RLEKIJA .
VAS VABI
Zdravilišče
Slatina Radenci
leži na severnem vznožju Slovenskih goric sredi prostranega parka na plodnem Murskem polju. Nizka nadmorska višina 203 m daje kraju milo podnebje. V okolici so lepi izprehodi na vse strani po polju in po šumah. Sezona se pričenja vsako leto 1. maja in se konča 15. oktobra. V pred- in poseženi so znižane cene, da se tudi slabše situiranim bolnikom nudi prilika in možnost zdravljenja.
V Zdravilišču Slatina Radencih se zdravijo z nenavadno velikim uspehom bolezni ledvic, srca, živcev, jeter, prebavil, in presnavljanja krvi, ženske bolezni, splošna in spolna slabost itd. in sicer z znano radensko slatino kod pijačo in s prirodno ogljikovo-kislimi kopelmi, ki jih poznavalci označujejo kod posebnost, kakršni ni najti primere.
Slatina Radenci je znana po svetu radi svoje prirodne mineralne vode, ki prihaja tu v ogromnih količinah na dan. Najznamenitejši je Zdravilni vrelec, ki spada glede količine in raznolikosti mineralij med najbogatejše vrelce sploh. Odlikuje se zlasti po tem, da vsebuje litij in jod poleg velike količine naravne ogljikove kisline.
Radenski Kraljev vrelec nadkriljuje po količini naravne ogljikove kisline vse mineralne vode sploh. Vporablja se ne samo kot zdravilo, temveč je tudi jako priljubljen za mešanje z vinom, zlasti kiselastim, kateremu nevtralizira kislino. Slatina Gizelinega vrelca je znana kot ena najboljših namiznih vod. Ker je prijetnega in osvežujočega okusa, je priljubljena sama, prikladna pa je tudi za mešanje z vinom in sadnimi sokovi. Slatina obeh teh vrelcev vina ne počrni.
Med drugimi vrelci, ki jih je nešteto, je omeniti še Jurjev vrelec, ki je glede količine vode najobilnejši v vsej državi. Ker vsebuje njegova voda veliko železa, se vporablja za železne kopeli. Dalje je na velikem slovesu Kopališki vrelec ki daje vodo za ogljikovo-kisle kopeli, po katerih je Zdravilišče Slatina Radenci zaslovelo po vsem svetu.
o
Pridite v zeleni raj našiti logov in goric!
Prlekija Das va6i!
1935
‘Izdalo Združenje trgovcev za srez Ljutomer^ornja 'Radgona Sestavil ‘J. ‘B.
‘Tiskala 'Tiskarna Panonija ‘Janko Sušeč, Gornja Radgona
Informacije glede letovanja, izletov in drugega pri Olepševalnem in tujskoprometnem društvu v Ejutomeru, „Putni&u“ p Gornji Radgoni, Tujs^opronietni zvezi v Mariboru in ‘Društvu prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani.
Prlekija
pokrajina sladkega imena, mehke govorice, rajnega vina, „žmahnih gibajnc in krapcev“, znamenitih „gučovu in starinskih pesmi in ne nazadnje vedno veselih, vedrih in gostoljubnih ljudi! — Divje romantike visokogorskega sveta ni v njej, ni bistrih, šumečih potokov in bobnečih slapov — samo valovje je je položnih, prijetno zaokroženih in mehkih gričev ljutomerskih, kapelskih in gomjeradgonskih goric, pa plodna ravan Murskega polja. Počasi teko njeni vijugasti potoki po idiličnili grabah in širokih dolinah, po hladu hrastovih logov in ob šumečih jelšah v naročje deroče Mure in vsa je zelena . . .
Naš svet jo pozna še premalo. Pozna sicer njene sinove in hčere, ki jih je najti povsod po naši slovenski in jugoslovenski zemlji, pa tudi v tujini in ki ne zatajijo nikdar docela svojega porekla ne v govorici ne v svoji naravi. Preveč še slepi svet blesk tujine, preveč je zaverovan v velikost in silo, preveč ga mamita šum in hrup množic — zato nima pravega smisla za nevsiljivo in mirno lepoto domačih tal, za živce pomirjajočo idilo našit) vasi, trgov in malih mest, za vonj in pokoj naših slovenskih noči.
