.Kioscaw AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 14, 1945 SLOVENIAN MORN IN« DAILY NEWSPAPEK LETO XLVIII—VOL. XL nil bro jer ce vesle ^cagu je neka kompanija, odaja nepečene paje in dru-tako pecivo v zamrznjenem u- Gospodinja, ki'tako ku-domov, speče in servira llZo, ne da bi se j i bilo tre- ;varjati s testom. * * * 'Jvečjo inženirsko delo, ki v tej vojni izvršila ameri-,aftnada je nedavno dokončajo cesta, po kateri se zdaj ^omet iz Indije na Kitajca to ni bilo lahko delo se Razvidi iz tega, da so mo-^raditi ameriški inženirji cesti 165 mostov, povpre- lega na vsake tri milje. * * * [Vsakih 1,000 bitij v mate-telesu, jih umrje šest v mesecu nosečnosti, 21 v - 49 v četrtem, 89 v pe-IU7 v šestem, 154 v sed-1>240 v osmem in 324 v de-to je, predno pridejo na Amerikanci so na Okinawi štrli zadnjo linijo OJSH i»i«*'a i' Državni senat je porazil ttekaj minutah bakterije °00,060 delih vode. * * * Nolgo ega zdravniki niso srca, ker bi bilo to "sodno za bolnika. Zdaj I ni<=a je z 21 proti 10 glasovom E! zdaj čistijo tudi na ta da jo naravnajo med dve- Danes je parznik ali dan ameriške zastave. Po vseh Zed. državah in povsod, kjer se nahajajo ameriški državljani, bodo s posebnimi slovesnostmi počastili našo ponosno zastavo. V Clevelandu jo bodo dvignili s posebnimi ceremonijami ob 12:30 popoldne na public squaru. Ob osmih zvečer bo pa parada, katere se bodo udeležile mnogobrojne vojaške, bratske in civične skupine. Parada prične na Euclid Ave. in 21. cesta in to ob vsakem vremenu. guvernerjev veto glede denarja šolam Columbus, O. — Senatna zbor- ^evilne take operacije porazila guvernerjev veto gle- ftieriški zdravnik, na pri- de denarja šolam. Republikanci 1 Je z ameriško armado 'tl morja, je odstranil iz Hov razne stvari v 325 so dali 20 glasov, enega je pa dal demokrat Williamson iz East Liverpool. Potrebnih je bilo 20 vsaka operacija se je Slas0v za Poraz guvernerjevega IK * vetiranja. Predlog so poslali zdaj v po-iŠka armada uporablja slansko zbornico, kjer je potrebi Žari, ko leti v soražne 82 »las°v za poraz vetira- nja. Poslanci bodo o tem glasovali v petek. Ako bo poslanska zbornica dobila 82 glasov ali več za poraz vetiranja, bo postal predlog za denar šolam postava, čeprav guverner Lausche ni hotel predloga podpisati, ali kakor pravimo: da je predlog vetiral. ^ . , T^___-O- r Tako morejo naši vo--,,loči najti sovražne pozida krogla zažari šele, ko iena 100 jardov od kra-Je bila izstreljena, tako fažnik ne more določiti ^aše armade. I k So izbrali v Franciji e8a "nepoznanega voja H1921, vas bo morda za - |'2vedeti. Na 22. oktobra s^H po eno truplo nepo-vojaka na vsakem iz- ran JLA .00 Stavka pri Lamson Več kot 900 delavcev pri Lamson & Sessions Co. je sinoči od-glasovalo, da ne gredo nazaj na delo, dokler podjetje ne vzame [ '''"'h"umer iških "pokopališč nazaj na delo neke delavke, ki lci.ii. Vsako teh trupel so' J* blla baJe odslovljena radi ne-^prosto krsto ter posla-Delavcl sPadaJ° k "h?lons-sur-Mame, kamor |uniJ1 cia žtifi trupla dospela na-( Važna seja u popoldne. Tam so v Nocoj po pobožnosti v cerkvi korani postavili krste bo važna seja Oltarnega društva toleg druge. Ponoči so fare sv. Vida. članice so pro-0l)et spremenili ter sežga-1 šene, da se udeleže v velikem Pirje, ki so kazali, s ka- številu. _. ^kopališča je bila kaka —- 'Pel j ana. Na 24. okto-narednik Edward F , YCSfl 00 ^ izbral krsto z nepozna-.t)akom s tem, da je šel 1 °krog krst, potem pa ^ eno šopek belih rož in * ^ugo od desne strani, k bilo truplo tega voja-Premeščeno v drugo Prejšno pa eno truplo Major dr. Herman M. Turk, alih treh. Na ta.način ( ki je bil poročan med pogrešajo nemogoče kdaj do- ^^ nimi v poletu med A1L tega ameriškega ne- Ppfo žirom in Florenco, Ita-ga vojaka. i pKE lija, 23. januarja, je * # * ! | ^^^ zdaj poročan med mrliškem kongresu je šte-1 "tvimi *isteg-a dne. Tako je bil etnikov sledeče- v sena- obveščen njegov oče Louis Turk, > 70 izmed 96 'in v po-|19441 Pasnow Ave. Euclid, O. krnici 239 izmed 435.1 MaJ°r Turk J'e bil star 41 let ^tem čudite postavam?, Predno ^P11 v