etw. s.
SLOVENEC, dne 8. januarja 19281
Btran BL
pevce, fin bo ob elovoBnem praznovanju sedemdesetletnice zbran Številen in dobro iz-vežban pevski zbor. 1'rvu vaja bo v nedeljo dne 4. t. m. ob 11. uri v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica St. 12.
Kalehetekl sestanek v Kranju bo v sredo, dne 7. januarja ob 13. url.
Dečji ln materinski dom kraljice Marijo v Ljnhljani priredi v pondcljok, dno 2. marca 1925 v dvorani hotela »Union« slavnostni koncert v korist drufitva, kar naj blagovolijo druge korporacijo z ozirom na dobrodelne evrlie gorenje prireditve vpoStevati.
Seja JZSS ве vrSi v četrtek dne 8. Januarja 1025 in ne kakor ubičajno v pondeljek.
Fllharmonltnu družba v Ljubljani vljudno prosi v bo abo;ie:ito lanskih abonma koncertov, da uemudoiua pošljejo svoje prijavo za abonma letošnjih petih koncertov, koji prvi ko vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. ln pri katerem nastopi odlična hrvatska operna in koncertna pevka gospa Mnja STROZZI. Prijave na sedeže sprejema Matična knjigarna odnoano tudi pisarna Glasbene Matice. Cena sedežev za vseh pet nbonma koncertov, ki ho pa plačnje lahko tudi v treh obrokih, Jo 100, 120, 90. 75, 60 ali SO Din.
Občni ibor »Društva za raziskavanje podzemskih jam« se vrši v sredo, dne 7. januarja, ob 17. uri v zoološkem institutu (Univerza, L nadstropje). Na dnevnem redu jo izpreniem-ba pravil. Odbor.
Upravni odbor ofirlrsltega doma v Ljubljani priredi v proslavo rojstnega dne Nj. V. kraljice dne 9. januarja 1925 svečan koncert v veliki dvoruni hotela »Union«. Začetek ob 20.30. — Obleka za gospodo črna. Na ta koncert vabi Upravni odbor oficirskega doma tem potom vse gg. olicirje v rezervi, ostavki in v pokoju z rodbino. Numerirane vstopnice za ta koncert se bodo izdale imenovanim oficirjem brezplačno dno G., 7. in 8. januarja 1926, vsakikrat od 14.—Д7. ure v čakalnici hotela »Union«.
Misijonska razstava v Rimu.
(Izvirno poročilo »Slovencu' .)
Rim, 21. dccembra 1921.
Ko je sv. o?e Pij XI. prvikrat napova-dcl sveto leto, jo obenem izrekel lepo mi-eol, da se ta prilika poveliča s pn o misijonski razstavo.
To jo bila popolna novcet, kajti vnttfan dos'ej sploh ni prirejal razstav, ako izvzamemo r.eko vrste darov, ki so bili pok'.o-вјеа' Leonu XIII. L 1888. povodom Б0-letnice njegovega mašnistva in slično razstavo pred 70 leti za Pija IX. Posamezni redi in kongrogaclje so tod in tam prirejali svoje misijoaske razstave, ki so pa obsegale ve-činomi le darove za misijone, n. pr. zložljive <1 ta rjo, cerkveno opravo itd. Prave ffdsi jonske razstave, ki bi podajale sliko o življeniu, delu in razmerah v misijonih, pa sploh i) ni bilo. To je prva in popolna misijonska razstava.
