POSEBNA IZDAJA,
Leto IT._V Celju, dne 7. maja 1909._Št. 21.
NARODIH LIST
; _ ___________
Ishaja vsak Četrtek; ako je ta dan prainik, pa dan poprej. — "T	.Narodni List" stane ca celo leto 4 K, «a pol leta 9 K, la	Oglasi se rafinnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vpraSanja itd.) je požiljati	Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah inaten popust po dogovora. Pristojna naslov: »Narodni List** v Celju. — Reklamacije so	Naročnina se pladnje vnaprej. — Posamezna itevilka	bine sa oglase je plačevati po poŠti na naslov: ^Narodni poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 8. _«tawe 10 rin. List" v Cnljn.
Vi vsi želite, da pride v deželni zbor kot Vaš zastopnik Vaš učitelj in svetovalec v kmetijskih vprašanjih, odlični kmetijski strokovnjak in sam poljedelec, Franc Goričan.
Kdor pa poleg Goričana ne voli tudi dr. Riharda Karba, spravlja v nevarnost tudi izvolitev Franca Goričana.
Kmetsko ljudstvo potrebuje v deželnem zboru tudi strokovnjaka-zdravnika, ki se bo z odločno možatostjo zavzel za preosnovo bolnišnic, hiralnic in drugih enakih zavodov ro Spodnjem Štajerskem, v katerih zavodih se danes s kmečkimi in delavskimi ljudmi ravna hujše kot z živino.
Kdor torej hoče, da se bodo kmetske zahteve in potrebe na vseh poljih življenja odločno zastopale in posebej kdor hoče, da bo izvoljen kmetijski strokovnjak Goričan, vsak tak moff*a zapisati na glasovnico imeni obeh kandidatov narodne stranke:
Franc Goričan
posestnih in kmetijski potovalni učitelj, ViSnjavas
dr. Riliard Karba
zdravnik, Vpansko.
Varujte se sleparjev. Ob času volitev bodo različni nasprotniki hoteli narodni stranki na ta način škodovati, da bodo priporočali voliti narodnega kandidata Franca Goričana. poleg njega pa kakega klerikalca Trglava ali dr. Benkoviča. Vsakdo, kdor hoče na ta način zmešnjavo delati, je navaden slepar. Varujte se sleparjev! Na vsako glasovnico napišite torej obe imeni in sicer Franc Goričan, posestnik in kmetijski potovalni učitelj, Višnjavas, in dr. Rihard Karba, zdravnik, Vransko.
Dr. Karba in „Slov. Gospodar44. Mariborski duhovniki že zopet grozijo našim kandidatom, da jih bodo obreko-vali. Kar se dr. Karba tiče, priporočamo gospodom pravočasno previdnost. Lani je rSlov. Gosp." obrekoval dr. Karbo, ko bi pa urednik bil moral stopiti pred porotnike, je prosil milosti in je rad plačal stroške zastopstva, Ciril-Metodovi družbi 100 K in je preklical obrekovanja. Ce se letos poda zopet na isto pot, ne bode izšel tako poceni.
Kandidat Franc Goričan In obleka. Mariborski duhovniki očitajo Francu Goričann, da nima lepe obleke. Goričan je tem hinavcem, ki mu kaj stvarnejšega ne morejo oponašati, na shodu v Št. Jurju odgovoril prav primerno, da oni, ki imajo zelo lepo obleko, navadno krojaču račun dolžni ostanejo. Morebiti tndi mariborski duhovniki ? Naše geslo bodi, da ne volimo, kakor store klerikalci, črnih še tako lepih sukenj, ampak može strokovnjake in poštenjake.