armado Pred * * * i štirimi leti je bil ravnatelj dr- posadke podmornic žavne bolnišnice v Lima, O. i ;t,esl°: Najti jih, zasledo- V maju lanskega leta je bil popiti. Naše podmor-| prideljen kot zdravnik 12. letal-!k Potopile za vsak dan skem koru v Italiji kot kirurg. Pacifiku po eno japon- Kot trdi poročilo se je ubil na otoku Korziki, ko je bil na inšpekciji vojaških bolnišnic v se-jte Vojne bonde! • verni Italiji, ko je treščilo na tla Preko 300,000 vojakov bodo železnice prepeljale dnevno od avgusta Washington. — Po ameriških železnicah bo od avgusta pa do marca velik drenj. To se pravi, v tisti dobi bodo civilisti težko našli kaj prostora, ker armadno poveljstvo računa, da bodo ameriške železnice prepeljale 350,-000 vojakov dnevno. To vojaštvo bo prišlo iz Evrope in se bo vozilo na zapadno obalo. Urad za transportacijo bi rad, da bi ne bilo treba začeti z ra-cioniranjem potovanja po železnicah. Toda če ne bo kazalo drugače, bodo pa tudi s tem začeli in sedež v železniškem vozu bo dobil le oni, ki bo dobil za to dovoljenje od vlade, največ trgovci, ki imajo važne opravke. Torej tisti, ki nimajo izrecno važnih opravkov, naj po 1. avgustu lepo ostanejo doma. -o- Guam, 13. junija. — Amerikanci so danes zgodaj zjutraj naskočili japonskoi linijo na obeh krilih in poročila iz Okinawe trdijo, da so amerišjke čete načele zadnjo obrambno linijo Japoncev. Japonci, ki jse niso nadejali tega napada, so prišli k sebi šele ob nastopu dneva in odprli na Amerikance ogenj iz strojnic in možnarjev, todaj prišli so prepozno. Sedma pehotna divizija, ki se je povzpela po vrveh Japoncem za hrbet m{ pečine na vzhodnem delu otoka, je vzdržala vse besne" napade Japoncev. Prva divizija marinov je stala neomaja-na na zapadnem krilu japonske linije, tri milje proč. Od severa so pa ameriške poljske baterije začele vsipati izstrelke v japonske pozicije. Take kanonade Japonci še niso doživeli. Boj je bil tako hjjd, da je za neko višino padlo v 36 urah 137 mož neke stotnike marinov z vsemi častniki. To je nekako polovica vse stotnije. Japonci se kot divji zaganjajo v ameriške vrste, kjer jih sprejemajo s strojnicami in metalci plamenov. Ameriški fantje so po vrveh zvlekli strojnice na strme višine, odkoder zdaj obsip-ljejo trmaste Jai>once4 Na višine so Amerikanci zvlekli tudi 500 čevljev dolg cevi po kateri poganjajo plamene iz tankov Japoncem v obraz. E Japonska vlžftla smatra boj za Okinawo kot izgubljen. Radio iz Tokia se sploh ne peča več z garnizijo na Okinawi, ampak posveča zdaj vso pozornost na možno invazijo Japonske. m Japonci ki niso nikdar pričakovali napada od te strani, se branijo zdaj pritisnjeni v kot, kjer jih Amerikanci pobijajo kot podgane. Toda tudi za Amerikance bo ta zmaga zelo draga. Na otoku Borneo so Japonci zažgali bogata oljna skladišča v Seria. Japonci so ponovili to, kar so napravili zavezniki, ko so Japonci zasedli otok začetkom vojne. Na sto tisoče galon gazoli-na in olja je sinoči zgorelo. Seria leži na Borneu 60 milj južno od kraja, kjer so se avstralske čete izkrcale na otoku pred tremi dnevi. Očividno vidijo Japonci na otoku, da bodo kmalu podlegli invadnikom, zato bodo skušali poprej uničiti vse, kar bi bilo kaj vredno za zaveznike. Gotovo bodo uničili, če jih šq niso, tudi vsa bogata oljna polja na otoku. Tudi zavezniki so jih uničili pred prihodom Japoncev, toda ti so jih zopet popravili. Avstralska 9- divizija, ki je invadirala otok, prodira naprej proti precej slabi opoziciji. Toda Avstralci dobro vedo, da jih glavni boj za otok še čaka. Prebresti bodo morali reke in močvirja ter preiti gorovja in gozdove, kjer ni nobenih pravih cest. Avstralci se zavedajo, da bo treba pobiti poslednjega Japonca, predno bo otok v njih posesti. Avstralski otoka Borneo. in ameriški bombniki sodelujejo pri okupaciji Na farme so šli Mr. in Mrs. Mike Razboršek ki sta včasih živela na 72. cesti, sta kupila farmo na S. Ridge Rd., RFD 3, Madison, O. Farma se nahaja 7 milj od Paines-ville, kjer ju prijatelji lahko obiščejo. * Poljedelski urad računa, da bo znašala letošnja letina pšenice 1,084,000,000 