Ubod v Postojnsko jamo; POSTOJNA. Tiskal in založil Rihard Šeber. >56i> sloveča POSTOJNSKA JAMA in njena okolica v’. Cena '/* krone ^§§3r 8 O razni vlaki južne železnice na kolodvor, kjer se izvršuje jako živahen promet. Kdor se pripelje po železnici v Postojno, tu izstopi in na razpolago so mu razni postrežljivi izvoščeki in omnibusi, ki te za male krajcarje potegnejo od kolodvora do trga. Ako si pa trdnih nog, in te ne veseli ne ta ne oni, po¬ daš se peš na pot in v desetih minutah si v trgu, kterega ob zapadni strani reka Pivka opasuje, po prijazni dolini proti jami vijoč se, v ktero zgine. Na severozapadu dviguje se s svojimi razvalinami 672 me¬ trov visoki Sovič. Tu je stal svoje dni grad Postojna, ki je dal trgu ime. Leta 1689 treščilo je vanj. Lesenina je zgorela, zidovje osmojeno pa je ostalo, jelo se je rušiti in razpadati. Trg Postojna obstoji iz 240 hiš, ki so vse trdno zidane, več je pa celo jako elegantnih stavb. Ondi naseljenih je kakih 1800 prebivalcev, kterim se od leta do leta večje število ptuj- cev pridružuje. Le-ti se hodijo semkaj hladit in so deloma Tržačani, Puljani, Rečani in Goričani ter ostajajo po več me¬ secev trgu na veliko korist v naši sredi. Poleg teh dohajajo pa neštete množice leto za letom le 'za pol dne, za jeden ali tudi za dva dni v Postojno, da si ogledajo slovečo jamo in njena čuda. Med temi so čestokrat tu člani vladarskih rodovin evropskih in izvanevropskih. Da taki prihodi niso brez upliva na naš trg in prebivalstvo njegovo, jasno je kot beli dan, kajti poljedelstvo, živinoreja in trgovina, ter zaslužek na veliki cesti in železnici niso tako razviti in obilni, da bi pripomogli prebival¬ stvu do blagostanja, ako se to ne bo zgodilo potom živahnega prometa s ptujci, za ktere je naš kraj kakor nalašč vstvarjen. Sredi trga stoji na malem griči trden grad, sedišče c. kr. okrajnemu glavarstvu in drugim c. kr. uradom, ki so: c. kr. okrajna sodnija, c. kr. davkarski urad, c. kr. kontrolno vodstvo finančne straže. Za javni promet skrbe c. kr. poštna in brzo¬ javna postaja, ter južno-železnični urad. Narodno izobražbo pospešuje čveterorazredna ljudska šola, čitalnica in bralno društvo. Onemoglim občanom je na pomoč občinska bolnišnica, okrep- čanja potrebnim popotnikom na razpolago so pa razne z vsim novodobnim konfortom preskrbljene velike gostilne: »Postojn- ski dvor", »Ogrska krona", »Vičičev hotel" itd. Za dušni in večni blagor tržanov pozidana je bila tu iz novega leta 1777 krasna župnijska cerkev, in posvečena sv. Štefanu, kjer opravlja službo božjo dekan s pomočjo jednega ali dveh kapelanov. Na pokopališči počiva med drugimi za —$> n <$- narod zaslužnimi možmi, tukajšni dekan in slovenski pisatelj Peter Hicinger. Vidite, taka je Postojna dandanes; pač ob vsej svoji skromnosti zadosti imenitna in pomenljiva za razvoj tega kraja. Sedaj ozrimo se pa še nekoliko po okolici njeni, ki je tudi vredna, da si je dobro in natančno ogledamo. Ako za¬ pustiš peš železnično postajo in jo kreneš proti trgu, vgledal bodeš ne daleč od kolodvora pot, ki se od velike ceste na levo v stran spusti; pripelje te do hladnega studenca, ki pre- skrbljuje Postojno z izvrstno vodo. Nadalje vodi ta pot do tržanskega strelišča in do vodovodne postaje južno-železniške. Na Sovič se gre metno gradu po strmi ozki poti, ktera sc pa že takoj za hišami razširi v prijazen z lipami in akaci¬ jami obsajen drevored, ki se zmerno napet vleče do vznožja razvalin. Drevored je jako prijetno šetališče. Da si tudi razva¬ line nekdanjega gradu Postojnskega tii gori nikakor niso mi¬ kavne, je vendar pot tjekaj vže zaradi divnokrasnega razgleda trudavredna. Na zapadni strani trga leži pred tvojimi očmi bujnozelena Pivška dolina, po kteri se srebrnemu pasu po¬ dobna vije reka Pivka. Po sosednjem kamenitem Krasu videti je pa vže od tu blagodejen in svoje dni plodonosen vpliv po- gojzdovanja. Tudi to bode dalo v nekterih letih našemu kraju vse drugo lice, nego ga ima dandanes. Skozi gojzde severno od Postojne ležeče zvijata se velika cesta na Planino in že¬ leznica na Rakek. Mogočni, i^oo metrov visoki Nanos straži in ščiti nas na jugozapadu s svojim širokim hrbtom, med tem ko nas na izhodu 1266 metrov visoki Javornik hladi s svojimi sen¬ čnimi gozdi. Na južno stran proti Trstu dviguje se morskim valovom podobno valovito in kamenito kraško pobrdje. Ker mora na tem svetu vsaka reč svoj začetek imeti, ga smemo izvestno tudi glede Postojne zahtevati. Pričetnik je bil uprav naš starodavni Sovič, na čegar vrhu je stal trden grad. Grad in gora bila sta v tisti dobi — Rimci so gospodarili po naših krajih — dobro vtrjena, in narodna pripovedka hoče vedeti, da so se tedaj ropne ptice postojne (orli) jako rade zbirale po skalovji na Soviči in da je od tistih prešlo ime na grad, ki se mu je reklo Postojna in od gradu pa na selo ob znožji njegovem nastajajoče, ki. se je sčasoma razširilo do da¬ našnjega trga. Po razpadu rimskega cesarstva zginil je vsaki sled o last¬ ništvu Postojnskega grad i do srednjega veka, kjer so ga dobili 10 ❖ v last tedanji isterski grofje „Arisperch" in „Arensperch". Le¬ ta gospoda je bila pa ob jednem tudi lastnica trga in okolice, ter jo je mogoče skoraj dvesto let zasledovati v zgodovini teh pokrajin. Leta 1149 bere se namreč ime nekega Hermana kot prvega Arispercha in leto 1331 podaja nam Guarina Arens- pcrcha. Vendar pa v tej dobi Arensperchi vže niso bili nič vcČ samola stni gospodarji, kajti listine kažejo nam leta 1326 goriškc grofe kot posestnike tvrdnjavice, za temi pa leta 1335 gospodo Stegberško. Le-ta je prodala leta 1371 grad in trg avstrijskima vojvodoma Albrehtu in Leopoldu; kupčijo je sklenil Janez pl. Stegberg. Vže prihodnje leto 1372 zastavila sta Albreht in Leopold grad in trg tedaj jako bogatemu in prav tako razuz¬ danemu Celjskemu grofu Hermanu. Od slej nadalje bila sta grad in trg vedno zastavljena sedaj temu, sedaj onemu plemiču do leta 1616, ko ju je cesar Ferdinand II. prodal knezu Janezu Urhu Eggenberžanu. V tistej dobi doživela je naša dežela žalostne čase in ž njo vred prestala jih je tudi Postojna. Turške druhali so divjale po deželi in Benečanov se je bilo tudi vedno bati. Tedanji pre¬ bivalci so bili vsled tega na polovico noč in dan v orožji in lastniki Postojne bili so ob enem vojni glavarji ob Pivki in na Krasu. Ker Turki vtrjenemu gradu niso mogli do živega, raz¬ tresali so svojo divjo jezo tem huje po trgu in okolici. Ropa¬ nje in požiganje je bilo na dnevnem redu in krščanska kri nedolžno pomorjenih mladih in starih, moških in ženskih tekla je v potočili po tej okolici. Obupno vpitje oskrunjenih in divje trpinčenih deklet čulo se je tedaj povsod, kamor se je pripo- dila ostudna turška druhal in to ni bilo le enkrat ali dvakrat. Petkrat pustošila so kopita turških konj Postojnsko okolico in sicer leta 15it, 1528, 1559, 1560 in 1564! To so letnice, ki so vse zapisane z našo srčno krvijo v zgodovini slovenskega naroda. Drugi naš sovražnik, Benečani, ni bil tako divji kakor Turki. Njim je bilo več za krasne gojzde, ki so se tedaj po Krasu razprostirali, koder sedaj solnce sivo skalovje prepeka. Vse tiste gojzde izsekali so nam Benečani ter les odpeljali s saboj, rodovitno prst odnesla sta potem burja in dež in nam ni druzega ostalo, kakor golo skalovje. Leta 1508 polastili so se Benečani gradu, pa ga niso dolgo obdržali. Poslednji zasobni lastnik tega gradu je bil baron Frančišek Oblak plemeniti Wolkensperg. Le-ta ga je prodal leta 1722 cesarski dvorni kamori na korist kraške konjereje. Od slej na- - 11 <£ dalje ostala je grajščina vedno državna last. Planinski in dolinski travniki izločili so se 1. 1749 iz posestva Postojnskega gradu, ter so se prepisali Prestranškej grajščini v last za povzdigo konjereje. Ko se je leta 1748 Kranjska razdelila na več okrožij, postala jc Postojna sedež okrožnega urada za Notranjsko, kar je ostala do leta 1850, kadar je dobila naša dežela zopet novo lice. Koliko da je prestala Postojna v turških stiskah in v ko¬ liko nadlogo bili so ji Benečani, smo že povedali. Toda to ni bilo še zadosti. Tudi ogenj jo je dostikrat obiskal. Dvakrat in to leta 1731, ter 1802 je požar po Postojni tako razsajal, da jo je do tal vniČil. Pa tudi Francoski boji niso šli brez sledu metno nas. Francozje ustanovili so si za čas svojega gospodarstva na Kranj¬ skem v Postojni „intendanco ,( , t. j. vojaško gosposko, ktercj je skrbeti za dobavo živeža, obleke in sploh vsega, kar je vojaku treba, da je sposoben za na pot in na boj. Pa tudi za poduk so Francozje skrbeli s tem, da so vstanovili v Postojni malo gimnazijo. Leta 1848, 1859 > n 1866, ko smo imeli krvave boje na Laškem, bila je Postojna nekako osrednje zbirališče našim ar¬ madnim pododdelkom, in od leta 1872 nadalje služi Postojnska okolica primorski vojni diviziji (Pulj, Trst in "Gorica) kot jako ugoden svet, glede raznovrstne porabe orožja, za velike vojaške vaje, kamor dohajajo čestokrat tudi večji vojni oddelki iz Sta- jarskega, Koroškega in Ljubljane. Da je Postojna tako zaslovela po širnem svetu, pa ne gre hvala njeni politični, zgodovinski preteklosti. Ne! Zgodovina njena bi ne bila zadosti velika za to. Postojna je zaslovela in slovi po širnem svetu zaradi svojih naravnih čudotvorov, skri¬ tih v osrčji svoje okolice — pod zemljo. Tu se nahajajo čuda- polne in čudatvorne podzemske jame, dupline in votline, po kterih dnu se pretaka deloma bistra voda s »človeško ribico", deloma nakapali so se pa v teku tisočletij prekrasni divno se lesketajoči kapniški stebri, kakor bi bili iz tal vzrastli. Pravi se jim »stalagmiti". Od stropa doli visijo ti pa druge take kapniške naobrazbe in podobe, kakor jih vidiš primeroma po zimi od streh viseti, kedar zmrzuje. Tem prekrasnim kapnikom pravimo pa »stalaktiti". Največ, in najkrasnejih takih kapniških naobražeb nahaja se v Postojnski jami, dasi tudi druge jame niso brez njih. — — II. iyp Zgodovina Postojnske jame. ■s. p ostojnska jama razteza se, kakih deset minut od Postojne, Š$S