PRIMORSKI DNEVNIK J« zaCd Izhajati v Trstu »3. maja 1945. njegov Prodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se Je tl-•kel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-i1* , »d 18. septembra 1844 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojeni"" Trstu, kjer je Izšla za-jn a številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski K dnevni] O- ti !> O TJ O - X O- t_. Tl m z: c_ tn *•: 3> o 1> r:;r.,,rr;:rovinl Cena 500 lir - Leto XL št. 35 (11.758) Trst, sobota, 11. februarja 1 !> O M Po dolgi in skrivnostni bolezni Umrl Jari} And ropov Ugibanja o njegovem nasledniku - Cernjenko imenovan za predsednika odbora za pripravo žalnih slovesnosti - Čeprav je umrl že v četrtek popoldne, so vest sporočili komaj včeraj Ob smrti J. Andropova BOGO SAMSA Umrl je Jurij Andropov, prva o-sebnost Sovjetske zveze, velesile, od atere je v marsičem odvisna usoda človeštva. Kakšno oceno lahko izreče-m° o tem vidnem državniku? In pred-Vsem kakšne bodo posledice sprememb v Kremlju? Uced dvema dnevoma je predseduj^ komisije za zunanje zadeve CK Slovenije Jože Smole govoril v oljuncu tržaškemu partijskemu ak-lVU ‘n med drugim tudi podčrtal izcedno važen predlog Andropova, da 1 zmanjšali sovjetsko raketno oborožitev, znižali število raket SS-20 in a tej osnovi tudi zahtevali od ZDA ^manjšanje njih oborožitve, prepre-1 v Postavitve raket pershing in manevrimih raket. J*« Pa je prišlo do sestrelitve oiokorejskega letala. Velik propa-r^n.d koder se pričakuje z«-stavljena vprašanja. MOSKVA — V Moskvi je po daljši bolezni umrl predsednik prezidija in sovjetske partije Jurij Andropov. Vest so uradno sporočili včeraj opoldne, pa čeprav je sovjetski voditelj umrl že v četrtek popoldne. Z njegovo smrtjo se končuje dolgo obdobje, ki je trajalo 7 mesecev, ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju, tudi če še ni znano, za katero boleznijo je umni. Sedaj sc odpira vprašanje njegovega nasledstva. Predsednik odbora za pripravo žalnih slovesnosti je član centralnega komiteja KP SZ Konstantin Černjenko, v njem pa so vsi polnopravni člani, kandidati za člane politbiroja in sekretarji CK KP SZ. Tukajšnji opazovalci iz sestave odbora za pripravo žalnih slovesnosti sicer ne povzemajo kdove kakšnih zaključkov, vendar pa je marsikdo mnenja, da bi lahko izbira Čemjenka pomenila tudi njegov vzpon na najvišjo partijsko funkcijo, saj je bil pred petnajstimi meseci tudi Andropov najprej imenovan za predsednika odbora, ki je pripravljal žalne svečanosti za Brežnjevom. Konstantin Cernjenko je že dolgo v najvišjem vodstvu sovjetske partije, pred smrtjo Leonida Brežnjeva pa je veljal za e- nega najresnejših kandidatov za njegovega naslednika. Odmevi v svetu po smrti Jurija Andropova so bili kar se da zmerni in previdni. Predvsem je Andropov bil na oblasti samo 15 mesecev, pa še v tem obdobju je bil dejansko odsoten več kot pol leta. To pa je vse premalo časa, da bi lahko dali kakršnokoli oceno o njegovem političnem delu. O-staja vsekakor dejstvo, da se je v času njegovega bivanja v Kremlju proces popuščanja napetosti med velesilama še bolj ohladil in so se odnosi še zlasti po sestrelitvi južnoko-rejskega jumba tako pokvarili, da so spominjali na obdobje hladne vojne. Tega poslabšanja seveda ne gre pripisati Juriju Andropovu, vendar ostaja dejstvo, da je do nevarnega poslabšanja odnosov med velesilama in do odočne pospešitve oboroževalne tekme prišlo prav v času, ko je v Kremlju sedel Andropov, v Beli hiši pa Ronald Reagan. Njegov naslednik prav gotovo ne bo imel lahkega dela, saj bo na njem naloga, da omili mrzel piš, ki veje v odnosih med velesilama. NA 3. STRANI Spopadi v Libanonu se nadaljujejo Polemike v ZDA glede umika marincev Slabo vreme v vsej Evropi RIM, LJUBLJANA — Val izredno slabega vremena je zajel vso Eyropo. Snežne nevihte in izredno močni vetrovi so včeraj še pustošili po vseh področjih srednje in južne Italije ter po alpskih predelih na severu. V hribovitih krajih je mnogo vasi povsem odrezanih od sveta, prekinjene so cestne in pomorske zveze, v več krajih je izpadla e ektrika. Tudi malone vsa Jugoslavija je v objemu hude zime, snega in močnih vetrov, ki so povzročili prekinitve cestnega, železniškega in trajektnega prometa ter dobave toka. Še huje je bilo v Avstriji in Švici, kjer so zabeležili že več mrtvih. BEJRUT — Spopadi v libanonskem glavnem mestu so se nadaljevali tudi včeraj, pa čeprav v nekoliko zmanjšani obliki. Včeraj je neposredno poseglo tudi izraelsko letalstvo, ki je bombardiralo muslimanske položaje vzhodno od Bejruta in nekatere objektive v goratem predelu Šufa. Zjutraj pa se je izraelska oklepna kolona, ki je štela 16 tankov podala do meje z ozemljem, ki ga nadzorujejo druži. Opazovalci so mnenja, da je Izrael tako hotel opozoriti Džumblata, da njegove čete utegnejo poseči vsak trenutek v spopade. Tudi včeraj je ameriška oklopnjača New Jersey obstreljevala gorato področje za Bejrutom, kjer je v ' preteklih dneh do tal porušila celo vrsto vasi. V Bejrutu vztrajno govorijo, da je v bombardiranju izgubil življenje tudi general, ki poveljuje sirskim četam, kar pa so v Damasku zanikali. V mestu samem so bili spopadi dokaj omejeni, saj kaže, da levičarski gverilci, ki so vzpostavili svojo oblast nad muslimanskim delom mesta, niso v stanju sprožiti ofenzivo proti položajem libanonske vojske, vsaj tistih oddelkov, ki so ostali zvesti Džetnajelu. V tem okviru skušajo saudski predstavniki doseči premirje med nasprotujočimi si stranmi. Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo, 8. februarja odplula iz italijanskih ozemeljskih voda ladijska eskadra, katere naloga je, nuditi pomoč italijanski vojaški odpravi v Libanonu. Eskadro vodi admiral Giasone Piccioni, v njej pa so križarki Vittorio Veneto in Boria, minolovec Audace, fregata Sagittario ter pomožna ladja Stromboli. Kljub neugodnim vremenskim razmeram bo italijanska ladijska eskadra priplula v libanonske vode v teku današnjega dne. Danes zjutraj pa bo petsto italijanskih civilistov in nekaj tujih državljanov zapustilo Bejrut ter se ob zaščiti italijanskih vojakov, vkrcalo na ladjo Caorle. V Združenih državah je v teh dneh v teku žolčna polemika glede Reaganovega sklepa, da umakne marince na ladje, ki so zasidrane pred Bejrutom, če so namreč vsi zadovoljni, da so ameriški fantje na varnem na ladjah, pa marsikdo očita Reaganu, da je nedosleden in da je njegova politika doživela v Libanonu pravi polom. Vlada s svoje strani skuša dokazati, da Reaganov sklep o umiku ameriških marincev na ladje še ne pomeni spremembe njegove politike in niti opustitev dosedanjih ciljev, saj so marinci v stanju, da posežejo kadarkoli v spopad. Ameriški demokrati pa izražajo zaskrbljenost zaradi hude zaostritve med ZDA in Sirijo, saj sta obe državi na robu neposrednega oboroženega spopada. Z druge strani pa ameriška uprava skuša dokazali, da bo Libanon padel Sircem v roke, kakor hitro bodo ZDA umaknile svoje oborožene sile. 999 M Sarajevo 84 oHmp8s%norski Slabo vreme pesti Sarajevo Dve zmagi sovjetskih tekmovalcev (Zimjatov v teku na 30 km in Fokiičev v sprintu na drsalkah) ter dvojno slavje vzhodnih Nemk v ženskem sprintu sta glavni tehnični značilnosti četrtega dne 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Glavni protagonist olimpiade pa je bilo tudi včeraj izredno slabo vreme, s sunki vetra do 220 km na uro na Bjelašnici, snežnim metežem na Igmanu in obilnim sneženjem v mestu samem. Posledica slabega vremena je bila ponovna odpoved moškega smuka (tekmovanje bo jutri, seveda če se bo vreme izboljšalo), tekmovanje v hitrostnem drsanju pa so izvedli v popoldanskih urah namesto dopoldne. Pri tem gre podčrtati veliko vnemo in trud organizatorjev, da so tako v drsanju, kot tudi v teku, sankanju in v bobu omogočili reden potek tekmovanja. Razlastitveni postopek na vzhodnem Krasu V trebenskem ljudskem domu je bi lo prvo formalno srečanje med predstavniki družbe ANAS in prebivalstvom z območja tistih vzhodnokra-ških vasi, v katerih bližini bo speljan avtocestni odsek med Opčinami in Fernetiči. Na sestanku, ki sta ga priredila Koordinacijski odbor vzhodno-kraških vasi in Kmečka zveza, je bil predvsem govor o razastitvenem postopku in o vseh tistih vprašanjih, ki so povezana- z njim. Posebno na tem predelu pa je odprtih problemov veliko, ki so v glavnem povezani z lastnino zemlje, ki bo razlaščena. Dober del te zemlje je namreč jusarske, zaradi česar bo odškodnino prejela tržaška občina. Prebivalci teh vasi so zato ponovno postavili zahtevo, da bo morala občina tako pridoh'jena sredstva uporabiti za javnokoristne posege na tem območju. NA 4. STRANI Odlog podražitve naftnih proizvodov le začasen RIM — Odlog za podražitve plinskega olja in drugih naftnih proizvodov, ki ga je odredil medministrski odbor za cene na zahtevo avtoprevoznikov, večja le do prihodnje nedelje, 19. t.rh. V tem času naj bi vlada proučila ustrezne ukrepe za davčno razbremenitev, ki naj bi omogočili obstoj cen na sedanji ravni. Po drugi strani so včeraj o-stro protestirali veletrgovci s petrolejskimi proizvodi, ki pravijo, da je ukrep vlade nezakonit in neupravičen, tožijo nad izgubami in grozijo s prekinitvijo dobav, če jim ne priznajo poviškov na osnovi povprečij v državah EGS. Po včerajšnjem srečanju Craxija z voditelji zveze CGIL-CISL-UIL Težave za otroke Vlada bo danes predložila sindikatom in delodajalcem svoj osnutek sporazuma De Michelis napovedal dokument, ki bo obravnaval predloge za pospešitev zaposlovanja, tržišče dela, brzdanje cen in tarif ter vprašanje stroškov za delovno silo, ki je prepuščeno dogovoru med sindikati in delodajalci RIM — Dolgotrajna in že mučna pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci o protiinflacijskem manevru so prišla, kot kaže, zares v zaključno fazo. Vajeti je vzel v roke, kot so mu naročili na sestanku med tajniki vladnih strank, sam ministrski predsednik Craxi, ki se je lotil posla s pospešenim tempom. Včeraj je imel najprej dolg posvet z ministrom za delo in strankarskim tovarišem De Michelisom, nato se je skupaj z njim tri ure pogovarjal z najvišjimi voditelji enotne sindikalne zveze. Danes zjutraj se bo srečal z zastopniki zasebnih in javnih industrijcev, že popoldne pa bo skušal spraviti sindikate in delodajalce za skupno mizo in preiti k sklepnim pogajanjem, Naloga pa gotovo ne bo lahka, spričo še močnega razhajanja stališč med sindikati in delodajalci in tudi še obstoječih nesoglasij v sami sindikalni zvezi glede temeljnega vprašanja draginjske doklade. Tako so mu sinoči Lama, Camiti in Benvenuto pojasnili tako enotna stališča o potrebi predhodnih obvez vlade glede pospešitve zaposlovanja, brzdanja cen in tarif ter stanarin in pravičnejše davčne politike, kot še različne predloge sindikatov glede »umirjanja« draginjske doklade. Predsednik vlade in minister De Michelis sta po svoji strani potrdila stališča vlade o nujnosti sporazuma o sklopu ukrepov, 'da bi z zajezitvijo inflacije omogočili pravočasno vključitev Italije v vzpon svetovnega gospodarstva, ki je po njunem mnenju na vidiku. Med te ukrepe spada tudi zajezitev rasti stroškov za delovno silo, ki naj poveča konkurenčnost italijanske proizvodnje, kar vse naj bi prispevalo k novemu zagonu gospodarskega ustroja in torej tudi zaposlovanja. Craxi pa se je, v