Razstava je nameščena na vatikanskih vrtovih, kjer so v ta namen zgradili dvajset paviljonov. Njihova enostavnost popolnoma odgovarja svoji svrlti: niso zgrajeni zato, da pokaiejo sposobnost arhitekta in izpopolnijo notranjo praznino, marveč da sprejmejo in pokažejo kolonijalno življenje katoliške cerkve. Pokriti so z eternitom, kar kaže njihovo začasnost. Vsega zavzemajo prostor nad 65U0 m'. Vendar celotni stroški za zgradbo paviljonov, prevoz blaga, misijonarjev, čuvajev, stroški za gasilce itd. za vee čas razstavo, ki ostane odprta preko celega leta 1925, ne bodo znašali nad 10 milijonov lir. Dobro je včeraj pripomnil neki časnikarski kolega, c!a more biti ta proračun za zgled no samo italijanskim svetovnim razstavam, ampak sploh celega sveta. Odvrnil sem: »Kaj takega eo drugod no more doseči; kajti vnema za čast božjo in ljubezen do cerkve nagibljete k junaškemu delu, a razen tega so tu ne — krade.«
Razstavna komisija je v glavnem so-stavljena od kongregaeije »Propaganda fi-dec in zastopnikov posameznih redov, kon-gregacij in Misijonskega društvo. Vsi brez izjeme so neumorno delali in vsak si je prizadeval, da čim popolnejšo pokaže misijonsko delo ln razmere svojih Članov. Razstave se udeležuje 470 misijonov. Ni Čuda, da Je za kongregacijo »De propaganda fide« to v največji meri dosegel frančiškanski red, ker je to najstarejši misijonski red, ima največ misijonskih članov, je misijonsko najbolj razširjen ter ima v svoji osftrbi važnejše misijonske predele. Ako prištejemo k temu še misijonski oddelek oo. knpucinov in konventualcev, vidimo ogromno misijonsko delo sinov sv. Frančiška Asiškega, ki je s svojim obiskom pri sullnnu in s pošiljanjem bratov v Maroko pokazal svoje,та misijoneVo-apostolskepa duha. Mojega miši jen ia so tudi drugi kolegi, knkor n. pr. oni od »Tribuno«, »Monda«, »Oiornale d' ItaKa«, »Mesnncera« in drugi.
Za celokupnim frančiškanskim redom to najvažnejši jezuitski (Indija) in salezi-j.nski.
Včeraj smo bili pozvani na misijonsko razstavo vsi rimski časnikarji ln poročevalci Italijan, in inozemskih listov (od jugo-
slovanskih Je bil zastopan samo »Slovenec«). Kljub stroUovnjaškemu vodstvu po razstavi za danes no bom podajal podrobnosti. To bom storil naknadno s slikami i kak' nedeljski prilogi »Ilustriranega Slovenca«. Za danes samo par besed na splošno.
Razstava se deli v dva dela: anolitičnl (obširnejši) in sintetični (važnejši)). Le-ta nam podaja zgodovino misijonov, misijonske mučenco, etnološki muzej, geografske karto (večinoma plastične), misijonsko knjižnico, troplčne bolezni (medicinski oddelek), življenje, delo, razmere, umetnost, običaje v posameznih misijonih.
Danes zjutraj jo sv. oče Pij XT. slovesno otvoril prvo misijonsko razstavo v navzočnosti celokupnega diplomatičnega zbora in zastopnikov razstavljavcev ter drugih povobliencev. V veliki razstavni dvorani je imel govor kardinal Van Roseum, pre-fekt sv. kongregaclje »De Propaganda fide?, nakar je sv. oče kratko odgovoril in si z drugimi povabljenci ogledal celo razstavo. Vsak je onescl z razstave najboljši vtis in se bo enako godilo vsem obiskovalcem. Nedvomno bo marsikak brezverec a!| dru-goverec ganjen nad sliko požrtvovalnega Živi'enja katoliške cerkve, ki sama po sebi ne bi mogla vstrajoti, ako ne bi Imela posebno pomoči od božjo Previdnosti; prišal bo do sklepa: »Ubi Petrus, ibi ecclesia« po Zveličarjevi brsedi: >Spoznol| jih boste po njihovih sadovih,* to je: papež, rimski Škof ln naslednik sv. Petra, je glava Jezusove cerkve, ki je ena, sveta, katoliška, apostolska.
Ko smo ogledovali palestinski oddelek, ki je izključno rezerviran frančiS.anom, mi jo rekel kolera liberalnega »Giornale d'Itn-lia«: »Naj pridejo gospodje od Zveze narodov iz Geneve semkaj in prouče tole, pa bodo spoznali, kako nezmieelno je delo za sioniziranje Palestine.«
Dr. Joža Gloaar:
Uskoške naselbine na Slovenskem.