pod slemenom nekaj čez pol ure dolgim. Uhod v jamo je ob cesti Postojna - Otok, ne daleč od mesta, kjer se zgublja reka Pivka pod zemljo — v jamo. Velika jama, oziroma glavna pota so dolga 3090 m, postranske ali male jame imajo pa 1630 m daljave. Povodna jama, kolikor jo je do sedaj raziskane, meri kakih 777 m na daljavo. Skalno sleme, pod kte- rim se Postojnska jama vleče, je iz začetka precej strmo, potem se polagoma dviguje, da naposled jako hitro proti ravnini pada Smer mu je proti severu. Najnižja točka v povodni jami, kjer namreč reka Pivka v jamo privrši, vzvišena je nad morjem 511 m, uhod pri železnih vratih 530 m , znožje gore Kalvarije 520 m , vrh gore kalvarije pa 564 m. Sleme samo, pod kterim se jama raz¬ tega, je nekoliko više nad morjem, kakor vznožje jame in sicer: Dolinski vrh nad začetkom jame 625 m in Kozji vrh nad kon¬ cem jame 647 m. Cesta do uhoda je jako zložna in lepa, ter s košatim senčnim drevjem obsajena. Ta v poletnem času in hudi vročini popotnim jako dobrodejen drevored dal je nasaditi svoje dni tu za okrajnega glavarja in jamskega upravitelja službujoči, se¬ daj vže vpokojeni c. kr. vladni sovetnik, gospod Anton pl. Globočnik, čegar plodonosno uradovanje ostane celemu Postojnskemu glavarstvu v neizbrisljivem spominu. Blizo cerkve zavije se ta cesta od velike ceste na stran in te pripelje do jako prostornega uhoda, nekako po četrturni ja hoji. Ondi na desni stoji strojišče, kjer izvajajo za razsvetljavo jame potrebni električni tok, kteri je po jami v električne sve¬ tilke napeljan, ki jo čarobno razsvetlujejo. Kdor si je ogledal jamo ob času, ko se je razsvetljevala še edino le s kadečimi se plamenicami in brljavimi svečami, ta se ne bo mogel načuditi razliki, v kterej se mu jama električno rasvitljena pokaže. Jamo upravlja komisija okrajnega glavarstva, kterej na čelu je sedanji okrajni glavar g. Ferdinand markij Gozani. Člani komisije so: jeden politični uradnik, okrajni inženir, davkar in zastopništvo tržne občine. Kdor si hoče jamo ogledati, mora plačati določeno ustop- nino, ktere dohodke komisija rabi za olepšavo jame in razne poprave po nji, kakor tudi za njeno razširjenje. Kar vrhu tega ostane čistega gre na polovico jamskemu zakladu, na polovico občini Postojnski. Ti dohodki so posebno zdatni vsako leto ob binkoštnih praznikih, ko se pripelje na tisoče in tisoče ljudstva na binkoštni ponedeljek od vseh vetrov v Postojno slavno jamo ogledavat, kterej ni nikjer na širnem svetu več enake! Na bin¬ koštni ponedeljek obhaja narod vsako leto spomin na odkritje jame, ktere stareji del je bil, če tudi malo, pa vendar le koli¬ kor toliko znan že v trinajstem veku ljudem, kar nam pričajo v skalo zarisane črke in letnica: C. M. 1213. Novejšo jamo na¬ šel je pa meseca aprila 1818 vodnik po stari jami, [.uka Čič. Ta spomin obhaja se po vsej Postojni kolikor se da slovesno in veselo. Jame glavne dele razsvetljuje čarodejno 14 električnih svetilk, ki dajejo vsaka za 1400 sveč svitlobe! Po rovih in hodni¬ kih razvrščeno je pa na tisoče finih sveč, da ondi preganjajo temoto. Postojnska jama na binkoštni ponedeljek je prava po¬ doba tistih pravljic iz jutrove dežele, ki nam jih živo slika knjiga: »Tisoč in jedna noč". Nemogoče je povedati, kteri oddelek da človeku bolje prevzame, kajti vse je treba videti, vse le sam občutiti! Vsak korak po jami privede te pred nove podobe, ki se zopet na vsak pogled spreminjajo, od ktere strani namreč, da jih ogle¬ duješ. Vže si hodil dobri dve uri, ko si zopet na onem mestu, od koder si se spustil po jami in zdi se ti, da si hodil komaj dobro uro. Ozrimo se sedaj nekoliko.,po jami samej. V jamo podati se je lahko vsakemu in vsem, ki so to željo javili poldrugo uro prej jamski komisiji in plačali določeno ustopnino. Navadno je pa doba od 16. aprila do 15. oktobra določena za to. Med ^ 14 $«1 tem časom se lahko jama vsak dan ogleda ob 1 / 2 n. ure dopo- ludne dalje ob električni razsvitljavi proti določeni plači 2 gl. 50 kr., za osebo brez vsakih drugih stroškov. Obiskovalcem se odkažejo v to določeni vodniki s svetilkami. Senčnata terasa pred uhodom ponuja nam darežljivo pri¬ jetne prostore na svojih klopeh. Nekako čudno navdušenje prešinja vsakega, kdor prvič stopi pred impozantni, uhod ču¬ dovite jame. Ob levi, kakih 15 m oddaljena od glavnega uhoda so druge manjši železne duri — uhod za vodnike. Se nekoliko bolj na levo strmoglavi se reka Pivka v podzemsko palačo svojo, 16 ktero vršeč in hrumeč prehiti, ter pod zemljo dalje dereč pri Planini zopet kot reka Unec zagleda beli dan. Toda kratka ji je tudi sedaj pot na površji zemlje. Zopet se nam umakne iz¬ pred oči, da se nam pod zemljo proti Vrhniki pot ubravši ondi zopet pokaže kot zelena Ljubljanica, ki se po dolgo¬ časnem, malomarnem teku po Ljubljanskem močvirju uro hoda pod Ljubljano pri Zalogu v Savo izliva. Sveta groza strese nas, ko prvič stopimo v te čudapolne prostore, v te prekrasne hrame in žive priče božje vsemo¬ gočnosti. V raznih povestih in basnih o okletih gradovih, o dobrih in hudih duhovih, o divjem in povodnem možu bere se dostikrat o podzemskih gradovih, ki se v samih demantih in žlahtnih kamnih leskečejo in vtrinjajo. Kdor 'še ni takega pod¬ zemskega gradu na lastne oči videl, bi pač ne verjel, da se pod sivo goro, po kateri se plaha divjačina pase, v resnici tak grad nahaja; da so ondi v resnici velikanske dvorane, katerih stene se leskečejo, kakor bi bile zložene iz samega žlahtnega kamenja; da se v njih stotine in stotine ljudi veselo vrti po taktu vbranih godcev, da se ondu nahaja v resnici lep park z okamenelimi cvetlicami in naravno upodobljenimi rastlinami; da ondi šumi in vrši prava živa voda; da se ondi dvigujejo gore, med kterimi se vlečejo doline, obdane od raznih stebrov in druzih reči, ki jih navadno med nami vidimo. Vse to nahaja se v resnici v Postojnski okolici, kjer je svoje dni, v silodavnih starih časih reka Pivka jela spodjedati apnene sklade, ki že sami na sebi niso kdo ve kako trdni, ter si je vedno globokeje in dalje napravljala pot v temno osrčje matere zemlje, dokler ni izvotlila sedanje dolge jame, kamor leto na leto tisoče in tisoče ljudi prihaja od vseh strani in od vseh vetrov. Reka Pivka rila je in rije še vedno globokeje in dandanes videti jo je le še kratek tok, ki se vršeč v neznane dupline zgublja. Jame prazne, kakor jih je deroča voda pustila, Bog ni pustil. Zato je po¬ klical delavcev — vodne kaplje jim recimo — in jim je na¬ ročil, naj mu jamo ozaljšajo in obdajo s čarobnim leskom. Na tisoče in tisoče hitelo jih je takoj spolnjevat voljo božjo in vsaka je vzela s saboj za-okrasbo potrebne tvarine, kolikor jo je le nesti mogla. Ni bilo, Bog ve kaj, toda ker so delale vzajemno, ker so tvarine, oddajale druga za drugo na eno in tisto mesto tisoč in tisoč let po apnencu na vse kraje razde- livši se, se je konečno vendar le poznalo mojstersko delo nji¬ hovo, ki ga ne doseže nobena umetnikova roka, kaj še le Ifl da bi ga prekosila! Kaplje, ki so to prekrasno delo izvršile, so bile in so še navadne vodene kaplje, ki so padle v podobi dežja na površje sive gore, pod katero se jama razteza; od tod so hitele po apnenih skladih v gore ter si je vsaka spotoma vzela s saboj nekaj oglenčeve kisline in pa razspuščenega apna, kolikor ga je ravno mogla nesti. Spotoma prišedši na zrak v jami, zbežala je od nje ogljenčeva kislina in tedaj odložila je kaplja ob enem tudi nekaj svoje apnene tvarine na stropu, kjer si je nekoliko časa odpočila, nekaj pa jo je vzela s saboj padši na tla, kjer se je sama takoj na atome razprašila, apnena tva¬ rina se je pa strdila in za vsako kapljo nekoliko narastla. Tako so se v teku tisočletij napravili vsi tisti kapniki, ki visijo od stropa doli in oni, ki so videti, kakor bi bili iz zemlje vzrasli. Kjer sta se v tej dolgi vrsti let zgoranji in spodnji kapnik zdru¬ žila, ondi nastal je — steber, kteremu je videti, kakor da bi nad njim razprostirajoč strop podpiral. Tako so nastala tista čuda po jami, ki ti dandanes vzbujajo strmenje, ako si namreč po jami stikajoč toliko truda prizadeneš, da pomisliš, koliko in koliko tisočletij da je šlo v večnost, preden se je vse to nakapalo, kar sedaj tvoje oko ogleduje. Jama je bila natančno premerjena še le leta 1833, kteremu ne lahkemu poslu posvetil se je tedaj rudarski uradnik Ivan Fercher. Leta 1856 prišla sta vanjo cesar Frančišek Josip in cesarica Fiizabeta in od tedaj nosi tudi del jame od „groba“ do »Ljubelja* njuni imeni. Leta 1866 razširili so zdatno prešnji ozki uhod v jamo ter so ga obsadili z drevjem. Sest let kas¬ neje napravili so po jami železnico, katera posebno slabotnim ljudem jako vgaja. Speljana je do Kalvarije in dolga 1534 m. Leta 1874 napravili so v veliki dvorani čez reko Pivko železen most in zopet šest let kasneje — 1880 — pa trojezične napise na transparentnih tablah po vseh bolj imenitnih prostorih jame. O električni razsvetljavi, ktero so vpeljali leta 1884 po jami, govorili smo vže na drugem mestu in leta 1891 naročilo je c. k. ministerstvo poljedeljstva višjemu rudarskemu uradniku v Pribramu, g. Josipu Schmidu, da naj izdela natančen črtež jame in njenih do sedaj znanih delov, ter preračuni, v kakem razmerji, da .je s plastjo nad njo nahajajočo se. Dotični go¬ spod je zaupano mu delo jako natančno izdelal in nadjati se je, da napoči s tem kraškemu votlinoslovstvu nova še slavneja doba. -TS*0**T- ITI. Stara jama. enS/spN/g . v v . ',-\ 4 J|aodniki nas vže čakajo, sledimo jim v jamo. Ozek hodnik .sprejme nas v nekakem polumraku, ki je nastal iz jako Sf skromne svetlobe dneva in iz one, kar jo izhaja od go¬ rečih sveč in svetilk. Se preden se oko tej izrednosti privadi, vže se hodnik, ko smo se ravnokar okoli vogla zavili, jame raztezati pred našimi očmi na širjavo, na desno in na levo. Hladan, toda dober in zdrav zrak puhti nam nasproti iz jame, kar jo je bilo znane do leta 1818, ali stare jame. Votlo vrščanje sliši se pred nami in prej, nego si domiš¬ ljamo, nahajamo se v veliki dvorani, ktera se v čarobnem svitu električne luči pred nami razprostira, kakor bi jo obsevala prijazna svetloba polne lune. Čudovito presenečeni bližamo se železni ograji in strme opazujemo čarodejni prizor, ki se tu pod vplivom elektrike našim očem kaže. Nad nami mojstersko od nevidne vsemogočne roke obokani strop, v kterem se vtrinja na tisoče kristalov, pod nami vrščeča voda Pivka, h kateri nas vodi trinajst stopnjic in vže smo na mostu, ki ga je narava sama potegnila čez divjo reko. Od tod vodi te k reki samej 84 stopnjic in pri njej si, ki se v divjem diru podi memo tebe v svoje temno podzemsko kraljestvo. Brezštevilno lučic ozna- menjuje njeno strugo po vsej veliki dvorani. Velika dvorana, ki se imenuje tudi »Neptunova jama", je 28 m visoka, 45 m dolga in -^o in široka in ob jednem naj¬ večja votlina pod zemljo. 