Narodna kandidata in odvisnost od dežele. Klerikalci radi povdarjajo, da je baje kandidat narodne stranke Franc Goričan od deželnega odbora odvisen. To je popolnoma neresnično. Franc Goričan je stalno nastavljen v deželni službi. Če svoje dolžnosti iz-polnjaje, mu nikdo ne pride do živega. Kako neodvisnega se čuti, je razvidno iz tega, da je proti volji deželnega odbora prevzel od kmetov mu ponudeno kandidaturo. In dr. Karba? On nima od dežele v nobenem slučaju nič pričakovati, ker ni plačan od dežele,
ampak se živi s trdo pridobljenimi dohodki zdravniškega poklica.
Ljudski glas — božji glas. Ter-glava in dr. Benkoviča so določili kot poslanskega kandidata maloštevilni duhovniki in kmetje iz peljske okolice, skupaj jih je bilo okoli 30. Za narodna kandidata Franca Goričana in dr. R. Karba je pa na javnem shodu v Žalcu na veliki pondeljek glasovalo okoli 700 mož iz celjskega, laškega, Vranskega in gornjegrajskega okraja. To sta torej kandidata ljudske volje.
Kdo je dr. Karba? Posluje kot zdravnik na Vranskem v okraju in trgu jednakega imena. V narodnem delu se je uveljavil od prvega početka narodne stranke in je bil od prvega početka predsednik okrajnega odbora stranke za vransko okrožje. Pod njegovim spretnim vodstvom je narodna stranka priredila neštevilo shodov in sestankov v tem okraju. Dr. Rihard Karba je tudi med ustanovniki Narodnega lista in je bil član zadevnega konzorcija, danes je pa tudi član načelstva narodne založbe, ki izdaja »Narodni Dnevnik«. Ob času volitev v državni zbor pred 2 leti se je v vranskem okraju baš dr. Karba pogumno zavzei za izvolitev kmečkega kandidata Franca Robleka nasproti dr. Povaleju. Takrat so ga kmetje sa-vinske doline spoznali kot neizprosnega naprednjaka in odločnega narodnjaka in govornika.
Po glavnem zboru stranke 4. aprila so se kmečki zaupniki narodne stranke zlasti iz žalskega okraja zedinili na kandidaturo g. dr. Karba in so jo predlagali na javnem shodu na velikonočni pondeljek. Tam se je soglasno v navzočnosti okoli 700 zastopnikov vseh 4 prizadetih okrajev sklenilo delovati na izvolitev dr. Karba poleg Franca Goričana v deželni zbor.
Izobrazba kmečkega kandidata Tranca Goričana. Franc Goričan je dovršil 5 razredov gimnazije v Celju. Nadalje je dovršil Franc Goričan kmetijsko Sok) v sv. Mihelu na južnem Tirolskem in sicer z odliko. Potoval je in študiral kmetijstvo 2 meseca po Italiji in 3 mesece na Francoskem in
se je naučil italijanskega in francoskega jezika. Potem je služil 1 leto v največji trsnici na Francoskem v Mont-pellieru. Pozneje je dovršil 1 tečaj •• *oke šole za vinorejo v Montepellieru na Francoskem. Da bi spoznal kmetijstvo na Ruskem, se je naučil tudi ruski, a dobil je ta hip poklic od štajerske dežele, katera ga je nastavila kot vodjo deželne trsnice v Ptuju. Tu je Franc Goričan služboval 9 let. Leta 1902 je prepotoval v učne namene Nemško, Francosko in Švico. V Curihu v Švici je vstopil na politehniko in napravil tam izpit. Slednjič je še Franc Ooričan študiral na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in je napravil tam izpit kot učitelj kmetijstva. S tem izpitom je bil sprejet v stalno službo od štajerske dežele in prireja zdaj po celem spodnjem Štajerskem kmetijska poučna predavanja.
Franc Goričan praktičen kmetovalec. Franc Goričan si je izgovoril od deželnega odbora pravico, da sme imeti sam svojo kmetijo. Goričan ima res v Višnjivasi pri Vojniku svoje kmetijsko posestvo, ki meri 20 oralov. To posestvo Franc Ooričan s svojo ženo in rodbino sam obdeluje. Franc Goričan ni samo učen kmet, ampak tudi v resnici sam kmetuje.
