LETO I - št. 10
Jd
Jd
Domžale, 22. september 1976
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
PROGRAM
SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN NJENIH ZBOROV ZA OBDOBJE SEPTEMBER DECEMBER 1976
Da bi skupščina občine Domžale in njeni /bori lahko opravili tiste naloge, ki izhajajo i/, statuta občine Domžale, skupščina sprejema svoje polletne programe dela.
Smo na začetku drugega polletja, zato je prav, da skupščina za to obdobje sprejme svoj delovni program.
Program ima dva dela, v njem pa so zajete naloge skupščine, ki ji jih nalaga statut občine, kongresni dokumenti družbenopolitičnih organizacij, obveznost skupščine, da spremlja tekoča družbenoekonomska gibanja in uresničevanje nalog izhajajočih iz družbenega plana občine Domžale in drugih planskih dokumentov, naloge, ki izhajajo iz danih delegatskih pobud, naloge, ki izhajajo kot obveznost i/, prejšnjih programov skupščine, ki v preteklem obdobju niso bile uresničene ter naloge, ki jih bo skupščina občine Domžale obravnavala kot konferenca delegacij za republiško skupščino in ki izvirajo iz programa republiške skupščini
I. del   Tematsko področje
1. Uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v SIS, zlasti tistih, ki se vključujejo v skupščinski sistem.
NOSILEC: Strokovne skužbe SIS, sekretariat skupščine. PRISTOJNI: Vsi trije zbori skupščine in zbori skupščin SIS. ROK: Povzeto iz programa republiške skupščine s tem, da se gradivu republiške skupščine doda gradivo za Domžale (IV. tromesečje).
2. Izvajanje stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti.
NOSILEC: Oddelek za skupne in družbene službe, sekretariat skupščine. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine.
ROK: Naloga povzeta iz programa republiške skupščine s tem, da se doda gradivo za Domžale (IV. tromesečje).
3. Problematika usmerjenega izobraževanja občine Domžale. NOSILEC: 10 Občinske izobraževalne skupnosti, Komisija za srednje šolstvo.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine in skupščina Občinske izobraževalne skupnosti. ROK: Oktober 1976.
4. Uresničevanje ustavnih določb o splošnem ljudskem odporu. NOSILEC: Oddelek za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje.
5. Zdravstvena problematika in organizacija lekarniške službe v občini Domžale.
NOSILEC: Občinska zdravstvena skupnost, Oddelek za splošne in družbene službe.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine in skupščina Občinske zdravstvene skupnosti. ROK: December 1976.
6. Uresničevanje akcijskega programa boja proti alkoholizmu in analiza stanja na področju narkomanije v SR Sloveniji in Domžalah. NOSILEC: 10 Občinske zdravstvene skupnosti, 10 skupnosti socialnega skrbstva, oddelek za splošne in družbene službe.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine in Skupnost zdravstvenega varstva. ROK: Naloga vzeta iz programa dela republiške skupščine s tem, da se doda poročilo o stanju na območju občine Domžale (IV. tromesečje).
7. Problematika stanovanjskega gospodarstva s poudarkom na izgradnjo Spremljajočih objektov ter poročilo samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale o opravljenem delu za I. polovico leta 1976. NOSILEC: Izvršni svet SOb, Odd. za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Biro 71 Domžale.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine, Izvršni svet skupščine. ROK: November 1976.
8. Uresničevanje zakona o združenem delu (zaključek javne razprave). NOSILEC: Predsedstvo skupščine, Izvršni svet skupščine. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine, skupščine SIS. ROK: November december 1976.
9. Gibanje gospodarstva v občini Domžale v I. polletju 1976.
NOSILEC: Oddelek za gospodarstvo in finance, Izvršni svet skupščine. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: September 1976.
10. Gibanje gospodarstva v prvih devetih mesecih 1976. NOSILEC: Oddelek za gospodarstvo in finance, Izvršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: Oktober 1976.
11. Republiški družbeni dogovor o razporejanju dohodka. NOSILEC: Oddelek za gospodarstvo in finance, Izvršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: november, december
1976.
12. Družbeni dogovor o temeljih politike splošne porabe v letih 1976 1980.
NOSILEC: Oddelek za gospodarstvo in finance, Izvršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: September 1976.