Te strani naj zato vzbude med našim svetom več zanimanja za našo lepo Prlekijo v ožjem smislu, t. j. za širšo okolico Ljutomera in Gornje Radgone, naj ga seznani z nekaterimi njenimi kraji, pridelki in posebnostmi ter naj privabi tudi v ta dosedaj lako pozabljeni kot naše domovine več tistih ljudi, ki si žele v dneh oddiha solne«, zraka in zelenja, preprostega razvedrila, pa miru in zdravja.
f^iutomer $rce	starodavni Ljutomer — po domače Lolinerk
'	— utripa ob vznožju dolgega Kamenščaka tam, kjer se temu
približuje počasna Ščavnica in ga loči od prostranega Murskega polja. Nadmorska višina kraja je 184 m. Že lela 1265 se omenja Ljutomer kot trg pod gospodslvom graščakov na Dolnjem gradu, ki je stal nad bližnjim
Podgradjem na mestu današnjega gradiča. Leta 1927 je Ljutomer postal mesto in šteje danes nad 1600 prebivalcev. Ti se bavijo z »hrtom, trgovino in kmetijstvom, posebno z vinarstvom, sadjarstvom in živinorejo. Precejšnja je tudi v današnji gospodarski krizi vinska trgovina, živahen pa izvoz žitaric, posebno pšenice, dalje sadja in grozdja, suhih gob, žlahtnili konj-kasačev, goveda, svinj, jajec, perutnine, krompirja, sena, hrnstovine in drugega lesa. V mestu obratujejo: dve usnjarni za kromov boks in navadno usnje, dva mlina in opekarna, v bližnji Presiki pa je manjši premogovnik.
Tu je tudi sedež raznih uradov: sreskega načelstva in sodišča, davčne uprave, pošte, telegrafa in telefona, oddelka finančne kontrole, žandarmerijskega voda, župnega urada itd. Denarni zavodi so trije: Mestna hranilnica, Okrajna posojilnica in podružnica Obrtne banke. V mestu poslujejo trije zdravniki, dva odvetnika in notar. V kulturnem pogledu je omeniti dve šestrazredni osnovni šoli, štirirazredno meščansko šolo, strokovno nadaljevalno Šolo in glasbeno šolo. Da je tudi za ljudsko prosveto dobro poskrbljeno, pričajo lepe stavbe Sokolskega doma, Katoliškega in Gasilskega doma. Veliko je tudi Število raznih društev. Posebno nalogo ima med njimi Kolo jahačev in vozačev, ki prireja vsako leto znamenite dirke muropoljskih kasačev ameriške pasme, katerih stara in slavna reja je razširjena po vsem Murskem polju. Omeniti je še združenje trgovcev, razna obrtna združenja in Trgovsko obrtno društvo.
V prometnem pogledu je Ljutomer vozlišče železniške proge Ormož-Hodoš in Ljutomer-Gornja Radgona. Tu, odnosno v bližini se cepijo od banovinske ceste Ormož-Gornja Radgona ceste: Ljutomer-Središče ob Dravi, Ljutomer-Mursko Središče, Ljutomer-Veržej-Murska Sobota, Ljutomer-Sv. Jurij ob Sčavnici-Maribor, Ljutomer-Ptuj, Ljutomer-Mala Nedelja. Tu je nakladna postaja za okolico, pa tudi za zapadni del Medmurja (posebno za sadje).