čepur pd. Trglav — osrečevalec kmečkega ljudstva, ki ima, kakor piše »Slov. Gospodar«, srce za ubogega kmeta.
Kako srce ima Trgiav za slov. kmeta kaže sledeči dogodek, ki je popolnoma verodostojen, in so priče na razpolago.
Bilo je lanskega leta! Čepur si je hotel napraviti nepotrebno cesto k svojemu vinogradu, da bi se lahko on in njegova »milostljiva« vozila k vinogradu do zidanice v kočiji. Za to cesto je bilo pa potrebno kupiti od mejača precejšnji del njegovega gozda. Ker }e Čepur vedel, da ta mejač, neki kmet iz Arlevasi, ne bode hotel iz lepa prodati ta najlepši del svojega gozda, je hotel namen doseči z zvijačo, šel j« z nekim drugim Povalejem do do-tičnega kmeta, ga z neko zvito pretveze spravil od dom« v neko oddaljeno
gostilno, kjer ga je pogostil z različnimi pečenkami in napojil z močnim bizeljancem, tako da je dotični kmet postal popolnoma pijan. V tej pijanosti ga spravi še dalje v svojo zidanico k vinogradu, kjer ga je zopet stili s pijačo tako, da je postalo kmetu slabo in da je postal do nezavesti pijan.
V tem položaju se začne Čepur z dotičnim kmetom pogajati in mu sladko govoriti, da bi prodal njemu del najlepšega gozda, in sta se končno tudi pogodila seveda za nesramno nizko ceno, ker kmet v svoji pijanosti sploh ni vedel, kaj dela. Drugi dan kmet sploh o tej kupčiji ni ničesar vedel. Čepur pa svesti si zmage nad kmetom začne takoj v dotičnem delu gozda listje grabiti in cesto kopati. Ko pride ta kmet čez nekaj dni v svoj gozd, začudeno pogleda, kaj se v njegovem gozdu godi, in sedaj je še le zvedel, da je prodal Čepurju del gozda. Ker kmet o tej kupčiji ni hotel ničesar vedeti, Čepur pa le ni hotel odjenjati ter se je vozil večkrat k kmetu ter dajal za pijačo — kar pa ni njegova navada; saj še kot poslanec naroči z veliko bahatostjo v gostilni vino, a jo potem popiha, ne da bi plačal, kar se je pred kratkem gostilničarju v Dobertešjivasi zgodilo — toda kmet se ni udal in »velik prijatelj kmetov« Čepur je šel tožit na sodnijo, kjer je pa strašno pogorel, seveda njegov koleselj ni pogorel, čeravno je moral plačati mnogo stroškov.
Tu se zrcali dobro srce Čepurjevo, ki je v svoji grabežljivosti in rvapih-njenosti z zvijačo hotel poštenega kmeta oropati najlepšega dela gozda.
Savinjčani, takega neznačajnega podrepnika gotovo ne boste volili Vašim poslancem, ampak volite za poslance može, ki so si jih zbrali sami kmetje in ki jih priporoča Nar. stranka.
Kako mislijo klerikalni politiki o Terglavu? Na shodu v Novicerkvi je pred nekaj tedni izjavil oče slovenskega klerikalnega poslanca dr. Jan-koviča: Moj sin je meni povedal, da ga je kot poslanca sram, da je Terglav slovenski poslanec.
Trglavov nastop v deželnem zbora. Samo enkrat se je Terglav
: rr.
al .
i f IV)
Č * •
,7	t,	...	.	flffi/	,,,	%
Na velikem javnem shodu na velikonočni j pondeljek v Žalcu i so zaupniki iz kmečkih okrajev ' Celje, iransko, Gornjigrad in Laško, koga naj Tdlijo ^slovenški je iz teh okrajev t kmečki skupini v deželni zbor štajerski. Na ahodu je bilo zbranih mož in sicer najveljavnejših kmetovalcev in drugih zaupnikov i iz teh Štirih okrajev, so se izrekli, da prosijo naju, da sprejmeva poslanski mesti.