Kot 30. knjiga »Srpskega etnografskega zbornika-, ki ga izdaja »Srpska kraljev-skn akademija«, ln kot 18. knjiga njegovega L oddelka »Naselja I poreklo stanov-n IA Iva«, je izšla obširna monografija sUskoćko seobo l slovenske pokrajine«, ki jo jo napisal uaS znani zgodovinar dr. Josip I Mal. Nekako petdeset let bo od tega, kar sta s tem problemom začela pečati groškl vseučiliškl ргоГозог Bt der ni aim in naš Davorin Trstenjak. K tej petdesetletnici smo — po rninih drobcih in nouspelih po-sknsth — dobili sedaj obširno in znanstveno utemeljeno monografijo o tem predmetu.
O cilja ln metodi svojega raziskovanja nas avtor Informira v obširnem prodgovom. Oziral se jo rame na ona pre--cljevanjn, ki so v knkoršnlkoli zvezi s slovenskimi pokrajinami, naj so že potem begunci Iz turškega earstva dobili v njih pribežališče in novo bivališče, ali pn da jo uprava teh pokrajin na ta ali oni način sodelovala, pomagala aH bila sploh v kakšni zvezi s temi selitvami. Ti begunci, nastanjeni v sredi slovenskega ozemlja ali pa na njegovih robovih, so s svojim narodnim Življenjem, ч svojimi navadami, jezikovnimi, socijalnlml ln gospodarskimi značilnostmi znatno vplivali na svojo okolico in ona na njih: ta vzajemni vpliv novega in starega prebivalstva se kaüe tndi na literarnem polju: snj vidimo, da so bai Uskoki bili odlični sotrud-niki pri ustvarjanju naše protestantsko književnosti. Tnko se jo vršila počasna, mirna In neopažona pe- etrnrija jugovzhodnega e'.e-monta dinarske migracijsko strujo ln njenih lastnosti med sovorozapadno, kar se nI omejevalo samo na najnižje sloje nnrola; tndi obmejno plemstvo se vedno bolj se'1 proti meji Hrvaške in prihaja pod tuji vpliv. Posamezniki ho seveda prodrli da'eč od meje v globoko slovensko znlodje, kjer ло dobili nova posestva ali pa stopili v važne politične, predvsem v vojaško službe, ki so jlin jih deželni stanovi ln vladarji Je zaradi tegn radi podeljevali, ker so spoznali posebno metodo turškega bojevanja. Omenijo so lahko rodbine Lenkovičev, JurlSičov, Blaga-jev, Zrinjsklh, Frankopanov, Kobaslčev, Gu-Sičev, Gregorljnničev in drugih. Ker se je v tej dobi zarndl verskopolltičnlh »porov Izselilo mnogo nemškega. protestantskega plemstva Iz slovenskih krajev, opažamo na druei strani, kako se na Slovensko seli cela VTsta katoliškega romnnskega p'omstva: Attemsl, Barbl, dodelil, Copponl. Coroni-ni i. t. d.
Z zgodovino teh selitev se Je prvi začel ukvarjati Blt'ermnnn, toda njegova raziskovanja so glede uporabe arhlvnlnega grndivn jako enostranska in omejena ter se nanašajo v prvi vrsti na zunanjepolitične vzroke teh selitev, posebno v času druge tretjine 16. stoletja. Zato je bilo vse vprn*anje treba postaviti na SlrSo podlogo. Bilo je treba preiskati vse arhlvo, v katerih je bilo mogoče pričakovati gradiva o tem predmetu, oh enem pa je bilo treba izrabiti vse Sterilne, na novo izdelan« vire, ki lahko s te aH ono strani pojasnijo nskosko prašnnje.