Kod letovišče je Ljutomer z okolico kaj pripraven. Posebno prijetno je spomladi in na jesen, ki je tod s svojo solnčno vedrino in toploto sploh najlepši letni čas, kar velja za vso Prlekijo. V mestu samem je razen dveh hotelov še šest gostiln (40 sob z električno lučjo) z dobro in poceni postrežbo, pa tudi stanovanja pri zasebnikih so v kraju in v okolici na razpolago, Posebno bi se lahko porabila za letovanje marsikatera vinogradska hiša, ki je večji del leta brez stanovalcev, d asi je z vsem potrebnim opremljena. Kdor si želi oddiha, brez velikomestnega komforta bo tu prav zadovoljen. Olepševalno in tujsko-prometno društvo oskrbuje lično kopališče ob Globelki in daje interesentom za letovišča vse informacije. Prilik za lahke in prijetne izprehode ter izlete je dovolj; tako v gorice, n. pr. v znameniti in posvoji kapljici sloveči
Jeruzalem
Jeruzalem (341 m) s krasnim razgledom po zelenem vinskem raju, na domova Stanka Vraza in Frana Miklošiča, .na Slamnjak in Strmec, Rinčetovo in Nunsko grabo, pa dalje proli Sv. Miklavžu in Sv. Bolfenku, po ravnici pa na Oven in Moto, kjer so vsako leto že omenjene konjske dirke in se lahko okopljete v bistri Muri, v Stročjo vas in Pristavo, Norsince in Babince, na Podgradje in v Radomerje. Za daljše izlete so avtotaksiji in vozovi na razpolago. Cc se naposled seznanile še z lastnikom kakih goric, se vam odpre tudi hladna „pivnica" v vrhu in potem občutite vrhano mero odkritega prleškega gostohibjav Pri tem pa treba paziti, da se vam ne bo godilo tako kakor „staremi Štibrci julija šest naj stega^leta lajnskega":
V nedelo zvečer sen ša z vrba domo po eni stezici za eno brvjo, pa vince me močno prevzelo, zapičim se v blato debelo,
Štrigova
Vzhodno od Ljutomeru že na tleh Medmurja je prijazna Štrigova. Do tja je po cesti 15 km, preko vinorodnih
gričev pa 1 1 2 ure hoda. Nova cesta, ki bo v kratkem dograjena, bo skrčila razdaljo na 8 km. Štrigova je središče največje občine sreza (7000 preb.) in mu pripada šele od leta 1932 dalje. Vas, ležeča v l<jpi kotlini sredi zelenja goric in sadovnjakov, ima dve cerkvi, od katerih je ena - z lepimi freskami -v zvezi z bivšim pavlinskim samostanom in posvečena sv. Hijeronimu (po neki domnevi je Štrigova njegov rojstni kraj Strido). Kraj obihije s prvovrstnim vinom, sadjem (črešnje, jabolka, hruške) ter tudi z rudami (premog na večih krajih, izvori slanice, železna ruda), v bližini je znano ljudsko kopališče Vučkovske toplice. V vasi so: osnovna šola, župnišče, pošta in telefon, orožniška postaja, hranilnica, lekarna, zdravnik. Več gostiln skrbi za telesno blaginjo potnikov, okolica pa nudi mnogo prilik za lepe izprehode. Na potu v Strigovo je omeniti Še Razkrižje z daleč vidno cerkvijo in podzemnim hodnikom iz srednjega veka.
Križevci
'KfiŽCVCi banovinski cesti in ob železnici v smeri proti Gornji
'	Radgoni ležijo sredi Murskega polja Križevci, središče
velike občine, sesloječe iz ličnih vasi starinskih imen Lukavci, Boreči, Ključarovci, Tljaševci, Logarovci, Staranova vas, Bučečovci in Vučja vas. Tu je poleg drugih kmetijskih panog razvita kmetska reja znamenitega konja-kasača. Med ljudstvom so ohranjene stare lepe šege, ki so posebno zanimive na kmetskih zgostil vanj ih" in na primicijah. V Križevcih je župnijski urad, osnovna šola, pošta s telefonom, posojilnica zdravnik in orožniška postaja, dalje je omenili tri opekarne in več dobrih gostiln, v Lukavcih pa grad iz srednjega veka.
Križevcev proti severovzhodu in na cesti Ljutomer-Murska ' Sobota najdete stari kmetski trg Veržej, ležečega blizu Mure, preko katere držita tu cestni in železniški most. Prebivalci tega kraja, deloma potomci za časa turških vojen priseljenih Srbov in Hrvatov, so imeli nekdaj nalogo braniti prehod preko Mure n. p. zloglasnim Krucem, in so zato dobili od vladarjev razne pravice. Na to še dandanes spominja trška garda (veržejski strelci). Kraj je izrazito poljedelski in živinorejski. V njem so: župnijski urad, osnovna šola, posojilnica, samostan reda Salezijancev s privatno gimnazijo in dobre gostilne. Kakor so na vsem Murskem polju dobra lovišča (fazani, jerebice, zajci), tako so posebno kraji ob Muri bogati z vodno divjačino, (divje race), pa tudi ribiči prihajajo ob Muri in njenih rokavih - muricah - na svoj račun. Omenili je še treba, da je Mursko polje na glasu kot čebelno pasišče, ker ima ob Muri mnogo akacij, na ravnici pa sejejo mnogo ajde, zato prideluje velike množine medu.
