČ-Andrijevlca zasuta. V neposrednji bližini ceste Peč-Andrije- vica v Črnigori se je zruSil hrib in po- polnoma onemogočil vsak promet s Crnogoro. Cesta je bila zgrajena sicer zelo sigurno, vendar nekatere serpen- tine Se niso bile zadosti zavarovane. Po raiSljenju strokovnjakov bo treba zopet okoli 5 milijonov dinarjev, da se cesta popravi in promet vzpostavij š Skrivnost osiješke trdnjave. V Osijeku so pred kratkim delavci pri kopanju na terenu stare trdnjave na- leteli na neki svod, podoben kanalu. Ko so ga prebili, so spoznali, da je to zidan hodnik, ki vodi izpod železniSke proge v smeri proti stari trdnjavi. De- lavci in inženjerji so se zanimali, kaj to pomeni. InŽenjer Kopf se je podal v zagonetni hodnik. Ugotovil je, da je hodnik približno dva metra visok, zgrajen iz starinske opeke in čist ka- kor soba. Hodnik je brezdvomno služil kot tajen izhod iz trdnjave. Š V blaznosti vstrelil ženo in sebe. V selu Podlugu v Hercegovini se je dogodila te dni krvava tragedija. Na 401etnemu seljaku Luki Popoviču so se že delj časa pojavljali znaki blaznosti. Te dni pa je Luka imel hud 2ivčni napadjzgrabil je puško terstreljal na ženo in otroka. Smrtno zadeta se je žena zgrudila na tla in kmalu nato umrla, otrok pa je ostal nepoškodovan. Popovič je potem nanovo nabasal puško in ustrelil še samega sebe. š Brzojavna zveza z dalmatln- skimi otokl. V poštnem ministrstvu je pripravljen načrt za polaganje pod- morskih kablov, ki naj zvežejo dal- matinske otoke z brzojavno centralo v Splitu in po tej z ostalo državo. Del teh kablov se položi še tekom leto- Snjega leta. S Trgovina z dekletl v Južni Srbiji. Iz Skoplja prihaja senzacijonalno poročilo, da so se pojavili v Skoplju sumljivi Ijudje, o katerih se sumi, da so trgovci z ženskami, ki odvajajo mlada in odrastla dekleta naorientalska tržišča žensk. P. Komatovič je prijavil policiji, da mu je neki Tomič odpeljal 131etno hčerko v Petovo, z namenom, da jo proda. Policija je pričela Tomiča zasledovati in je izdala tudi tiralico. 5 Strahovit zločin v Bitoljskl okollci. Koncem minolega meseca je bil v okolici Bitolja isvrSen strahovit zločin. Po cesti iz Bitolja v Resan so se v avtomobilu vozili župan Naum Neškovič in trije potniki. Nenadoma se je na sredi ceste pojavil neki moški in prosil, da ga vzamejo v avto, češ da potuje v bližnje selo. Nekaj časa se je neznanec mirno razgovarjal s potniki, nenadoma pa je potegnil samokres in streljal na potnike. Ubil je žiipana in dva potnika. Ko je pomeril na tretjega potnika, mu je odpovedal samokres. Morilec je nato pobegnil in izginil brez sledu. š Obsojen na smrt in pomiloščen. Preteklo leto je bil pred sodiSčem v Osijeku obsojen na smrt na veSalih seljak Stjepan Bačluga, ki je umoril svojo ženo Drago. S sekiro ji je pre- klal glavo in nato mrtvi odgriznil nos. Žena mu je bila nezvesta in zato se je maščeval nad njo. Bačluga je vložil ničnostno pritožbo, katero je stol sed- morice odklonil. Nj. Vel. kralj Aleksander pa je obsojenca pomilostil na 20 let ječe. s'Lepa dedščlna. Iz Osjeka poro- ročajo zagrebSkim Iistom o ogromni dedSčini, ki jo dobi knjigovodja tam- kajSnega paromlina »Union« Sigmund Weinberger. Pred mnogimi leti se je Weinbergerjev praded izselil v Avstralijo, sedaj pa je umrl njegov naslednik brez otrok ter zapustil Weinbergerju in Se nekaterim sorodnikom vse svoje pre- moženje, ki znaša baje približno 35 milijonov dinarjev. S Kako je trgovski potnik postal minister. Na vrata trgovskega potnika Edvarda Kristana v Zagrebu je potrkal te dni sodni sluga ter vprašal njegovo mater: »Ali je doma g. minister?