Toda ne samo glede gradiva, ampak tndi č«*ovno jo bilo treba Bldermanov po-
skus razlili ti za poznejši dve stoletji, toda tudi atvaruo je avtor problem globljo zagrabil s tem, da je eku&al • pomočjo podrobne ocenitve virov pojasniti socijalne, narodne, pravne, cerkveno-polltlčne in prosvetne razmi>re uskoSklh doseljoncev ln v celoti «asledovati njih usodo na vsem ilovenskem ozemlju. Zato jo svoje raziskovanje raztegnil tudi na vzhodno ln srednjo Istro, ki je Se v XIX. stol. bila sestaven del Kranjsko. Vso to je zakrivilo, da se je moral ozirati tudi na dogodek med eenjskimi Uskoki, katerih delovanje je v veliki meri vplivalo na njih sosoSčlno. Prt nekaterih delih to knlturne zgodovine, ki so tukaj prvič obdelani, je bilo treba razložiti tudi razmero, v katerih so živeli Uskoki v «osednji Hrvaški, ker so viri za slovenske kraje zelo borni. Na drugI strani pa j« moral nekatera poglavja, n. pr. o nnijatstvu in cerkvenih razmerah «ploh, obdelati že zaradi tega, ker so marčanskl vladike bili cerkveni poglavarji tako Uskokov na Hrvaškem kakor onih v Sloveniji ln je ta del zgodovino za obe strani enako važen.
Na nskoSke naselbine po nrvaSkl ln Slavoniji se jo avtor oziral samo tedaj, če so bile v katerikoli zvezi ali odnosajih s slovenskimi. Oradivo, ki ga je rabil, sestoji po večini is izjav In poročil nižjih organov centralnim, oziroma višjim oblastim, potem i* raznih pisem obmejnih poverjenikov in komisarjev, kakor tudi Iz poročil inozemskih poslanikov in diplomatov In diplomatskih agentov (n. pr. poročila papeževe nnneijatu-re la »dlspacci« beneških poslanikov). Na I razpolago je tudi nekaj sodobnih spisov, ki obravnavajo za ono dobo tako kočljivo nsko-Sko vprašanje, tako n. pr. »Ilistorla degli Uscoechl«, v katerih je Minueeio M i n n c c i spisal zgodovino Uskokov do 1. 1602, ki jo jo potem do leta 1613 nadaljeval Paolo Sar p i. TI viti, kakor tudi mnoga poslaniška poročila, Imajo svoje določene namene in zaradi njih zgodovinska dejstva večkrat kažejo v precej enostranski luči: zato je treba njih pravilnost ln verodostojnost. Tnko je n. pr. znano, da je Minaeci, ki je btl Benečan, zamolčal vse, kar je videl hvale vrednega pri Uskokih, in če je vkljnb temu še kje ostala kaka ugodna in pohvalna beseda o Uskokih, pa jo jo beneSka cenzura črtala.
Poleg aktov, ki jih je bilo večkrat Se!o treba očistiti raznih netočnosti, je pisec rabil tudi v obširni meri ltstinsko gradivo, v kolikor jo bilo porabno; tu in tam je bilo treba poseči tudi po arbarjih, posebno tam. kjer ni bilo drugih virov. Izmed arhivov jo v prvi vrsti Izčrpal ljubljanski deželni arhiv, državni arhiv na Dunaju in taraošnje arhive raznih ministrstev: vojnega, notranjega In skupnega finančnega (dvorni komorni arhiv); v Zagrebu lemaljskega. nadblskup-skega in arhiv akademije: mnogo gradiva so dale tuil publikacije nVadomij v Zagrebu in Becgradu.
Knjiga sama je ra^eljcna v dva skoro enaka dela. V prvem, ki obseg« str. S—104. obravnava zgodovino selitev v štirih poglavjih: prodzgodovina u-.koških pelitev. uskoško naselbine na kranjsko !:rvaški moji (največje poglavjo), na južnem Sta'orskom in v Primorju. Drugi del (>tr. 109—215) govori v štirih poglavjih o gospodarskih ln socijnlnih razmerah askokov, o pravnih odnošajih, o verskih in prosvetnih razmerah, o narodu ln njegovih običajih. Obširno navedena literatura In pregledna karta naselbin še povišujeta znnnstvono vrednost ln porabiiost v resnici zaslu?i oga de'a. O posledicah teh nasolbln za formacijo telesne in dn'ovne konfiguraolje današnjega prebivalstva, o katerih govori, močno pod vplivom Cvijiča, ki jih pretirava, v svojom uvoda, se v dela snmem ne najde m^ogo: osobna ln kra'ovna imena In opazka D. Trstenjaka, ki je ne moremo Imenovati »antropološko«, to jo «e vse star rekvizit. Sicer pa to tudi nI bila Malova naloga, saj čakn na?e etnologe, an-tropogeografe in geografe, ki bodo Mala samo hvaležni, da jim je s tem svojim zaslužnim delom dal za njihova raziskovanja zanesljiv, znanstven temelj. Delo pa Je samo po sebi umljlvo. zanimivo in poučno sp!oh za vsakogar, ki ga It toga nil onega rnzlotra zarima zgodovina slovenske zemlje in njenih ljudi.