rS/nfinzi	Mimo Bučečovcev (železniška postaja) in Vučje
vasi s šolo pridete po cesti ali železnici v Hrastje-Moto (postajališče), rojstni kraj kardinala Mišje in ustanovitelja „Slovenskega Naroda", dr. Matije Preloga in dalje skozi Turjance v svetovno znano Slatino Radence z železniško postajo, pošto, osnovno šolo, zdravnikom, hranilnico, orožniško postajo, oddelkom finančne kontrole in znamenitimi zdravilnimi slatinskimi vrelci (glej članek na drugi strani ovitka). Razen kopališke restavracije je v kraju več dobrih gostiln s tujskimi sobami. Slednje oddajejo tudi zasebniki. Odtod se izvaža mnogo vina, sadja in drugih kmetijskih pridelkov, največ pa slatine radenskih, sosednih boračevskih in petajskih vrelcev.
cS/«hnd kadenci
‘Kdbelci Edinstven je rti zgled od Ivanjščice in Pohorja po Slovenskih
' goricah in Pomurju tjadol v Podonavsko nižino z vrha Kapele (309 m), ki je od Radencev 3 km oddaljen. Tu je lepa cerkev z osrednjo kupolo, dalje župnišče, šola in banovinska viničarska Šola z vzornimi nasadi. Vino z vrhov krog Kapele (Murščak, Rački vrh, Stanetinci) štejejo med najboljše vsega vinarskega okoliša. Za telesne potrebe potnikov skrbe dobre gostilne.
Kapela
Gornici ‘Raclciona Skozi Sratovce in Mele pride potnik do prijaznega '	trga Gornje Radgone, ki se je razvil ob
vznožju grajskega griča, dvigajočem se tik desne obale Mure kot nekaka predstraža in mejnik Slovenskih goric napram sosedni Avstriji. Gornja Radgona (265 m nadmorska višina) ima nad 1300 prebivalcev. Nad njo kraljuje na griču, odkoder je krasen razgled na sosedno Prekmurje, mogočni grad Gornja Radgona, ki je dal trgu ime. Kedaj je bil grad postavljen, še ni ugotovljeno, pač pa je dokazano, da je stal že leta 1129 in da je bil takrat last deželnega kneza, ki ga je dajal v zajin raznim velikaŠem. Sedanja lastnica gradu je dravska banovina, ki ga bo adaptirala za javno hiralnico. Ta hiralnica bo velikega socijalnega pomena za srez Ljutomer in Prekmurje.
(iornjn
Nasproti trgu leži na levem bregu Mure mesto Radkersburg (Radgona) v Avstriji. Z Gornjo Radgono jo veže Širok in lep državni most iz betona, zgrajen leta 1929. Gornja Radgona je najprometnejši kraj naše severne meje z Avstrijo. Odtod se izvaža mnogo goved, svinj in konj, nadalje perutnine, jajec, vina, lesa in drugih kmetijskih pridelkov. Večina izvoza gre v Avstrijo, toda tudi v Nemčijo, Italijo in Švico. Trg je važno središče vinske in sadne trgovine. Tu obratuje svetovno znana vinska veletrgovina in tvornica sekta. Vzorne kleti kakor tudi vzorni vinogradi tega podjetja so znani po vsej državi. Dalje obratujejo tu: tiskarna, tvornica usnja, velika moderno tvornica opekamiških izdelkov, last trške občine Gornje Radgone, in dve veliki ter moderno urejeni izvozni klavnici.
Prometne zveze so zelo ugodne. Gornja Radgona leži ob železnici Gornja Radgona—Ljutomer—Ormož, ima nadelje železniško zvezo preko Radkersburga in Spi el Sel da v Maribor ali Gradec in naposled dobro in praktično avtobusno zvezo z Mariborom preko Sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
Radi živahnega obmejnega prometa posluje v Gornji Radgoni glavna carinarnica L reda. Tu imajo svoj sedež tudi razih drugi uradi, tako sresko sodišče, davčna uprava, glavni oddelek finančne kontrole, žandarmerijska postaja, župnijski urad, meroizkusni urad itd. Gornja Radgona ima dva denarna zavoda, in sicer Občinsko hranilnico ter Posojilnico, tu poslujejo trije odvetniki, notar in dva zdravnika. V trgu je naposled osnovna šola s strokovno nadaljevalno Šolo. Trgovci imajo svoje poverjeništvo združenja, obrtniki pa več strokovnih združenj.