« Gospa ga je začudeno pogledala, sluga pa je ponovno vpraSal: »Ali je doma g. Kristan? Ko je odgovorila, da je sin odSel z doma po poslu, ji je sodni sluga izročil pozivnico, s katero se g. Kristan, bivSi minister in bivSi upravnik na Belju poziva k sodiSču za pričo proti Josipu Tajnerju zaradi defravda- cije. Ko se je sin vrni!, mu je mati čestitala na imenovanju za ministra ter mu izročila dokument — poziv k so- diSču. Sin se je nasmejal, morebiti pa se je tudi spomnil na bivSega trgov- skega pomočnika Ljubljančana Koli- mana, ki je nedavno postal avstrijski finančni minister. S Ubll lastnega očeta. Dnevničar Josip Cerovac iz Krapine je bil areti- ran v Zagrebu, kjer je v VlaSki ulici ukradel dva koca, vredna 700 dinarjev. Na policiji je trdil, da se piSe Ivan Dobrič, vendar se je kmalu ugotovilo, da je njegovo pravo Ime Josip Cerovac. Dognalo pa se je tudi, da je bila proti njemu že lansko leto izdana tiralica, ker je 20. novembra 1925. v prepiru težko ranil svojega lastnega očeta, potem pa pobegnil od doma. Oče je vsled poškodbe v bolnici umrl. V za- poru je Cerovac poskuSal izvršiti sa- momor, rendar je rana, ki si jo je prizadel z Žepnim nožičem, le lahke narave. Brez dvoma se je ranil zato, da bi prišel v bolnico ter od tamkaj pobegnil ter tako uSel zasluženi kazni. § Divji lov za zločincem po stre- hah železnlakih vagonov. Pravi kine- matografski prizor so imeli te dni po- tniki obdravske železnice med Osijekom in postajo Adolfovac. Po strehah vago- nov je begal in skakal neki mladenič ter končno skočil z drvečega vlaka. Na drezini, ki je sledila vlaku, je sedel moški, ki je streljal na begunca, kate- remu pa je v megli uspelo pobegniti. Bilo je jasno, da se vrši borba med zločincem in kriminalno policijo. PoU- cija je bila namreč obveščena, da se neprestano med vožnjo dogajajo tatvine v vagonih. Zato je policija nadzorovala progo in je agent na drezini med vožnjo opazil nekega mladega moža, ki je skopil na drvefi vlak in stlkal po va- gonih. Agent ga je pozval, naj počaka, nakar je neznanec pobegnil. Policija je navzlic temu v Osijeku izsledila tolpo železniških vlomilcev in jih izročila sodišču. š Novi meničnil blanket!. S 15. februarjem pridejo v promeCnovi me- nični blanketi po 100i Din za svote nad 500.000 do 750.000 Din, ter me- nični blanketi po 12§0 Din za svote nad 750.000 do milijon dinarjev. Š Novi zlatniki že na potu. V pristanišče na SuSaku'*'prispe v naj- krajSem času iz Francije prva pošiljka zlatnikov, ki so bili kovani tv fran- coski državni kovnici denarja. Zlat- niki po 20 dinarjev imajo napis samo, v latinici. Na eni [strani zlatnika se nahaja kraljeva podoba, na drugi pa državni grb in Stevilka 20. S Revmatizem — javna zahvala. Veleučeni gosp. dr. Rahlejev, Beograd! Naznanjam