13. Družbeni dogovor o splošni porabi v občinah za leto 1977. NOSILEC: Oddelek za gospodarstvo in finance, Izvršni svet. PRISTOJNI: /bori občinske skupščine.
ROK: November, december 1976.
14. Rebalans proračuna.
NOSILEC: Oddelek /a gospodarstvo in finance. I/vršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: November 1976.
15. Osnutek občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1977.
NOSILEC: Oddelek /a gospodarstvo in finance. I/vršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: November, december 1976.
16. Osnutek proračuna občine za leto 1977.
NOSILEC: Oddelek /a gospodarstvo in finance. Izvršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: November, december 1976.
17. Problematika gradenj počitniških hišic na območju občine Domžale. NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, inšpekcijske službe, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine.
ROK: Ta naloga izhaja i/ delegatske pobude    november 1976.
18. Problematika črnih gradenj na območju občine Domžale. NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Inšpekcijske službe, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine.
Uskladitev programov SIS skupščina krajevne skupnosti delovne organizacije.
II. del - Zadeve, kijih bo skupščini predlagal Izvršni svet v okviru svojih pristojnosti
1. Družbeni dogovor o preskrbi z. osnovnimi kmetijskimi proizvodi september 1976.
2. Zaključni račun proračuna za leto 1975    september 1976.
3. Poročilo o delu in problematiki delavske univerze Domžale september 1976.
4. Poročilo o učnih uspehih v osnovnih šolah na območju občine Domžale za šolsko leto 1975/76   november 1976.
5. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOB in drugih vojn    november 1976.
6. Odlok o spremembi odloka o priznavalninah borcev NOV december 1976.
7. Poročilo o gradnji Doma upokojencev v Domžalah   oktober 1976.
8. Ustanovitev SIS za varstvo pred požarom   oktober 1976.
9. Odlok o javnem redu in miru občine Domžale   december 1976.
10. Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Domžale november 1976.
11. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje in adaptacije zaklonišč občine Domžale    november 1976.
12. Urbanistični program občine Domžale.
NOSILEC: Biro 71 Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
13. Urbanistični program ureditvenih območij občine Domžale. NOSILEC: Biro 71 Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
14. Urbanistični red naselij občine Domžale.
NOSILEC: Biro 71 Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
15. Odlok o posebni numeraciji nedovoljenih gradenj in zaznambi v zemljiško knjigo.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SOb, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
16. Odlok o splošni prepovedi prodaje, parcelacije in gradnje na površinah, ki se bodo po novelirani urbanistični dokumentaciji urejale z. zazidalnimi načrti.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve I/vršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
17. Odlok o zunanjem izgledu naselij občine Domžale.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
18. Problematika stanovanjskega gospodarstva s poudarkom na izgradnji spremljajočih objektov ter poročilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale o opravljenem delu za prvo polovico leta 1976. NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Biro 71 Domžale, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
19. Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Oddelek za ljudsko obrambo, Izvršni svet.
PRISTOJNI: /bori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
20. Odlok o ureditvenih območjih občine Domžale (mesta ali naselja mestnega značaja).
NOSILEC: Biro 71 Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. Republiški sekretariat za urbanizem, Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem. ROK: IV. tromesečje 1976.
21. Obravnavanje problematike prometnih ureditev v občini Domžale. NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Oddelek za notranje zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: /bori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
22. Odlok o obveznem priključevanju na vodovodno omrežje. NOSILEC: Biro 71 Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Komunalne organizacije SOb, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
23. Odlok o obveznem priključevanju na kanalizacijsko omrežje. NOSILEC: Biro 71 Domžale, Komunalne organizacije, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet. PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
24. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnem ceremonialu. NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, oddelek za notranje zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
25. Odlok o plakatiranju.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
26. Odlok o komunalnih taksah.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
27. Odlok o načinu urejanja in vzdrževanja Mlinščice na območju občine Domžale.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
28. Poročilo o opravljenih vodnogospodarskih delih za prvo polovico 1976. leta.
NOSILEC: Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve,
Vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Izvršni svet.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine. ROK: IV. tromesečje 1976.
29. Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč v občini Domžale.
NOSILEC: Biro 71 Domžale, Izvršni svet, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
PRISTOJNI: Zbori občinske skupščine.ROK: IV. tromesečje 1976.