Na daljnjih shodih v Mozirju, v Rečici, v sv. Frančišku, v Bočni in ~Kokarjih, na-na shodih v Braslovčah, v Kaplji, na Polzeli, v Št. Pavlu, v :Pernovem, istotako na v iTrnovljah, v Arclinu, v Novicerkvi, na Teharjih, v celjski okolici, v Št. Juyju ob ^©1., na Blagovni, na Kalobju kakor tudi na shodih v Jurkk>štru, v Laškem, v Šmiklavžu, •v ijjoki in Hrastniku, torej v vseh štirih okrajih so se zborovalci povsod izrazili, da hočejo
nama
•eme tiezej
>oi
ilasove oddati.
9r-
S \
Posvetila bodeva v deželnem zboru Štajerskem vse najine moči neutrudljivemu delu m koristi svojih kmečkih volilcev. Potegujeva se za poslansko čast na strogo narodnem in kmečkem Ser naprednem programu. Kakor pa hočeva midva
drug vdrijgega podpirati v delu za Vas, tako Vas tudi prosiva, da naju vsi složno volite.
Clm We<|je levilo volilcev nama složno i izkaže svoje zaupanje, tem itr&ejša jesna-jina opora v boju zopw vlado in slovenskemu kmečkemu ljudstvu nasprotno deželnozborsko ▼ečiue. Neodvisna na vse strani hočeva izvrševati poslansko dolžnost, odgovorna le svoji vesti
te svojim volticem. V tem imenu Vas prosim, da 17. maja oddate nama svoje glasove.
*
CELJE, dne 7. maja 1909.
/	S	K o J

/
oglasil v štajerskem deželnem zboru. Poslanec dr. Jankovič mu je spisal nek predlog, da bi mogel Terglav vsaj enkrat kaj ziniti. Terglav se je učil predlog 14 dni na pamet, ko bi pa imel govoriti, ni znal naprej. Moral je brati, pa še to mu ni šlo in se je nazadnje osramočen vsedel na svoj sedež. Zato so priče vsi prejšnji slovenski poslanci. Tako sramoti Terglav Slovence pred celim svetom. In takega človeka naj še enkrat volimo v deželni zbor!
Terglav se poteguje za šolskega slugo nemške meščanske šole. Kako bedast je Terglav, kaže slučaj, da je v klubu slovenskih poslancev zahteval, naj se zavzamejo Slovenci za zvišanje plače šolskemu slugi nemške meščanske šole v Celju. Seveda so drugi Slovenci odrekli Terglavu podporo pri takem slovenskega poslanca nedostojnem početju. Terglav je pa tako neumen, da mu ni že zdrava pamet kazala, da njegova naloga ni nemškim šolskim slugam podpore prositi.
Terglav se vzredil v Gradcu za 7 kg. Poslanci se navadno zbirajo v Gradcu k skupnim obedom, da se posvetujejo o postopanju v zbornici. Kaj pa Terglav! Nikdarga ni bilo med slovenske poslance. Na odgovor pozvan se je izgovarjal, da hodi jest v »Industrie-halle«, kjer je razstava in je obed bolj po ceni. In tak človek, ki se poslanskih tovarišev ogiblje, naj bo dober poslanec. Vsakdo se mu je moral smejati, če ga je videl potikati se po takih beznicah. Sicer je pa značilno, da se je Terglav pri sv. Petru hvalil, da se je v Gradcu za 7 kg vzredil. Zato je torej bil v Gradec poslan?