nasprotju z nekaterimi napovedmi »jastrebov« iz vrst večine in dela tiska, obvezal, da vlada ne bo »nasilno« posegla na to področje, ampak da se morajo o načinu upočasnjenja draginjske doklade dogovoriti najprej sindikati med sabo, nato pa z delodajalci. Minister De Michelis je napovedal, da bo vlada jutri popoldne izročila sindikatom in delodajalcem globalni dokument, ki bo zadeval 4 osnovne probleme (zaposlovanje, tržišče dela, cene in tarife in ceno dela) in naj bi bil osnova za sporazum. Glede davkov in cene denarja bo vlada le izrazila svoje obveze, kot prilogi k morebitnemu sporazumu pa bo določila ukrepe za »krizna področja« in za javno osebje. Štiri, pet ali nič točk k draginjski dokladi? RIM — Državni zavod za statistiko je sklical za danes zjutraj posebno komisijo za obračunavanje draginjske doklade, ki naj bi določila koliko novih točk je dozorelo v zadnjem trimesečju na osnovi naraščanja draginje. Pogojnik je nujen, ker vse kaže, da ne bodo mogli sprejeti nobene odločitve. Gotovo bodo namreč prisotni le 4 funkcionarji zavoda in zastopnik CGIL. Ostala dva sindikata, CISL in UIL, nista zagotovila prisotnosti svojih predstavnikov, medtem ko .so delodajalska združenja (Confindustria, Confcommercio, Confagricoltura) sporočila, da njihovih 4 predstavnikov ne bo. Tokrat namreč ne gre samo za spor .o decimalkah, na osnovi katerih bi izplačali po 5 namesto po 4 nove točke s februarskimi plačami, ampak delodajalci nočejo izplačati nobene nove točke, če sindikati ne sprejmejo razpolovljenja draginjske doklade. ' Ob 55-letnici lateranskega pakta Craxi včeraj v Vatikanu VATIKAN — Natanko ob 55-letnici podpisa lateranskega pakta je predsednik italijanske vlade Bettino Craxi včeraj nepričakovano šel na uradni obisk v Vatikan. Tam ga je okrog poldneva sprejel kardinal A-gostino Casaroli, s katerim se je predsednik vlade pogovarjal in poglobil glavne smernice za revizijo sporazuma med državo in katoliško cerkvijo, kajti kmalu bo konec, vsaj tako zagotavlja vatikansko uradno tiskovno poročilo, pogajanj med Italijo in Sveto stolico. Podoben komunike je potem objavilo tudi predsedstvo vlade . To je drugič, da se je Craxi odpravil v Vatikan, prvič je bilo decembra lani, ko ga je sprejel sam papež. Najbrž je bil obisk potreben, saj je tudi vatikanski radio popoldan objavil vest, da bo sporazum o reviziji konkordata kmalu podpisan. Ob vsem tem objavlja »Osservatore Romano« daljši kurziv, v katerem je zapisano, da je letošnja obletnica lateranskega pakta prav ob priložnosti, ko se bo dokončno definiral podpis konkordata. »Prisotnost papeške države v Rimu in njene neodvisnosti je v korist vseh ljudstev sveta«, je še rečeno v članku in »skorajšnji podpis bo še enkrat potrdil veljavnost dokumenta, ki uravnava odnose med državo in cerkvijo«. j ugoslovanskih delavcev v tujini BEOGRAD — Leta 1981 je bilo na začasnem delu v zahodnoevropskih državah več kot 625.000 jugoslovanskih delavcev in skoraj 250.000 članov njihovih družin. Od leta 1971 do leta 1981 se je število jugoslovanskih delavcev občutno zmanjšalo, za 2,5-krat pa se je povečalo število članov njihovih družin. Velik problem za jugoslovansko mladino v tujini predstavlja socialna integracija, ker so zanjo skoraj vsi vidiki nekdanjega izobraževanja skoraj v celoti zaprti. Večina mladih ne hodi v šole niti ni zaposlenih, kar ima lahko hude posledice, piše beograjska »Politika ekspres«. Skoraj na isti poti socialne' integracije so tudi otroci jugoslovanskih delavcev. Od približno 95.000 otrok jih samo 2.500 obiskuje pouk v materinem jeziku. Dodati je treba, da je od približno 1.000 učiteljev, angažiranih za delo v dopolnilnem pouku v materinem jeziku, skoraj dve tretjini zaposlenih pri tujih organih in pogosto nimajo potrebne strokovnosti za delo z jugoslovansko mladino v tujini. Otroci in mladina so v državah »začasnega bivanja« v podrejenem položaju. čeprav so v osnovni šoli načeloma v enakem položaju z otroki države gostiteljice, so mladi Jugoslovani kot tudi drugi mladi tujci, odtujeni od nacionalne zgodovine, kulture in sistema svoje države, pozabljajo materin jezik in zato izgubljajo tudi željo za vrnitev v domovino, (dd) Umrl libijski veleposlanik RIM — Tri tedne po atentatu, katerega je bil tarča, je v rimski bolnišnici umrl, ne da bi prišel k zavesti, libijski veleposlanik v Italiji Ammar El Tagazi. Kot znano je do atentata na Tagazi ja prišlo 21. januarja, medtem ko se je vračal z veleposlaništva domov. Nanj sta streljali dve osebi, za katerima se je sled izgubila. Tagazi je bil hudo ranjen v glavo in v trebuh in je bilo takoj jasno, da Je njegovo zdravstveno stanje zelo hudo, saj je ena od krogel ostala v možganih. Ob njegovi smrti je predsednik republike Pertini poslal libijskemu voditelju Gadafiju svoje sožalje in sožalje italijanskega naroda. Na razstavišču Espomego Danes in jutri v Gorici 10. deželni kongres KD GORICA — V kongresni dvorani razstavišča Espomego se bo danes in jutri odvijal 10. deželni kongres Krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres, ki bo konec tega meseca v Rimu. Na zborovanju ne bodo izvolili novega deželnega strankinega vodstva, vseeno pa predstavlja kongres važno priložnost za prvo odkrito preverjanje politične linije KD v Furlaniji - Julijski krajini po hudem volilnem porazu na zadnjih parlamentarnih in deželnih volitvah. Kongres pa bo tudi pokazal kakšna je v tem trenutku stvarna politična moč de- i želnega tajnika Biasuttija (struja Forze nuove), ki je pred dvema letoma s pomočjo drugih sredinsko-desničar-skih struj porazil morotejce, tradi-. cionalne voditelje KD v naši deželi. Deželni delegati -(skupno jih je 101) bodo v nedeljo dopoldne izvolili 17 delegatov za vsedržavni kongres. Delegatska mesta so takole porazdeljena: Videm (49), Pordenon (23), Trst (18) in Gorica (11), goriškega zasedanja se bodo udeležili tudi številni gostje, parlamentarci in zastopniki KD v krajevnih upravah, strankino osrednje vodstvo pa bo zastopal posl. Fioret. Iz sekcijskih kongresov ni izšla homogena slika, kakšno je pravzaprav v tem trenutku razmerje šil v stranki. V rahli prednosti je še vedno heterogena Usta, ki podpira tajnika Biasuttija, čeprav so skoraj povsod pri-,staši Zaccagninijeve struje obdržali relativno večino, ponekod, npr. v Gorici in v Pordenonu, pa so se še okrepiU. Kongres se bo gotovo ukvarjal z vsemi problemi, ki od blizu zadevajo politični položaj v dežeU in odnose med strankami, ki podpirajo deželno večino. VeUko zanimanje vlada kako bodo demokristjani ocenili deželno e-notnost v luči znanih polemik Trst -Furlanija in pohtičnj položaj na Tržaškem pred proračunsko razpravo. Tajnik Biasutti se je glede tega prav pred dnevi zelo jasno izrekel za vstop LpT v koalicijo tako na občini kot na pokrajini ter ni izključil niti možnosti, da bi listarji, seveda ob določenem razpletu dogodkov, tudi vstopih v deželno večino. la Uosa ... te poroči EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO, ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA 34077 RONKE RONCHI DEI LEGIONARI GORICA Ul. S. Lorenzo 46 int. Peronisti in radikali so si skočili v lase BUENOS AIRES — Demokratična Argentina, tista, ki je nastala na razvalinah osemletne vojaške diktature, je pokazala vse prve slabosti. Včerajšnji zavezniki proti vojaškemu režimu so si skočili v lase, kakor hitro so se morah soočiti s problemi, ki jih je prineslo novo življenje. Razkol je nastal v sindikatih zaradi odločitve predsednika radikala Raula Alfonsina, napovedane že v volilni kampanji, da bo v primeru zmage »demokratiziral« sindikat nad katerim drži svojo težko roko peronistič-no gibanje. Sindikalna federacija dela (CGT) je včeraj dokončno prekinila pogajanja z vlado o spornem sindikalnem zakonu. Očitno hoče peronistično krilo, ki že 30 let vodi sindikat, ohraniti svoje položaje in vpliv in se boji, da bi nove volitve v sindikatu omajale njegov položaj. Bolj kot spor med vlado in sindikati vidijo opazovalci v tej zaostritvi spor med dvema argentinskima političnima skupinama, ki sta se na politični sceni znašli vsak v svojem kotu, odkar sta odložili orožje. Tudi kar zadeva človečanske pravice, sta stranka, ki jo je ustanovil Peron, in Alfonsinova radikalna stranka na različnih bregovih. Vlada zahteva, da »državne zločine« sodijo vojaška sodišča, Peronisti pa odgovarjajo, naj vojaki najprej očistijo svoje vrste. Primorski dnevnik z olimpijsko prilogo Ob nedeljah ga v Sloveniji dobite v: Ljubljana — kiosk Delo — Emona, Cankarjeva — » » — peron železniške postaje — » » — khnični center — kiosk Vjesnik — Figovec » » — avtobusna postaja Celje — trafika TTG, peron železniške postaje Medvode — gostilna pri kolodvoru Škofja Loka — restavracija Turist Domžale — restavracija Slamnik Postojna — restavracija Jadran — bife Ribnik, avtobusna postaja Sežana — avtobusna postaja Lokev — market Preskrba Kozina - trafika Babič Koper — avtobusna postaja — Primorski tisk, Kidričeva (blizu hotela Triglav) Izola — samopostrežna restavracija Stavbenik Piran — avtobusna postaja — kiosk TTL Cvetič Nova Gorica— avtobusna postaja (garderoba) — gostišče »Klub upokojencev«. Erjavčeva 43 Solkan — bife Soča Šempeter — slaščičarna — restavracija Lipa Vipava — gostišče Vipava Ajdovščina — kiosk TTL, Gregorčičeva 3 Vrtojba — bife Jadran Kobarid — gostilna Kotlar Tolmin — bife, avtobusna postaja — kiosk Delo Bovec — kavama na trgu Kanin — blagajna spodnje postaje žičnice Ne jastreb ne golob Jurij Andropov z Andrejem Gromikom MOSKVA — Smrt Jurija Andropova, predsednika prezidvja in komunistične P“rtije Sovjetske zveze, po Leninu, Stalinu, Hruščovu in Brežnjevu peti poglavar že m,niene Partije, je prav gotovo osrednja svetovna vest, okoli katere so se in Za*e'a ugibanja, analize, zaključki bolje ali slabše poučenih komentatorjev sv ?oznavaicev obsežne sovjetske stvarnosti, največje državne tvorbe na nefr ^rav zaradi te njene razsežnosti in tudi zaradi njene vojaške sile, ki jo st ar* ÌTmÌ° za uajvečjo na svetu, smrt prvega človeka SZ upravičeno za v‘]a vprašanje, kdo bo poslej držal v rokah krmilo države, ki se gre sve-ono velesilo in se kot taka spušča v ostra soočanja z drugo takšno silo, z ZDA. *"*7*o» je bil presenetljivo hitro izvoljen na vodilni položaj. Politbiro ga je 1982 vo^sivo & pred pokopom Leonida Brežnjeva, se pravi novembra ti ič • ?’ ^oznavatoi sovjetskih razmer so se ob takšni hitrici začeli spraševa-. Kaj je privedlo sovjetski politični vrh do tako hitre odločitve. Pri svojem PoVt’bi se srečavali s številnimi težavami, ker v SZ ni v praksi, da bi o nih • °bjovljali osebne lastnosti. Kljub temu so mogli med vrsticami skrom na sovjetskih novic vendarle prebrati nekaj sporočil. Tako je kmalu postalo cii ° VI*• je bila izvolitev Andropova kompromisna rešitev med tisto genera- le. ki odhaja, in ono, ki prevzema vodstvo. narJU(^ ne mibolj trdno zdravje (težave s srcem in ledvicami) tega nekoliko izbi ^ ^ivljenega in bledoličnega moža je napovedovalo, da gre za prehodno se n° Sjcer pa je Andropov na vrh sovjetske piramide prišel z vodstva KGB, k0J1Tai?