ZNAČILNOSTI GIBANJA DOMŽALSKEGA GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1976
Na gibanje gospodarstva v občini Domžale, kakor tudi v Sloveniji in Jugoslaviji so v prvem polletju vplivali ekonomski in administrativni ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. Gospodarska gibanja so predvsem pogojevala uvozne omejitve in prehod na nov način plačevanja (obračun po plačani realizaciji).
Fizični obseg industrijske proizvodnje, ki se je v lanskem letu povečal za 12%, beleži v letošnjem prvem polletju padec za 1,6% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Glavni vzroki za zmanjšanje proizvodnje in odstopanje od predvidene rasti je manjše povpraševanje na domačem trgu in s tem tudi manjši fizični obseg prodaje ter zastoji pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom iz uvoza.
Blagovna menjava s tujino se je v prvem polletju sicer zmanjšala, vendar gre to zmanjšanje samo na račun manjšega uvoza, medtem, ko se je izvoz povečal. Močno zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza pomeni bistven premik v zunanjetrgovinski bilanci občine. Medtem, ko je bilo v lanskem prvem polletju več kot 5 milijonov dolarjev primanjkljaja, je v prvih šestih mesecih ustvarjeno za skoraj milijon dolarjev presežka. Doseženi rezultati pri povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza so mnogo boljši, kot je bilo predvideno z resolucijo.
Promet v trgovini in gostinstvu družbenega sektorja je realno v porastu, v trgovini je promet večji za okoli 4%, v gostinstvu pa za 5,4%. Predviden porast prometa v trgovini leta 1976 za 10% tako v prvem polletju ni bil dosežen, vendar je v drugem polletju pričakovati večji porast prometa zaradi povečanja prodajnih površin Trgovskega podjetja Napredek.
Število zaposlenih v letošnjem prvem polletju umirjeno narašča in je večje kot v prvem polletju lani za 230 delavcev oziroma 2%. Odstotek povečanja zaposlenosti je tudi v letošnjem letu večji v negospodarstvu kot v gospodarstvu. Poprečni nominalno osebni dohodek na zaposlenega je bil v občini Domžale 3739 din in je za 18% večji kot v enakem obdobju lani. Realni osebni dohodki so praktično ostali nespremenjeni, ker so življenjski stroški porasli za enak odstotek kot nominalni osebni dohodki.
Na rezultate periodičnih obračunov za prvo polletje je odločilno vpli val zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka TOZD po plačani realizaciji. Zelo slabi finančni rezultati v primerjavi z lanskim prvim polletjem, ko se je celotni dohodek ugotavljal po fakturirani realizaciji, so deloma posledica prav tega dejstva. Stagnacija v proizvodnji in prodaji ter prehod na plačano realizacijo je vplivala na slabe finančne rezultate poslovanja: zmanjšanje celotnega dohodka, družbenega proizvoda, doseženega dohodka in ostanka dohodka ter povečanje izgub zaradi nedoseženega dohodka za več kot petkrat. Pri polletnih obračunih po plačani realizaciji je skoraj polovica (22) organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela izkazalo izgubo v višini skoraj 50 din. Po fakturirani realizaciji bi prvo polletje zaključilo z izgubo 9 delov -nih organizacij, izguba pa bi bila manj kot 10 milijonov dinarjev.
POROČILO O DELU IN PROBLEMATIKI DELAVSKE UNIVERZE
DOMŽALE
Poročilo o delu Delavske univerze za leto 1975 izhaja iz ustanovitvenega akta in zajema vsa tista področja dejavnosti, ki so združena v okviru zavoda, to je področje izobraževanja, delovne enote tiskarne, občinske matične knjižnice in izdajanje glasila SZDL Občinskega poročevalca.
Na področju izobraževanja so v poročilu nakazana vsa področja in posamezne oblike pošolskega izobraževanja. Na področju družbenega izobraževanja lahko ugotavljamo precejšnje premike, saj je ta dejavnost potekala v mnogih sredinah, vendar pa jo bo potrebno v bodoče medsebojno uskladiti. Tako na tem področju izobraževanja beležimo 170 izobraževalnih oblik, v katerih je bilo opravljenih preko 780 izobraževalnih ur in katerih se je udeležilo 21.760 slušateljev, odnosno poslušalcev. Posebej gre tu za dva izrazita področja, to je obrambne vzgoje prebivalstva na območju celotne občine in za prometno vzgojo v šolah, ki je nemoteno potekala in vplivala na zmanjšanje predvsem nesreč otrok v cestnem prometu.