0"d uhoda semkaj znaša pot 2--; vi. Do leta 1818 hodili so ljudje le do semkaj, kajti ves ostali del jame odkril se je še le kasneje, ko ga je bil tega leta voditelj Cič našel. Do tu sem prišel je tudi cesar Franc I. leta 1816 in 18 se je temu prihodu postavil v jami prvi spomenik iz črnega marmorja, ki je vzidan v skalno steno ob prej imenovanem naravnem mostu. Ondi se bere: FRANZ I., Kaiser von Osterreich, der Gerechte, der Giitige, der Weise, stand am 16 . Mai 1816 hier und besah diesen unterirdischen Schauplatz. Joset' liitter von Lovvengreif, k. k. Kreiskassier, hat dieses mit iunigstem Getiihle der Unterthansliebe und Ehrfurcht der Mit- und Naclnvelt bemerkbar gemacht. Uhod v jamo, To bi se po naše reklo: FRANC I., cesar avstrijski, pravični, dobrotljivi, modri, bil je 16 . maja 1816 tči in si je ogledal ta podzemeljski prostor Josip vitez Lbwengreif, c. kr. okrožni blagajnik, je to s presrenim čut,jem podaniške ljubezni in globokega spoštovanja vrstnikom in potomcem označil. Do leta 1856 morali so se obiskovalci pri tem spominku vračati, kajti strma stena, kakor zid navpična, zapirala jim je vsako daljno pot po jami. Tistega leta vsekali so pa vanjo „umetno galerijo", ki je poldrugi meter široka in 55 metrov dolga. Ta galerija veže veliko dvorano s cesar Ferdinandovo jamo. Napravil jo je po odloku c. kr. okrajnega predstojnika in namestniškega sovetnika Valentina Murnika, tedanji civilni iženir Pavel Eunike. Prav tu je tudi jako lep razgled na veliko dvorano. Galerija je za jamo velika dobrota, zlasti starikavim in trudnim ljudem. Kdor je namreč v prejšnjih časih prišel semkaj, moral je hočeš, nočeš po 84 stopnjicah doli, in na Velika dvorana. drugi strani zopet kvišku stopati. To pa zlasti ob deževji ni bilo tako lahko, kakor bi si človek mislil, kajti Pivka je na¬ vadno izstopila, preplavila most in bližnjo okolico in vsakemu pot zaprla. Od kar je galerija tu, je povodenj v jami brez pomena. Na vsak način je vredno jamo tudi iz tega kraja ogledati si, toraj na pivški most podati se, kajti od ondot vidiš dvorano še le v vsem njenem veličastvu' nad saboj. Zato boš prav storil, če jo kreneš v jamo grede po poti čez most, iz jame vračajoč pa se zaviješ na galerijo, ker bodeš vže kolikor toliko vtrujen in bi se ti pač javaljne ljubilo po jedni strani doli 82, po drugi 2 * ~-v> 20 pa zopet 84 stopnjic gori vbirati; v jamo dospevšemu je pa to prava igrača. Vsak toraj, komur je kaj na tem ležeče, da si veliko dvo¬ rano od vseh strani ogleda in da se kolikor moč njene lepote navzame, naj ne opusti ugodne prilike. Vže po prvih 23 stop- njicah prišel podeš na ograjen prostorček, kjer ti zija za ograjo črn propad, na čegar dnu vrši reka Pivka. Ob njem drži pot v „staro jamo", kamor se pa zaradi slabe in nerodne poti sploh malokdo poda; tudi ni nič posebnega videti ondi. Med kupni¬ nami v tej jami je posebno znamenit rudeči slap, poleg tega pa še drug slap. Tu se nahaja tudi lopa, v kterej je v celi jami največ imen in to iz starih časov zarisanih. Najstareja letnica Most v Jami. ondi bere se 1213 in črki C. M. Za to našel bodeš ondi letno številko 1323 in ime Kjrcheirer. 1-443 Kirchemer prs., C. P. 1393. 1413 Michael Hauser. 1538. 1516 Philipp Wenger, Gnad dir Gott. 1523 Stumpberg. 1534 Kjrcheimer. 1540 Kauver. Hanns Hueber 1547. 1575 pozna se le nekaj čaček. 1575 M. W. (. 1 . Sciffrerere) 1575. 1575 M. Weingarter. 1575 J. Tschiffern. Ca. Agourer 1576. 1576 Longkainr. 1578 Der mit Herrn Joseph Holla Gnad dir Gott. 1580 Erzpriester. 1580 Gorger Tauffrer. Franz Anton Her¬ zog zu Cromau 1580 auch Fiirst zu Eggenperg. A. W. 1585. 1585 Ferko Jankeritz. Gnad dir Gott 1587 Mariahilf za Vilharbar. 1592 Walent. Junikar. R. P. 1606. 16 S 34. M. 1634. F. v. Stainach. 21 1634 Hanns Hueber. Stephanus Kanzianer. 1634 Dietrich. Maxi- milian Frauenholz 1636 Kaspar Moll. 1636 Martinus Cuboi. 1641 Stircb. Herr Jakob Rauver [641. 16 JMO 42. 16 JPS 42. Lohr In- genirer. Franz Himer, Tischlergesell aus Baiern. Furst C. Eggen- berg (grb), Johann Melchior Ott. Johann Paul Sarcher 1642 den 6 . Juni. Marco Sernich, Bildhauer 1648 an 12. Genaro. Joannes Grassanz 1648. Hans Korn 1649 den 3. Juni. Johann Paul Hueber [675. 1676 G. Nostiz. Michl Brigel itd. Ta imena so zgodovinski mejniki, ki pričajo in še dan¬ danes kažejo, od kedaj da vže Postojnska jama slovi'. Podajmo se po stopnjicah dalje in sicer za 20 stopnjic in dospeli smo do ozkoločnega naravnega oboka, skozi kteri nas stopnjice dalje vodijo. Tu še le opazimo, da naravni most čez Pivko ni druzega, kakor kapitalen skalnat hrbet, dvakrat pre- votljen. Skozi jedno teh votlin dere Pivka, skozi drugo šli smo ravnokar sami po stopnjicah doli. Pred nami je od vseh 84 stopnjic le 28, po kterih bo treba doli in — vže smo ob levem obalu Pivke, od kterega se na nasprotno stran jako trden že¬ lezen most vspenja. Stopimo nanj. Pod nami vršeča divja reka, nad nami v bledi električni svitlobi velikanski obok velike dvo¬ rane, ktere čarodejni žarni blišč iz vode pod nami bobneče odseva, navduši nas nepopisno in neizbrisljiv je vtis, ki ga vza¬ meš od tu s saboj. Kdor je rekel A, reči mora tudi B. Po jedili strani prišli smo po 84 stopnjicah semkaj doli. Sedaj, ko smo se nagledali, nam pač ne preostaja druzega, kakor po drugi pred nami vspe- njajoči se strani zopet kvišku. Za dve stopnjici smo na dobičku, kajti le 82 treba jih bo pustiti za saboj, če hočemo zopet gori do galerije. IV. Ferdinandova jama. Seta 1818 meseca aprila zasledil in našel je jamski voditelj sts* Luka Čič nadaljevanje jame, ktero smo občudovali t v prejšnjem poglavju. Po novem tiru dalje stikajoč odkrili so se njegovim očem čudapolni prostori pod¬ zemski, o kterih bodemo deloma takoj, deloma nekoliko kasneje govorili. Mesec dni kasneje počil je v Postojni glas: Prestolo¬ naslednik nadvojvoda Ferdinand pripelje se letos v Postojno in si ogleda tudi jamo. Pričele so se takoj nad zemljo in pod zemljo velikanske priprave za tako izreden prihod, da bode tudi kolikor mogoče impozanten in veličasten. Prestolonaslednik Ferdinand res pride. V jami so ga spre¬ jeli na 'drugi strani reke Pivke blizo vže stoječega spomenika Francovega na levi pred uhodom v novo jamo, kar se je dalo slovesno in so v ta spomin postavili spomenik, ki se glasi: In dieser Grottenhalle Wie Zauber anzuschau’11, Wo aus dem Tropfenfalle Sich macht’ge Saulen bau’11, Trat ein aus fernein I.and Manch hocli Erhab’ner schon, Vor allen FERDINAND, Der bobe Kaisers-Sohn. Ani 17. Augnst 1819. Po naše bi sc to reklo: Huber sculpsit. Loevvengreif posait. V prekrasne te prostore, Kjer čudo zre oko Rastoče s kaplje vbbre, Stebrovje prečvrstd, -S«. 23 <3>- Frišli so razni gostje y Iz razuili krajev sem; FERDINAND visokost jc Na čelu drugim vsem. Huber izsekal. 17. avgusta 181J. Loewcngreit' postavit. Novo odkriti prostori dobili so ime »Ferdinandova jama" in so bili tako krasni v svojem blesku in sijaju, ■ — da jc Č i č od ondot povrnivši se zopet k svojim ljudem ves presenečen vskliknil: »Nebesa sem našel '6ndi, tako se vse sveti in leskeče!" Taka navdušenost ni kar nič prenapeta, če pomislimo, da je prišel Čič v kraje, kjer se še ni nikdar kaka luč kadila in so se nakapnine še v deviški svoji lepoti lesketale. Strjenih curkov -$> 24 .<&- naravnost od stropa doli, kakor tudi po stenah je tu že zdatno več in lepših. Takoj pri uhodu v te prostore začne se železnica, ktero so leta 1872 pričeli delati in se sedaj vže do Kalvarije lahko pelješ. Ce pa morda rajši hodiš, pa hodi od jame do jame, ti tudi ne bo žal, saj so poti izvrstne povsod, gladke in s peskom posute tudi. Bati se ti tudi ni, da bi se kam prekopicnil, ker te povsod železne ograje čuvajo pred samogoltnimi prepati, ki ti od več stranij nasproti zevajo. Se vsaj lahko po svoji volji pač povsod pomudiš, kolikor hočeš in to bode sedaj treba, kajti Plesišče. videti bo toliko in tako zanimivega, da, če le pri vsakej le ko¬ ličkaj bolj znamenite} nakapnini vsaj nekoliko postaneš, dve uri ne bo zadosti, če boš hotel vse videti. Ondi na desni vidi se siva »leča", memo katere si vže čez malo korakov pred „m es- nico", v kterej visijo stalaktiti „svinjskim bohom" podobni. Od til na' desno pride se po ozkem tiru v jako krasno, toda silno zakajeno stransko jamo. Kapniki njeni so bili svoje dni čuda lepi. Tu ne pozabi ogledati »antične glave", »angle¬ škega vrta" ali »parka", »leva", nekoliko dalje so »salame", žal da so nevžitne kakor tudi »gobe". Blizo je tudi »prestol". —'$> 25 •$— Vrnimo se v glavno jamo. Pot pred nami je prostorna in zračna, nakapnine svitle, leskeče. Se nekaj korakov in pri »slapu” smo. Jasnosive barve je in ves podoben okamnelemu pravemu slapu. Nekoliko dalje naletimo ob levi na poldrugi meter visok stalagmit, povsem podoben Dunajskemu, po celem svetu znanemu »Stock im Eisen”, ki stoji na voglu sijajne palače ob »Grabnu" in »Kiirntner Strasse". Prostor v jami se tu zopet dvigne na io metrov. Nakap¬ nine so vže raznobojne in raznovrstne. Takoj smo zopet v prostorni lopi »v gotski dvorani" imenovani, raznovrstnih nakapnin posebno bogati. Od til nadalje se pride na prostor ob eni strani z železno