* službe za špijonažo, protišpijonažo, preganjanje disidentov itd., od v rfr,]e i^l P^av gotovo popoln vpogled ne samo v domače, ampak tudi šnj(inar°dno dogajanje. Marsikdo se je začudil, kako je Andropov na poprej-Me^1 •7nes*“ obvladoval razmere, ki so zahtevale izjemno pogumnih ukrepov, teh ^pooim položajem in njegovimi osebnimi značilnostmi (ljubil je glasbo, ng,® Je Oovoril angleško, bil je prijeten sogovornik in družabnik) je zijalo opolnljivo brezno. HruM S0 oa časnikarji med Titovim obiskom v SZ spoznali na vlaku v družbi Pozu C0Va\ 80 se resnično spraševali, kaj počenja ta plemeniti mož s temeljitim tavanjem tudi nemarksistične kulture, na vodstvu KGB. Inko je zapustil to službo in prevzel vodstvo države in partije, so pričako-Prot' 1 notranji in zunanji politiki vtisnil svoj pečat. Toda kako razvozlati fci «I! . toga kolosa, v katerem prav gotovo nahajamo reformatorske sile, pa nujno trčijo ob ogromen upravni, politični in vojaški birokratski aparat? Vseh°d Vodstvom Andropova se je začela kampanja za večjo storilnost na Ijjyj Področjih gospodarskih dejavnosti. Sprejemali so tudi sankcije proti izbirp1’ k* ?° se okoriščali s svojim položajem. Namesto da bi dobronamerne tudi UVl^javljali z revolucionarnim zagonom in izvedli kakovostni preokret Politik™*0*™ delavcem vedno večje odgovornosti za gospodarsko in siceršnjo kar °- jg vodstvo še vedno sprejemalo odločitve v imenu delavskega razreda, in rJth Zjdeva samo proizvodnjo, so se omejili na poostreno nadzorstvo prihodov Podov z delovnega mesta. U offk? ? Plodil«, ki so ga na centralnem komiteju in v parlamentu spre je-vnesejSniem g°sP°darskem razvojnem načrtu, so se zavzeli, da v ta sektor zadnjik Ve^ reda. Čeprav odsoten na obeh skupščinah (Andropov je bil svo&Tf v javnosti 28. avgusta lani) je še vedno držal vajeti trdno v T°kah in je svoje ljudi vključil v sam vrh. gajanjtff0 r?a nHgova odsotnost se je kmalu pokazala tudi v mednarodnih do-^dnar . ora^tin5^° poročilo prvič v zgodovini SZ ni vsebovalo poglavja o sivne r * °dnosih. Ti odnosi so se tudi sila hitro spreminjali zaradi agre- reaQirab?Siaiv>Ve po^bfce, in Sovjetska zveza je v trenutku krize svojega vrha orožja • ta^°’ je prekinila vsa tri pogajanja o evrorraketah, strateškem r>ad SahUi ■ zrnanjšanju oborožitve v srednji Evropi. V tem času je prišlo deni kr tn0m * sestrelilve južnokorejskega letala, o katerem dobro pou °dločal °&lr>S°dij0, ®° ne bi doletela usoda, ki jo vsi poznamo, če bi suoip Andropov. Morda pa so vojaki nalašč sestrelili letalo, da poudarijo * mesto v tej družbi. kaj {,0*^ ?e svet v nekem smislu čakal, ne da bi vedel za resnične vzroke, šefa obeh1^* oboroževalna tekma, kaj stockholmska konferenca, kjer sta se prvi stik domačij. Gromiko in Shultz sestala in po dolgem času vzpostavila ^ med dvema nasprotujočima si blokoma in supersilama. Oa naroda^ Ze ali kvartin, briškolo ali treščite, izgubili smo nekaj, kar je mnogo pomembnejše: zbrisali smo košček za našo živo prisotnostjo v vsakdanjem utripu ožje skupnosti ob dotiku s takimi, ki govore druge jezik. Toda odtujili smo tudi marsikatero gostilno v čisto našem okolju, na Krasu, v slovenskih vaseh. To je še huje in zato nas je močno zaskrbelo, ko smo čuli, da se kaj kmalu zaprejo še' duri ene najstarejših, če celo ne najstarejše gostilne nad Trstom: na Pesku štev. 38. Utemeljenost govoric smo seveda brž preverili in k sreči prišli do zaključka, da je vsaka skrb odveč. V mislih imamo daleč naokoli znano gostilno »pri Fidelovih«, ki leži na desni strani ceste tik v začetku vasice, če gledaš proti mejnemu prehodu. Hišo, ki je do požara v letu 1933 bila pritlična, je sezidal Ivan Fidel že leta 1899. Spočetka to ni bila gostilna v pravem smislu, ampak krčma. Očaki vedo mnogo povedati o tem, kako so se v njej okrepčevali možakarji, kadar so s konjsko ali volovsko vprego tovorili premog v mesto. Ivan je imel kar šest hčera in pet sinov, zgradba je šla iz roda v rod, leta 1935 so jo dvignili za nadstropje, Leo Fidel in žena Branka Cervani sta potem prišla do gostilniškega dovoljenja in lepo razvila gostinstvo, leta 1980 pa sta poslopje z gostilno in prostranim vrtom odkupila njuna hči Suzana in mož Giuliano Kariš, ki smo ga tudi šli intervjuvat. Gostilni se torej zdaj pravi »pri Kariševih«, če- prav je priletnim vaščanom in dolgoletnim zvestim gostom težko opustiti prejšnji naziv. »Boste res zaprli gostilno?« smo vprašali Giulia-nota, ki ga sicer mnogi poznamo tudi kot Antona ali po domače Tonija. »Bomo, a ne tako kmalu. Počakati je treba, da bo dograjena nova stavba, vsaj spodaj.« Suzana" in Giuliano zidata namreč le nekaj de set metrov vstran hišo, v kateri bo restavracija s prenočišči. Restavracija bo v pritličju in jo bosta krstila morda novembra, sobe pa zgoraj in bodo nared pozneje. Tu so nekdaj Fidelovi imeli hlev, shrambo, skladišče in podobno. Suzana je po srednješolskem študiju šla za u-radnico, drugače pa je že kot dekletce pomagala streči gostom. Giulianota je spoznala leta 1965, ko je bil na delu v Franciji in prihajal na dopust domov. Rojen je bil v Obrovu tam za Markovščino in Gradiščem, po šolanju je šel za mizarskega vajenca, potem nekaj časa delal v koprski delavnici, nazadnje pa ga je boljši zaslužek zvabil v Pariz, kjer je ostal devet let in se medtem tudi oženil. Na Pesek se je dokončno vrnil leta 1971. Nekaj časa je še delal kot mizarski mojster, potem pa so prišli otroci in tudi v gostilni je primanjkovalo rok, zato se je odpovedal poklicu in se prelevil v gostinca. Zakoncema so se rodili Tatjana (16 let, učiteljišče), Diego (10 let, osnovnošolec) in Marko (4 leta). »Mizarsko obrt si opustil s težkim srcem, kajne?« »Seveda, toda kaj hočeš: gostilna je res stara in ljudje vse zahtevnejši. Odločiti se je bilo ’ da jo obnovimo, kar pa se ne splača, ali da dimo nove, modeme prostore. To stane časa, da in seveda denarja, bomo pa že!« Suzana in Giuliano, člana Slovenskega dežej^ ga gospodarskega združenja, sta garanja P10 ^ prav navajena, zato pa jima bo krst noveg jj pega gostišča v toliko večje zadoščenje. P*1 nam, ki o njiju pišemo: kajti odločiti se zakoraj šen korak v časih, ko o ničemer drugem s ni govora kot o krizi, ni od muh. To P°^e^x»j-gum in voljo in že na samem začetku tudi nost, saj je takšna gradbena pobuda P°v jn s sitnostmi in problemi zakonske, birokrats finančne narave. .. y Kaj pa konkurenca? Giuliano se je ne resnici lahko računa na množico mestnih in ve. ških družin, ki so že doslej zlasti v P0^ po-čerih, sicer pa ob lepih sočnih dneh, trumo sedale na vrtu in bodo v bodoče imele na ,Q pa lago še več in udobnejšega prostora. Na v ^ pridejo še velike skupine, ki jih doslej m Rojila, goče pogostiti zaradi prostorne stiske: °° birme, poroke, jubileji. ^ In jugoslovanski gostje? V preteklosti so dno ustavljali »pri Fidelovih« in pozneje »P ^ jn Sevih«, potem so nastopile znane sprem orne*1^ seveda vplivale tudi na obisk v gostilni. menil ni ukrepi pa le ne bodo trajali večno, r- GMan°' DRAGO GASPEW-"* Delegacija ZKS gost tržaške federacije KPI Dan slovenske kulture po naših vaseh in društvih Proslavi v Skednju in v Društvu upokojencev , Predvčerajšnjim je prispela v Trst delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodu Jože Smole, predsednik mestne-Ka komiteja ZK Ljubljana in predsednik komisije za mednarodna vprašanja CK ZK Slovenije. Delegacija je bila gost tržaške pokrajinske federacije KPI. Med pogovori so bili poudarjeni o-bojestranski napori za mir in razoro-zitcv ter za čim širše oblike sodelovanja med narodi in sosednjimi državami. Poudarjena je bila tudi vlo-Ka, ki jo v boju za mir morajo imeti ne *e države, temveč tudi organizirane demokratične sile in velika ljudska gibanja. Potem ko so si izmenjali informa-? sv°jcm delu, so predstavniki 'u KPI podčrtali potrebo po razširjanju prijateljskih odnosov med obmejnimi deželami in utrjevanju načela vedno bolj odprte meje. Tržaški komunisti so dejali, da posvečajo v tem okviru veliko pozornost naporom izglasovanje globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Prav tako je KPI za-![*tccesirana za razvoj sodelovanja z “arijansko skupnostjo v Jugoslaviji. • Danes bodo naslednji sekcijski kon-gresi KPI: ob 15.30 sekcije Pratolon-f°. W sekcije »E. Curiel«, ob 16. uri 'ekcije na Greti, ob 17. uri nabrežin-ke sekcije in ob 20. uri sekcije Ro- V četrtek so v kulturnem društvu »Ivan Grbec« iz Skednja ob precejšnjem številu domačinov proslavili dan slovenske kulture. Škedenj-( i so imeli tokrat v gosteh kulturne delavce iz sežanske občine, s katerimi so pred leti navezali kulturne in prijateljske stike. Večer je odprl moški pevski zbor iz Divače, ki je pod vodstvom dirigenta Edija Raceta vlito in občuteno zapel Vrab-čevo »Ob Rižani in Rokavi«. Predsednik domačega društva Deziderij Švara je nato objasnil občinstvu kako pomembna so taka srečanja med ljudmi, ki žive tako blizu in katere loči samo državna meja. Slavnostni govor je imela predsednica ZKO iz Sežane Mirjam Stopar. Po pomenljivem govoru sta se z venčkom narodnih pesmi predstavila dva arhitekta, ki kaj rada segata po svojih glasbilih, in sicer harmo-nikaš Miloš Mozetič ter violinist Boris Guštinčič. Skupina sindikata u-pravnih organov občine Sežana, ki ;o sestavljajo Klavdija Mozetič, Via sta Skočič, Ivanka Bernetič, Evgen j Stopar in Janja Dolgan je nato uprizorila recital Kosovelovih pesmi. Sledil je izrazni ples dijakinj srednje šole iz Sežane, ki jih uspešno vodi Milojka Širca. Četrtkov večer je sklenil nastop mešanega pevskega zbora iz Divače, ki je pod vodstvom Edija Raceta zapel pet pesmi : Ha- v Pipino dolinskega občinskega sveta Comell-ju Poziv deželni upravi naj izpolni obveznosti Dolinski občinski svet je naslovil Predsedniku deželnega odbora Cornei Ju prošnjo za čimprejšnji sestanek vi.njlrn « pristojnimi odborniki, da bi upaj proučili vprašanja, ki zade-j; J,„ rka_nsko vreme na Tolminskem je je tamkajšnjemu prebivalstvu, trn. ° Prizadetemu po zadnjem, po- s nove težave. Vihar, ki jfe divjal d '.° 200 km na uro preko tega pori deloval rušilno daleč naokoli, nihali smo receptorko hotela Ka-»irVj - vcu’ Ljubo Kranjc. *CofcnVreme ^mate’ k°j vidite m>5r?nutn° divjajo pri nas izredno lici ‘i’ij^nki vetra, ki v Bovcu in oko-sjei P°dirajo drevje. Na stavbah doto,, j' k Sreči Ri bilo hujše škode. Naj-Pa Je v Srpenici in na Žagi.« PQ na hotelu Kanin?« >>K . e ni. vsaj hujše ne.« ninev1 pa gondolska žičnica na Ka-»Ok P0de?<< Pa i.Var na. h jej trenutno ni, sicer vsn ® Ustavljena že dva dni, kot tudi »K°f -6 pri nas.« več?« rdl gosiov imate trenutno naj- »Hrvatov.« briketat,?est,,ica na&e ugankarske ru-V ten 'L i a nedno bolj jasno obliko, »polni je bil tudi dosežen prvi reši ten 'šfiefc«, t.j. vseh pet pravilnih laka- òlcuPna lestvica je trenutno 1. n „ iock. 1. Katnr^° šl- 6 Pa so naslednja: s*5akalnir.i°cInesto bo zasedel na 70 m no rešitev Sv!°Vend Krpan. Tragična usoda bajtarske viete in njenih otrok — samorastni-°v —, ki so zrasli iz »prepovedanega« dzmorja z graščakovim sinom je podtaknjena v stiliziran, zgodovinsko a-dotumen prostor, kar sprevrže dramatiko ravnotežje v preveliko intimo, na afdd epske zasnove, in daje vsemu nekakšen »čustven hlad«. JUŽNE VODE »To bave and bave not«, 1945. Režija: °ward Hawks. Igrajo: Humphrey °gart, Laureen Bacali, Walter Bren-r.-n‘ 8AI 1, v ponedeljek, 13. februa-Ja’ ol> 20.30 (glej Beležke). p°kol na dan SV- VALENTINA 1«!!^ St. Valentine’s Day Massacre«, j *■ Režija: Roger Corman. Igrajo: 1-A0? Robards jr, George Segal. I-23 15 I’ v torck. 