Na področju strokovnega izobraževanja lahko ugotavljamo, da je bilo veliko tečajev in seminarjev za dodatno funkcionalno usposabljanje za delovna mesta, za prekvalifikacijo in za izboljšanje izobrazbene strukture v delovnih organizacijah.Poleg tega pa lahko ugotavljamo veliko dejavnost tudi pri tistem izobraževanju, ki je posledica zakonskih predpisov, ki zahtevajo dopolnilna znanja. Tudi na področju splošnega izobraževanja beležimo bistvene premike, saj je bilo v posamezne oblike zajeto veliko število ljudi, ki so si pridobili osnovna znanja na posameznih področjih. V inštruktažnih oddelkih Tehniške tekstilne šole in Administrativne šole ter večerne šole za odrasle pa beležimo tudi večje število slušateljev. Lahko rečemo, da je bilo področje izobraževanja dokaj razgibano, saj beležimo 355 različnih oblik, v katerih je bilo opravljenih 6580 izobraževalnih ur, ki so zajele okoli 33.400 slušateljev.
Predavatelji, ki predavajo na posameznih področjih, so bili predvsem iz naše občine in to ljudje z višjo, visoko in srednjo izobrazbo. Poudariti pa moramo, da še vedno nimamo dovolj predavateljev za nekatere specialne oblike izobraževanja, vendar potekajo prizadevanja v tej smeri, da bi pritegnili k sodelovanju še tiste kadre, ki sedaj delajo v različnih delovnih organizacijah, pa andragoško niso usposobljeni za predavanja v posameznih oblikah izobraževanja.
Glede Občinske matične knjižnice lahko ugotavljamo, da se je število bralcev močno povečalo, saj je posamezne knjižnice obiskalo v preteklem letu 18.600 čitateljev, ki so si izposodili preko 38.000 knjig. Velikega pomena je to, da je med bralci veliko mladine, kar kaže na to, da interesi po dobri knjigi obstojajo v vsej občini.
Delovna enota tiskarna je tudi v preteklem letu dosegala očitne rezultate in vse bolj prerašča tudi v informativni center, saj izdaja mimo osrednjega občinskega glasila tudi glasila delovnih organizacij in posameznih šol. Nekatere težave se pojavljajo glede nadaljnje nabave osnovnih sredstev, ker zakonska določila ne dopuščajo najemanja kreditov, težko pa je najti druge rešitve, s katerimi bi bilo mogoče stalno obnavljati osnovna sredstva.
Glasilo Občinski poročevalec je v letu 1975 začelo izhajati kot 14— dnevnik v nakladi 4500 izvodov. V letošnjem letu pa je bila realizirana pobuda Socialistične zveze, da bi glasilo dobivala brezplačno vsa gospodinjstva v občini tako, da je naklada narasla na 11.000 izvodov. Za financiranje glasila je bil sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev in to s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami za plačilo oglasov v posameznih številkah. Urejene pa so bile tudi nekatere zadeve pri Republiškem sekretariatu za informacije in pri Republiški konferenci SZDL Uredniški odbor si prizadeva, da bi glasilo ostalo bolj obveščevalec in tako je začel izhajati tudi Skupščinski poročevalec z namenom, da prinaša povzetke gradiv za seje delegatske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Posebej pa je v poročilu nakazano vprašanje mesta Delavske univerze v sistemu vzgoje in izobraževanja in njeno finančno vrednotenje v sredstvih Občinske izobraževalne skupnosti. Nakazana so bila odprta vpraša -nja, ki jih bo treba na podlagi sprejetih resolucij ponovno obravnavati in doseči to, da bo Delavska univerza v resnici enakopravna institucija z vsemi ostalimi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Drugo bistveno vprašanje pa bo potrebno urediti, da bo ustanovljeni Klub samoupravljalcev zaživel in začel izvajati svoje akcije in programe na področju družbenega izobraževanja. Dejstvo je, da novi zakon o združenem delu nakazuje še več odprtih vprašanj stalnega izobraževanja delegatov in samoupravnih struktur in da bo potrebno na tem področju narediti več, kot je bilo na -rejenega do sedaj.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so predlagali, da bi morali poročilo o delu Delavske univerze obravnavati družbenopolitične organizacije, ker bi s tem lahko dobila Delavska univerza tisto mesto v naši občini, ki ji na podlagi njene dejavnosti že sedaj pripada. Poleg tega pa bo verjetno potrebno nadaljevati z delom na tem področju v obliki takšnih predavanj, ki bodo delovnim ljudem in občanom dala odgovore na nejasna vprašanja in na razumevanje našega nadaljnjega razvoja.