ograjo zavarovan, kjer je videti zopet vse polno krasnobarvanih stalagmitov in belih kapnikov, med kterimi stoji »krstni kamen". Ako stopiš tu na kraj, da se ti od stropa viseče kamenje pokaže v pravi luči, mislil boš da vidiš ob desni »severni žar" ali »polnočno žarijo". Od tu na¬ prej slede zaporedoma: »Krinolina", »sarkofag", »gle- diščna loža", »cof", »sv. Petra stol", nekoliko dalje »ječa", dokler se ne odpre pred taboj prostorna dvorana, v električni luči blesteče se »plesišče". »Plesišče" je od uhoda vže 548 metrov oddaljeno, meri 28 na širjavo in 48 m na daljavo. Zrak je popolnoma čist in nedaleč na strani prav dobra pitna voda. Vendar pa ljudje rajši segajo po vrčku hladnega piva ali kozarcu iskrenega terana, ki se til toči ob veseli in vriskajoči godbi Postojnskih godcev, po kterih taktu jo mladina korak za korakom vbira, vrteč se v živem kolobarju. Na tisoče je leto za letom ob binkoštih in druzih lepih praznikih ljudi tukaj zbranih, več stotin gori ti vsakovrstnih luči in kljubu temu je zrak tukaj vedno svež, vedno dober. Hvala za to gre naravnemu prezračevanju jame, ki se vrši samo ob sebi, ne da bi se tu ali tam kak poseben prepih čutil. V tej jami našli so ob svojem času mnogo kostij tako zvanega »jamskega medveda" (ursus speleusj. Ko bi se bilo takoj od začetka bolj pazilo na take reči, dokler namreč tla še niso bile povsod umetno zjednačena, kdo ve, kaj vse bi sc bilo tti še dobilo. Tudi ta dvorana ima 'svojo spominsko ploščo. Posvečena je možema, ki sta si za jamo velikih zaslug pridobila. Ta go¬ spoda sta bila: Josip Jeršinovič, vitez Loevvengreif in pa dr. Adolf Schmidi. Prvi je skrbel, da se je jama na vse kraje —-$> 26 —. tehnično preiskala, drugi pa je omikani in učeni svet z njenim popisom opozoril na njo. Napis na plošči je latinski in se glasi: Proteotoribus meis, Cultivatori meritissimo Josepho Jeršinovič equiti de Loewengreif et descriptori ingenuoso Dr. Adolfo Schmidi MDCCCLXV. Iz plesišča zavijemo se dalje grede na desno, kjer nas pripelje pot do kapnika, ki ima nekoliko podobo s kakim kipom Matere Božje z detetom v naročji, nekoliko korakov Prizor iz Ferdinandove jame pred grobom. dalje dovede nas pot mimo sijajno leskečega se kamenja k stebru, ki se mu pravi ,.stolp Pizanski"; nastal je tako, da se je velik stalagmitski steber ločil od svoje druge polovice in se omabnivši na svojega soseda naslonil. Od lu naprej vgle- damo v precej prostorni dvorani, ki je 8 m visoka, ..žrelo", ,.Črepaho", ..krsto", ..kapelico", ..prapor", ..mrežo", ..lestenec", ..palmo". Še nekaj korakov, in ..vodomet" se nam pokaže — rudeč curek iz blestečo-bele tvarine. --$> 27 &— Na levo od tukaj nahaja se jako ozka, nizka globina, 85 m dolga stranska jama. Pred uhodom visi od stropa doli »orlova perut a". Vsa ta stranska jama imenuje se vsled svojih vosku podobnih okamnin, »voščena jama". Naprej grede se nam zdi, kakor da bi ne mogli več dalje, kajti navidezno nam pot zapira velikanska nakapnina, obstoječa Grob. iz nebesa v gotskem slogu raztegnjenega čez veliko razno¬ vrstnih stebrov, pod kterim je videti »grob". »Grob" je ena najredkejših nakapnin v Postojnski jami, posebno ako ga obda¬ jajo od več strani luči, je to jako lep prizor. Na levi od »groba" stoji čvrst korenjak stalagmit, ki se mu »obelisk" pravi. v. Franc Josipova in Elizabetina jama. sSfe -m se, da nam pri grobu ne bo mogoče dalje, sc pač Sp kmali prepričamo, da se Ferdinandova jama tu na dve J strani razdeli. Jama sama zavije se pri grobu na desno proti vshodu, mi pa obrnimo se na levo in stopimo v novo jamo, ki se ji pravi Franc Josipova in Elizabetina jama. Ime je dobila ob priliki prihoda sedanjih Veličanstev cesarja in cesarice v jamo, kedar se je prvič odprla in vročila prometu S tem, da smo se obrnili tu sem, pričeli smo tudi hoditi v ko¬ lobarju, v kterem se na levi strani zopet k grobu vrnemo. (Gl. črtež). Ta jama ni tako bogato in čudapolno obdarovana z na- kapninami, kakor Ferdinandova, toda kar jih ima, so vse še nekako bolj deviške, manj zakajene, stebričje tanjše, vsaka reč nežneja. Tti se nahaja najlepše belo in rudečkasto kamenje v celi jami, deloma prosto stoječe, deloma od stropa viseče ali pa ob stenah razpoloženo. Vže kakih 30 metrov od uhoda v to jamo je bila pot tako ozka, da jo je bilo treba na mnogih krajih umetno raz¬ širiti. Kakih 68 m od groba nahaja se soteska, da se komaj človek človeku ogne, jedva pa je imamo za sabo, odpre se pred nami lopa, 17 m široka in 15 m visoka, polna bele rudeče obrobljene nakapnine. Ta prikazen je tako čudovita, da ne moremo zadosti opozoriti na-njo. Ondi-le na griču stoji steber stalagmit, mesne barve, kak polosmi meter visok. Nič manj impozantna so tu tudi takozvana »zagrinjala", od snego- belega do rožno-rudečega. Vsako ima drugačno podobo, vsako je drugače zgubančeno. Uhod. v Franc Josipovo in Elizabetino jamo. 30 Še nekaj korakov in v drugi lopi smo. Ako se tti ozremo na pot, ki leži za nami, ne moremo, da ne bi vskliknili začu- divši se raznemu stebrovju, ki je tu nakopičeno. Mala gora Kalvarija imenuje se ta prostor. Takoj za to moramo skozi »presek", kjer je bilo svoje dni konec te jame. Leta 1856 napravili so tukaj 12 metrov dolg presek, ki je dva metra visok in ravno toliko širok, ter so ž njim zvezali dve jami. Ko si prehodil presek, prišel bodeš kmalo k stebru, kake tri metre visokemu, ki ima gotski slog in od tod dalje memo sijajno leskečega se stebrovja v takozvano »perišče", kjer se leskečejo na višavi prekrasni snegobeli zastori, razobešenemu perilu podobni. Od tu znižuje se obok zopet vidno, od stropa visijo jako fine cevice »dežju" podobne. Jama je široka 7 m in 13 visoka. Stene se spreminjajo v raznih barvah: od snežno- bele do temnorujave. Stebrovje se sklepa drugo z drugim v naoščenih obocih. Dolgost jame je vže 38 m ob 15 metrih širjave. Nakapnine, ki so tu videti, so: »krokodil", »zmzrli curek", »briljantna dvorana", »žalujka", »spomenik" in »Da¬ moklejev meč". Lepota, ki se tu na kapnikih nahaja, gre deloma na račun njihove še deviške čistosti in snažnosti, de¬ loma pa tudi na račun raznih barv, ki so tu vse zastopane, od čistega kristala, do temnorujave. Vsaka vspodoba ima svoje ime, največkrat dobro zadeto, ker ugaja podobi sarnej, til pa tam — no — mora res domišljija nekoliko na pomoč, toda kaj to, nič ne de! Več ali manj, in če ne od te pa od druge strani je vendar vsaka reč podobna tistemu, kar predstavlja, na čegar ime je krščena. — Pot se trikrat zavije in mi stojimo na višavi, ki se ji pravi »Belvedere" (lep razgled), v resnici jeden najlepših krajev cele jame. Tu se je postavil »Spomenik Franc Josipov in Elizabetin" na vedni spomin, da sta bila tukaj pre- svitla vladarja dne u. marca 1857. 1 . Izklesan je iz domačega črne¬ ga marmorja v podobi prisekane piramide in ima sledeč napis: Heimkehrend von einem Triumphzuge, dessen Wege landesvaterliclie lluld and Milde unausloschlich gezeichnet liaben, \veilten liier nach ErSffnung der nun allehoschst dero Namen fiihrenden Grotte am 11. Marž 1857 FRANZ JOSEF I. und ELISABETIL '-■$> 81 — Belvedere Na zadnji strani tega spominka vdolbene so besede, ki bodo še poznim vnukom pravile, da je „dne julija id'dj -/V/. / 'elicanstvo oh priliki slavljenja šeststoletne sveže Kranjske dežele s dednimi pokrajinami avstrijske države na. veliko ra¬ dost tukajšnjega prebivalstva izvolilo jamo zopet s Svojo navzoč¬ nostjo počastiti Ani Id. Juli 1883 liaben Se. Majestat gelegentlich dcs Festes der (iOOjahri gen Vereinigung Krains mit den Erldandern, zur jubelnden Freude der liiesigen Bevolkerung die Giotte neuerlich mit Ihrem Besuche zu beeliren geruht. To se pravi po naše: Vračajoč se iz zmagoslavnega sprevoda, čegar sled zapisali ste neizbrisljivo očetovska milost in milosrčnost, mudila sta se tu v vže odprti jami, ki nosi Njuni najvišji imeni, dne 11. marca 1857 FRANC JOSIP I. in ELIZABETA. ~g> 32 <5— Od »belvederja" na zapadni strani zija 284 m dolga stran¬ ska jama, temna in neobhodljiva, ker pot po njej še ni izdelana. Pravi se ji „tartarus“ ali »kraljestvo Plutonovo", po domače »peklo". * Pot v »tartarus" je silno težavna, ker te vodi čez razne skale in dupline. Vendar je naša radovednost večja nego težave, ki nas čakajo na nezložni poti in hajdi dalje. Prej nego bi se bili nadjali dospemo do malega grička, ki je nastal iz kaplje za kapljo tjekaj cepajoče, kar se še dandanes redno godi. Tu¬ kaj se popotnik lahko na lastne oči presvedočiš, kako vstrajno vstvarja mati naravo steber, kakoršnih si videl na tisoče v jami. Le-ta griček ima na vrhu naraven »kotlič" napolnjen z vodo in tu notri pada ti kaplja za kapljo neprenehoma od stropa 19 metrov nad taboj razpetega. Iz kotliča hite kaplje po griču navzdol in vsaka popusti nekoliko svoje vsebine na njem. Vsled tega griček vedno raste. Ako se od tu na desno zavijemo, dospeli bodemo kmalo v »peklo", na levo nas pelje pa pot do »globeli" (basin). Globel ima podobo lijaka in je zgoraj 22.7 m , spodaj pa samo 9.5 m široka. V novejšem času prišli so vže prej omenjeni preiskovalci jam čez skalnato sedlo v drugo, prvi skoraj enako globel, iz te splazili so se skozi majhno mokro votlino pod skalo v večji pro¬ stor, od koder so dospeli po ilovici, od vode nanošeni, do pod¬ zemskega brega Pivke, nadalje do velikega jezera pred tako imenovano Otoško jamo. Vrnimo se na »belvedere". Ako tu »peklu" hrbet obrne¬ mo in se potem na levo držimo, dospemo k »puščavniku", na krogli stoječemu poldrugi meter visokemu stalagmitu in od tod čez kakih 30 korakov na »Ljubelj" in na njegovo viša¬ vo. Ako bi se od tu obrnili zopet na desno, prišli bi iz no¬ vega k »Damoklejevemu meču", kterega smo vže obču¬ dovali, preden smo do »belvederja" dospeli. Na levo drži pot * Preiskovalec podzemskih jam dr. Adolf Schmidi je vže pred 40 leti po svoji duhoviti razsodnosti prav ta oddelek jame in pa pod¬ zemski tok Pivke označil za to, kar sta se dandanes tudi resnično ska zala da sta, — namreč mesti, od koder hode mogoče skrbeti za nova odkritja pod zemljo. In glejte, res se je posrečilo nektcrim preiskoval¬ cem jam v Postojni nedavno po tej poti. polni truda in nevarnosti, najti nova, do sedaj še v naročji matere zemlje skrita čuda narave. Sedli so namreč v »veliki dvorani" Postojnske jame v čoln. ter po temni, ne varni poti podzemski (Udoma plavali po Pivki deloma hodili ob njenem bregu v novoodkrito Otoško jamo, o kterej bodemo kasneje spregovorili. --$> 33 v stransko jamo, ki nas spominja na jako zaslužnega moža za Postojnsko jamo in se po njem tudi „Jeršinovičeva jama" (Lovvengreif-Grotte) imenuje. Od „L jub el ja“, kateremu se tudi »Semmering" pravi, vodi pot navzdol v ovinkih na planjavo. Na desni strani od nasipa vidi se luknja, kamor se zgublja voda, ki se iz Ljubelja semkaj steka. Od tod je treba zopet navzgor, to se zna da zopet po ovinkih, kjer občudujemo mogočno stebrovje. Na vrhu videti je med raznimi stalagmiti podoba „Sv. Stefana". Pot od glavnega uhoda do semkaj znaša vže 1852 m. Ako se tti spustimo na levo, pridemo v »jamo cesarice Marije Ane". 