Gornja Radgona je izredno ugodna točka za prijetne in lahke izlete v okolico, n. p. v kopališče Slatino Radence, ki je oddaljeno le ti km, v glasovite gornjeradgonske gorice, tako v Črešnjevec (rojstni kraj zgodovinarja Antona Krempia) z izvrstnim vinom, v Orehovce, Police in Zbigovce (rojstni kraj slovničarja Petra Dajuka), dalje k Sv. Antonu v Slovenskih goricah, k Mariji Snežni, Sv. Ani mi Krembergu ali pa tudi preko državne meje v Radkersburg in kopališče Gleichenberg (' 2 ure z avtobusom).
Za tujce in goste je v Gornji Radgoni dobro priskrbljeno, ker itna kraj dovolj gostiln in hotelov (tudi sobe s tekočo vodo). Postrežba je dobra in poceni, povsod se toči izborna ljutomerska kapljica. V občinski hiši je javno kopališče z mrzlo in toplo vodo, ki posluje vse leto vsako
soboto, ob Muri pa moderno javno kopališče trške občine s prostori za solneenje in športne igre. Trg ima kajpada tudi električno razsvetljavo. Na kratko rečeno Gornja Radgona je najvažnejša točka naše severne meje z Avstrijo, Vse potrebne informacije daje podružnica Tujsko-prometne zveze (Putnik), ki ima tu menjalnico za tuje valute, eventuelno tudi občinski urad Gornja Radgona trg.
/IhaČC srezu Ljutomer spada še zapadno od Gornje Radgone ležeča 1	' in zanimiva Apaška kotlina z deloma nemškim prebivalstvom
in središčem v lepi vasi Apače, ki ima osnovno šolo, župnišče, samostan š. sester, pošto, orožniško postajo, zdravnika in več dobrih gostiln. Kotlina daje obilo kmetijskih pridelkov- žitaric, živine, jajec, perutnine, sena, lesa, posebno pa krompirja. Preko gričev ob južnem robu kotline, ki padajo strmo proti njej in kjer so številne vinogradske hiše za letovicarska stanovanja, preidemo lahko v široko in prijetno dolino Ščavnice, ki je dobila preko Lomanošev novo cestno zvezo z Mariborom. Tod se vrste ob cesti prijazne vasi Ščavnica, Ivanjševci, Stavesinci, mi obronkih pa vinogradska naselja. V Ivanjcih se križata cesti Gornja Radgona-Ptuj in Ljutomer-Sv, Jurij ob Ščavnici-Cogetinci-Maribor. Tu se odcepi tudi cesta k Negovi, ki je daleč vidna s svojo cerkvijo, osnovno šolo in mogočnim gradom iz srednjega veka (zbirka starinskega orožja). V soseščini so znameniti graščinski ribniki.
cSn. ‘Jurij o 6 Sčuanici
(Sp. ‘Jurij 06 Ščavnici Očeslavcev s slatinskimi vrelci "	’	tik Seavmce, Okoslavcev, Grabonosa in
Dragotincev drži cesta k Sv, Juriju ob Ščavnici, ki nas že oddaieč
pozdravlja s svojo staro in v stavbenem pogledu zanimivo cerkvijo na Vidmu. Sv. Jurij, ki je sedež obširne občine, ima šolo, pošto, zdravnika, orožniško postajo, oddelek finančne kontrole, posojilnico in več dobrih gostiln. V kraju obratuje usnjarna, v okolici sta dva mlina na motorni pogon. Okolica izvaža žitarice, živino, vino, sadje, jajca, perutnino. Železniška postaja je ali Bučečovci ali Slatina Radenci. Lepi so izprehodi na vinorodne griče na obeh straneh doline, bližnja Ščavnica pa nudi prilike za kopanje. Tu je tekla zibel zgodovinarju Davorinu Trstenjaku (v Kralovrih), profesorju dr. Franu Ilešiču in narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu (v Biserjanih).