14. februarja, ob Berlusconijev network skrbi po svoli,! precej hudomušno, tudi za zaljub-jence. 14. februarja 1929 štirje lažni Negovan Nemec razstavlja v Ljubljani Poča??tStni galeriji v Ljubljani so v Praynii,L0V„ sl°venskega kulturnega do 8" februarja, odprli pregled- likovnZStavo zdanega jugoslovanskega da ddtetnika, kiparja Negova- iz Bilj pri Novi Gorici, ki ; h av Ja 30 marmornatih skulptur, teklih .zasnoval in napravil v pre- MestniSUnih skupaj z njim se v deli t, galeriji predstavlja s svojimi Belane- . s*ikarka Vida Slivniker -ki s„ c 'z Ljubljane. O umetnikih, dostim uvrsèafa k pomembnim osebne oziroma predstavnikom sodob-jg 0k ženske likovne ustvarjalnosti, leriiskn„VOntvi Sovoril predsednik ga-Profesn5a sveta Mestne galerije in zgodmn na uddelku za umetnostno Ljub,^.° «a Filozofski fakulteti v Na n dr’ Mirko Juteršek. pila Prireditvenem večeru sta nasto-ki ta ri st t V1°lidist Tomaž Lorenz in krajši „i ei7lei. Novak, ki sta izvedla Ieri ja J’ i&S u.n* Program. Mestna gala obsfvj^ . Bani je ob razstavi izda-dukciin l°n katalog, ki objavlja repro-ni šturiiifZStav,jenih del- predstavitveni Partii!,, lnr Podrobno dokumentacijo. logu ^.Negovana Nemca je v kata-RaS™ Brane Kovič, do 4. marcaV ^estni galeriji bo odprta policaji (Al Caponejevi plačanci) u-bijejo v neki čikaški garaži kar 7 članov sovražne tolpe Bugsa Morana. Režiser spretno rekonstruira tale pokol v slogu TV ankete: z glasom »off« (izven plana) in s kruto realističnimi posnetki opisuje do potankosti celoten dogodek in vse, znane in zakulisne soudeležence. Kljub temu mu očitajo, da je vnesel v zgodbo več zgodovinskih netočnosti. Roger Corman je izredno dejaven režiser in producent svojih filmov. V desetletju 1954-64 je proizvedel in hkrati podpisal nad 40 del t.i. »B kategorije«, vseh žanrov, od znanstvenofantastičnega do westema, od gangsterskega do grozljivke, kjer je še posebej doma. ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE »Živeti kao sav normala» svet«, 1982. Režiser: Miloš Radivojevič. Igrajo: Svetislav Goncič, Milan Puzič, Sonja Savič. TV Ljubljana, v petek, 17. februarja, ob 22.15. Kdor ne naseda vsesplošni olimpijski mrzlici teh dni naj si kar o-gleda najnovejši film tega srbskega režiserja, ki sodi med najbolj žive, občutljive, pa tudi »kontroverzne« u-stvarjalce jugoslovanskega filma. Svež, dopadljiv portret glasbenika -bohema, ki je prišel iz dežele v Beograd, stanuje v podstrešju in zavrača akademski študij »glasbe za mrtvake«, ne skriva družbenokritičnih podmen in namer dela. Siffliffl Beležke Od včeraj dalje so začeli vrteti po vsej državi ameriški film The Day after, »Dan pozneje« (po jedrskem spopadu namreč). Ne vemo, če se bo tudi v bodoče ohranil dosedanji model filmske izraznosti, t.j. estetsko-industrijski pojav sporočanja, ki se je od bratov Lumiere razvil preko Eisensteina, Griffitha, Hollywooda in drugih kinematografij. Film kot umetnost, film kot industrija. Oba pojma se popolnoma ujemata z opusom in življenjem Howarda Winchesterja Hawksa. Ameriški režiser se je rodil kadar film, 1. 1896 in se poskusil, v dolgoletni karieri z mnogimi filmskimi poklici, kot rekviziter, scenograf, scenarist, producent. Hawks je bil večkrat gost te rubrike, povedali smo o njegovi plodnosti in uspešnosti v skoraj vseh hollywood-skih žanrih in o izvirni, novatorski predelavi le-teh. Po zaslugi mlajše francoske (novovalovci in G ili) in a-meriške kritike (Bogdanovich, Wood, McBride) je danes obče priznana in poznana njegova poetika hrabrosti, (moškega) prijateljstva, subtilnih ljubezenskih iger in močno dejavnega življenja, ki se pokažejo v skrajnih in nevarnih situacijah. Nekaj o slogu. V skoraj vseh njegovih delih, je zaznavna neka »prozornost«, ne obču4ujemo v njih lepote, pač pa njihovo perfektno zgradnjo in skoraj mehansko soglašanje vseh sestavnih delov mizanscene. Naj pove Hawks sam: »Slog je moralno dejstvo. Ljudje, ki jih jaz predstavljam, ne dramatizirajo velikih situacij, jih u-tišajo, kar je naravno za to sorto ljudi; povprečni film govori preveč.« In še kratek Hawksov citat o življenju, o smrti. »Mi je všeč scena iz OnIy Angels Have Wings (Le angeli imajo krila), kjer nekdo mora povedati svojemu najboljšemu prijatelju, da ima zlomljen hrbet. Oni zamrmra: ’Se čudno počutim’. In ta razloži: 'Imaš zlomljen hrbet’. Je enostavno. Prijatelj odvrne: ’Ne vem... Sem se vedno spraševal, kako bi umrl, ko bi vedel, da sem na tem, da umrem. Bi raje hotel, da odideš’.« °tilci živali in ,r^U’ja’ .Poslovne ženske v bleščečih uniformah, pogumni seveda živali same v vsej svoji ubogljivosti in tudi nepredvidljivosti (opica očitno noče za slonom) radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 D mio amico cavallo - 13. del 10.25 II mondo nuovo - 1. del 12 00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Adorabii creature - TV film 12.30 Check-up - oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Prisma - tedenska oddaja o spektaklih 14.30 Vacanze d’inverno - film 16.10 Invito allo sport - smučanje 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Napoved programov za prihodnji teden 18.40 Forte fortissimo TV top 19.40 Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise - prva oddaja 22.10 Dnevnik 22.20 Tam tam - aktualnosti Dnevnika 1 23.10 Grandi mostre - Oddaja o umetnosti 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.50 ZOI v Sarajevu : Hokej: Poljska - Italija Drugi kanal 8.55 ZOI v Sarajevu: Trebevič: Sankanje - 3. vožnja 11.00 II sabato 12.30 Dnevnik 2 - Start Muoversi: come e perchè 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Bella Italia 14.00 Šola in vzgoja: Scuola aperta 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Glasbena pravljica 8.45 Ciciban, dober dan 9.55 Trebevič: Sankanje 10.20 Jahorina: Smuk za ženske 12.30 Trebevič: Sankanje 13.25 Trebevič : Bob dvosed 16.00 Veliko polje: Biatlon 20 km 17.00 Modro poletje: mladinska nanizanka 17.30 V puščavi in goščavi, nadalj. 18.20 Risanka 18.30 Olimpijski pregled 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Črni mlin na veter, film 21.40 Zrcalo tedna 22.05 Olimpijski pregled 22.20 Zabava vas Gertruda Munitič 22.50 Poročila CANALE 5 9.50 Arcibaldo - TV film 10.20 Giorno per giorno - TV film 10.50 Alice - TV film 11.20 Lou Grant - TV film 12.15 Simon Templar - TV film 13.00 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.30 Una famiglia americana - TV film 14.30 Giorni caldi a Palm Springs, film 16.30 T. J. Hooker - TV film 17.30 Record - tedenska oddaja o športu 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig, Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Don Camillo e l’onorevole Deppone - film 22.25 Super Record - Tedenska oddaja o športu 23.25 La preda nuda - film RETEQUATTRO 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 La famiglia Holvak - TV film 11.00 L albergo più pazzo del mondo, film 12.20 Fantasilandia - TV film 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Šport: Caccia al 13 - ponovitev 15.15 Šport: Calcio spettacolo 16.20 Šport: Vincente o piazzato -Pronostici del Totip 16.40 Šport: ABC šport 17.50 Strike force > TV film 18.50 Marron Giace - TV film 19.30 II mistero di Jilian - TV film 20.25 L’uomo di Rio - film 22.45 Totò, Fabrizi e i giovani d’oggi, film 24.15 Šport: Calcio spettacolo 01.15 Bruciati da cocente passione, film ITALIA 1 8.50 Cara cara - TV film 9.20 Febbre d’amore - TV nadalj. 10.15 Angeli volanti - TV film 11.15 Sport: Košarka, Nogomet TELEVIZIJA 14.35 Športna sobota: ZOI v Sarajevu: Igman: Biatlon 20 km Igman: Smučanje Trebevič: Dvosedežni bob - 3. in 4. vožnja Turin: Lahka atletika Milan: Sei giorni di ciclismo Rim : Svetovno prvenstvo v vaterpolu 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Vediamoci sul due: knjižne, gledališke in modne novosti Danes : n Sistemone 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Quelli della »San Pablo« - 2. del, film 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 Jerry Lewis Show 23.05 Un cinese a Scotland Yard, TV film Tretji kanal 10.20 ZOI v Sarajevu: Jahorina: Smuk za ženske 16.10 šola in vzgoja 16.40 Šola in vzgoja : Raccontiamo le città : Urbino 17.10 Le forze del male - film 18.25 II Pollice - programi 3. kamaln 19.00 Dnevnik 3 Bubblies - risanke 19.35 Geo - Pustolovščine in raziskovanja 20.30 Tutto Musco - 3. oddaja 21.45 Dnevnik 3 22.20 Un uomo vuol salire - 9. del 23.20 Polčas košarkarske tekme A-l lige Zagreb 8.45 TV koledar 8.55 ZOI: Sankanje 10.20 ZOI: Smuk za ženske 12.30 ZOI: Sankanje 13.25 ZOI: Bob dvosed 16.00 ZOI: Biatlon 20 km 16.55 Košarka: Gibona - Bosna 18.30 Olimpijski pregled 20.00 Polnočni mož, serijski film 22.10 Olimpijski pregled 22.25 V soboto zvečer Koper 10.20 ZOI: Spust ženske 12.30 ZOI: Sankanje moški in ženske ZOI: Hokej : SZ - Jugoslavija 16.00 ZOI: Biatlon 20 km 16.50 ZOI: Spust ženske 18.20 ZOI: Bob - 2 19.30 TV D - vse danes 20.00 ZOI: Hokej: Kanada - Finska med odmorom : TV D - nocoj 22.20 Nočni film 13.50 Cara cara - TV film Febbre d’amore - TV priredba Aspettando il domani - TV priredba 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Musica è! 18.40 Simon & Simon - TV film 19.40 Italia 1 - Kratke vesti 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum P. I. - TV film 22.30 Drive In, varieté TELEPADOVA 8.30 Duello al sole, film 10.00 Medicai Center - TV film 11.00 Doc Elliot - TV film 12.00 Buck Rogers - TV film 15.00 Lupin HI., risanke 15.30 Voltus 5, risanke 15.45 Tigerman, risanke - 16.00 Kingstone TV film 17.00 Monjiro - TV film 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 I girasoli, film TRIVENETA 8.30 Sidestreet - TV film 9.30 Qucntin Durward - TV priredba 10.00 Risanke 10.30 Salut Champion - TV film 11.30 Sherlock Holmes - TV film 12.00 La famiglia Smith - TV film 12.40 Q. P- Coupon 15.30 La baia di Ritter - TV film 20.30 L’ultimo mercenario, film 22.00 Q. P. Coupon special 1.15 Autista per signora TELEFRIULI 9.45 Si o no: mercantino telefonico 12.00 TV film 13.00 La sedia scomoda 13.30 Sport: Corner - nogomet 14.30 Sport: nogometno srečanje 16.30 Superclassifica show 17.15 Spaziotto 18.00 Regione verde, rubrika 18.55 Lassie - TV film 19.30 Dnevnik 20.00 Obrtništvo 20.30 Film RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti Glasbene malice v Trstu: violinist Žarko Hrvatič, o boist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, fagotist Jože Babič, hornist Jože Falout; 11.35 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 »Glas od Rezije» - Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »Za-kajček in Vseved«. Piše Zlata Jurin; 14.30 Naš dobri stari radio. Pripravlja Peter Cveblar; 17.10 Mi in glasba: sopranistka Nada Ruždjak; 18.00 Komorna igra: Rade Pavelkič: »Rojena v znamenju tehtnice«. Monodrama. RADIO OPČINE 8.30 V študiju prijatelja Franc Po-hajač in Tone Bedenčič; 9.15 Neva z glasbo in poezijo; 9.50 Vaša zvezda; 10.30 Ali ste slišali, da?; 11.15 Kratka pot od italijanskih kantavtorjev do country glasbe; 11.55 Knjige, knjige, knjige za vse: Drago Gorup; 12.40 Fotografirajmo z Andrejem; 13.30 Rock glasba; 14.00 Nagradna oddaja: magični ribnik, vodi Aleš Lupine; 15.00 Glasba po željah ; 16.40 Dunja, za najmlajše: Poskusi in ugani; 17.30 Dober nasvet, dragocen nasvet, vodi Alenka Prinčival; 17.50 Vinko Ozbič: prelistal sem časopise; 18.15 Gremo v Šledališče; 18.35 Nadaljevanje oddaje: Prelistal sem časopise; 19.00 Kdaj in kako, vodi Igor Malalan; 19.40 A-merican rock’n roli radio; 20.30 Športna sobota, v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika ter direkten prenos tekme iz športne palače v Trstu: Jadran - Abitare Udine. Zvečer se bo odvijal kulturni program: kdo so gostje v studiu? Do takrat ostanejo skrivnost. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 0.00 - 4.30 Nočni program radia Koper; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -Kruh in sol radia Koper, glasba, reportaže, napoved oddaj; 13.35 Objave, EP, kinospored; 13.40 Zamejska reportaža; 15.15 Ekonomska prioproči-la; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, ekonomska priporočila; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček. Popevka tedna; 7.00 Dober dan; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.35 La girandola; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored: glasba ; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Današnji program; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Weew-end; 10.15 Black out; 10.55 Glasbena oddaja; 11.10 Srečanje z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Gioacchino Murat, 12. nadalj.; 13.20 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.03 Glasbeno življenje na kompjuteriu ; 14.40 Master; 15.03 Varieté; 16.30 Zabavna oddaja; 17.30 Autoradia; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Glasbeni spored; 19.15 Start, oddaja o športu; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Glasbeni mozaik; 20.00 Black-out; 20.40 Tudi mi smo tukaj ; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Danes zvečer v baru San Marco v Trstu; RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Labirint; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo, kako, zakaj ; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Spaziolibero, programi pristopanja; 9.32 Helza-poppin - Radio 2; 10.00 Posebna oddaja o motorjih ; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi ; 12.45 Hit Parade; 15.00 Un cuore nel pianoforte, 5. nadalj.; 15.45 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Posebna oddaja o poljedelstvu; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Vabilo v gledališče: La famiglia Mastinu; 18.15 Glasba za vse okuse; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Ljudska simfonična sezona; 22.50 Od sobote do sobote, 2. del. ZASEBNE POSTAJE Manj otroškega smeha v naših vzgojno-varstvenih ustanovah V vrtcih na Goriškem ho jeseni precej manj otrok V slovenskih otroških vrtcih na Goriškem, občinskih in državnih, bo v prihodnjem šolskem letu 10 odstotkov manj otrok kakor letos. To na podlagi do sedaj prijavljenih otrok. Možne so sicer še manjše spremembe, vendar tudi naknadni vpisi verjetno ne bodo spremenili neugodnega stanja. V otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom je sedaj 269 otrok, jeseni jih bo samo 242, ah 27 manj. Manjše število prijavljenih otrok je splošen pojav. Niti v enem od 11 vrtcev namreč se število otrok, v primerjavi s tem šolskim letom, ne bo povečalo. V dveh vrtcih bo število prijavljenih otrok ostalo nespremenjeno, drugod pa bo nižje. Vse kaže, da bo največji osip v Števerjanu ter v vrtcu v Ul. Campi v Gorici, zaskrbljujoče pa je tudi nazadovanje števila vpisov v vrtcu v Ul. Fabiani. Padec števila otrok je sicer splošen pojav in je pri večinskem narodu celo bolj izrazit kakor med pripadniki naše skupnosti. Vendar taka ali podobne ugotovitve nas ne smejo uspavati, da ne bi poživili naših naporov, da bi osip skušali zadržati na najnižji možni višini, z večjim angažiranjem, osebnim prepričevanjem itd. Podatki o številu vpisanih v posarne zne vrtce na Goriškem so sledeči : Doberdob 32 (33), Ronke 13 (15), Ru-pa 23 (24), Sovodnje 23 (23), Krmin 13 (13), Podgora 13 (15), Števerjan 26 (34), Pevma 14 (16), Gorica, Ul. Fabiani 21 (25), Gorica, Ul. Campi 33 (38), Štandrež 31 (33). Ob koncu mogoče še ugotovitev, da v vzgojno varstvenih ustanovah niso zajeti vsi otroci, vendar pa je takih primerov bolj malo. Možnosti razvoja pristanišča v Tržiču O možnostih za vse večje uveljavljanje tržiškega pristanišča Portoro sega v srednjeevropskem prostoru je tekla beseda na nedavnem srečanju med predsednikom posebne pristaniške ustanove Lupierijem in predsednikom ustanove za graški mednarodni veesejem Aleksandrom Graetzom. Lupieri je gostu orisal dosedanjo razvojno pot pristanišča, ugodno geografsko lego in možnosti nadaljnjega razvoja, ki se bodo še bolj povečale z dograditvijo veikega železniškega vozlišča pri Červinjanu in avtoceste v Kanalski dolini. Aleksander Graetz je s svoje strani poudaril, kako si je vedno prizadeval — do pred dvema letoma je bil namreč župan v Gradcu — da bi se štajerski gospodarstveniki v največji možni meri posluževali pristanišč v Trstu in Tržiču. Izrazil je pripravljenost za obisk in ogled pristaniških naprav v Tržiču in za sestanek z gospodarstveniki na Goriškem. Slavje v Podgori V Podgori se bodo danes na pobudo odbora staršev s kulturno in družabno prireditvijo spomnili 20-letnice delovanja slovenskega otroškega vrtca v tem kraju. Slovesnost bo ob 16. uri v prostorih vrtca z nastopom pevskega zbora, recitacijami in drugimi točkami. Na prireditev so starši povabili tudi učence slovenske in italijanske osnovne šole in predstavnike šolskih in političnih oblasti ter seveda vse nekdanje, danes že odrasle gojence. Proslava ob 140- letnici rojstva Simona Gregorčiča V Braniku bodo jutri z odprtjem bogate razstave pod naslovom »Nacionalno prebujenje primorskih Slovencev in Simon Gregorčič« ter s slavnostno akademijo počastili 140-letnico rojstva goriškega slavčka. Prireditev bo v Kulturnem domu v Braniku, s pričetkom ob 12. uri. Na sporedu bo priložnostni koncert, slavnostni govornik pa bo Matej Bor. Akademijo in razstavo pripravlja krajevna skupnost Branik v sodelovanju s filatelističnim društvom Koper in nekaterimi drugimi ustanovami. Bogata razstava bo na ogled do 26. t.m., nakar jo bodo predvidoma prenesli v drug kraj, kasneje pa menda celo v Kulturni dom v Gorici. Prešernova proslava na osnovni šoli Na slovenskih šolah so te dni z različnimi prireditvami počastili slovenski kulturni praznik. Največ prireditev je bilo kajpak v sredo, 8. februarja. Povsod res nismo mogli biti prisotni, obiskali pa smo slovensko ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV . . .da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Otvoritev razstave o IVANU PREGLJU Slavnostni govor: dr. MATJAŽ KMECL Koncert akademskega pevskega zbora T. TOMŠIČ KULTURNI DOM Gorica, jutri, 12. februarja, ob 16. uri. Vabljeni! Dogodki zanikali predvidevanja o upravni krizi v Števerjanu Izid četrtkove seje občinskega sveta v Števerjanu in ponovna zaupnica županu Stanislavu Klanjščku, kakor smo že včeraj poročali, je presenetil večino opazovalcev. Že ves čas od izbruha upravne krize je namreč nekako prevladovalo mnenje, da je njegova ostavka dokončna in da ga bo v vodstvu občine nadomestil kdo drug. Med možnimi kandidati sta se omenjala dva: Hadrijan Corsi, predsednik Briške gorske skupnosti in Ciril Ter-pin, sedanji podžupan, četrtkova seja naj bi bila torej bolj formalnost, s katero naj bi zamenjali mesti prvega občana, poleg tega pa poskrbeli za nadomestitev odbornika Simona Komjanca, ki je tudi dal ostavko »iz osebnih razlogov«. Kljub temu se je v sejni dvorani zbralo kakih 20 občanov — pravzaprav prvič toliko — pa tudi nekateri vidni funkcionarji Slovenske skupnosti. Prvi del seje — na dnevnem redu so bile sicer samo štiri točke, sprejem ostavke župana in odbornika ter izvolitev novih — je zato potekal povsem normalno, po predvidevanju. V dvorani je bilo takrat 13 svetovalcev (odsotna sta bila Pintar in Komjanc). Devet jih je o-stavko sprejelo, tri so se vzdržali. Klanjšček se glasovanja ni udeležil, pač pa je takoj za tem vrnil ključ županstva in trobojnico. Po krajši prekinitvi so soglasno sprejeli ostavko odbornika Simona Komjanca. Nato je' bilo na vrsti (tajno) glasovanje za izvolitev novega župana. Predstavniki SSk so predlagali svojega kandidata v osebi Hadrijana Corsi ja, ostali pa nemalo presenečeni ob štetju glasov, saj so zanj glasovali le štiri od štirinajstih prisotnih svetovalcev, (medtem se je udeležil tudi Pintar) en glas je prejel podžupan Terpin. Očitno so za Klanjščka glasovali tudi predstavniki liste občinske enotnosti, kar je tudi razumljivo, saj so ga podprli že ob izvolitvi, v začetku mandata. Glasovanje za novega odbornika je potekalo v precej poparjenem ozračju. Černičeva je zbrala osem glasov, Simon Komjanc tri, Emil Terpin in Corsi po en glas, ena glasovnica pa je bila bela. Stanislav Klanjšček se je ob koncu seje zahvalil »vsem svetovalcem, ki so mu potrdili zaupanje« in dejal, da bo upravljal občino v korist cele skupnosti ne pa zganjal politiko. Napovedal je, da bo že v prihodnjem tednu sklical sejo občinskega sveta, še prej pa mora zapriseči. Ob tričetr na 20 je bila seja zaključena. Tri leta zapora zaradi tatvine Na goi iškem sodišču so včeraj po hitiem postopku obsodili 25-letnega Vita Filograna iz Gorice, Korzo Verdi 109. Mladenič je prejšnji petek, 3. februarja, skupaj z doslej še neznanim pajdašem okradel stanovanje Medesima Argentana v Romansu. Tatova sta odnesla dva televizorja in drugo blago za skupnih pet milijonov lir vrednosti. Blago sta skria na odprtem nekaj sto metrov stran. Ko sta se vrnila, da bi odnesla plen, sta morala na vrat na nos zbežati pred orožniki, ki pa jim je uspelo na podlagi evidenčne tablice avtomobila izslediti Filograna. Sodniki so ga obsodili na tri leta zapora in denarno globo. Strogo kazen, ki v celoti odraža zahteve javnega tožilca, so verjetno odmerili tudi zaradi odmeva, ki so ga imele številne tatvine v zadnjih dneh v Gorici. Zagovornika sta skušala zaman postaviti v dvom Filogranovo sodelovanje pri tatvini. Občina naj poskrbi spet za osvetlitev spomenikov Orkanski veter pustošil na Tolminskem in Bovškem osnovno šolo v Ul. Vittorio Venelo v Gorici. Tu so učenci pod vodstvom učiteljic pripravili prijeten pevsko -recitacijski program. Začeli in zaključili so ga s skupnim pevskim nastopom, vmes pa je vsak razred nastopil s svojo recitacijsko točko. O življenju in delu Franceta Prešerna so spregovorili učenci 5. razreda, ki so podali tudi nekaj recitacij. Med recitacijami so bile tudi pesmi naše go-riške rojakinje Ljubke Šorli. Trnovski maraton V Črnem vrhu nad Idrijo je že vse nared za jutrišnjo veliko smučarsko manifestacijo, 9. Trnovski maraton, ki poteka po obronkih Trnovskega gozda na Čmovrški planoti, kjer so med narodnoosvobodilno bork) hodile in se borile enote slavnega IX. korpusa. Doslej se je prirediteljem prijavilo izredno veliko smučarjev tekačev iz Slovenije in zamejstva. Organizatorji pa obveščajo, da se zamudniki lahko vpišejo neposredno pred startom, ki bo dan točno ob 9. uri, ko bo simbolično eksplodirala rudarska mina. Razna obvestila Mladinski krožek Gorica priredi v sodelovanju z MO Jezero, MO Sovodnje in ZSKD v petek, 17. februarja, koncert glasbenih skupin Avtomobili iz Nove Gorice in Radioremix iz Gorice. Koncert bo v dvorani Kulturnega doma v Gorici. ^BSKO •GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP V četrtek, 16. t.m., ob 20.30 in v petek, 17. t.m., ob 11.30 v Katoliškem domu v Gorici Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Questo e quello«-VITTORIA 17.30-22.00 »II festival erotico di Brigitte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »The day after«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Segni particolari: bellissimo«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Fantozzi subisce ancora«. COMUNALE 18.00-21.00 »Un sogno lungo un giorno«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Umor prostitutke«-20.00 »Madame Claude«. Zahteva VZP1 in rajonskega sveta v Podgori Pred dvema tednoma, točneje 28. januarja, smo poročali o dokaj čudnem načinu za varčevanje z elektriko, ki ga uvajajo pri goriški občini. Pred spomeniki v okolici in mestu so delavci občinskega podjetja odklopil luči. Nalog je dal občinski odbor, kakor smo že takrat zapisali. Ukrep je zaenkrat, kot zgleda, prizadel le dva spomenika v neposredni goriški okolici, partizanska spomenika v Štandrežu in Podgori. Ne bomo ponavljali ugotovitev, ki smo jih že takrat zapisali, češ da je tak način varčevanja dokaj čuden. Toliko bolj ker ostajajo še naprej razsvetljeni razni bolj ali manj pomembni objekti v mestu. O tem vprašanju so že razpravljali v raznih ustanovah in organih. 