3 VI. Jama cesarice Marije Ane.* 4?H° i amo odprli so leta [865; iz nje drži pot ob desni po raznih ovinkih na »goro Kalvarijo 11 , kjer se odpre t, očem čudovito krasen prizor. Kakih 36 m od sv. Šte¬ fana vže vgledamo „črna pregrinjala 11 , viseča ob steni na levi. Na desni pokaže se nam steber črnorujave barve. Po nasipu kakih 23 m dalje dospemo h krasnemu snegobelemu stebru »briljantu". Visok je 4.6 m , v premeri ima pa po¬ vprečno poldrugi meter. To je najlepši steber v jami in se odli¬ kuje po divni svoji krasoti in snegobeli barvi. Obdaja ga razno ^ zobčasto kamenje. Zraven njega je drugi steber rujavkasto-siv, z raznimi »nastrešjem" podobnimi prirastki. Na severni strani, nekaj korakov dalje ob poti vgledamo večje »nastrešje", pol¬ drugi meter široko in prav lepo nazobčeno. Ako si, gredoč memo sv. Štefana, ondi opazil, da je kraj zadostil razsvitljen, ozri se tu, kjer sedaj stojiš, po poti nazaj in ostenje za taboj pokazalo se bo tvojim očem v nepopisnej krasoti s svojimi kapninami. Dalje grede opazil bodeš na levi veliki »štor", ob desni zopet nekako »nastrešje z zastori". Od tu na levi videti je »veliki šotor", krasna kapnina, kake * Najnovejša raziskavanja odkrila so nadaljevanje jame Ma¬ rije Ane proti severu. Skozi dve duplini, ktere je komaj prelezli . možno, pride se v dva velikanska prostora, kjer greš po nasipnimi lahko tako visoko navkreber, da na vrh dospevši nikakor ne moreš biti glo¬ boko od belega dnč. Ni davno, kar so prav tu zasledili stransko ja¬ mo, polno kristalnosvitlih snegobelih nakapnin nenavadne lepote. Da hi se pred časom ne dogodila kaka škoda, je ta oddelek zaprt z železnimi vratini. ^ 35 4 m obsežna z nastrešjem. Kapnine te vrste videti so v celi jami edino le tu. Obok v jami je bel, ter se čedalje više vspenja. Tudi pot je vedno bolj napeta in vže smo ob znožji »gore Kalvarije". Ob levi zija nam io m dolg in prav toliko globok prepad, poln lepih bledorumenkastih kapnin. Nad prepadom dviguje se Črna stena z lepim belim kamenjem in raznimi pregrinjali, ob desni Briljant in nastrešje. pa rujavosvitlo stebrovje. Tu je takozvana »lopa žalosti", konec ktere dospeš na malo višavo, raz ktero se ti zopet pre¬ krasen razgled odpre. Ob desni vidiš »veliko gobo" in »veliki špargelj". Pred nami naravnost dviguje se v krasni meščevobledi električni luči velika »gora Kalvarija". 3 * vir. Gora Kalvarija. ^iSlIopotnik semkaj dospevši, postoj! Toliko čuda, toliko f nakopičene naravne lepote ne najdeš gotovo nikjer več! Tu najdeš na stotine raznih kamnitnih podob, vsako¬ vrstnih uzorcev, vsake barve, od snegobele do temno- rujave. Mnogo je stebrov, ki leže kar vse križem počez, po dolgem, drug poleg druzega, pa tudi drug vrh druzega, kakor je kteri padel in obležal. Ta del jame je glede impozantne prizornosti izvestno najlepši, ne le na vsem Krasu, temveč izvestno brez ugovora na vsem svetu. Ime Kalvarija ima ta gora vže od svojega odkritja in ga je dobila brž ko ne zarad obilne množine tu se nahajajočih stalagmitov, ki so se ob pičli razsvitljavi in obilni senci domišljavemu duhu dozde¬ vali podobni množici hiteči na Golgato gledat na križ obso¬ jenega Sinu božjega. Visoka je gora 40 m od vznožja na vrh, obok nad njo dviguje se pa še 17 m višje. Površje njeno meri kakih 200 vi 1 . Pot na njo drži od treh strani, na četrti strani naslanja se pa gora sama na skalno ozadje. Najbolj strma je pot, ktero smo ravnokar ubrali mi pod noge, t. j. iz jame cesarica Marije Ane. Ob strani zevajo ti grozna brezdna kvišku, vendar pa se ti ni bati nikake nevarnosti, kajti pot je varno speljana in ob prepadih z 'zidovjem zavarovana, sicer pa z železno ograjo obdana. Čez dva ovinka dospeš na prvo višavo, kjer si nekoliko oddahni in videl bodeš velikansko vsekrižem ležeče skalovje z gladko skorjo prevlečeno, med kterim kipe kvišku veliki in mali stalagmiti. Na prvem ovinku ob levi vidiš belo vodo po skalah deročo, pravi se ji ,.veliki hudournik". Sredi svitlih zobcev visi ..grozdu" podoben kamen. Na drugo višavo dospevši bodeš vže zdatno manj sopel, kajti pot vže na polovico ni več tako strma, kakor ona za nami in je vrh tega lepo v dveh ovinkih speljana. Cim više greš tim krasneje so podobe, ki se ti predstavljajo. Najprvo vgledal bodeš ..papigo", dalje ob levi ..okameneli gojzd", obstoječ iz velikanskih skupin stoječih stebrov. Na tretji višavi, Velika gora Kalvarija. ki jo dosežemo po nekaterih korakih, vgledamo krasen stalagmit podoben kakem pomorskemu svetilniku. ..Tržaški svetilnik" je to in stoji ob desni strani. Kmalo na to dojdemo do veli¬ kanske skale. Kaj pa je to? »Noetova ladija", obdana od brezštevilnih večjih in majnših stalagmitov vsekrižem. ..Ladija" sama počečkana je z raznovrstnimi imeni, med kterimi se nahaja tudi ono vojvodinje Marije Lujize Parmaške, ki je dne 4. junija 1830 obiskala jamo. Od tukaj pripelje te pot do ..velikega žrt- venika" (altarja), kterega vspodablja trivoglata višina, obdana od -$> 38 <$— krasnih belih stalagmitov na rujavih tleh; njim nasproti visijo od stropa doli lepi curki — stalaktiti. Od žrtvenika proti vshodu razteza se stranska, 127 m dolga jama, v njej sc nahaja višina obraščena z lepimi in bliščečimi stalaktiti, in se »oča¬ rani vrt" imenuje. Trudni smo in kakor nalašč prirejenih je tu vrh gore nekaj klopi. Da bi le katera prazna bila za trudne kosti, kajti ni mala ta pot, ki jo imamo za saboj! Napravili smo od uhoda v jamo do tri gori na vrh 2033 vt *" dvignili smo se ob jed- nem na 576 m nad morje. Počitek je bil sicer zelo kratek, ali vendar se nam je jako prilegel. Ker pa ne moremo dolgo tCi ostati spustimo se po drugi strani iz te v resnici prekrasne in občudovanja vredne višave navzdol. Kakor nas je zanimala pot navkreber, tako nas bode iznenadila ona navzdol. V sredi tretje višave pokaže se nam zopet „Tržaški svetilnik", nekako na sredi nje pa steber križu podoben. Od tu je posebno krasen razgled po drugi višavi, kjer se vtrinjajo stalagmiti v nebrojnih lučkah. Kmalo smo pri »Milanski cerkvi", tako namreč se zove čarobna skupina tu stoječih stalagmitov in stalaktitov razne barve in podobe. -$• 39 <£- Ta skupina jc najveličastneja izmed vseh, bodi si glede lepote, bodisi glede mnogobrojnosti barv. Prav zato nahaja se mnogo podob od nje. Slika v oljnatih barvah izvrstno po naravi posneta, nahaja se v geologiškem oddelku c. k. dvornega mu¬ zeja na Dunaji. V znožji druge višave stoji pred nami pravi orjak med stalagmiti, io m visok, lepe bele barve; nedaleč od njega je »sv, Nikolaj*' in še nekoliko dalje pa »mrtvaška glava", kterej se tudi „plešec“ pravi. Pot gre od tu navzdol — na prvej višavi smo — precej strmo ob raznih večjih ali manjših kapninah in nas konečno pripelje zopet v znožje gore Kalvarije. Skoraj je res, da je vtis, ki ga človek prvič tu bivajoč, prejme, tolišenj, da se mu ko¬ nečno vže nič več ne ljubi preiskavati, v koliko je tu ali tam res primere ali podobe, še manj pa se konečno za malenkosti briga. Prav tako malomarni smo vže postali za brezštevilne podrtine, ki jih puščamo ob levi in desni za saboj in še le ko smo popolnoma v znožji, kjer je ob jednetn konec železnice, oddahnemo si nekako zadovoljni. Koliko je za utrujenega po¬ potnika železnica po jami vredna, spoznamo še le sedaj, ko smo sami k njej dospeli. <» • Vlil. : ', ? in se prepustimo vodniku, ki nas takoj pelje skozi : „ angleško kuhinjo", žal da ni ničesar dobiti v njej, kar bi se sedaj nam le prilegalo. Jama se je tu vže tako na dolgost, kakor tudi na visokost zdatno razširila. Ne¬ kako 64 metrov, ko imamo angležko kuhinjo za saboj, peljemo se skozi ,,s t e b r o r e d", t. j. vrsta ob poti stoječih stebrov razne velikosti, konci kterih se vidi nekaj M lesici" podobnega. Se nekaj trenutkov in zdrčali smo pod »podrtim stebrom", čez pot ležečim. Ako znaš dobro računiti pomudi se nekoliko tu. Če ti povem, da se iz tvarine ki jo posamične kaplje v jami za saboj puščajo v desetih letih toliko kapnine napravi, kolikor je listek papirja debel, t. j. nekako o - 4 milimetra in če ti pristavim, da ima ta podrti steber polpeti meter premerja, ter da se je na njem vže podrtim (prej ko ne ga je voda spod¬ jedla) napravil drug steber ki ima tudi čez dva metra v pre- merju, bodeš lahko vsaj približno izračunil starost Postojnske jame in prikazale se ti bodo številke, o kterih se ti sedaj niti ne sanja ne! Od podrtega stebra privede nas vožič k sivkastobelim stenam, ki nam stoje ob levi in pa k raznim razvalinam. Ob desni pokaže se nam med raznimi nakapninami precej debel steber, ki je bil pred nekaj leti še snegobel, sedaj ga pa vže tudi rudečkasta skorja pokriva. Opozoriti te moram, dragi moj, ako bi ne bil sam opazil, da sva tu na čisto drugej poti, kakor tje grede na Kalvarijo. Posebnosti ne bo nobenih, razun „zem- --$> It ljevida", ki ga bodeva skoraj ogledala v lopi 14 metrov visoki, kjer se blizo tudi »ščitnica" poleg »dvojčkov" in »opice" nahaja. Za