Za realizacijo in kot smernice za nadaljnji razvoj so bila sprejeta naslednja izhodišča:
1. Občinska izobraževalna skupnost naj zagotovi finančna sredstva za delo Delavske univerze, ker je le-ta sestavni del institucij na področju vzgoje in izobraževanja.
2. Z obstoječimi šolami na celotnem območju občine je potrebno sporazumno rešiti vprašanje prostorov za izvajanje posameznih oblik izobraževanja in to na tak način, da bo Delavska univerza krila samo dejanske stroške uporabe prostorov.
3. Sporazumno z vsemi šolami je potrebno rešiti vprašanje predavateljev in uporabe tehničnih sredstev, ker je le tako mogoče izpeljati stališča, ki jih je sprejela komisija za srednje šolstvo.
4. Kadrovkso je potrebno pri Delavski univerzi rešiti vprašanje strokovnih sodelavcev za vsa področja izobraževanja in v okviru OIS zagotoviti tudi del sredstev za njihove osebne dohodke.
5. Zasledovati je potrebno politiko, da se bo čimveč ljudi šolalo ob delu, za delo in na delu ter v tem smislu voditi aktivnejšo politiko na področju strokovnega izobraževanja, kar izhaja tudi iz osnov usmerjenega izobraževanja in družbenega dogovora o kadrovski politiki.
6. Skupaj s Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu nadaljevati s prometno vzgojo na šolah in navezati tesnejše stike z ustreznimi komisijami v TOZD in KS.
7. Načrtno delati pri usposabljanju širšega predavateljskega aktiva in to s stališča ustavnih določil in nalog, ki izvirajo iz zakona o združenem delu.
8. Realizirati je potrebno že sprejeti sklep, da se uredijo prostori za čitalnico v Domžalah, ker bo s tem rešeno tudi vprašanje za nemoteno delo Kluba samoupravljalcev.
9. Kulturna skupnost. Delavska univerza in družbenopolitične organizacije se morajo prizadevati, da se bo mreža knjižnic razširila tudi še na ostale kraje v občini in da se bo v okviru finančnih možnosti povečeval knjižni fond.
10. Za pokrivanje stroškov osrednjega občinskega glasila Občinski poročevalec je potrebno z vsemi zainteresiranimi na podlagi samoupravnega sporazuma zagotoviti zadostna sredstva in s tem nadaljevati politiko, da prejemajo glasilo vsa gospodinjstva v občini.
11. V Občinskem poročevalcu je nujno potrebno zaradi večje informi-
ranosti javnosti objavljati povzetke gradiva za seje delegatskih skupščin in skupščin SIS.
12. Glasilo mora nujno objavljati sprejeta stališča in sklepe delegatske skupščine, skupščin SIS, družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in izvršnih odborov.
13. Nujno je potrebno povezati občinsko glasilo z internimi glasili de lovnih organizacij in s tem doseči čim boljšo informiranost vseh delovnih ljudi in občanov v delovnih organizacijah in vseh krajevnih skupnostih.
14. Pri vseh delovnih organizacijah, SIS in KS je potrebno utrditi sistem dopisništva, kajti le tako bo glasilo lahko odraz dejanskega stanja v občini.
15. Glede splošnega družbenega interesa tiskarne pri DU bo potrebno dobiti kreditna sredstva za povečanje osnovnih sredstev, predvsem za nabavo še manjkajočih tiskarskih strojev,na katerih bi bilo možno stiskati večji format.
16. Glede na to, da bo prišlo do izdelave novih samoupravnih aktov glede na zakon o združenem delu, je nujno potrebno oblikovati strokovne skupine, ki bodo lahko pomagale pri izdelavi samoupravnih aktov in to predvsem za manjše delovne organizacije.