btl poskus kulturnega boja mednarodna «ra» mola v Škodo CeSki republiki.
sv Prva komercialna svetnico. Bavareka
vlada Je podelila tovarnarlci Lini Pfaff — znana tovarna za Šivalne stroje — v Kaiserlautem naslov komercialne svetnice.
sv Nov Up parne lokomotive. Wleslnger, profesor na tehnični visoki Soli v ZQrichu, j« dovršil konstrukcijo nove parne lokomotive, kJ bo napram dosedanjim lokomotivam prihranila 50 odstotkov premoga.
sv nipnoza namesto narkoze. V Dorpatn je prof. lt. Wannach izvršil mučno operacijo s pomočjo hipno/«. Bolniku je bilo treba lx-re-ati krčno žilo. Namesto da bi bolnika nar-kotizirali, ga je prof. Wannach hipnotiziral in nato Izvršil operacijo. Ko se je bolnik prebudil. se je počutil zelo dobro in ni o operaciji prav nič vedel. V zdravniških krogih pričakujejo, da se odpirajo kirurgiji z uporabo čiste hipnoze oziroma njene kombinacijo г narkozo nove veliko možnosti.
sv Nov« elcspcdicija proti Severnem« tečaja. Vsak dan se kaj novega sliši. Goro Everest bodo poleg Angležev naskočili tudi Švicarji in Amcrikanci, severnega tečaja ie bo poleg Arnundscna lotil tudi letalec Brun». In siccr nc z aeroplanom, temveč z zračno ladjo, 150.000 kubičnih mclrov vaebujočo, torej Se enkrat tako prostorno, kakor je Z R ill. Екл pedcija se bo podala na pot od Hämmertest« na Norvcikcm ali pa. kar bi bilo boljie, od Murmana na polotoku Kola. Murman bi bil zato prikladnejji, ker je po železnici zvezan z zaledjem. Odpotovali bi v aprilu ali maju in bi leteli čez Deželo Franca Jožefa, čez tečaj in čez severne sibirske ravnine. Pot je 6000 kilometrov dolga. I.adja bi imela 12.000 kg nosilne zmožnosti, 50 mož bi tvorilo posadko, hitrost bi pa znašala 120 km na uro. Ekspe-dicija ne bo ne norveSka, ne ncmSka itd., temveč mednarodna; sodelovali bodo vsi znanstveniki Evrope. Vožnja bi trajala samo par dni, a bi se dalo lahko veliko ugotoviti. Saj upa tudi Amundsen v prvi vrsti na ugotovitev hinotetične Harrisovc celine med Alasko in Severnim tečajem. Slavni Fridtjof Nnnscn je za oba projekta; povabili so ga, naj gre tudi on. Pravijo, da ne bo šel, ker je ie prestar, drugo leto bo 64 let. A to ni noben zadržek: smo pač toliko stari, kakor ■« čutimo.
Zanimivosti.
Po svstu.
sv Kardinal Ciorgi umrl. V Rimu je dne 30. dec. preminul kardinal Orcst Ciorgi, star G8 let 24. dec. Jo sv. očetu pri otvoritvi svetih vrat še asist;rnl In mu kot veliki peniten-ciar podal zlato kladivo. Takoj nato je zbolel na pljučnici, ki Ji je pedlegel. Kardinal Je postal 1. 101 в.
sv Kulturni boj na SloraJlem. O Božiču ■?© Je v slovaSkih cerkvah čltal skupni pastirski list slovaških Škofov. Po zgledu nemških botandsklh in Švicarskih katoliSlcih škofov «e v tem llshi katoličanom prepoveduje sodelovanje ln članstvo pri protikrlčansklh društvih; k tem drullvom se izrečno prištevajo tudi socialistična In komun'stifna društva. Proti temu pastirskemu listu je vlada nastopil« na ta način, da so orožniki vse duhovnike, ki so list v cerkvi čftall, ovadili na podlogi zakona za varstvo republike. Dosledno bi morala vlnda nastopiti tudi proti Škofom. Ca-Ško katoliško časopisj« opozarja vlado, ds bi
SUDANSKA SFINGA.