temi vgledali bodemo pa kmalo stransko jamo, ki je z železnimi vrati zaprta. Pred »jamo nadvojvode Ivan a" smo. Tu notri se nahajajo jako lepe ter najčisteje ohranjene na- kapnine podzemskega obsežja Postojnske jame. Ker pot po tej jami še ni dobra in brez težave, ustop splošno ni dovoljen. Vendar pa si jo manjše družbe lahko ogledajo, ako se v ta namen pravočasno oglasijo pri jamski komisiji. Mimogrede ome¬ nim ti »gotsko lopo", »nizki prehod", »mali zastor". Stebrored. ter »črno" in »rudečo lopo", ki se kot znamenitosti v tej jami nahajajo. Toliko naj bo za danes dovolj. Sedaj pa dalje. Kakih 10 metrov dalje vidi se »turška sablja", eden najznamenitejih stalaktitov, kakeršnih ne najdeš nikjer več! Visi ti od stropa, ter je zgoraj o'2i m spodaj pa 0U3 m široka in primerno debela. Se kakih 15 metrov naprej nahaja se zopet stranski oddelek jame, v primerno enaki dolgosti »Ivanove jame", kteri je do sedaj brez imena. ..V tej jami se nahaja več zname¬ nitosti, vendar jo je le težavno pohoditi. Od tu čez kakih 20 m dospeli bodemo na »ribji trg", kjer bodemo videli kapnike podobne »plošč n a tim ribam" —$• 42 <$— »morskim rakom", nedaleč od tam pa »zlatega runa" »spe¬ čega leva" in »veliki slap"; dalje dospemo v »jahališče", v jami kakih 10 m visoki, ktere levo steno krasi svetovno znano »zagrinjalo". Dolgo je kake 3 metre, debelo 8 milimetrov in od stene odmaknjeno skoraj jeden meter. Kakor je dolgo in široko, je vse prozorno, tvarina njegova fino bela, gube de¬ lajo se tako same ob sebi, da bi jih največji umetnik ne mogel lepše vravnati. Obrobljen je zastor s pasom rujavo-rudeče-riža- stim, m cm širokim, čegar barve brez sledu druga v drugo pre¬ hajajo, kakor pri mavrici. »Zagrinjalo" je brez ugovora največji čudotvor narave v Postojnski jami in lesk, ki je razlit po njem od vrha do tal, očara izvestno vsacega, kdor ga je videl. Človek bi skoraj ne verjel, da je kaj takega v naravi sploh mo¬ goče in vendar je res! Kaj tako do¬ vršenega, tako finega in krasnega ne dobiš nikjer več, ko bi je tudi z lučjo iskal po celem svetu! »Zagrinjalu" nasproti sta »kur¬ nik" in »slamnata streha", in ne nedaleč od njiju pa »top", bel pre¬ cej visok steber, ki se lepo sveti in ima jako zvoneč glas. Na okoli ob- seza kakih 6 m. Jako zanimiva je tudi rudečkasta kamenita skorja, „ru- deče morje" imenovana, blizo kte- rega rastete »velika" in »mala cipresa", dvigajoč se med strmim belosivim skalovjem. Par korakov od tukaj visi od stropa jako lepo nagubančeno, prozorno, belkasto, divno obrobljeno »kodranje" (jabots), kjer so gube zopet tako umetno in ob jednem tako naravno nastale, da bi jih noben tapetnik ne bil mogel lepše ubrati. Od kodranja pripeljemo se do najmočneje pokončne kapnine v Postojnski jami, ki meri 19 m na okoli in ima 6.3 m premerja, visoka je pa 5 m. Tukaj, dragi moj, zopet lahko po¬ misliš, kedaj da je oddala prva kapljica svojo tvarino za to velikansko kepo. Se 28 m in zopet smo pri »grobu", kjer smo se pred nekaj časom jamske čudotvore ogledavajoč na levo spustili iz Zagrinjalo. — 43 — Ferdinandove v Franc Josipovo jamo. Novega od tu naprej ne bo nič več, kajti vže smo na poti iz jami venkaj. Dobri dve uri potikali smo se okoli in občudovali lepoto in urno- tvorje božje roke. Res smo trudni, pa tudi vrlo zadovoljni. Kar smo videli, vredno je, da si vsak sam na lastne oči ogleda. Zal ne bo nikomur niti za čas, niti za denar, kajti še jednoč ponavljamo z dobro vestjo, da je ni več jame na božjem svetu, ki bi se mogla v vsacem oziru z našo kosati, kaj še le pre¬ kositi jo. Večinoma vodijo po drugih takih jamah gori in doli ozke, temne, nevarne steze; voda dostikrat kar s curkoma od stropa lije in popotnikom se je treba za roke skupaj držati, da kteri ne ponesreči. Vsega tega v naši jami ni! Tu je vse gladko, vse lepo vravnano, vse svitlo, kot beli dan in nevarni kraji so dobro zavarovani. Zrak je sicer res nekoliko hladan (8° R.), pa se nam vendar prileže ob hudi zunanji poletni vročini, kamor bodemo skoraj dospeli. Rekli smo že, da imajo tudi drugod po svetu podzemske kapniške jame, takih pa, kakor je naša, nikjer ne! Večje jame se pač še najdejo, lepših pa ni nikjer. V Ameriki nahaja se v državi Kentuki »Mamutova jama", ki meri več nego 18 ki¬ lometrov in je v resnici tudi lepa, toda naše ne doseza. Ogri imajo pri Rimi-Szombat jamo „Baradia", ki je dolga 5800 m. Na Moravskem pri Blanskem imajo jamo »Macoha", ki pa ni druzega, kakor globoka dolina 123 m dolga, 134 m globoka in 50 m široka. Na dnu te jame teče potok Punkava. Tudi naša sosednja Stajarska ima v svojem gorenjem delu pri Frauen- mauer blizo Eisenerza podzemsko jamo 3790 ni dolgo, ktera se razteza pod celo goro. Pravijo, da ni napačna, ali z našo je niti od daleč ni primerjati. Kdor želi toraj za male denarje kaj v resnici lepega, ve¬ ličastnega videti, pripelje naj se, kedar mu bode čas najbolje pripuščal, semkaj v Postojno. Dobro bi bilo, ko bi si v to vsaj najmanj jeden celi dan odločil, da si jamo in okolico našo z vso njeno zanimivostjo, o kteri bodemo kasneje še govorili, prav dobro ogleda. Tudi, kedor je že tukaj bil, naj zopet pride, kajti novega bode pri nas čedalje več. Za to bode nam¬ reč skrbelo društvo „ Anthron", ki se je pri nas v ta namen vstanovilo, da preiskuje podzefpski svet v Postojnski okolici in tako pot gladi bodočim znanstvenim preiskavam pod zemljo. ^,xfx _f_ xf .xfx._f_.xfx. f_ xfx. f xtx._f f_xf>_+_,xfx _+_f_ xfx L x+x + xfx, 1 xfx,j/ ^v;v;'vix-;-viv;'>i>'T v i v T v KT v + x 'TT v i >, T , -» , i v 'T v i^'T v + x 'T v i x "i r * , ^'r ;? i^V IX. Lepi sprehodi in izleti po okolici, — ••>0'0-o:-— a) Krajši sprehodi. * 1. Na Sovič k razvalinam Postojnskega gradil (1 uro). 2. V Postojnsko jamo ("3 ure). 3. V Jamo pri Velikem Otoku (2 uri). 4. Peš k „Pivški jami* in „Crni jami“ t 4 ure). 5. Peš 5 ur, z vozom 4 ure, k gradu „ Predjama*. P) Daljši izleti. 1. Na Nanos (dan hoda). 2. Na Javornik (9 ur). 3. Z vozom k naravnemu mostu pri S kočijami in k jamam kneza Windiscligratza pri Ilaasbergu. Nazaj čez Haasberg, Pla¬ nino, kjer se lahko ogleda jama pri malem gradu v Planini (8 — 10 ur.) 4. Druga vožnja v Planino in Laze (celi dan) na ogled „Pod stenami*, „Mrzle“ in „Vranje jame*, kakor tudi „Skednjence“. Popoludne peš na vrh Ilaasberga (prav zložno v treh urah, jako lep razgled). 5. Z vozom v (Jčrkuico na ogled ondašnjega jezera in jame Karlovce (7 ur). G. Z vozom ali pa po železnici na ogled c, kr. dvornega ko- bilišča v Prestranek (3 ure). 7. Z vozom v Idrijo na ogled c, kr. rudnika za živo srebro in ciuober (celi dan). Dostavljen čas velja za tje in nazaj, -"•$> 45 -Tama pri Velikemu Otoku. (Stranski oddelek Postojnske jame) Pod mostom, ki veže nad Pivko Otoško cesto z ono iz Postojne v Postojnsko jamo, zija goltanec, ki nenasičen požira reko Pivko, kakor je na pridani podobi videti. ('Glej sliko na strani 14.) V ,.veliki dvorani" videli smo jo po dnu njenem dalje hiteti in slišali smo jo na lastna ušesa zmagonosno in skriv¬ nostno dalje vrščati v podzemsko kraljestvo svoje, do sedaj nam še tako malo poznano. Vže leta 1850 podal se je preiskovalec podzemskih jam, Schmidi s svojim sinom v čolnu po reki Pivki nad 580 m daleč pod zemljo. Če tudi tedaj ni odkril nič zna¬ menitega, je vendar s tisto svojo vožnjo potrdil svoje domne¬ vanje, kakor se v nastopnem njegovem popisu o dotični vožnji bere: »Vožnje je bilo konec pri večji globeli, ki ima kakih 12 m v premerji. Strop v jami je namreč ondi tako nizko nad vodo, da niti s čolnom ni bilo mogoče skozi duplino, tudi ne, če bi se človek vlegel vanj. Ondi je plavalo veliko čokov, tramovja in drugih obrezkov lesenine, po vodi tjekaj zanesene. 11 ~ 3 > 40 <£-~ Schmidi piše dalje: »Smer reki je v obče severna in se bo reka sama na svojem daljšem teku jako približala skrajnima toč¬ kama „basinu“ in »tartani" v gorenji suhi jami. Zveza ome¬ njenega basina, ki ni druzega nego z vodo napolnjena globel, z reko je brez dvoma, kajti v globeli voda vselej prekipi, kedar je na Pivki povodenj, in preplavi ves konečni del jame v »tar¬ tani". Voditelj Čič pravil mi je leta 1852 v Postojni, da se je on s čolnom tudi že prav tako daleč po Pivki pod zemljo pe¬ ljal, kakor je bilo meni mogoče prodreti. Nad tisto večjo glo- beljo pa, kjer sem jaz obstal, opazil je on v steni luknjo, skozi ktero se je splazil, nakar je na drugi strani zopet velik in pro¬ storen kanal našel. Sam se o tej trditvi nisem mogel nikdar prepričati, ker mi voda ni bila nikdar zadosti ugodna." Leta 1890 posrečilo se je res nekterim pogumnim jamo- plaznikom Postojnskim prodreti do označenega mesta. Deloma v čolnu, deloma ob skalnem bregu reke Pivke pomagali so si dalje ob reki, ter so potrdili podzemsko zvezo Po¬ stojnske jame z ono do tega časa napačno za sa¬ mostojno smatrano Otoško jamo, ktera se je leta i88q odkrila. Obiskovalcem jame načrtali smo to pot le zaradi njene izrednosti in čudnega slučaja, po kterem so ji prišli na sled. Uhod varijo je pa redno napravljen, kakor se to spodobi, iz površja zemlje. Pot tjekaj te pelje od mostu blizo uhoda v Postojnsko jamo naravnost na Veliki Otok. Blizo cerkve prične se steza na desni po hribu navzgor, Tu gori kakih 20 minut idoč, pri¬ šel bodeš do uhoda v jamo, kjer bodeš našel lepo vrejene poti, krasne nakapnine, zdrav zrak in prijetno temperaturo v pod¬ zemskih prostorih. Najzanimiveji in ob jednem najdivneji oddelek v tej jami je precej visoka terasa, ki se »b el ve d er e" imenuje; od tri slišiš pod taboj v globočini vrščati vodo. Reka Pivka je in tu je kraj, kamor so dospeli Postojnski turisti po njej pod zemljo in dokazali zvezo ter skupnost jam. Od tu na dalje je sicer še nekaj časa mogoče po njej prodirati, vendar je pot jako grozna. Iz »belvederja“ treba je zopet po tisti poti nazaj, ki nas je vodila notri. Tri četrti ure zadostuje popolnoma, da si to jamo do do¬ brega ogledamo. 