1. februarja so o tem govorili v odboru sekcije VZPI - ANPI, kjer so med drugim ugotovili, kakor izhaja iz pisma, ki so ga naslednjega dne poslali rajonskemu svetu za Podgoro, da je ukrep občinskega odbora pravzaprav enostranski, saj prizadene samo dva spomenika v okolici, oba pa sta partizanska s pomeni lea. V istem pismu si odbor VZPI ANPI prizadeva za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja. O zadevi je na zadnji seji razpravljal tudi rajonski svet v Podgori ter v celoti sprejel stališče odbora krajevne sekcije zveze borcev. • 29. februarja poteče rok za predložitev predlogov za nagrade za zvestobo delu in za gospodarski napredek. Priznanja bodo pode ili posameznikom in podjetjem ob letošnjemu sejmu Espomego. f Čestitke Danes praznuje 50. rojstni dan Marčeta Černič por. Bon. Vse najboljše ji želijo mama, teta, brat in sestri z družinami. fj PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO ril PODJETJE ta Goriziana ________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D- D'AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Orkanski veter, ki je v četrtek ponoči povzročil ogromno gmotno škodo v Kami ji in zlasti v predgorju Julijcev, v okolici Humina, je pustošil tudi v zgornji Soški dolini, Breginjskem kotu, na Tolminskem in na Gorenjskem. Točnih podatkov o obsegu škode še niso zbrali, vendar je že zdaj jasno, da je veliko večja kakor ob neurju pred nekaj leti. Močan veter je začel pihati že v četrtek med 21. in 22. uro in njegova jakost se je iz ure v uro stopnjevala. Posamezni sunki so menda dosegli hitrost od 160 do 200 km na uro. V Bovcu in Kobaridu so bili včeraj zjutrqj povsem odrezani od sveta. Prekinjene so bile telefonske zveze, v Kobaridu so bili več ur brez elektrike in tako je bila proizvodnja v tovarnah ustavljena. Največjo škodo je veter, ki se je sicer včeraj proti poldnevu precej unesel, povzročil na objektih podjetja TKK na Srpenici. Od približno 6 tisoč kvadratnih metrov strehe proizvodnih in drugih prostorov je veter odkril približno dve tretjini. Pod udarci vetra so popokale vse šipe. Samo v TKK je po prvih ocenah za okrog milijardo starih dinarjev škode. . Iz Breginjskega kota še ni točnih poročil, vendar je po zdaj znanih ugotovitvah veter razkril v raznih krajih nekaj deset streh na montažnih hišah in drugih objektih. Precej škode je tudi v Tolminu in drugih krajih v o-kolici, čeprav je veter, tu pihal z manjšo jakostjo. Z gorenjske strani poročajo o precejšnjih ovirah v železniškem in cestnem prometu, saj so se na proge in ceste zrušila številna drevesa in skale. Na srečo ni poročil o smrtnih žrtvah. Ranjena je samo ena oseba in še ta lažje. Takega neurja na Tolminskem in Bovškem ne pomnijo že nekaj desetic ti j, menda se je nekaj takega zgodilo pozimi leta 1944. Prijeli vlomilsko trojko Policijski organi v Tržiču so prijeli trojico spretnih vlomilcev, ki so v zadnjih mesecih najbrž zagrešili vrsto vlomov v Tržiču in neposredni okolici, vsakokrat pa jim je uspelo zabrisati za sabo vsakršno a'ed. Trenutno so v priporu, policijski organi pa so se lotili obsežne preiskave. Vsi trije so doma iz okolice Benetk, kamor so se menda vsakokrat tudi vračali po opravljenem tatinskem podvigu. Policijski organi so namreč našli na do mu enega od treh precej različnih predmetov sumljivega izvora. V priporu so se znašli 33-letni Fortunato BaLarin in 19-letni Andrea Certo, oba doma v Mestrah ter mladoletnik G. I., ki je doma menda v Margheri. Aretirali so jih v Tržiču, ob podrobni preiskavi pa so pri enem od trojice našli skrbno skrito vlomilsko o-rodje. • 58-Ietni tržiški zdravnik, ginekolog Candido Zanoner je od včeraj v hišnem priporu, najbrž iz zdravstvenih razlogov. V zaporu je prebil, zaradi suma, da je od pacientov zahteval plačilo za usluge, ki bi jih moral nuditi brezplačno, skoraj tri mesece. Preiskava menda še ni zaključena. SVOBODA Zaprto. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Alla salute«, Ul. Callisto Cosulicn 117, tel. 72-480. POGREBI Ob 11. uri Matilda Lorenzon *z splošne bolnišnice na glavno pakoP° lišče. Prispevki počastitev spomina Maria če iaruje sekcija VZPI - ANI 1 „ )0 lir za športno in kulturno s na Vrhu. Umrl je naš dragi mož i° * Mario Černič ........ ^ L cer Pogreb bo danes ob 14-30 kve v Polazzo. Žena Ivanka in otroci z druži«aD DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Alesani«, Ul. Carducci 38, tel. 84268. Polazzo, Vrh, 11.2.1984 Danes slovesna položitev v družinsko grobnico Posmrtne ostanke Maxa Fabianija bodo prenesli iz Gorice v Kobdilj Gibanje prebivalstva v naših občinah Po skoraj triindvajsetih letih se bo danes izpolnila zadnja želja velikega arhitekta in urbanista Maxa Fabianija: njegove posmrtne ostanke bodo z goričkega pokopališča prenesli v dru žinsko grobnico v Kobdilju blizu Štanjela, kjer se je mojster rodil 29. aprila 1865. Tako so se mu želeli oddolžiti člani njegove družine, posebno hčerka Lotih ki živi v Gorici, pa tudi nekateri Posamezniki, med katerimi naj posebej omenimo profesorja Marca Pozzetta, in organizacije, zlasti gorička Zbornica arhitektov in Zveza društev arhitektov Slovenije. Za njimi je nekaj let prizadevanj, da so rešili vse formalnosti, ki so za tak prenos posmrtnih ostankov preko državne meje Potrebne. Max Fabiani bo poslej počival v svojem rodnem naročju kratke zemlje, ki jo je globoko ljubil in bil nanjo tesno navezan kljub temu, aa ga je poklicna pot vodila širom Po svetu. Pomembne priče svojega ae}a je zapustil na Dunaju, v Pragi, Ljubljani in v Trstu, kjer je bil načrtovalec našega Narodnega doma. Veliko je prispeval tudi k urbanistični in arhitekturni podobi Gorice, izdelal je na primer načrt imenitnega Trgovskega doma, kjer je danes sedež Finančne uprave. Po prvi svetovni vojni je oblikoval prvi načrt za obnovo Gorice (1921), ki so ga delno tudi uresničili. Nemajhen je bil njegov delež pri pripravi različnih zazidalnih načrtov za nekatere kraje na Goriškem, še danes pa zbujajo zanimanje nekateri njegovi načrti, ki niso bili nikdar uresničeni (na primer načrt za plovno pot Donava - Jadran, o katerem je v Jadranskem koleda rju 1978 pisal prof. M. Pozzetto). V mračnih letih 1935 45 je bil Fabiani občinski načelnik v Štanjelu, po vojni pa se je naselil v Gorici, kjer je v visoki starosti 97 let umrl 12. avgusta 1962. Vseskozi je ohranil živ stik s slovenskimi arhitekturnimi kro gi, ki so v njem in v Plečniku našli velikega učitelja iz polpretekle dobe. Ob tem je treba reči, da je veliki ar hitekt, ki po rodu ni bil Slovenec, jezik ljudi, med katerimi se je rodil in s katerimi je živeli tekoče obvladal in uporabljal, še več, iz spisov, ki jih je zapustil, veje njegova široka duša, ki ni poznala narodnostnih predsodkov in razlik, ki se je vedno opirala le na človeškost v najplemenitejšem smislu besede. ■ Okoli 9.30 bodo danes Fabianijeve posmrtne ostanke odpeljali iz Gorice, ob 11. uri pa jih bodo slovesno položili v družinsko grobnico v Kobdi-Iju. Svojo udeležbo so napovedali predstavniki javnega političnega in kulturnega življenja iz dežele Furlanije - Julijske krajine in iz SR Slovenije, goriške Zbornice arhitektov in Zveze društev arhitektov Slovenije. Strokovno bo o Fabianijevem delu ob tej priliki govoril njegov odlični poznavalec, prof. Marco Pozzetto, umetniško besedo pa bo prispeval Fabia nijev sorodnik, ljubljanski gledališki igralec Kristjan Muck. Hkrati bo Društvo primorskih arhitektov v enem od obnovljenih obzidnih stolpov v Štanjelu odprlo spominsko razstavo fotografij nekaterih arhitektovih posegov v njegovem slikovitem rojstnem kraju. Kot vsak mesec objavljamo gibanja v registrih matičnih uradov treh slovenskih občin na Goriškem. Pri pomniti velju sledeče : rojstva, smrti in druge spremembe vpisujejo v matične registre z nekajdnevno zamudo glede na dogodek. Zato so januarja vpisali tudi spremembe iz zadnjih dni decembra, nekaj januarskih sprememb pa bomo lahko objavili šele s februarskim seznamom. Občina SOVODNJE: V mesecu januarju niso vpisali nobenega rojstva. Umrli so: 72-letni Franc Plesničar, 74-letni Venčeslav Černič, 61-letni Marčelino Devetak in 87-letna Alberta Pelicon vd. Vižintin. Poročil se ni nihče. Oklice so objavili Mario Quaggiato in Marjana Čev-dek ter Fulvio Simeoni in Klavdija Ožbot. Preselila se je ena oseba, izselil pa se ni nihče. Občina DOBERDOB: Rodila se je Agnese Rassu. Umrli so: 48-letni Egidij Radetič, 81- letna Marija Štrukelj vd. Peric in 82- letni Jožef Gergolet. < Porok in oklicev ni bilo. Priselil se ni nihče, izselile pa so se štiri osebe. Občina ŠTEVERJAN: V tej občini v mesecu januarju niso zabeležili nobenega rojstva in smrti, niti se ni nihče poročil oz. objavil oklice. Edini premik, ki so ga zabeležili, j6 priselitev 7 ljudi, medtem ko se je 1 občan izselil. Priznanja za zvestobo delu Goriška trgovinska zbornica razpisuje tudi za letos natečaj za podelitev priznanj za zvestobo delu. To bo že šestnajstin, da bodo počastili tako trgovce kot obrtnike in kmete ter tudi odvisne delavce. Prošnje je treba poslati na ravnateljstvo trgovinske zbornice v Crispijevi ulici najkasneje do 29. februarja. V poštev pridejo odvisni delavci (delavci in uradniki) ki so v delovnem razmerju najmanj 30 let, od teh petnajst pri istem delodajalcu. Isto velja za upokojence, ki so se upokojili šele pred tremi leti. V poštev pridejo tudi obrtniki, kmetje in trgovci z najmanj 40 leti delovne zavzetosti. Mikavni grafični izdelki otrok iz enajstih držav V prostorih slovenskega učiteljišča v Gorici bo še nekaj dni na ogled nad vse zanimiva razstava otroških ex li-onsov, ki so jo pripravili, v sodelo-anJu z društvom Ex libris Soveniae y Počastitev letošnjega slovenskega uiturnega praznika. Na razstavi je ^ ogled 460 izdelkov, ki so jih posla u otroci iz 104 šol iz Avstrije, Češko-,.?vaške, Francije, Nemše demokra- tične , - republike, Sovjetske zveze, Poljub ’ 3vezne republike Nemčije, Ve-It^®. .Britanije, Italije in Jugoslavije, d