Egiptsko sfingo poznamo vsi, suaan.-ka nam je pa malo manj znana Ni iz kamna, a ravno tako stara kakor egiptska in duje nam uganke, prav tako težko rešljive. Odkar obstoji Eg pet, obstoji tudi sudansko vprašanje, večni boj združitve in ločitve. Za Egipet in za Sudan je Nil vir življenja in zaradi Nila traja med njinm boj od prvih početkov svetovne zgodovine do danes. Naravne mejo mod Egiptom in Sudanom ni, enkrat gre bolj na sever, drugič bolj na jug. kakrSna je pač moč tu ln tam. Mohamed Ali, ustanovitelj modernega Egipta, je pred 75 leti zapustil svojim potomcem deželo Talen, Senar in Kordofan, dežele črncev, es Sudnn. Par let nato je znani egipt-ski podkralj in zapravljivee Izmail Se nekaj dodal. Dolgove Izmailovo pri Angležih jo moral plačali njegov sin Tavlik t neodvisnostjo; in ko so objele angleške roke Egipct, so objele hkrati tudi Sudan. Sicer je pred 40 leti znani Mahdi Mohamed Ahmed Angleže iz Sudana izrinil in dal generala Gordona na grozovit način umoriti, a Kitchener je 13 let nato uničil njegovega naslednika, odprl Mahdi jev grob in rnztresel njegov pepel na vse strani sveta. Sudan so priključili Egiptu, a ni vladal več Egipet sam. vladala je tudi Anglija, in angleški delež ni bil Blabejši. Egiplski vladar ie imenoval na priporočilo angleške vlade angleške generale za guvernerje in sirdnrje (poveljnike) Sudana in tudi namestniki vseh 13 provinci] so bili angleški častniki. Prvi sirdar je poslal leta 18'JO. general Reginald Wingate, zadnji je bil pravkar umorjeni Lee Stack.
Od Win«ale-a do Stocka je preteklo šel o 25 let, in v tem času je napravila Anglija v Sudanu pravo čudežo. To morajo priznati celo njeni najhujši nasprotniki. Milijoni barbarov so sedaj kulturni ljudje, prej revna dežel« je postala bogata, Angleži so dvignili zaklade, Id so ležali skoz tisočletja skriti v zemlji. Bombaž in gumi, kavčuk in slonova kost potujejo vsako leto v tisočih vagonih iz dežele ven. grški in arabski trgovci polnijo zakladnice države z zlatom svojih davkov. Kjer s| potoval pred 30 leti edinole s karavano in si bil zmeraj v nevarnosti, tam drdrajo sedaj lokomotive in vozijo tovorne vagone, osebne, luksusne in jedilne. Premagana sla pesek in kamen in voda je pričarana na dan iz globin, ki so jih smatrali prej ra nedosegljive. Poleg glavnih železniških črt obratujejo stranske, in kjer železnica preneha, stopi* na parnik. Velblod in osel, tisočletna posredovateija prometa, sta šla v pokoj; in Sudan, dežela črncev, je prišla celo v potovalne kniige, kot lahko dosegljiv ril]} za vso one, ki hočejo videli in uživati povsem tuj svet. Samo 920 km železnice se vozlS od meje Egipta do Ilartuma, glavnega eudanske-gn mesta. In ko stopiš iz voza, ne vei, v kateri hotel bi Sel, vsi so prvovrstni, vodijo Jih pa po večini preizkusni nrmSki in Švicarski hotelirji. Par dni samo ti je treba bivati tukaj, p« s pomočjo Bnedekerja poznaS vse mesto in vso okolico, vse življenje domačinov. Par ur is