4 ? <&-* „črna u in „Pivška jama 41 pri Postojni. Kdor ima nekaj dni časa na razpolago in ga hoče za ogled naše okolice porabiti, naj si tako-le uravna. Potreboval bode namreč za prvo pešpot 4 ure, od kterih bode porabil 3 za hojo, četrto pa za ogledavanje. Tudi je treba vodnika, kte- remu je povsod vse dobro znano. Pot, na ktero se podaš, pelje te iz začetka ob rebri So¬ vičevi proti zapadu, dalje nad Postojnsko jamo vedno proti severu. Na jugu dviguje se 1300 m visoki Nanos proti nebu. Pot je skoraj povsod ravna, toda kamenita, kakor vsa naravna kraška pota. Grmičevje obdaja jo ob obeh straneh, dokler nas ne privede v temnozeleno jelovino. V sredi te jelovine prišel bodeš do uhoda v Črno jamo, ki je posebno sloveča zaradi dveh slepih čudakov, ki se v njej nahajata. Prvi je jamski hrošec brez oči, drugi pa občeznana »človeška ribica" (Proteus anguineus). Nedaleč od tukaj, prav ob poti, našel bodeš grozen pre¬ pad »Ruglovka", kamor zaradi strmih in skoraj da navpičnih sten njegovih niti lezti ne moreš; tudi od druge strani mu ne moreš do živega. Odrinimo toraj dalje, saj smo že skoraj pri »Pivški jami", ki nam tudi grozno pošastno nasproti zeva. Spodaj pod nami, v globočini 64 m, vrši naša stara znanka reka Pivka. Od severne strani vodi te vanjo tu pa tam s stop- njicami zboljšana pot do mesta, kjer se gre, kakor po lestvici. Vže nad to lestvico možno je opazovati podzemsko reko. Prizor je velikansk, zlasti ako se ozremo od spodaj gori proti be¬ lemu dnevu. Podzemski tok reke Pivke preiskaval je tukaj leta 1885 raziskovatelj jam c. kr. vladni svetnik Frančišek Kr a us jako natančno. Iz teh preiskavanj sledeče študije in posledice so do¬ kazale na podlagi občrta podzemskega toka njenega, kakor sta ga načrtala gg. Szombathv in Putick, da je mogoče reko Pivko pod zemljo na daljavo 770 m med Postojno in Planino zasledovati, ne da bi bilo treba kake ovire razstreljavati ali druge nedostatnosti odpravljati. Nazaj grede ne pozabi od »Črne jame" proti »Jerša- novim dolinam" obrniti'" se, kjer te čaka precej zložneja pot, ki te bo od severne strani v Postojno pripeljala. 48 Predjamski grad. ~ 4 > 49 <$— Predjamski grad. Glede romantike zavzema pač Predjamski grad med vsemi gradovi našega cesarstva, rekli bi, skoraj da prvo mesto. Saj ga skoraj ni človeka na Slovenskem, da bi ne vedel kolikor toliko o silnem vitezu »Erazmu iz Jame", ter o njegovem gradu, iz kterega so bili napeljani hodniki skozi gore in potem čez Nanos v Vipavsko dolino. Kljubu temu pa, menim, da ga ni kmalu gradu na svetli, da bi se popotni svet tako malo brigal zanj, kakor prav za Predjamski grad. Vzrok smo v prvi vrsti pač sami, ker se nam do sedaj niti ljubilo ni radovednega ptujca nanj opozarjati. To bi bilo vendar nekoliko preveč, da bi mi od njega pričakovali vprašanja: „Kaj pa je še znamenitega pri Vasi" Sami moramo tu napraviti prvi, drugi in tretji korak, potem vbirali jih bodo naši gostje tudi za nami. Predjamski grad toraj vredno je videti vsakemu, kdor je le količkaj sam svoj gospod, da namreč lahko razpolaga čez svoj čas. Pot tjekaj pelje dvojna. Prva za pešce vleče se pol¬ tretjo uro čez Veliki Otok, Zagon in Pristavo, druga — če se hočeš peljati — po Tržaški cesti do Dilc in od til ob ob¬ činski cesti v Landol in Predjamo. Koder pojdeš, povsod bo prijetno, kajti po obeh straneh popelje te pot skozi travnike, pašnike in les in tii bodeš imel priliko spoznati razliko med vegetacijo, ki raste na apnencu in ono na peščeniku. Skalni grad Predjamski vgledaš pa še le, ko mu takorekoč pred nos prideš. Tu se ti odpre razgled na velikansko skalno duplino, iz ktere se dviguje trden grad. Razgled od tu je prav tako zanimiv, kakor zgodovinski spominki na sredni vek, ki se tega gradu oklepajo. Grad je dandanes lastnina kneza Windischgratza, kakor sta tudi njegova lastnina Logatec in Haasberg. Vže leta 1580 dal je pozidati tedanji gospodar grof Kobencelj na razvalinah starega gradil novi, sedanji grad. Jako živo priporočamo vsem rojakom, tako bližnjim kakor tudi oddaljenim, Predjamski g;;ad ogledati si. Poživili bodo si s tem mladostne spomine, kedar so z neko nestrpnostjo prebirali »Erazma iz Jame", učvrstili pa tudi svoje zgodovinsko in zemljepisno znanje. 4 ■ s ~& 50 O" Kdor je pa trden v nogah, vreži jo peš iz Postojne čez Veliki Otok in Zagon na Predjamo, ter završi partijo s tem, da se podaš na Nanos, od koder te bo pozdravljalo sinje morje adrijansko, in pa tožno Istro videl bodeš ležati proti jugu. ->• • Planina in grad Haasberg. Nekako 8 km severno od Postojne ob cesti, ki pelje iz Trsta v Ljubljano, razprostira se prijazni trg Planina. Do leta 1857 cve telo je th blagostanje v obilni meri, kajti tovorniki, ki so prevaževali blago po veliki cesti, dajali so Planincem obil¬ nega zaslužka, kterega jim je železnica, leta 1857 čez Rakek speljana, vzela. Dandanes je Planina le še na svojo lepo in pri¬ jetno lego, na zdravi zrak, dobro vodo in na zelene gore, ki jo od vseh strani obdajajo, ponosna. Te priporočljive prednosti privedle so ji tudi vže mnogo stalnih ptujcev v poletni vročini, ki se hodijo iz Trsta, Reke, Pulja in Gorice semkaj hladit. Pre¬ bivalcev ima 1230 prav prijaznih in postrežljivih ljudij, in nekaj dobrih, še iz starih časov semkaj segajočih gostiln, ki na vso moč skrbe za dobro postrežbo gostov. Promet oskrbljujeta c. kr. poštni urad in pa prometni urad južne železnice na Rakeku. Planina ima dve vštrično speljani cesti. Stareja je spodnja cesta, koder je bila tudi v starih časih napravljena; žal da v jeseni, kedar jo Unec preplavi, ni zanesljiva in za rabo. Vsled te ne- dostatnosti treba je bilo nove ceste in potegnili so jo vštrično s staro, le precej više. Trg je skoraj pol ure dolg in se deli v Gorenjo in Dolenjo Planino, ima dve cerkvi, jedno ka¬ pelo in veliko prav ličnih hiš. Nad Planino, nahaja se romar¬ ska cerkev Matere božje (Planinska gora). Okrajna cesta iz Planine na Rakek speljana je povprečno čez dolino na drugo sleme. Čez reko Unec spenja se kamenit most s tremi predori. Na levo zasuče se cesta proti Rakeku, ona na desno pripelje te k gradu Haasberg, ki je zbog svoje krasne lege prava krasota za to dolino. Glavno pročelje gradu obrnjeno je proti jugu, kjer je tudi vse vravnano za sprejem voz in pešcev. V malem medvedjeku za gradom vjetih je več bi 4 * Unčev izvor iz Planinske jame. 52 <$-v mladičev medvedov, tega na Javorniku še vedno živečega, če tudi vže jako redkega kosmatina. Po parku za veliko divjačino, takoj poleg grada iz novega prirejenem, spreletava se skoko- nogi jelen s košuto, za kterima veselo peketajo dični mladiči. Grad Haasberg, sedaj lastnina kneza Hugo n a Win- dischgratza, služi knežji družini za letovišče. Trudavredna, ker krasna je pot skozi gojzd do razvalin nekdanjega gradil Haasberg, ki ga je porušil potres dne 26. marca 1511, ter ž njim vred vničil tudi gradove Turjak, Polhov Gradec, deželni dvorec v Ljubljani itd. Iz te višave vidiš v daljavi juliške in kamniške planine ter Cerkniško jezero. — a — Planinska jama. Na skrajnem jugu Planinske kotlanje brez pravega uhoda in izhoda stoji še dandanes zgodovinsko pomenljiv, kakor tudi romantično postavljen stolp - stražnik nekdanjega gradil, „mali grad" imenovan. Le-ta grad je bil svoje dni lastnina Tržaškega mestnega glavarja barona Ravbarja, ki se je bil tu vtaboril s svojimi četami tedaj vže javni pravici zapalega Erazma iz Jame zasledovajoč. Leta 1484 ga je res zasledil in vničil. Ako hočeš vživati tukaj zares velikansko lep prizor, zavij se v Zgornji Planini pri poslednji hiši iz velike ceste na stran in jako zložna pot popelje te okoli razvaline do Obrezove žage, pri kteri se podaš čez speljane rake in takoj se boš na lastne oči prepričal, kaka je divja romantika v teh krajih. Pred uho- dom v Planinsko jamo stojiš, za kterim zija 70 m globoka du¬ plina. Pred jamo ima Planinsko strelstvo društvo svoje strelišče. Ta uhod po najnovejših preiskavah c. kr. pristava gojznega nad¬ zorstva g. Puticka ni druzega nego skupno ustje reke Pivke od zapadne in podzemskega odtoka iz Cerkniškega jezera od izhodne strani, ktera oba se kakih 350 m pred tem uhodom pod zemlj-o združita in združena pod imenom Unec na dan tečeta. Drug odtok Cerkniškega jezera hiti na beli dan iz raz¬ nih vrelcev v mlinski dolini. Po teh skrivnostnih, 6700 ?n dolgih podzemskih galerijah mogoča je ob desnem obrežji le kratka hoja. Kmalo se je treba —$> 53 N ; č manj kakor Planinska jama, zanimiva je tudi „Vra¬ nja jama" in vredna, da si jo ogledamo. Podajmo se ob stari cesti po zeleni dolini in najmimo si vodnika. Le-ta popelje nas najprvo k tehničnim napravam za odvajanje povodnji „Pod ste- ~-i/ i> 1 <£— nami". Od tu imamo še kake pol ure do zanimive jame same, v ktero nam je mogoče .85 m daleč prodreti in sc nam ta trud jako dobro izplača. Kedar je po Planinski kotlanji povodenj, stoji tudi v Vranji jami voda dostikrat meter visoko. Skocijanske jame v Haasberškili gojzdih* in veliki naravni most. Škocijanske jame spadajo pravo za pravo k podzemski skupini Cerkniškega jezera in njegovih odtokov, ter bi se mo¬ rali še le ondi ž njimi pečati. Kljubu temu zdi se nam umestneje tukaj omenjati jih, ker jih lahko obiščemo, ako se za celi dan iz Postojne v Planino odpeljemo, vožnja k Cerkniškemu jezeru zahtevala pa bi pol dneva sama za-se. Najprijetneje potovanje v Skocijan je iz Postojne z vozom skozi zelene Haasberške gojzde proti linču po izvrstni cesti. Kdor se tu vozi, se pač lahko prepriča, da so po tej prekrasni temnozeleni senčnati jelovini prav taka tla, kakor se nahajajo povsod južno od Postojne, kjer se je pred nekaj leti s pogoz¬ dovanjem pričelo, ter iz tega lahko sklepa, da se bode po- gojdovanje izvestno izborno obneslo. Razloček je le ta, da je po gojzdih nekaj več zemlje (prsti) kakor pa po novo obsaje- nem krasu, ker jo ondi visoka jelovina pred hudo burjo brani, kar se bo tudi na novo obsajenih delih od leta do leta vspeš- neje poznalo, čim večji bode nasad sam. Čez dobro uro vže smo pri velikem naravnem mostu. Med gostim grmovjem vidijo se razvaline nekdanje kapele sv. Kocijanu