17. Na področju družbenega izobraževanja je nujno potrebno ustanoviti koordinacijski odbor pri SZDL, ki bo skrbel za izobraževanje tako delegatov, kakor vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravljalcev v delovnih organizacijah.
POROČILO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN SKLADOV O POLLETNEM POSLOVANJU
Strokovna služba za SIS in sklade pri Skupnosti otroškega varstva je pripravila pregled dohodkov in izdatkov občinskih SIS za prvo polletje 1976 (1.1. do 30.6.1976).
Glavna značilnost tega poročila je predvsem ugotovitev, da SIS niso dosegle planiranih sredstev za to obdobje iz izvirnega priliva, to je iz dogovorjene stopnje iz OD. Iz analize o gospodarskem gibanju v občini Domžale v prvem polletju je razvidno, da se je OD nominalno povečal v prvi polovici leta za 18%. SIS, ki imajo glavni vir dohodka iz OD so sicer dosegle več sredstev kot v letu 1975, vendar je to povečanje tudi dogovorjeno ob sprejeti bilanci SIS ob začetku leta in v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o razporejevanju dohodka na območju občine Domžale za razvojno obdobje 1976 - 1980. V poprečju so prejele SIS 47,4% izvirnih sredstev od planiranih oz. dogovorjenih za leto 1976 ali v znesku 35.301.933.35 din. Poraba teh sredstev se je gibala v okviru sprejetega programa vsake SIS. Pri vseh SIS je bilo zapaziti stabilizacijsko naravnanost, posebno pri zadevah, ki bi pomenile novo obveznost oz. novo investicijsko naložbo.
OBČINSKA IZOB RAŽEVALNA SKUPNOST je dosegla 48.8% na dogovorjene sredstva ali 26.486.759.- din. Prav tako so se zbirala sredstva pri OIS za gradnjo doma medicinskih sester po sprejetem samoupravnem sporazumu, ki so se 100% odvedla investitorju tega doma. Izvajanje programa pomeni, da je bilo zagotovljeno izplačilo akontacij za OD in materialnih stroškov za prvo polletje vsem vzgojnoizobraževalnim zavodom v občini. OIS je pokrivala tudi prevoze učencev, pristopila k sofinanciranju društev in organizacij ter polog tekočih stroškov poravnala anuitete za že zgrajene šole v preteklem obdobju.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA je dosegla 42,2% dogovorjenih sredstev iz prispevne stopnje ali 2.346.877 din. S temi sredstvi je pokrivala obveznosti iz investicijskih naložb to je gradnja vrtca v Ihanu in Jaršah. Prav tako je pričela z izvajanjem nekaterih oblik vzgoje in varstva, predvsem družbeno varstvo ter z organiziranim varstvom razvojno motenih predšolskih otrok. Ker ji je v prvem polletju primanjkovalo sredstev, je Skupnost otroškega varstva prejela posojilo za izvajanje nalog od drugih SIS. Posojilo bo v celoti vrnjeno do konca leta 1976 in po predvidevanjih ne bo okrnjen program, ki je bil sprejet na skupščini Skupnosti otroškega varstva.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA je dosegla 43% dogovorjenih sredstev iz prispevne stopnje ali 3.346.863 din. S temi sredstvi so se pokrivale stalne ali začasne družbene pomoči, oskrbnine v domovih za stare in mlade ter po sprejetem finančnem načrtu prispevki, ki jih je Skupnost socialnega skrbstva namenila za društva in organizacije s področja sociale. Prav tako se so pokrivali tudi osebni dohodki strokovne službe socialnega skrbstva.
KULTURNA SKUPNOST je dosegla 51% dogovorjenih sredstev iz prispevne stopnje iz osebnega dohodka ali 1.611.835 din. Sredstva so se porabila v glavnem za financiranje društev v okviru ZKPO, šolska kulturna društva, za financiranje knjižnice in založniške dejavnosti, zagledališ ko, glasbeno in likovno dejavnost, vzdrževanje kulturnih objektov ter druge dejavnosti s področja kulture.