Sv. Duii na Stari aori Kakšne, t?1 ure.?d Sv:	se d?«a
na gozdnatem griču podružnična cerkev Sv. Duha na Stari gori v sosedni občini Trbegovcih. S hriba, kjer stoji tudi osnovna šola, je lep razgled po Ščavniški dolini. Za človeka, ki išče miru, je tu pravi kraj počitka in oddiha.
Mala Ne deliti Na levi strani Ščavnice se vrste proti vzhodu vasi
1	' Slaptinci, Žihlava, Bolehnečeci, Berkovci in Kokoriči,
ki jih obširni gozdovi ločijo od že omenjenih krajev ob železnici. Na desni strani pa pridemo po Drakovcih in Bučkovcih k Mali Nedelji (železniška postaja Križevci ali Ljutomer), ki nas vabi s svojo cerkvijo sredi jagnedov. Tu je župnija, šola, pošta, orožniška postaja. Okolica je bogata z vinom, sadjem, lesom, živino in drugimi kmetijskimi pridelki. V Moravcih in Godemarcih so obširni gozdovi (gobe), v Radoslavcih ob cesti proti Ljutomeru pa stoji rojstna hiša narodnega buditelja Radoslava Razlaga, ki so mu pri Mali Nedelji postavili spomenik. Dovolj je tod prilike za lepe izprehode in tudi gostilne so na glasu.
Cezanievti zaključimo bežni pregled naše Prlekije na njegovem početku, se zapeljemo še mimo Vogricevcev v stare Branoslavce, nad katerimi se je še pred nekaj leti dvigal srednjeveški grad Branek, nekdaj gospodar velikega dela Murskega polja, - potem pa po Cezanjevcih (baje rimskega izvora) s šolo, župnijo, mlinom in oljarno, ter - pustivši Staro cesto s šolo na desni - po hrbtu Kamenščaka v Ljutomer.
Culi ste o Prlekiji, čitali ste o njej - zdaj pa si jo tudi oglejte! Pa ostanite tu nekaj dni, nekaj tednov! Potem pa vemo, da se boste radi vračali v njo, saj bo v vaši duši vedno buden spomin na zelenje njenih šum in trat, na neskončne razglede preko njenih zorečih goric pod mehkimi večernimi zarjami - spomin na njene prijazne in gostoljubne prebivalce: torej krasen košček slovenske in jugoslovenske domovine!
manufakturnega, galanterijskeg špecerijskega blaga
TRGOVINA S ŠPECERIJO, ŽELEZNINO, DVOKOLESI, ‘ŠIVALNIMI STROJI IN NJIH DELI ZALOGA RAZSTRELIVA KOVAŠKI PREMOG ČEBELARSKE POTREBŠČINE
VELETRGOVINA VINA
LASTNI VINOGRADI
GOSTILNA Koncem oktobra 1.1. prenos gostilniškega obrata v novo urejeno poslopje ž moderno opremljenimi tujskimi sobami s tekočo vodo, izvrstno kuhinjo i. t. d,
Ustanovljeno 1881
Stara renomirana
Trgovinassteklom, porcelanom, firne-ži, laki, suhimi in oljnatimi barvami ter vsemi potrebščinami za slikarje
Najstarejši denarni zavod na bivšem Spod. Štajerskem
Ljutomer
‘Telefon int, sten.