Vam, da je v trenutku, ko je začela rabiti moja hčerka Vaš cenj. lek, čutila manj trganja v udih in zato sem takoj priporočal Vaše zdravilo tudi drugim ljudem, ki trpijo vsled protina. Moja hčerka je ležala dva meseca ne- premično v postelji in danes je po uporabi VaSega zdravila vstala, za kar se zahvaljujem Bogu in Vam. Ko bo popolnoma ozdravela, hočem VaSe cenjeno zdravilo »Radio Balsamika« priporočiti v več časnikih. H/aležno beležim s spoštovanjem Anton Zoretič, selo Jelenje broj 2. — Lek »Radio Balsamica« se izdeluje v laboratoriju Radio Balsamika dr. I. Rahlejeva, Beo- grad, Kosovska 43. 64 Dve važni odkritji. (Človek In eiektrlčni valovi. — Izpo- polnjenl telefoni.) Moskovskemu profesorju Skric- kemu se je posrečilo ugotoviti z eks- perimenti v petrograjskem zavodu za elektrotehniko, da je človeški organi- zem dostopen valovom, kadar se na- haja v sferi elektromagnetičnega polja. Še več, profesorju se je celo posrečilo izmeriti dolžino električnega vala, ka- teremu je posameznik dostopen. Nje- govo odkritje ima baje dalekosežen pomen za biofiziko ter za fiziologijo. Skricki je o svojem odkritju pre- daval v moskovskem društvu radio- inženjeriev. Odkritje se mu je posre- čilo takorekoč slučajno. Proučeval je vprašanje o sprejemajočem in oddaja- jočem apparatu ultrakratkih električnih valov. Pri tem se je pokazalo, da apa- rat, ki ga je sestavil eksperimentator sam, imenjuje občutljivost, čim se mu približa človeSko telo. ČloveSki organi- zem, ki se nahaja v elektromagnetičnem polju, sprejema električne valove ter jih nekako transformirane zopet oddaja vesoljstvu. Oddani valovi se lahko vlove v poseben aparat in njih sila se da izmeriti z galvanometrom. Poizkusi so pokazali, da vsak Človek razpolaga z lastno dolžino električnih valov. Dol- žina pa se večkrat menja in baš to vpraSanje §e ni natančno pojasnjeno. Drugi profesor istega zavoda, V. I. Kovalenko, je iznaSel pripravo za nov način telefoniranja. Njegova priprava sestoji iz dveh delov, iz navadnega te- lefona ter iz dopolnilnega aparata. Če hočemo govoriti, je dovolj, da se ogla- simo v mikrofon dopolnilnega teltfona. S posebnim aparatom se dopolnilni telefon lahko spoji z običajnim telefonom ali pa se njegov govor, izgovorjen v mikrofon, da reproducirati s pomočjo elektromagneta, nakar aparat, kateremu je bilo telefonirano, neprestano ponavlja govor. Telefonski abonent, ki bo odsoten z doma ter bo želel vedeti, kaj so mu sporočili Ijudje, ko ga ni bilo pri tele- fonu. bo samo pritisnil na gumb do- polnilnega telefona in slišal bo repro- dukcijo besed, zapisanih na dolgi žici. Kadar Žica ni več za rabo, se ob- novi s posebno strujo in zapisane be- ležke izginejo. Tudi to je mogoče doseči z enim samim pritiskom na električni gumb. Ko je ta proces končan, se žica lahko uporablja za nove razgovore. S senzacijonalnim izumom profe- sorja Kovalenka se je že bavil vseruski narodno-gospodarski kongres, ki je podvrgel iznajdbo temeljiti strokovni preiskavi. Pokazalo se je, da je izum praktično uporabljiv in koristen, in profesor je že dobil patent. Njegovi aparati bodo znatno izpopolnili današnjo stopnjo telefonske