TELESNO KULTURNA SKUPNOST je dosegla 51% dogovorjenih sredstev iz prispevne stopnje ali 1.332.478.- din. Poleg teh sredstev je TKS z dejavnostjo z športnim objektom -HALA Komunalnega centra in pripadajočimi sredstvi LOTA- ustvarila dohodek, vendar pri tem ne smemo prezreti tudi stroške, ki nastajajo z gospodarjenjem tega objekta. Največ sredstev je TKS porabila za tekmovalno dejavnost v okviru TKO, najemnine, množičnost in rekreacijo ter za investicijsko vzdrževanje športnih objektov. S temi sredstvi je pokrivala tudi osebne dohodke zapo slenih pri TKS.
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
KMETIJSKO ZEMLJIŠKA ^PNOST ne spada v sklop skupne porabe, to je, da je izvirni dohodek pt »spevek iz osebnega dohodka, pač pa po zakonu prejema prispevek za spremembo namembnosti zemljišč ter sredstva, ki so namenjena za pospeševanje kmetijske dejavnosti. Pri tej skupnosti so se sredstva porabila predvsem za regresiranje nakupa plemenske živine, za nabavo strojev, regresiranje obrestne mere za najete kredite, umetno osemenjevanje in prirodni pripust ter drugo dejavnost za pospeševanje kmetijstva. KZS je tudi odobrila posojilo Vodni skupnosti Ljubljanica-Sava za regulacijo Rače.
SKLAD ZA IZGRADNJO ŠOLSKE MREŽE je zagotovil sredstva za dokončanje šole v Dobu s telovadnico. V programu pa je, da nadaljuje s programom že v letošnjem letu. Vse obveznosti in sredstva bo po ukinitvi sklada prevzela Občinska izobraževalna skupnost.
CESTNI SKLAD v letošnjem letu financira redno vzdrževanje cest IV. reda. Prav tako je namenil del sredstev za soudeležbo v krajevnih skupnostih za večja investicijska dela. Financira tudi načrte za rekonstrukcijo ceste Šentvid - Zlato polje.
SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ je v letošnjem polletju financiral krajevne skupnosti, v katerih je z odlokom uveden prispevek za mestna zemljišča. Pristopil je tudi k sofinanciranju cestnega sklada in izgradnje kolektorja. Tudi pobiranje prispevkov za mestna zemljišča je v letošnjem letu prešlo iz posameznih krajevnih skupnosti na sklad.
SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU je dotečena sredstva namenil za strokovno in splošno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju.
GASILSKI SKLAD je porabil sredstva predvsem za financiranje Občinske gasilske zveze, za nabavo gumiranih cevi in nabavo motornih črpalk.
SKLAD ZA FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE IN ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE sta morala poslovati v prvem polletju z zelo majhnimi sredstvi in zato so se morali okrniti programi oz. prenesti obveznosti v drugo polovico leta.
SKLAD ZA ŠTIPENDIJE je porabil sredstva namensko za izplačilo štipendij, vendar je morala pri nemotenih izplačilih sodelovati skupna komisija s prelivanjem sredstev.
OBČINA DOMŽALE
po Biro 71 Domžale, podjetje za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in inženiring, Ljubljanska 110 a, Domžale
RAZPIS
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 11/74 in 3/75) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS štev. 42/66, 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na območju stanovanjskih sosesk v občini Domžale za stanovanjsko gradnjo:
1. TRZIN - pare. štev. 872/8, 872/13 v skupni izmeri 455 kv. m za gradnjo vrstne atrijske hiše. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 124.600,00 din.
2. TRZIN - pare. štev. 921/14 in 922/3 v skupni izmeri 723 kv. m za gradnjo samostojne atrijske hiše. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 124.600,00 din.
3. DEPALA VAS - pare. štev. 42/5 v izmeri 1135 kv. m za gradnjo samostojne visokopritlične hiše. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 60.000,00 din.
4. DOMŽALE - SEVER I - pare. štev. 1659/1 in 1658/1 v skupni izmeri 796 kv. m za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 76.383,00 din.
5. Vsa zemljišča pod zaporednimi številkami 1 do vključno 4 so družbena lastnina.
6. Zemljišče se oddaja komunalno urejeno. Komunalna ureditev zajema:
- pod zaporedno številko 1 in 2: pripravo, asfaltne ceste, vodovod, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zaporedno številko 3 in 4 pripravo stavbne parcele.
7. Odškodnina za zemljišče znaša 52,00 din za 1 kv. m in jo je treba
Elačati v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji. Uspeli ponudnik o pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča in prispevek za spremljajoče objekte šolstva in otroškega varstva.