posojilnica reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljutomer
Lastna mesnica Kviota&s
Ustanovljeno leta 1894
Franc Senčar
Ljutomer — Mala Nedelja
Trgovina mešanega blaga, nakup in razpošiljanje jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov Zamenjava bučnic, solnčnic in repičnega semena za olje
Glavna zaloga tobaka in vžigalic Monopolna zaloga soli
T e I e I o n interni'ban štev. 3
Poštni čekovni račun štev. 10558
• * p «»* • * •_* • ♦ * • • * • ’ • • • - • -	> • . . •
Mestna
v
ustanovljena iela 1873
Obrestuje hranilne vioge kakor tudi vloge na tekoči račun kar najbolje
Za varnost vlog jamči občina Ljutomer-mesto z vsem svojim premoženjem in davčno močjo
Hotel Resnik
Ljutomer
‘l)of>ra postrežba s toplimi in mrzlimi jedili, izvrstna ljutomerska nina, vedno soeže pivo
'Biljard
Sof>e za tujce
Vinske sode vsake velikosti in v vsaki množini, vsakovrstni sodarski les ter ves ostali les zmiraj v zalogi po najnižjih cenah Priporočata se
Kosi Josip in Žnidarič Vekoslav
Križevci pri Ljutomeru

¥
H
GRESOVČAK, SLAMNJAK, RINČET, ILOVEC. HERMANCI IN GOMILA
TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 1
BRZOJAVNI NASLOV: KRAINZ LJUTOMER
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10723
izvoznike
Izvršuje
::::::::
ms::;:
eksport sadja prodaja vina z veleposestva K od o litsch Ljutomer
podružnica
Ljutomeru
vse ostale v bančno stroko spadajoče posle najku lantneje
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun — Nakup in prodaja valut — Nakazila v tu- in inozemstvo — Izdajanje uverenj za
TEKSTILNA IN ŠPECERIJSKA TRGOVINA, ZALOGA CEMENTA, STAVBENEGA IN REZANEGA LESA, HRASTOVE TESANE DOGE ZA SODE OPEKARNA, UMETNI MLIN, ŽAGA POSESTNIK VINOGRADOV
Mirti o šuma ti Ljutomer ।	iznos jajec telefon št. 21			
. »VEKA" TEODOR VERBNIK LJUTOMER Izdelovalec najboljših trsnih brizgalnic in vseh potrebščin za moderno čebelarstvo. Galanterijsko in stavbeno kleparstvo Ustanovljeno 1. 1910	Pošt. Ček. račun 15.217			
Knjigarna Panonija Anica c5ert~Zupe Ljutomer	Mirk« e k s p o rt r Lj u	J a to	Marš trgovi na mer
Ignac Šinigoj usnjarna Ljutomer Telefon štev. 5	Martinušič in drug d. z o. z. Ljutomer Izdeluje vse vrste finega gornjega usnja Telefon štev. 17.		
RUDOLF PUŠENJAK TRGOVEC LJUTOMER ' PODRUŽNICA JERUZALEMSKA CESTA			
JOŽKO PRELOG OBLASTVENO IZKUŠENI IN KONCES. ZIDARSKI MOJSTER V LJUTOMERU 3E PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA IZDELAVA NAČRTOV IN PRORAČUNOV			
zalogi
Ljutomeru
Izvoz sadja in poljskih pridelkov Toči pristna ljutomerska vina
ANTON PUCONJA
Stročja vas pri Ljutomeru
Ferdo Pihlar, gost. Radomerje pri Ljutomeru nudim cenj. gostom mrzla domača jedila in izborno jeruzalemsko in ljutomersko kapljico V bližini rojstne hiše slavista Fr. Miklošiča
E m a Zemljič
Stročja vas pri Ljutomeru Trgovina z mešanim blagom
Vedno sveže
Toči najfinejša in pristna ljutomerska vina
RIHARD VREG
gostilna, mesnica in prekajevalnica
LJUTOMER
Tujske sobe, garaža, dobra postrežba
Vedno sveži mesni izdelki
s senčnatim vrtom, lepo verando in kegljiščem, nudi ob vsakem času mrzla in topla jedila kakor sveže pivo in dobra vina. Sepriporača	Fini Pogruic, gostilničarka
/biten Vaupotič mesar in presojevalec
Ljutomer
priporoča cenj. gostom vedno sveža topla in uirz/« jedila na/Soljša vina, tujske sobe ter prvovrstno meso, tti ga je vedno dohiti p domači mesnici.	‘Jul. Strasser
Metod Senčar Š t r i g o v a trgovina z mešanim blagom nakup in razpošiljanje jajec, masla in vseh poljskih pridelkov Telefon Stav, 2
AlSert KodSa Strigova
gostilničar, mesar in trgovec s sadjem
Matija Domajnko gostilna, mesnica in trgovina z živino
Sv. Jurij ob Ščavnici priporoča prvovrstna vina lastnega pridelka topla in mrzla jedila
TOMAŽ F, PERGER trgovina z mešanim blagom in gostilna
Sv. Jurij ob Ščavnici I zvrsina vina, pivo, mrzla in lopla jedila, sobe za tujce, aulo-garaža
JOSIP FARKAŠ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Gostilna „ P r i pošti"
Merica Kreft	Sv. Jurij ob Ščavnici
Domača vinal Zmerne cene! Mrzla in lopla jedila!