službe. Gospodai^fttiro. Izplačt vanje kupona Vojne škode, Generaina direkcija državnih dolgov je izročila Udmženju bank akt o izplače- vanju kupona St. 2 Vojne Skode, iz- plačevanje se je pričelo dne 1. februarja. g{Stanje (valut na svetu. Iz^okro- žnice guvernerja Angleške banke je razvidno, da se vedno bolj veča število onih držav, katerim se je posrečilo stabilizirati svojo valuto. Pot.emt.akem se torej stalno manjSa !polje ia Spe- kulacijo. Države, ki so stabiiizirale svojo valuto, so naslednje: Italija, Av- strija, Belgija, Češkoslovaška, Gdanska, Estonija, Finska, Nemčija, Indija, An- glija, Jugoslavija, Letonska, Litva. Nizozemska, Portugalska, Rusija, Šved- ska, Švica, Madžarska in Se nekatere druge. Stabiiizirale pa t>e niso svojih valut med drugim ArRertiiv'a, Brazilija, Danska, FratiC'ju, Oic;n, Japonska, NorveSka, Rui.i.iii«?':a, Bolgarska *in Španjolska. PoljsKa, ki je imela 18 me- secev svojo valuto stabilno, je naletela s svojim načrtom stabilizacije na ovire. g Železniški materljal na račun reparacij. V suSaSko pristanišče je do- spel nemški parnik »Heraklea«, ki je pripeljal znatno količino raznovrstnega železniSkega materijala, ki ga dobiva naSa država na račun vojne odškod- nine iz Nemčije. Med Železniškim rna- terijalom je en del za potrebe minl- strstva pošte in brzojava. g Naraščanje sladkornega kon- zuma. Po ameriSki statistiki je v letu 1924-25 konzum sladkorja na svetu napram letu 1923-24. močno narasel. Na posamezno osebo je prišlo v po- sameznih državah 1. 1924 25 (v okle- pajih Stevilke za 1923 24) kg: v Nem- čiji 22'5 (14 7), v ČeSkoslovaSki 287 (26'5), v Franciji 241 (21.4), v Belgiji 234 (22 5), v Angliji 40 7 (38'5), v Nizo- zernski 31*4 (302), v Avstriji 268 (231), v Madžarski 109 (63), v Poljski 9'8 (7*4). V tej statistiki naše države ni. Ako pa računamo, da se pri nas kon- sumira letno okrog 7000 vagonov, odnosno 76 milijonov kg sladkorja, pride torej na eno osebo okrog 6 kg letno. g Rlbolov na istrskl obali, je zsdnje case silno nazadoval. To pa največ radi porabe dinamita pri ribo- lovu. Dinamit opustoSi morsko dno, ruSi kamenje, uničuje morsko floro. Na takem terenu riba nima več živeža, in beži pred razoranim dnom. Zato pa vlada ribičem svetuje, nai opustijo di- namit, ki prinaša le Skodo. g Pridelovanja tobaka v Istrl. Saditev tobaka v istrski pokrajini je dala dobre rezultate. Sedaj se priprav- Ija pot tobačni industriji, ki bi zapo- slila številne delavske moči. Za pod- jetje treba takoj 150.000 lir, da bo uspeSno. Ljudska prosveta. 1 Bolgarsko narodno gledališče otvori svoje podružnice. Za novega direktorja narodnega gledališča v Sofiji je imenovan M. Arnaudov, ki se je na- pram novinarjem izrazil, da ima gle- dališče v Sofiji na razpolago toliko dottčnih umetniSkih moči, da lahko misli na otvoritev svojih podružnic v Plovdivu, Rusčuku (Ruse) in Varni. S tem bi se unificirala gledaliSka umetnost v Bolgariji, ker bi bila vsa gledaliSča v državi pod enotnim vodstvom. Tudi v Jugoslaviji zastopajo nekateri slično misel. Seveda je ta načrt v Jugoslaviji težje izpolniti, ker obstojajo tu trije gledaliSki odri. 1 Dohodki gledaliSklh pisateljev v Italiji. »Literarische Welt« poroča o lepih dohüdkih, ki jih imajo gledaliSki avtorji v Italiji. V proSlem gledaliSkem letu so zaslužili oderski pisci 12 mi- lijonov lir. 40% te vsote odpade na inozemske avtorje, od ostalih sedmih milijonov pa dobe pisci opeietnih tek- stov 4 milijone. Dramatikom ostanejo trije milijoni. Posebno zanimivo je to, da prihaja največ inozemskih dram v Itali jo iz Francoske, na drugem mestu so ruski, na tretjem pa madžarski pi- satelji. 