8. Stroški za pripravo in komunalno ureditev so izračunani iz predračunske vrednosti in jih je treba plačevati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o komunalni ureditvi stavbnega zemljišča.
Končani obračun stroškov komunalne ureditve bo izvršen po tehničnem prevzemu zgrajenih komunalnih naprav.
9. Natečaja za pridobitev stavbnih zemljišč pod točko 1, 2, 3, in 4 se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
10. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
11. Pismene ponudbe je treba vložiti na ,,Biro 71" Domžale v zapečateni ovojnici z oznako „JAVNI NATEČAJ".
Ponudnik mora vplačati pri Ljubljanski banki v Domžalah varščino 5.000,00 din na račun štev. 50120-781-26000 Biro 71 Domžale, ter odrezek o plačani varščini priložiti k ponudbi. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se varščina vračuna v izklicno ceno za komunalno ureditev.
12. Začetek gradnje bo možen v šestih mesecih po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. Investitor mora pričeti z gradnjo v roku enega leta.
13. Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino 5.000,00 din staviti ponudbo na petih parcelah. Natečaj je odprt do oddaje parcel, posebna komisija pa bo ponudbe odpirala vsakih petnajst dni.
O izidu javnega natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni z odločbami v smislu določil odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale.
Vse informacije v zvezi z natečajem in splošnimi pogoji so na razpolago pri Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a.
Splošni urbanistični pogoji so sestavni del javnega natečaja.
Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a
/O        ljubljanska banka
— podružnica Domžale
SKLEP O DODATNIH STANOVANJSKIH POSOJILIH OBČANOM
V junijski številki Občinskega poročevalca je bil objavljen razpis dodatnih stanovanjskih posojil občanom, ki poslovno sodelujejo z banko.
V razpisnem roku je prispevalo 48 prošenj občanov, od katerih je 46 izpolnjevalo pogoje razpisa.
Izvršilni odbor za stanovanjske in komunalne zadeve Ljubljanske banke, podružnice Domžale je na 9. seji, dne 24. 8. 1976 odobril naslednja dodatna posojila:
— za dograditev stanovanjskih hiš
— za pridobitev novih stanovanjskih prostorov z adaptacijo
— za nakup stanovanja
Skupno število odobrenih posojil:
39 - din 1,275.000
3 - din 170.000
4 - din 230.000
46 - din 2,675.000
Prošnji dveh občanov, ki nista izpolnjevala pogojev razpisa, sta bili rešeni negativno.
Zaradi stalnega izvajanja sprejete poslovne politike LB za leto 1976, s katero se le-ta zavezuje aktivno sodelovati pri povečanju stanovanjske izgradnje ter omogočiti dokončanje čimvečjega števila stanovanj v gradnji, je IO za stanovanjske in komunalne zadeve na isti seji sprejel sklep, s katerim je spremenjen enkratni razpis za dodatna stanovanjska posojila v stalni Sklep o dodatnih posojilih občanom.
Na podlagi tega sklepa bo pridobil občan pravico do dodatnega posojila, čim bo izpolnil enega od naslednjih osnovnih pogojev:
1. da je dobil v podružnici na podlagi svojega varčevanja stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 30.000 din ali
2. da je dobil v podružnici -na podlagi prodaje konvertibilne valute ali na podlagi vezave domače ali tuje valute stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 50.000 din ali
3. da ima ali je imel kot varčevalec oziroma kot imetnik tekočega ali deviznega računa v obdobju zadnjih petih let pri podružnici najmanj šest mesecev naložen v domači ali tuji valuti znesek vsaj v višini 20 % zaprošenega posojila.
Posojila po tem sklepu so namenjena:
1) za plačilo razlike do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanja,
2) za zaključna dela, kadar občan zida stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let,
3) za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, kadar s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let.
Občan, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje« naj predhodno izpolni obrazec „Prošnja za odobritev dodatnega posojila", katerega dobi v oddelku za stanovanjsko in komunalno kreditiranje LB, podružnice Domžale.
Najkasneje v 30. dneh po predložitvi vloge za posojilo in dokumentacije o kreditni sposobnosti občana ter namenu posojila vroči podružnica občanu pismeno obvestilo o odobritvi posojila oziroma zavrnitvi vloge.
Ljubljanska banka
podružnica Domžale