Terglav In osebna Čast. Na javnem zborovanju kmečke zveze v Celju je povedal Terglav, da ga nasprotniki dolžijo, da si je sam požgal. Mi nikakor tega hudega očitanja zoper Terglava ne vzdržujemo. Cela slovenska javnost je pa pričakovala, da bode Terglav. če hoče poslanec biti, na svojo čast vsaj toliko dal, da bode za tako obdolžitev zahteval zadoščenje. Nikomur pa kaj takega ni znano in tudi pojasnil Terglav zadeve še do danes ni. Verujemo, da je Terglav nedolžen, ne dopade nam pa, da ne izvaja posledic, če je res, da ga kdo dolži požiga. Srbski kraljevič Jurij se je odpovedal prestolu, ker so ga, če tudi baje krivično obdolžili, da je ubil svojega slugo Kolakoviča. Terglav pa o jednako grozni obdolžitvi molči in se poteguje za poslanstvo, predno je pojasnil, kako zadoščenje je dobil glede obdolžitve nepravilnega postopanja ob priliki, ko je pogorel. Tak človek ne sme biti poslanec!
Iz Savinjske doline. Cenjeni g. urednik! V nekem lepem kraju Savinjske doline sta imela dva »grešna liberalca« smolo, da sta zvečer^ namesto spat, krenila v oštarijo. V tisti oštariji pa so bili g. —7 Terglav, ki so se v krogu svoje žlahte navduševali za lepo in dobro. Žlahta je bila že v rožicah, posebno, ker so jo Čepur počastili z »duhovitim« govorom lastnega pridelka. Kot odgovor nato je neko človeče povzdigovalo Terglavovo čepur-jenje, blatilo napredne Št. Peterske kmete ter nazadnje »po pomoti« zaklicalo narodni stranki »Bog jo živi« namesto »dol žnjo«. Vsa navdušena se žlahta začne dreti »črna zemlja naj pogrezne vsacega libValca«. To je seveda pri tistih dveh »liberalcih« vzbudilo ironičen posmeh, kar je pa Čepurja razkačilo. Mogočno se razkoračijo ter potisnejo obe roki v žep, češ, kaj bosta vidva »poba«, ki imata »škornje na biks, v aržet pa niks«. Spustil je celo ploho različnih lepih izrazov in psovk (o tem bomo še govorili) na ta dva grešnika ter nazadnje trdil o svoji osebi, da ima dolge uhlje (!!). {Priče na razpolago.) Na to senzacijonelno trditev so se vsi navzoči hudomušno namuzali. Ker imajo Čepur bolj okoren jezik, je pomagala žlahta, med katero se je s svojimi neotesanimi psovkami odlikovala posebno nek »vzor krščanske žene«, kateri se je jezik zaradi obilo zavžite pijače sumljivo zapletal. No, »liberalca« se pa tudi nista dala ugnati, tako, da Čepur niso vedeli drugega povedati, kakor »kaj bosta le vidva« in so se nazadnje navzlic svojemu »poslanstvu« lepo izmuzali skozi vrata s celo žlahto vred. Zato dasta tista dva »poba« Čepurju dober svet: 1. da se nauči malo več olike, 2. da je bolj zmeren v pijači, da bode drugič vedel, kaj govori, posebno, ker je v Jančičevem društvu »treznosti« in 3. da opusti kandidaturo, ker še lahko tretjič »pogori«.	u
Vse je res, kar smo pisali o dr. Benkoviču. Če se klerikalcem njih grehi očitajo, pravi »Slov. Gosp.«, da je vse laž. Tako je pisal ta list tudi, ko smo dr. Benkoviču očitali, da se je s hrastniškimi Nemci zvezal. Pred nekaj dnevi, ko je bil dr. Benkovič spet nekoliko »v drugem štoku«, je pa pred več pričami pri »belem volu« v Celju izjavil, da je vse popolna resnica, kar je »Narodni list« pisal o njem in hrastniških Nemcih. Fej takemu značaju I , Dr. Benkovič zaveznik Nemcev. Pri c. kr. okrajni sodniji v Laškem trgu sta Nemca iz Hrastnika Wiltschnig in RDckl kot priči pod prisego izpovedala, da so hrastniški Nemci pred dvema letoma sklenili nasproti kandidatu narodne stranke Rošu pri ožjih volitvah voliti dr. Benkoviča, ako se zaveže, da ne bode nasprotoval nemški šoli v tem slovenskem kraju. Obe priči ste pod
prisego potrdili, da je dr. Benkovič zahtevi glede ponemčevalne šole v Hrastniku ustregel, rekoč, da ne more nič storiti zoper ponemčujočo šolo in da ne bode nič storil. Tako si je kupil Benkovič nemške glasove pred dvemi leti. In letos?!