4 I Vpokojiive na zagrebški mo- drosiovni fakulteti. »Službene novine« objavljajo ukaz o vpokojitvah na za- grebSki modroslovni fakulteti; vpoko- jeni so javni redni profesorji; Ferdo Koch, dr. Milan Prelog, dr. Artur Schnei- der, dr. Branko Vodnik, dr. Peter Bulat, dr. Vladimir Dvornikovič, dr. Marije Kiseljak, dr. Grga Novak in izredni profesor dr. Vojislav Radovanovič. Stev. 14 * NOV A DOS«« Stmn ft JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE | g lasfni hiši CiMKflRM ULICil ST. II nasprati pošsi. Umanovljena leta I 1889. IUstanovlJena lela 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ! GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni men. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne poiož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. I Dela moderne tehnike. Od Jo- hannesburga do Kapskega mesta v Južni Afriki je 1600 km. Zadnjič je prevozil brzovlak vso to ogromno raz- daljo v eni sapi, ne da bi enkrat za- menjal stroj. Prej so stroje štirikrat premenjalL Lokomotiva je popolnoma nov vzorec, izdelan šele pred enim me- secem v Baldwin Locomotiv Works na Angleškem. Čas vožnje so znižali od prejšnjih 31 in pol ur na 29. — Med Newyorkom in Chicago pa so po- iožili nadaljši telefonski kabel sveta; >dolg je 1400 km. Z delom so začeii pred sedmirni Ieti; stalo je pa 25 mi- Jijonov dolarjev. Ob istem času se vrši potom kablja lahko 250 telefonskih pogovorov in se odpošlje po rijsm 500 brzojavk. 1 Zakon proti umazanl Hteraturi v AvstrijI. Na pritisk iz vrst vzgoji- teljskih krogov je predložila avstrijska vlada narodnemu svetu zakonski načrt proti umazani literaturi. Načrt predlaga v glavnem primerno izpremembo tis- kovnega zakona. Ustanovi naj se po- seben cenzurni urad, ki bo odločal, kateri spisi se imajo prištevati umazani literaturi. V komisiji bodo po en zas- topnik književnikov in umetnikov, tr- govcev s knjig-arni in umetninami, mladinskega skrbstva in ljudske izo- brazbe; predsednik mora biti sodnik, ki ga imenuje zvezni kancelar. Vsa kot umazana označena dela se vpišejo v poseben izkaz, ki ga bo objavljal urad zveznega kancelarja. Za razpeča- vanje teh del bodo veljale dalekosežne omejitve, a kršitve se bodo kaznovale z visokimi globami in zaporom. — Podoben zakonski načrt proti umazani literaturi je predložen tudi nemškemu državnemu zboru. Razgled po svef u. r TrobentaČ svetovnega mJru imenovan za viteza Častne leglje. Francoski polkovni trobentač Sellier, ki je 11. novembra 1918. po podpisa- nem premirju med Francijo in Nemčijo prvi zatrobil konec ognja na francoski fronti, je bil te dni imenovan za vi- teza častne legije. r Brezžični telefon v dirjajočem vlaku. Dne 3. t. m. so napravili nemški