posvečene. Pod nami raztega se pred našimi očmi krasna dolina košenina, ktero zagraduje strma navpično odse¬ kana stena. Na nasprotni strani — za nami toraj — zeva gro¬ zen prepad in onostran njega velikansk goltanec, v kteri se večino leta,divji hudournik strmoglavi. Ako se pa natančneje ogledamo po tej krasni okolici, se bomo kmalo čudom pre¬ pričali, da smo stali na velikem skalnem oboku, na tako zvanem »naravnem mostu", po kterem je speljana lepa nova cesta. * Ne zameni jih s Skocijanom ob Keki pri Divači na Primorskem. Škocijanski veliki naravni most. — 5G •$— Ako si ta most iz doline ogledaš, prepričal se bodeš ta¬ koj, da je res kar smo ravnokar trdili. Visok je ta obok 19 m, globok 4'8 m', vsa skala pa meri 42 ?n na višavo in 52 m na širjavo. Potok, ki priteče po zeleni dolini košenini, imenuje se Rak in se strmoglavi v jamo ali goltanec onostran mostu. Ako ob vznožji desnega stebra pri mostu postojiš, slišal bodeš, kako voda v goltancu grgra. Ob poletni suši posuši se pa tudi Rak in tedaj je mogoče tudi pod mostom stikati. V jami sami ni kaj posebnega. Zanimivo je pač, da je iz jame venkaj skozi neko oknu podobno odprtino mogoče na površje priti. Potok Rak je del vode, ki v „mlinski dolini" pri Planini na beli dan hiti, to seveda zdatno pomnožen po podzemskih pritokih. V gorenji tok njegov oddaja vodo več vrelcev, o kte- rih seje dokazalo, da so odtoki Cerkniškega jezera. Cim dalje gremo ob potoku navzgor, tem bolje zožuje se dolina košenina, dokler je ni pred skalno duplino, ktera se glo¬ boko v goro vleče, popolnoma konec. Ako se po gojzdni cesti dalje pelješ, si kmalo na mestu, kjer je treba z voza doli. Krasni prizori čakajo te tukaj! Nad prepadom 55 m globokim vspenja se „mali naraven most", jako krasen in dičen skalen obok. Prepadov vseh skupaj je tu¬ kaj šest, drug skoraj poleg druzega. Nastali so, ker se je nad dotično duplino obok udrl, kar je vsekako živ dokaz, kako se še dandanes delajo kotline po Krasu. Po prvem teh prepadov je speljana cesta, ki te vodi k „VVindischgratzovim jamam", ki imajo razna po knežji družini posneta imena, kakor so: jama princezinje Kristijane, jama princezinje Aleksandrine, jama princa Ernesta. Po vseh teh so speljane lepe, gladke poti. Prva jama ima duri, ki se zaklepajo, vse druge so odprte. Jama princa Hugona drži skoraj 1000 m daleč proti Cerkniškemu jezeru. V njenem gorenjem delu možno je v njej le v čolnu dalje priti. Vrlo diven in romantičen je pogled od spodaj gori na „tnali naravni most". Vračamo se navadno po tistej poti, po kterej smo se pri¬ peljali semkaj, le s tem razločkom, da jo sedaj lahko vberemo preko Unca na Planino. 57 <$- Cerknica in znamenito jezero njeno. Kdor imaš časa na razpolago, ne zamudi podati se iz Postojne v Cerknico. Zamudil bodeš le jeden dan, videl in vžil pa, da se boš čudil. V Cerknico se lahko pelješ z vo¬ zom preko Unca, ali se deloma lahko tudi poslužiš železnice. V tem slučaji odpelješ se zjutraj z nagličem iz Postojne na Ra¬ kek, od koder te kedo z vozom v pol ure v Cerknico potegne. Vozovi na Rakeku so na pošti, nasproti kolodvora, vedno po ceni dobiti. Ob sedmih zvečer pripelje te brzovlak že zopet nazaj v Postojno. Cerknica je jako prijazen trg s 1480 prebivalci. Sredi trga stoji lepa vtaborjena cerkev, blizo trga pa prazgodovinsko selišče „gradišče", kjer so izkopali vže mnogo zanimivih starin. Ime trga je nastalo prej ko ne iz »cerkvica 11 , ktera se ondi vže iz sila davnih časov nahaja. Hiše so prijazne in čedne in vse kaže na imovitost gospodarjev. Gostiln je mnogo in so dobro preskrbljene za točno postrežbo zlasti opoludne. Največja Cerkniška znamenitost je pa ondašnje jezero, o kterem že Strabo piše: „Trajectus montis esta Tergesta, vico Carnico, srd Lacum Lugeum". Cerkniško jezero je jedna najznamenitejih naravnih pri- kaznij na Krasu. Podobno je povsem veliki a plitvi kotlini brez vhoda in izhoda, za ktero se na jugu gozdnati Javornik, na severni pa posekana Slivnica dvigujeta. Na izhodni in zapadni strani pridružuje sc več valovitih hribcev, kakor nasipi med je¬ zerom in sosednjimi dolinami. Pod temi naravnimi nasipi naha¬ jajo sc jezerski pritoki in odtoki. Podoba jezerska je jako nepra¬ vilna. Kedar je veliko vode, tedaj je blizo 4500 ha sveta pod vodo in znaša srednja globočina 3.6 m. Jezero samo na sebi ni, kakor so druga gorska jezera, kaka globoka z vodo napolnjena kotlina, temveč prav polagoma proti jugu nagnjena ravnina, po kterej se le nekaj požiralnikov in pa trije potoki nahajajo. Vsled tega pravo za pravo Cerkniko jezero ni druzega, kakor pre¬ plavljena ravnina, s ktere voda vsako leto zaradi prepičlega odtoka po svojih požiralnikih ne more pravočasno v kraj. Tla in obkrožno gorovje jezersko so kakor ves Kras apnenčaste in predirljive. Dotoki jezerski ..imajo svoje struge večinoma pod zemljo. Častno izjemo v tem oziru dela edini Cerkniški potok, ki ves čas do svojega izliva v jezero na površju teče. Nekteri teh podzemskih dotokov imajo še celo to lastnost, da 58 <&"• kedar samim vode zmanjka, jezeru tedaj za odtok služijo. Splošno se jezero odteka na severni strani po podzemskih rovih proti Planini, kjer voda v „mlinski dolini" zopet beli dan zagleda. Kedar je v jezeru veliko vode, stopi taista na severoza- padu celo do uhoda v „veliko Karlovco" in sosednjo »malo Karlovco", kamor se z velikim hruščem zgublja. Združuje se zopet ta voda v poprej omenjenem Skocijanskem goltancu, kjer preteče jame kneza Windischgratza in se pod zemljo proti Planini obrne. —$• 59 <&•— Takoj ko voda v Cerkniškem jezeru na navadno mero upade, razorje pridni kmetič jezerske obali ter jih obsejc. Na¬ vadno se mu letina jako dobro obnese. Se bolje splača se mu trud na jezerskih košeninah, žal, da so čestokrat tako odvisne od vremena. Le nekoliko več dežja naj pade, kakor ga je treba, in vničena je cela košnja! Lov na močvirne in povodne ptice že zdavnej ni več tako izdaten, kakor je bil, tem večji dobiček prinaša pa še dandanes, kedar voda zopet nastopi, lov na razne ribe in rake. za ustop v Postojnsko jamo. Razven tega je jama na binkoštni ponedeljek popoludne ob sijajni razsvitljavi proti ustopnini 2 kron na ogled. Od 15. aprila do 15. oktobra je jama vsaki dan ob uri dopoludne električno razsvitljena. Ustopnina znaša za osebo 5 kron. . ■ Razsvitljava ob ur i dopoludne od 15. aprila do 15. oktobra ravna se po številu obiskovalcev in se določi poleg električne razsvitljave za 1 do 10 oseb razsvitljava I. reda. Manj premožnim dovoljen je ogled jame brez vsake po¬ sebne razsvitljave ob spremstvu dveh vodnikov s svetilkama proti ustopnini 2 kron od osebe. Sploh pa je glede ogleda pomniti: 1. V jamo se gre lahko celo leto ob vsaki uri podnevu in ponoči, samo da se to poldrugo uro poprej napove. Raz¬ svitljava se lahko voli po lastni želji. 2. Od 15. aprila do 15. oktobra ni potreba ogleda pol¬ drugo uro poprej napovedati. 3. Napovedi sprejema jamski blagajnik v svoji pisarni; on sprejme tudi ustopnino in preskrbi vse za ogled potrebno. Račun, ki ga blagajnik da, pokaže naj se na zahtevanje jam¬ skim nadzornim organom. 4. P. n. ogledniki jame prosijo se, da ali sami vpišejo, ali pa vpisati dajo svoje imena v spominsko knjigo, ki je v ta namen pri blagajniku razpoložena. 5. V jami se posamičnim članom družeb svetuje ne naprej hiteti, kakor tudi ne zaostajati, temveč vedno skupaj ostati, sicer bi se lahko zgodilo, da se redno razsvitljavanje na škodo do- tične družbe ovira. 6. Vsak ogled jame traja nekako dve uri. Kdor bi želel več časa ondi muditi se, treba to naznaniti blagajniku pravo¬ časno, da ta oskrbi za daljši čas potrebno razsvitljavo. 7. Jama je dolga 40G1 m\ 2561 m od teh se lahko pelješ po železnici. Za vsako vožnjo bodi si tje ali nazaj plača oseba po 1 krono. 8. Kdor bi se dal po jami v stolu nalašč za to priprav¬ ljenem nositi, plača 12'kron stalne takse. 9. Plamenice, bengalski ogenj in druge kadeče se stvari v jami prižigati, ni dovoljeno. 10. Strogo je prepovedano po jami kamenje krušiti. Pre¬ stopniki se bodo kaznovali po kazenski postavi. 62 11. Razun pristojbin določenih po tarifi ne treba nobene reči plačati. Zlasti je jamskim služnikom strogo prepovedano občinstvo na darila spominjati, bodi si z besedo, znamenji ali na kakorsen koli način. 12. Otroci, ki niso še 10 let stari, so ob spremstvu odra- ščenih ustopnine prosti. 13. Razven navadnih hodnikov, koder je pot dobra in gladka, lahko je ogledati tudi nekaj novo odkritih stranskih jam. Brez nevarnosti podajo se tjekaj le ljudje, ki so trdni v nogah. Pristojbine za take oglede izračunjajo se po potrebi. Jamska komisija v Postojni. 4 'Zj j$L O ' n , Stran Predgovor k pomnoženi izdaji. " . •’ I. Postojna in njena okolica.7 II. Zgodovina Postojnske jame.12 III. Stara jama.H IV. Ferdinandova jama.22 V. Franc Josipova in Elizabetina jama.28 Vi. Jama cesarice Marije Ane .34 VII, Gora Kalvarija ... 36 VIII. Ostali del Ferdinandove jame.40 IX. Lepi sprehodi in izleti po okolici.44 Jama pri Velikemu Otoku . ..45 „črna“ in „Pivška jama“ pri Postojni.47 Predjamski grad.49 Planina in grad Haasberg .SO Planinska jama ...... 52 Skocijanske jame vHaasberških gojzdih in veliki naravni most 54 Cerknica in znamenito jezero njeno . 57 Cenik za ustop v Postojnsko jamo.50 • V *TXXX ... • v.w;^n: ’ ’ , %; X^:XxXoX M k:' X k !,, ■;v. ' ' %iW. - .-*7 ■ o '■ ■)(i’ik ’ , - '•• •■■ ■. •; .,rVi'-.:'-v ,j v j>.Y ■> .. yX:.:j"XXX X-X: " i*." j* ■ A.' ; v-, ^ 4'-' ■•' / - '' j/ 1 ' * ' V ;. Y !'■ ■' :;.' * 'Y v V' , X- ., ' v ■, .V: ^ ■■■>£;■. ' v. - I podpisani priporoča slavnemu 2 stvu svoje dobro izdelane i. občin (po naravi posnete) v raznih oblikah (vizit, kabinet, kvant), kakor tudi stereoskopne podobe. Pri njem se dobijo tudi fotografije jame pri Otoku in Postojnske okolice, nadalje slike Skocijanskega naravnega mosta, Cerk¬ niškega jezera, Planine in Haasberga, Ja¬ me pod Malim gradom v Planini, Vranje jame, Pivke jame in Črne jame. K obilni naročitvi se uljudno priporoča fotograf v Postojni,