Dr. Benkovič — zahrbtnež. Tudi med političnimi nasprotniki bi morala biti v veljavi osebna poštenost. Dr. Benkovič pa dela drugače. Pred 2 leti je narodna stranka prosila brežiško posojilnico, kjer je dr. Benkovič odbornik, za dvorano, da bi tam drugo nedeljo zbordvala. Posojilnica je sklenila, da dvorano narodni stranki prepusti in tudi dr. Benkovič je glasoval. Zahrbtno je pa pisal čarostrelcu Roškarju in dr. Korošcu, da bode dal dvorano zasesti in da bode se polastil predsedstva, predno govorniki narodne stranke z vlakom v Brežice pridejo. K sreči, se je zato pravočasno izvedelo in se naklep dr. Benkoviča ni posrečil. Toda vprašamo vse poštene ljudi: Ali je to dostojno za akademično izobraženega človeka in doktorja, ki je prisegel, da se bode potegoval le za pravico in čast? Tak človek je zahrbtnež! Tak človek zasluži, da se mu v obraz pljune. Tak človek ni vreden biti slovenski poslanec!
Dr. Benkovič In politična poštenost. Ob priliki volitev v brežiški okrajni zastop je dr. Benkovič napredne veleposestnike pregovoril, da so sprejeli tudi dva klerikalca kot kandidata za okrajni zastop. Zato se je pa dr. Benkovič zavezal, da bode delal na to, da bosta v kmečkih občinah voljena dva naprednjaka. Dr. Benkovič je pa besedo snedel in so bili v kmečkih občinah izvoljeni sami klerikalci. In takemu človeku naj kdo kaj zaupa. Dr. Benkoviču se ne more nobena beseda verjeti. Govori zmiraj drugače nego misli.
Dr. Benkovič državni poslanec v Brežicah In deželni poslanec v Sa-vinski dolini. Znano je, da je bil pod strahovitim pritiskom duhovščine dr. Benkovič pred 2 leti izvoljen v državni zbor za okraje Brežice, Sevnica in Laško. Zdaj pa hoče biti še povrh deželni poslanec za čisto druge okraje in sicer Celje, Vransko in Gornjigrad? Kako bode mogel dve tako težki bremeni nositi. Državnega poslanca Roble*a so kmetje zelo pregovarjali, naj se da voliti tudi v deželni zbor. Če bi hotel, bi bil tudi izvoljen. Pa Roblek je bil toliko pošten, da je rekel, državno-zborsko poslanstvo mi da toliko dela, da bi nepošteno postopal, če bi prevzel za te okraje tudi poslanstvo za deželni zbor. Vem, da je eden človek za oboje preslab, zato ne prevzamem. To je poštena beseda! Dr. Benkovič tudi ve, da ni mogoče biti dober državni in dober deželni poslanec, pa vendar sili še tudi v deželni zbor. In še več! Hoče biti deželni poslanec celo v čisto tujem okraju in ne tam, kjer je državni poslanec. Stanuje v Brežicah, zastopati pa hoče Celje, Vransko, Gornjigrad! To je naravnost nemogoče!