inženjerji na železniški progi Berlin- Hamburg prvi poskus z brezžičnim telefonom. Sotrudnik dnevnika »Berliner Zeitung am Mittag« je govoril med- potoma s svojim uredništvom. Poskus se je dobro obnesel in nemška želez- nica namerava uvesti radio na vseh vlakih. r Nadprodukcija v akademskih pokliclh v Avstrlji. Dunajski listi po~ ročajo, da promovira v Avstriji vsako leto 1725 akademikov za doktorje, in poudarjajo, da je to v državi, ki Steje samo šest milijonov prebivalcev in kjpr je vsak 20 odrasli človek brez posla, strašna nadprodukcija, ki lahko ima nepregledne posledice. Deloma se te posledice že sedaj kažejo : pred krat- kim je bila na Dunaju razpisana služba portirja v nekem hotelu in za to službo sta prosila tudi dva doktorja filozofije. r Stinnes prodaja brodovje. Ra2- pad Stinnesovega koncerna se neizpro- sno nadaljuje. Sedaj prodaja Stinnesova družba svoje brodovie. Za starejže tovorne ladje, zlasti za iadje, ki so prevažale premog, ni nobenega intere- senta."Pač pa nemška avstralska družba »Kosmos« kupuje 28 parobrodov s 140.000 tonami in dve motorni ladji, ki še nista popolnoma dograjeni. Za akcije Stinnesove družba ponuja »Kos- mos« 6 milijonov mark, ?a motorni ladji pa 2 in pol milijona. r Večkratni mllijonar kot trapist V samostanu trapistov Soligwy v Bel- giji je napravi! pred kratkim slovesno zaobljubo p. Albert Maria van Cruyssen. Pred vstopom med trapiste je bil znan belgijski miliionar in državnik. V sve- tovni vojni se je bojeval v belgijski vojski in postal stotnik. Ko je polagal slovesno zaobljubo, je prisostvovalo tej ceremonifi več belgijskih poslancav. Kardinal Mercier je poslal novemu tra- pistu poseben pozdravni brzojav. r Krščanski nauk v italijanskem jeziku. V Pöadizju so dobili duhovniki po nemških občinah uradni ukaz, da morajo v šolah pouüevati krščanski nauk v italijanskem jeziku. Katehet, ki bi takoj ne začel vrSiti tega ukaza, bo izključen iz pouka v šoli. Župnika v Laureinu in Proveisu sta dobila pred božičem naznanilo, da sta izključena iz verskega pouka na tamkajSnjih šo- lah. Korak za korakom in tako bo v doglednern času v novih provincah izgnan domači jezik iz vseh uradov, iz vseh šol in končno iz vseh cerkva. Povsodi bo zavladala italijanščina. Pozop! Pozorl Ravno došli moderni soileni modeli. Sprejemajo se že tudi poprayila slamnibov po najnižji ceni. Se priporoča Franc &&l°ai«f tovarna klobukov, 50 DOMŽALE podružnica CELJE. 1 Lepo stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob s pritiklinami, par minut iz mesta, se zamenja z even- tuelno manjšim in čistim v sredini mesta. Ugodno se proda radi pomanjkanja prostora takoj: ¦ salonska garnitura, kanape in 4 fotelji, vse za 900 dinarjev. Priporočam se tudi za vsa tapetarska dela Ivo Jazbec, tapetar, Gaberie pri Celju. Oglasujte! Preis iz ysEh FudnihDH dobavlja In dostav- Ija na dom FR. JOST, CELJE, Aleksandrova ul. 4 PlaČilo tudi na obroke. Poziv!