Anton M. Korošak
trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov
Sv. Jurij ob Ščavnici
ANTON VERZEL
GOSTILNA
SOBE ZA TUJCE AVTOGARAŽA
SV. DUH NA STARI GORI
Op


Boreči
Gornja Radgona
nudijo prvovrstno zarezno strešno, bobrasto
strešno (gladko) dvozarezno strešno, zidno strojno in ročno opeko, kakor tudi drenažne
cevi vseh vrst in hlevske tlakovne. Cene najnižje. Postrežba točna. Prvovrstna kvaliteta.
Ivan Klobasa
trgovina z mešanim blagom nakup poljskih pridelkov
Sv. Duh na Stari gori

Josip Skerlec (F. Fidler)
GORNJA RADGONA
Nakup in prodaja vseh vrst žitaric, velika zaloga cementa, moke in špecerije Na veliko -------- Na drobno
::«mi Httjittitjttt:: :ttt«i
GORNJA RADGONA podružnica SLATINA RADENCI
Brzojavni naslov: Hrastelj, Gornja Radgona
TelaFon interurban Gornja Radgona 5
::::::::::::::::::::::::	sta::« u:st::m::::: ti


Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, apna, cementa, strešne opeke, premoga in umetnih
zaloga gnojil,
nakup in eksport sadja, glavna zaloga tobaka in soli zastopstvo Standard Vaccum Oil Company of Jugoslavia
timu: ttiat:: tttmti
Špecerija, železnina, porcelan, steklo
Franc Korošec ml
Gornja Radgona Spodnji Gris
t:
t:
v Gornji Radgoni
ragistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Zaloga raznesil
Ustanovljeno leta 1892 Uraduje vsa^ dan 'telefon štev. 3
smodnika
ter drugih lovskih potrebščin


::
II* •

l
brivski in česaini salon za dame in gospode. Onduliranje, trajno in vodno onduliranje, barvanje las, z LOrientol Henne itd.
i
1
Gornja Radgona
Slatina Radenci
*
Franc

r
Korošec star.

J *
Gornja Radgona Zaloga špecerije, železnine, cementa apna, galice in žvepla: nakup in prodaja deželnih pridelkov.



Najvarneje naložite denar pri
*
Občinska hranilnica
Gornja Radgona
*
■I
*
<
ker jamči občina Gornja Radgona za absolutno varnost, Naložbe se obrestujejo najugodneje in izplačujejo nove, nevezane vloge na vsakokratno zahtevanje

t
*
ZaIG

KNJIGARNA JANKO SUŠEČ
Gornja Radgona podružnica Ljutomer tiskarna - trgovina s papirjem - zaloga tiskovin
reta njska SI a t i na
katero vrelo leži par sto korakov oddaljeno od Zdravilišča Slatina Radenci v lepi Murski dolini, — Ustanovljeno leta 1882 ter razpečava izvrstno, od vsakega pozna-vatelja priljubljeno zdravilno in namizno vodo. — Petanjska Slatina je radi srečne in naravne sestave raztopljenih mineralih ter bogate vsebine ogljikove kisline izvrstna namizna in zdravilna voda. —
Odlična zdravilna moč pri obolenju obistih, mehurja, kostenica in revmatizma, želodca. ter dihalnih organov. — Osobito sposobna za mešanje z vinom in sadnim sokom ter kod namizna voda. Ne počrni vino, niti sadni sok. — Petanjska Slatina se radi velike vsebine raztopljenih mineralih, kateri znašajo 9.99 g v 1 kg vode ter izvrstne sestave, odlikuje in uvrsti v prvo vrsto naravnih alkaličnih mineralnih vod, bogata na h idrokarbonatih in vezani (raztopljeni) ogljikovi kislini v Srednji Evropi.
♦
Odlikovana: Dunaj (3 krat), Trst, Budimpešt (3 krat), Szombathely, Pecs, LOttich, Neapoli, Pariz (Grand Prix) Bruuelles In Salonikl.