ib-° .predstavljajo na razstavi iz-s?b 4*Jakov nižje srednje šole s Pro-q ka in slovenskega učiteljišča iz Sporočilo Društva Za varstvo živali J**tvo za zaščito živali ponuja ljubem domačih živali dve psički. Pr-l J® 4_mesece stara, s črno-belo dla-d ’ rnešane krvi in srednje velikosti ; b Je stara 2 meseca, manjše veli-- n «/' rtavo dlako. Poleg tega išče na , rja 6 mesecev stara čistokrv-oh„siamska mačka. Društvo nadalje V(1|res^a lastnika odraslega črno-rja-nuar' vo^-'alia. ki so ga našli 24. ja-da lahko dobi psa na sedežu Qrustva v Ul. Boccaccio 6. Uslužbenci zahtevajo Ustanovitev menze v n®d. uslužbenci občinskega podjetja dein nci:. zlasti med tistimi, ki se na Voz,j° iz bolj oddaljenih krajev, vlada te dni precejšnje razburjenje. Na skupščini, ki je bila 23. t.m., so namreč poleg drugih zadev obravnavali tudi vprašanje ureditve menze v podjetju. Pred og pa je menda naletel doslej na glulsa ušesa pri goriskem občinskem odboru, saj doslej še ni bilo nikakršnega odgovora. • Iz šolskega skrbništvu poročajo, da je bil za člana pokrajinskega šolskega sveta, kot zastopnik učnega osebja šol druge stopnje imenovan prof. Giorgio de Schiller. Urnik mejnih prehodov V mesecu februarju bodo mejni prehodi 2. kategorije na Goriškem odprti s sledečim umikom: MIRNIK: 7.00 - 18.30 (ob nedeljah: 8.00 18.30); JENKOVO: 7.00 - 19.00 (ob nedeljah: 7.00 20.00); PLEŠIVO: 7.00 19.00; VIPOLŽE: 5.30 19.00 (ob nedeliah: 7.00 19.00); ŠTEVER JAN: 6.00* - 19.00 (ob nedeljah 6.00 -19.30); PODSABOTIN: 6.15 18.00 (ob nedeljah : 6.15 - 18.30) ; SOLKAN I: 6.30 - 19.30; Ul. SV. GABRIJELA: 7.30 - 19.30 (ob nedeljah: 8.30 - 19.30); PRISTAVA: 7.30 - 18.00 (zaprt ob nedeljah); ŠEMPETER: 6.30 - 19.30; MIREN: 6.30 - 19.00 (ob nedeljah: 7.30 - 19.00); DEVETAKI: 7.00 - 18.00 (ob sobotah: 6.00 - 18.00, ob nedeljah: 8.00 - 18.00); JAMLJE: 7.00 - 19.00. Prehodi za dvolastnike: v KLANCU : 8.30 - 17.00 (zaprt ob nedeljah) ; CE-GLO: 8.00 - 17.30 (zaprt ob nedeljah), ŠTANDREŽ: 8.00 - 17.00 (zaprt ob nedeljah) ; SOLKAN D: 10.00 - 17.00 (zaprt ob nedeljah). V' Ludvik Cotar 80-letnik Vse do lani je bil reden in stalen obiskovalec na vseh naših ku turnih in drugih prireditvah. Še pred kakšnim letom je pomagal v mizarski delavnici, za strojem, kjer je preživel praktično celo življenje, tudi tisto nadvse težavno obdobje med drugo svetovno vojno, ko je kot tovariš Opora vodil odbor OF za južno območje Gorice in so se s sodelavci sestajali prav v delavnici v ul. Leoni. Mizarstvo, ta plemenita obrt, mu je pravzaprav v krvi. Mizarja sta bi/a oče in stari oče v Renčah, zato mu je bil ta poklic tudi nekako usojen. V mislih imamo Ludvika čotarja — tovariša Oporo iz vojnih let. Bolezen ga je v zadnjem času sicer nekako bolj priklenila na dom in skoraj bi bil šel mimo neopazno pomemben življenjski jubilej. Ludvik je pred kratkim slavil 80 let (rojen je 28.1.1904) in prav ta dogodek smo izrabili za kratek pogovor o tem in onem, čeprav sam nima rad, da se o tem piše. Že v rodnih Renčah se je takoj po prvi svetovni vojni vključil v kulturno in pevsko društvo »Svoboda«. S prijatelji iz društva je ves čas ohranil tesne stike, tudi potem ko se je, proti koncu tridesetih let, preselil v Gorico. Prav prijateljske vezi pa so še kako prav pris’e med vojno, ko je postal organizator in koordinator terenskega dela na južnem območju mesta in ko je prav preko teh vezi pošiljal zdravila in drug material v partizane. »Redno smo se sestajali v delavnici, v večernih urah. Nikoli nas niso dobili«, se spominja danes Opora, ki je proti koncu vojne poslal tudi več dopisov v Partizanski dnevnik in to o dogajanjih v okupirani Gorici. Prav rad se spominja tega! Težko bi bilo zapisati vse, kar so v več kakor treh letih storili. Največ je bilo akcij trošenja letakov, zbiranja in prenašanja zdravil, »štirideset let je od takrat in je že marsikaj šlo iz glave«. Kaj pa sodelavci, tisti najožji »Pokojni Stanko Černigoj, Mirko Rogelja, Mi-kluš. Mikluš je bil predsednik odbora, jaz tajnik«. Medvojna aktivnost seveda ni mogla kar tako mimo. Tako je bil Ludvik kasneje na kandidatni listi Demokratične fronte 9'ovencev. Kot tak je doživel tudi izpade nacionalistične drhali. Kasneje se je aktivno vključil tudi v organe SKGZ, pomagal pri različnih društvih in ustanovah, zlasti pri planinskem društvu, kjer je še danes zvest član. Več kot trideset let je bil član in vodja tehnične siužbe pri mizarski zadrugi, po njenem razpustu, leta 1971, pa se je mizarstva lotil na svojo roko, odkupil stroje in nadaljeval z delom, ki mu je pravzaprav v krvi. Ob življenjskem jubileju mu čestitamo in želimo zdravja. Čestitke tudi soprogi Emi, ki je prav te dni slavi a 81. rojstni dan. V Podturnu priprave na pust Center za ohranjanje in valorizacijo ljudskih izročil v Podturnu je že znan zaradi številnih in dokaj različnih pobud za oživljanje, in ohranjanje starih običajev in navad prebivalcev Gorice in njene neposredne okolice. V to smer gre tudi pustna prireditev Carnevale giovane, ki jo že več let prirejajo po goriških ulicah. Sprevod alegoričnih vozov in mask in kar še sodi zraven, nameravajo letos popestriti, predvsem pa organizacijsko izboljšati. Na ZSKD v Gorici sestava prošenj za podpore Tudi v pisarni ZSKD v Gorici, Ulica della Croce 3, izpolnjujejo v teh dneh prošnje, ki jih morajo kulturna društva poslati pokrajinski upravi do 31. januarja za morebitno podporo. Prošnje morajo biti, kot smo že poročali, opremljene z dokumentacijo o lanskoletnem delovanju, o sestavi odborov, o obračunih in proračunih itd. Zaradi tega ZSKD poziva včlanjena društva, naj se nemudoma zglasijo na Zvezi, še v teh dneh. Ne smejo namreč čakati zadnjih dni, ko ni več časa, da se zbere potrebna dokumentacija. TONE SVETINA Med nebom in peklom -------62. ______ bran r sa*. vem. kdo je bil to!« se je Zanni skušal Špelin,1'.*Nihče drug kot okrožni vodja, ki sem mu je uj, Zeno- Če sem odkrit, je ona našla mene. Tako drevrf 1P.otrebna. da je potem hodila tri dni jokat pod • kjer sem po osrečil, ha, ha!« škod0 aSni’ »e hvalite se s stvarmi, ki vam prinašajo Podre" ne spoštujete svetega pravila kariere? nadrelen*m sPelievati žene je dovoljeno, speljevati jih domisi'3111^1 pa ie lahko smrtno nevarno! Ne bodite Potem J?vi’ ker ne veste, kdaj vas bo ta mož onesrečil, te „„ »°ste opletali kot ptiček, ki ga srakoper natak-ua tm...« ša kart601 VSeeno- -Jaz tvegam za užitke. Usoda meje bil n6^1 pa igramo,« je Zanni povedal izrek, ki ga bil povejle.spo*'oma pobral. »No, še to sem vam poza-rek0 7aKN.šk0Uv,CELL° “ VESNA Slovani» Yesno čaka jutri težko goltom: (L h Cct3rav 80 solidno ekipo Pro štiri ekinY na. domačih tleh že kar sarin J* Posilile na remi, Mugge-Vesn0 ce*° premagala. Za pQ8ebnn c^a.vsekakor ne bo lahka, krišk,. orfraL .ko je postal položaj Sciplinsk-. aMclžtoa bo j kritičen, Di-todnu ^a korrusija je namreč v tem Cancan Emoni a izid srečanja San Tržačan,,, Costalunga z 0:1 v korist ie nokometof 1° za San Canzian, ker čel sodnìif.k^r, Costalunge Persi napadana a; tetn je ekipa San Can-l® sdrsnii» lte ,„na lestvici Vesno, ki bi nedvomr?3 13" mest°. V FiumiceUu stovlja|aon^ma tudi ena točka pred-a Vesno že izreden uspeh. 2. AMATERSKA LIGA Zar^f^ND - ZARJA ? Radio s^'ìiv ,goste k vodilni eki-neprid^™d' ki je pred tednom Bačani hnH vano Renila Fortitudu. j®ae, ker „-° ^1° igrah zelo zagri-iJjhega srJ|, ae smejo dovoliti niti Lkortoti]a^sljaja' ki bi ga lahko ‘^ta le t(jP'cma oziroma Domio, ki t2)Stnenio ri, zaastanka. Pozabiti pa nemd£Sk°,ntudÌ ^jani prejšnji njL° ne morei„k otu 1 Vermeglianu in p.b r»k, kerJ° zfpustiti igrišča praz-kpami ZH?Lnoeejo izgubiti stika z zgornjega dela lestvice. Se- veda Bazovce še posebno peče poraz (0:1), ki so ga doživei proti Radio Sound v prvem delu prvenstva. CAMPI ELISI — KRAS Po remiju, ki ga je Kras v nedeljo iztržil proti Zaulam, vlada za jutrišnje srečanje optimizem, čeprav se vsi zavedajo, da proti Campi Elisi na- loga ne bo lahka. Tržačani imajo namreč enako število točk (14) kot Kras in so torej v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Boj za točke bo torej zelo oster, saj je v direktnih dvobojih končni izid izredne važnosti. Mnogokrat odločajo prav mirni živci in zaradi tega navijači Krasa upajo, da se bodo njihovi nogometaši tokrat zadržali, saj letos smo v vrstah Krasa zabeležili morda že preveč izključitev. Kras bi se že zadovoljil s točko, čeprav Campi .Elisi že šest nedelj zaporedoma ni prišel do zmage. PRIMORJE — OP. SUPERCAFFE’ Proseč ani se še sedaj spominjajo, kako jim je sodnik Zangrando iz Trsta v prvem delu prvenstva praktično odvzel točko proti Opicini Supercaffè, ko je tik pred koncem dosodil Opencem dvomljivo enajstmetrovko. Od tedaj se obe ekipi nista posebno izkazali (trenutno si namreč de ità zadnje oziroma predzadnje mesto na lestvici )in zaradi tega sta skoraj obsojeni na izpad. Ker pa matematično imata še nekaj možnosti, bo jutrišnji končni izir verjetno odločilnega pomena. Razumljivo je, da obe ekipi računata na zmago, ker jima remi ne zadošča. V 3. AL: tudi zaostale tekme Medtem ko se bo v skupini I. (tržaška) prvenstvo redno nadaljevalo s pari 5. povratnega kola, so v skupini I (goriška — tržaška) prvenstvo prekinili za dve nedelji, da bi tako odigrali vsaj nekaj zaosta'ih tekem. GAJA — POGGIO V zaostali tekmi bo Gaja gostila žilavi Poggio, ki je po nedeljskem porazu s Primorcem moral prepustiti prvo mesto Beglianu. Zaradi poraza, ki ga je' doživel v Trebčah, bo Poggio v Padričah skušal zmagati, za Gajo ;u bi točka predstavljajta že lep uspeh. PIEDIMONTE — SOVODNJE Jutrišnje srečanje, ki ga bodo So-vodenjci odi grah v Podgori, bo povedalo, če je bil katastrofalni poraz proti Azzurri le slučajen. Marsonovi varovanci bodo namreč igrali proti ekipi, ki je do pred kratkim vodila na lestvici in ki ima v svojih vrstah več izkušenih igralcev, ki so nastopali v višjih polprofesionalnih ligah. Zato bo za Sovodenjce naloga izredno zahtevna. VILLESSE — JUVENTINA Štandrežci bodo jutri igrah proti prvouvrščeni ekipi, ki je doslej (skupaj s Tornano )pokazala, da je vredna napredovanja. Furlanska postava namreč igra precej zbrano in je dokaj učinkovita v napadu. Vsled tega bo naloga za Štandrežce izredno zahtevna, ne pa nemogoča. To so pred kratkim dokazali Sovodenjci, ki so zmagah prav sredi Vileš. CHIARBOLA - BREG Brežana v gosteh niso še osvojili točke. Tokrat pa mislimo, da imajo realne možnosti, da prebijejo led. saj so Chiarbolo že premagali v Dolini z zgovornim 2:0. (B.R.) SOBOTA, 11. februarja 1984 KOŠARKA C-l LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Jadran - Abitare Videm. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ala-barta - Polet; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Isentina. KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Isomtina. NARAŠČAJNIKI 15.30 na Proseku: Kontovel - Inter; 18.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana -Bor. DEČKI 16.30 na Opčinah: Polet - Don Bosco; 17.30 na Proseku: Kontovel - Ricreatori. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - Nervesa. ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v Repnu: Sloga - Volpe Fiesso; 20.45 v Dolini: Breg - Torriana Gradišče: 20.30 na stadionu »1. maj«: Bor - Santerno Imola. MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Štandrežu: Olympia Terpin -Il Sole Rangers; 20.30 v Povolettu: Friuli Povoletto - Val. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic shop - Libertas Gorica. MOŠKA D LIGA 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jamlje SOBEMA - CUS Videm. ŽENSKA D LIGA 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Friulexport - OMA Olympic; 17.00 pri Banih: Sloga - Lucinico. 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Štandrežu : Soča - Sovodnje. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA V Temi ju: Vigor Temi - Kras. NOGOMET NAJMLAJŠI 16.00 v Trebčah: Primorec - Vesna. SMUČANJE 3. POKAL BRATSTVA TREH DEŽEL 10.00 na Trbižu: nastopajo tudi naši smučarji. NEDELJA, 12. februarja 1984 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Fiumicellu: Pro Fiumicello -Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 12.00 v Trstu, Ul. R. Sanzio: Radio Sound - Zarja; 15.00 na Proseku: Primorje - Op. Supercaffè; 15.00 pri Dom ju: C.E. Prisco - Kras. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Poggio; 15.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Chiar-bola - Breg; 15.00 v Podgori: Piedi-monte - Sovodnje; 15.00 v Vilešah: Viilesse - Ju ventina. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Zarja. NAJMLAJŠI 10.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Chiar-bola - Breg; 12.00 na Opčinah; Ul. Alpini: Opicina - Kras. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.30 v Trstu, Ul. dellTstria: Don Bosco - Bor Radenska; 12.00 v Miljah: Casa del Frigo - Kontovel. KADETI 10.30 v Dolini: Breg - Ferroviario; 11.00 na Opčinah: Polet - Bor; 15.00 v Trstu, Ul. daha Valle: Barcolana B - Kontovel. DEČKI 9.15 na stidaonu »1. maj«: Bor - Inter Milje. PROPAGANDA 8.15 v tržaški športni palači: Ricreatori A - Bor. ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: VIS -Bor JIK Banka; 15.00 v Fossalonu: Pallavolo: Grado - Kras. ŽENSKA D LIGA 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertolini - Bancudine. 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, telovadnica Morpur-go: S. Sergio - Bor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS - Sokol; 11.30 na Proseku: Kontovel -S. Sergio. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Repnu: Kras - Italcantieri PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu: Kras 2 - Lega nazionale in Kras 3 - Azzurra; 10.00 v Trstu: GM - Dom. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ ZTT ^lan i,eli*en$ke in tiskaj ^ Trst IHIlll 'veze časopisnih r 1 založnikov FIEG 11. februarja 1984 Velik del Evrope zajel val slabega vremena Zaradi snega in vetra v Jugoslaviji ceste neprevozne in letališča zaprta LJUBLJANA — Val slabega vremena z mrazom' in obilnimi snežnimi padavinami, ki je zajel vso Evropo, je povzročil veliko težav tudi v Jugoslaviji, kjer so številne ceste neprevozne, letališča zaprta za promet, elek-trovodi poškodovani, trajekti za kvarnerske otoke prisilno ustavljeni v pristaniščih. V Sloveniji je slabo vreme povzročilo največjo škodo v Primorju in na Gorenjskem, kjer je orkanski veter izril drevesa in odkril marsikatero hišo na področju Kobarida, Bovca in v okolici Kranja. V Tolminu in Kobaridu je več desetin hiš brez strehe, ceste so prekrite z vejami in debli, prekinjen je električni daljnovod in tudi telefonske zveze so otežkočene. Pri Kranju je močan veter odkril skoraj polovico hotela Dvor in poškodoval sadovnjake. Medtem ko je bilo včeraj popoldne v Sloveniji že jasno vreme, je v drugih jugoslovanskih republikah še močno snežilo. Zaradi obilnih snežnih padavin in močnega vetra so bila zaprta prometu vsa letališča z izjemo Titograda, na glavnih prometnih žilah je bil ustavljen promet tovornjakov in avtobusov. Naselja v okolici Beograda pa so bila brez električnega toka zaradi okvar na elektrovodih. V Srbiji je višina snežne odeje po padtkih Tanjuga včeraj dopoldne nihala med 24 centimetri v Nišu in podrugim metrom na Kapaoniku, medtem ko je v Beogradu dosegla 25 centimetrov. V severnih predelih republike je pihal veter s hitrostjo do 70 km na uro. Zelo resno je bilo stanje tudi v Bosni, kjer je bil promet na vseh cestah zelo otežkočen. Cestna služba je bila sicer stalno mobilizirana, vendar stalno sneženje je vsaj deho izničilo prizadevanja delavcev. V Liki, kjer je sneg spremljal močen veter, je bila vidljivost manjša od 2 metrov, poškodovanih pa je bilo več deset kilometrov daljnovoda. Osebje hotela »Ve-lebno« na Velebitu pa je zaradi mraza in pomanjkanja elektrike moralo zaprositi za pomoč, da bi rešilo goste. S'abo vreme je botrovalo tudi znatnim zamudam v železniškem prometu. Če je sneg pestil notranjost Jugoslavije, je na Kvarneru največ preglavic povzročila silna burja, ki je ponekod dosegla hitrost 120 km na uro. V četrtek in včeraj so vsi-trajekti morah ostati v pristaniščih z edino izjemo trajekta, ki povezuje Cres in Rabac. Še zlasti težaven je bil promet v okolici Senja, kjer veter običajno dosega največjo hitrost. Živosrebmi stolpec je povsod zlezel krepko pod ničlo, ceste v notranjosti pa so prevozne le z zimsko opremo. Posnetek s satelita jasno kaže, kakšne so vremenske razmere v Srednji Evropi, na Jugu Italije in na Balkanu (Telefoto AP) Slabo vreme v Furlaniji Orkanski veter odkril bolnico v Huminu Izredno sneženje in slabo vreme zajelo Italijo, Avstrijo in Švico HUMIN — Vremenska ujma se je prejšnjo noč spet znesla na Furianije. Zračni vrtinci in orkanski veter su pustošili predvsem v Huminu in okolici, o znatni gmotni škodi pa poročajo tudi iz Karnije. Veter je bil tako silen, da so ponekod celo pomislili na potres. V Tolmeču so na primer v četrtek zvečer ljudje prestrašeni zapustili domove, govorilo se je o potresnem sunku 5. stopnje po Mercal-liju, izkazalo pa se je, da je bilo vse le posledica vetra, saj seizmografi niso zabeležili najmanjšega tre-sljala. Najbolj prizadeto pa je bilo kot rečeno področje Humina, kjer se je zračni vrtinec znesel zlasti nad bolnišnico. Močni sunki so odkrili namreč ves montažni del huminske bolnice in še sreča, da ni deževalo, sicer bi morali gasilci in alpinci izprazniti vse oddelke. Še včeraj opoldne so reševalci vezali kovinske ploskve, ki prekrivajo montažno poslopje z jeklenimi žicami. Navzlic hitremu posegu reševalcev pa je stanje v huminski ba'nici zelo težavno. Operacijske sobe so neuporabne, okoli 130 bolnikov, ki so v od- delkih montažnega dela poslopja, pa bodo morali premestiti, če bi se vreme poslabšalo. Velike težave so zaradi vetra imeli tudi v Magnanu, kjer so sunki odkrili halo tovarne za predelovanje lesa Franceschinis. Številne državne in pokrajinske ceste so bile zaprte pro-metu, ker je veter izril drevesa. RIM — Zima se še ne misli posloviti, nasprotno, v zadnjih dneh je spet pokazala zobe in povzroča veliko nevšečnosti po domala vsej Italiji, predvsem pa na Jugu in v Alpah. Nasploh pa je vsa Srednja Evropa v o-Idepu leda, snega in mraza, kar je povzročilo nekaj smrti. Ze’o dramatično je v nekaterih deželah srednje in južne Italije. Veliko vasi in zaselkov je popolnoma izolira- nih od ostalega sveta, saj že več kot 48 ur neprekinjeno sneži. V Moliseju je prejšnjo noč na primer divjala prava snežna nevihta, tako da so morali zapreti za promet nekaj pomembnih mest, pa tudi mnoge vasi so odcepljene od ostalega sveta. Še huje je v Abrucih, kjer snežne nevihte popolnoma ohromjajo življenje v notranjosti dežele, močan veter pa predstavlja tudi izredno nevarnost za ves pomorski promet. Vsa dežela je prekrita s snegom, kar sedem cest je za promet zaprtih in prometna policija svetuje, naj se avtomobilisti ne odpravijo na pot. Ista slika je tudi v drugih južnih deželah, predvsem v Bazilikati, Kampanji, Pulji in na Siciliji. V Potenzi je snežna odeja narasla na 20 cm, kar ni vsakdanja stvar, zabeležki so tudi precej prometnih nesreč, v deželi primanjkuje elektrike in vode, dober del vseh cest pa je neprevozenih. Ista slika je tudi v Pulji, kjer so morali za nekaj ur ukiniti ves letalski promet, v Kampanji pa je kar deset občin odrezanih od ostalega sveta, medtem ko se na Siciliji položaj ni niti za pičico spremenil. Še vedno sneži in popu'noma so ukinjene pomorske povezave z manjšimi otoki. A tudi na Severu Italije sneži in zaprli so celo nekaj gorskih prelazov. In če v Italiji položaj ni rožnat, to velja še v večji meri na primer za Avstrijo in Švico. Samo v Avstriji j« v četrtek izgubilo življenje kar 15 oseb, ki so jih prekrili plazovi, med- j tem ko se v mnogih krajih Švice soočajo z izjemno močnim vetrom in snežnimi nevihtami, ki so, povzročile mnogo škode in terjale tudi nekaj žrtev. V hribih in gorah je zapadJo toliko snega, da so plazovi na dnevnem redu. Že včeraj zjutraj so zaradi tega izgubile življenje štiri osebe, ko je plaz popolnoma zakril in porušil dve hiši. Škoda je povsod ogromna, za primer pa naj navedemo samo to: v okraju Vaud so plazovi popolnoma »odnesli« kar trideset počitniških hišic. Državni institut za študij plazov meni, da je vsa Švica v »situaciji prave državne katastrofe«. □ VIDEM — Andrea Pittini, lastnik livarne »Ferriere Nord« iz Osoppa Je novi predsednik videmskega združenja industrijcev. Pittini je nasledil Gianni ju Cogolu, ki je odstopil, ker je bil izvoljen za deželnega predsednika. Tudi v Švici imajo te dni velike težave z vremenom, predvsem pa s plazovi, katerih žrtev je bila včeraj kar sedmerica ljudi (Telefoto AP) Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella m DOBRO! 3UTRI POJDEŠ SPET V MESTO... IN IZOGIBAJ SE SUMLJIVIH TIPOV ZLASTI GOSTILN. Zajel je več kot 700 ha površine Orjaški požar pustošil od Zazida do Buzeta KOPER — Ogenj, ki je okoli 3. ure ponoči izbruhnil med Zazidom in Rakitovcem, se je s pomočjo močnih sunkov burje hitro razširil proti Mo-vražu in Buzetu na hrvaški strani I-stre. Kljub hitremu alarmu in intervenciji preko 250 poklicnih in prostovoljnih gasilcev s Koprskega in Sežanskega, domačinov ter okoli 90 pripadnikov JLA, se je ogenj razširil na več kot 700 hektarov travnate površine, zaraščene z grmičevjem. Zajel pa je tudi nekaj hektarov borovega gozda. Na slovenski strani so ogenj uspej1 lokalizirati šele po desetih urah, med' tem ko se na hrvaški strani še ved00 bije boj z ognjenimi zublji, kajti S356, nje močno ovira burja, ki že več ko dan piha v Istri. Poleg ogromnega požara v koPf" skem zaledju Istre je ponoči zagori-f? tudi na petih krajih v piranski obe ni in na enem v izolski. Ogenj je ^ cer zajel manjše površine, tako na tem delu ni bilo večje škode. I. u. d# Težave pri reševanju ladje PESCARA — Poveljnik motorne ladje »Sele« je včeraj malo pred 10. Ur poslal v svet SOS. Ladja se nahaja pri Vastu in je bila v izrednih težavah Z radi zelo razburkanega morja, na krovu pa je enajst mornarjev. . ^ Kmalu po 12. uri je komandant Scotto sporočil poveljstvu v Pescari, namerava zapustiti ladjo z vso posadko, ker je položaj že brezupen. V 1 ,,j delu Jadranskega morja so »neverjetno visoki valovi«, kot je izjavil mornar, kar je vse prej kot običajno za to morje. Na srečo so v bližini že trije rešilni čolni, tako da najbrž ne bo težav pri pozitivnem zakipi akcije. 6j Včeraj zjutraj so se dvignili v zrak tudi nekateri helikopterji, da prepeljali posadko na varno, vendar so morali kaj kmalu na kopno, saj vreff* ske razmere ne dovoljujejo takih manevrov.