* Gosp. Gjuro Pastki, zastopniku tvrdlce Gatej & Comp., Celje. Na Vaš poziv v »Novi Dobi« St. 12. leta 1926 naznanim, da sem vložil danes tožbo zoper Vas radi žaljenja časti. Besedo v tej zadevi ima sedaj sodnija. Adolf Putan, Celje. *Za ta poziv uredništvo ne odgovarja. Od ust do ust gre govorica, Kar tudi prava je resnica, Da manufaktumo blago poceni dobim, Edino-le pri Mm it V^wlJC^ zraven nemške cerkve. „JORA" slaščičarna Del je, Dečko v f r g 6 na debelo — na drobno. Lastna izdeiovalnica kandit, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščic. 21s Grobni venci in traki ter vse druge žalne stvari. 50 Velika izbira vsega manufakturnega 3 in modnega blaga najceneje pri F. Kapbeutz, Celje, Mjx»si.lja> Petpa cesta 3. Prodajasmo: Suha bukova drva, žagana Din 35'— » » » sekana » 38"— kameniti premog.....» 46'— drveni premog......» 23'— za 100 kg franko na dorn postavljeno. M. Karlotršek &. dr.; Lava. V bi»ivnici na Kralia Petra cesti St. 27, Celje je dobra in čista postrežba. Striženje ^M H '^Ä^fi »¦ ^ samo -^^^*~ .^^^^^- ^^^ Sprejme tudi britve v brušenje proti jarnstvu. KC u p i se večja množina slstinskih sfehlenic. Kje pove uprava lista. 5—4 Zahvafa. Za mnogobrojne izraze iskre- i nega sočutja ob smrti naše nepo- zabne soproge, hčerke, sestre itd. Dele Rorešec ro] Sfeblovnib izrekamo vsem najpresrčnejšo za- hvalo. Posebno se zahvaljujemo mil. g. opatu in drugim gg. duhovni- kom celjske župnije za tola^eče obiske ob času težke bolezni pre- drage pokojnice in za spremstvo pri pogrebu. darovalcem krasnih yencev in cvetja ter vsem, ki so jo y tako častnem žtevilu spre- mili na zadnji poti. CELJE, 3. sveCana 1926. Žalujoči soprog Valentin Korodec in rodbina Steblovnik. Pupilarnovaren in Javnokoristen denarni zavcid celjskega mesta Mestna hranilnica celjska VttiuTOTlfetm Ivta 1S64. - Pod ittf/aJüi dri&ynJm oddxotttvom. IT lastnl palaoi ppi kolodvopu. VslbranUničiilposll*e1xvr«ate)o nafUnlantnele, Hltro lnlo&- fta. Ugotfno obresiovanle. Po|a«nUa in nasvcti brezplaeno, Vrtdaost rexervn/b sakl&dov mmd «ron 25.OOO.OOO*-. [Zä ftranftoe «logs JamQ onto Caljo s celim svojim premoženjem in z too svojo davčno moSjo. Straa 6 »NOVA DÖBM« Stev. 14 CEEJSKA. POSOJILNICJV S: Stanjc hranitnih oloq nad Din 50,000.000-—. V lastni palaci Norodtii doiti. Stanjc qlaonice in rezer. Din 4,000.000—. Sprejema tiranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči —_____-_____ g račun ter jlfi Izpjačule točno In nudi za iste najbolf še obrestovanje In največjo varnost. @ Izvrsuje vse dcnarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valufe. Podružnica v ŠOŠTANJU raa GtAVNEM TRGU. R.ALMOSLECHNER juvelii* in zlatar, Gelje, Prešernova ul. i- Ustanovljeno leto 1876. 6—2 Bogata zaloga zlatnine, srebrnine, kina srebrnega jedilnega orodja, poročnih prstanov v poljubni debelosti in velikosti. — Zaloga precizno idočih žep- nih ur i.t. d. — V lastni delavnici se popravila navedenih predmetov točno in strokovnjaško izvršujejo. — Nakup in menjava zlatnine in srebrnine. ^ Halo! Celje, Kraija Petra cesta šf. 15 50-3 kuplte lepe voln. moSke štofe že od Din 50 - naprej ženske stole ,, „ ,i 35— „ hlačevino „ „ „ 29 75 „ qotovc moške obleke ,, „ ,, 450'— „ „ deškc obleke „ „ „ 120*- „ „ površntke „ „ „ 290— ,, „ usnjate suknje „ „ „ 750— „ ter vse krojaške potrebščinc itd. IzvrŠitev moških In deških oblek po naročilu do najfin. kvalitete In po najnovejSem kroju. Slaščičar»na ' Ivan Rebeuschegg CEUE, filavni trg üteu. 1 sprejema naročila tort, raznovrst- nih bonbonov ter raznega dnevno : svežega peciva po nizkih cenah. ! Na drobno! 