Dr. Benkovič obrekovalec. Pred dvemi leti, je bil pri Št. Jurju ob j. ž. shod dr. Benkoviča. Shoda se je udeležil tudi veleugledni g. dr. Janko Sernec
zdravnik v Celju. Ko je dr. Benkovič očital narodni stranki zvezo z socija-listi iz Trbovelj in Hrastnika, je dr. Sernec omenil: Tudi Vi ste se neko-likokrat gori (v Hrastnik) vozili, misleč s tem na agitacijo, da bi ga volili hrastniški Nemci. Akoravno je sodno dokazano, da se je dr. Benkovič kot poslanski kandidat pogajal z Nemci,, kar je sramota za slovenskega poslanca, vendar je dr. Benkovič imenoval dr. Janka Sernca z ozirom na gonije nedolžne in opravičene besede pred vsemi ljudmi »nesramnega lažnjivca«. To je tako grdo obrekovanje, da ne spada v pošteno družbo, kdor poštenjaka tako žali, pa mu ne da niti zadoščenja.
Dr. Benkovič in pasji bič. Ker dr. Benkovič dr. Serncu ni dal zadoščenja za grdo razžalitev in tožba ni bila mogoča, ker je bil dr. Benkovič poslanec, moral si je g. dr. Sernec sam zadoščenje vzeti. V gostilni na Griču pri Brežicah je vpričo odlične družbe pozval dr. Janko Sernec dr. Benkoviča naj mu da zadoščenje za »lažnjivca«, a poštenjak dr. Benkovič tega še zda! ni storil in je bil od dr. Sernca zato javno s pasjim bičem pretepen. To je bila zaslužena kazen in večen madež za človeka, ki drugemu predrzno čast krade. Dr. Benkovič je skusil prati svojo čast pred nekim častnim sodom na Dunaju, kterega je pa nalagal o celi. stvari in je torej mnenje tega častnega soda brez pomena. Dr. Benkoviču pa lepi na čelu sramoten znak s pasjim bičem pretepenega tata časti.
Dr. Benkovič — katoličan? Dr. Benkovič je imel kot dijak dvoboj. Zato je po naukih svete vere izključen ih je — ajd! Kadar je pijan, in to ni redkoma, dr. Benkovič še zdaj pravi, da po svojem prepričanju ni klerikalec ampak le zaradi politike. Tak človek je pa sposoben ob priliki svoje versko prepričanje tudi kot poslanec zatajiti. Dr. Benkoviča poznajo tudi duhovniki, kdo je in so ga prisilili h kandidaturi, ker druzega kandidata niso imeli. Dr. Benkovič je sam pred kratkim v gostilni pri Vrečkotu v Arclinu povedal, da nima nikake odločilne besede v duhovniški stranki. Takega človeka ne rabimo kot poslanca!
Dr. Benkovič — pija nec 1 Pretekli
teden se je pripeljal dr. Benkovič v spremstvu z župnikom Kukovičem in in kaplanom Schreinerjem v Arclin pri Vojniku, da bi tamošnjega župana prigovarjal, da dela na njegovo izvolitev. Dr. Benkovič je pa bil pijan kakor goba. Govoril je v pijanosti stvari, nad kterimi so se priprosti kmečki ljudje sramovali. Vsi prebivalci voj-niške okolice, ki so videli tega pijanca na kandidatnem potovanju, so se s studom obračali od njega.
Dr. Benkovič klofutan in ŠČipan pri »belem volu«. Pred malo dnevi je bil dr. Benkovič spet vsled pijače popolnoma zgubljen. V gostilni pri »belem volu« se je v pozni noči dal od gostov suvati iz kota v kot. Pljuvali so po njem, tepli ga po glavi, ščipali ga! In ta namenjeni poslanec Savinske doline se je v svoji pijanosti k temu bedasto smejal. In tega človeka naj savinski kmetje volijo poslancem?
In tata dva človeka naj volijo zavedni kmetje za svoja poslanca? Nikdar! Dne 17. maja pojde vse, kar je napredno, na volišče in odda glasovnice, na kojih bo zapisano:
Franc Goričan, posestnik in kmetijski
potovalni učitelj, Višnjavas,
dr. Rihard Karba, zdravnik, Vransko.