50-2 Na debelo! ', S Josip KOS, Celje, 1 Ljubljanska cesta 10 Izdelovalnica usahoypstnih mošhih, žensKih in otroških čbuIjbv. > Vsa v stroko spadajočo popravüa ( i po znižani ceni. Postrežba solidna. , 50-4 ! I ^ Ant Lečnik a O «war in juveSii" O I CeEje, Elavnl trg It ^ I (prej Pacchsaffo>. Kdoa* oglaSujef fa napreduje! KUČE NA LUTRIJI RiieSenj m gospodina Ministra Poljoprivrede i Voda, od 9. decembra 1925., broj 46.S06/L. odobreno jc vučenje zgoditaka kuče na lutriji „Prvog . Zagrebučkog radničkog društva na 1 maja 1926. 1. zgoditak 2. zgoditak 3. zgoditak Svc 3 kude su raoderno zidane novogradnje, sva\a sa velikom baJdom u Zagrebu. Osim toga imade 101 zgoditak, koji se sastoji iz zlatnili i srebre- nih predmeta, 5 dvokolica (bicikla), porculanskih i staklenih pribora. Kao 104. zgoditak, dar proickiora drustva & Wjegovog V^lic&n&lvA Kral ja AIeksE.ndra L prekrasan laini muški snr. Srečaka imade 35.000, a po cijoni od Din 50.—. Stoga se neka svaki požuri sa kupnjym srcč ka, ako hočc za neznatnih Din 50.— postati kučeviasnikom. Tko želi kupiti srečke ili iste preuzeti na rasprodaju uz proviziju, reka sc obrati na Josipa Frana Opavu, Zagreb, Nadbiskupski trg 1t/1. U Celju dobivaju sc srečke u trafiki Fani Kovač, Matija GubČeva ulica 2 i kod g. Matije Bu- kovčana, brijača, Kraija Petra cesta broj 27. 10—2 Zaloga pohžštva, Celje, BiLaiJfl FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva Celje, Kersnikowa ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna, Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 5s tapetar Celje, Samostansk^ ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniSkih mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. Delaj, nabiraj in hrani! -*-'* II alnlih kup^av, koftflov. 5 _ Popravila raznih armatur kakor sploh vsa v to stroko spadajoča popravila iz- vršuje t o č n o, solidno in vedno po konkurenčnih cenah. i SLRŠČIČRHNfl I KARL PR^ITEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 - priporoea dnevno sveže prvovrstno peeivo. fiaroeila tort in vsa v stroko spadajoča naroeila se izvršu^ejo toeno in najeenejc. Postrežba soüdna. Telefon Stev.75 m 76 Podružnica Poštnf Ček. raČ. 10.598 | Ljubljanske kredifne banke v Celju CentraSa v Ljubljani Delaiška giavnka in rezerve Din 60,000 000— Delnlška glavnica in rezerve Din 60,000.000— Ustanovljena lcta 1900 Agenctja Logatec. Podpužnice Aoencija Logatec. Brežlce, Črnotnelf, Gorica, «Kranj, Marttoor. Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trsf. Sprejema Vloge na klijtžlce In lekočl JKJffi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn protl ugodnemn obrestovanje 3^S2^S valut in dovoljuje VSaKovrstH© Kredite. Pir^oclaja. speckt di>žavne r»az,i*eciirte loter»ije. Ofvarja aKreditive in izd^ja kreditna pisma za tu- in inozemstvo. Tiska in izdaja Zvesna tBskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P*Mrel Zabukoiek | za tiskarno Milan Öetina ] za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsl v Celju.