bušljev. Samo zimska pšenica bo dala do 797,000,000 bušljev. naSih borcev v službi Sirka Sama transportno letalo. Družina Turk je svoje čase živela v slovenski naselbini na St. Clairju. M M M Pfc. John j. Kenik je bil ranjen 20. aprila na otoku le Shi-ma, kakor je bila obveščena njegova žena Helena, 8913 Fuller Ave. John je sin Mr. in Mrs. Rudolf Kenik iz 8908 Union Ave. in se nahaja v armadi od oktobra 1942. Preko morja je bil poslan lanskega marca. Med onimi, ki so bili častno odpuščeni iz armade sta tudi dva slovenska vojaka in sicer: Cpl. Emil S. Tomich, 1109 E. 63. St. ter Pfc. John H. Kozlev-čar, 770 E. 156. St. Jutri bodo v Moskvi ustvarjali novo vlado za Poljsko London. — Jutri se bodo sestali v Moskvi zastopniki velikih treh s zastopniki Poljske z namenom, da bodo ustvarili novo poljsko vlado. Zastopniki velikih treh bodo: poslanik Harri-man za Zed. države, poslanik Kerr za Anglijo in komisar Mo-lotov za Rusijo. Dalje so povamjenl zastopniki poljske vlade v Varšavi in nekaj drugih Poljakov. Od poljske vlade v Londonu ni bil nihče povabljen. Vse to kaže, da baza za novo vlado bo tvorila sedanja komunistična vlada v Varšavi in da je s tem konec poljske vlade v Londonu, katero danes še vedno priznalia Ang$jJ»- in Amerika, dočim prizna Sovjetija samo vlado v Varšavi. --o--- V senatu zahtevajo, da se vrši preiskava glede Rooseveltovega posojila Washington. — Senator Bridges je zahteval v zbornici, r,aj se preišče vsa fakta glede $200,000 posojila, ki ga je dobil Elliott Roosevelt, sin pokojnega predsednika, od Johna Hartfor. da, predsednika Atlantic & Pacific Tea Co. To posojilo, kot piše časopisje, je bilo plačano leta 1942 z $4,-000 in ostalo je milijonar Hartford odtegnil pri dohodninskih davkih kot totalno izgi-bo. Elliott Roosevelt, ki je danes bri-gadni general v armadi, je potreboval denar leta 1939 za radijske postaje v Texasu, kar se pa ni obneslo. Predsednik Roosevelt je baje vedel o tem posojilu in je o tem govoril po telefonu z Hartford-om, predno je dal denar njegovemu sinu. Odvetniki za Atlantic & Pacific Tea Čo. potrjujejo, da je Hartford res dobil za vse posojilo samo $4,000, da pa tega ne bi spravljali v javnost, ako zadeve ne bi razbobnal v svet ko-lumnist Westbrook Pegler. -o- Pozdravi s počitnic Marcellene Perko in Josephine Mišic se nahajata v Denver-ju, Colo., kjer uživata prijetne počitnice dva tedna. Naročata pozdrave vsem svojim prijateljicam v Clevelandu. --o--- NOVI GROBOVI Johana Dobre Po tritedenski bolezni je umrla na svojem domu Johana Dobre roj. Krese, stara 59 let. Doma je bila iz vasi Sela, fa-ra Toplice, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Bila je članica društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. Tukaj zapušča soproga Franka, tri hčere: Angelo Lesiak, Jennie in Emily, ter pet sinov: P^ranka, Pfc. Edwarda, Pfc. Vklorja, Sgt. Johna, Pfc. Alberta, Štiri vnuke, sestro Rose Dolšak. Družina stanuje na 1118 E. 66. St. Pogreb bo v soboto zjutraj ob desetih iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v. cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. Pred razstrelbo v plinarni je družina stanovala na 1035 E. 61. St. Šele pred kratkim so kupili svojo hišo na gornjem naslovu. A (j nes Iczak Po daljši bolezni je umrla na svojem domu, 20017 Miller Ave. Agnes Iczak, stara 45 let. Mož Stanley ji je umrla leta 1943. Tukaj zapušča hčere: Esther, Dolores Kol j at, Dorothy, Adeline in Mary Jane ter tri brate v Chicagu. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Že-letovega pogrebnega zavoda v cerkev sv.# Pavla na Chardon Rd. in na Kalvarijo. -o- Mesarji z dežele bodo klicani na vesten pregled Urad OPA v Clevelandu je pozval 275 mesarjev z sever-novzhodnega dela države, da se javijo, vsak dan po 50 ter pri-neso s seboj ves rekord o klanju živine dozdaj. OPA misli, Senat naj bi potrdil zaključke konference do 15. julija Washington. — Predsednik. Truman je izrazil upanje, da bo konferenc*^ Združenih narodov v San Franciscu zaključena do 20. junija. Do 25. junija bo predsednik predložil zaključke v odobritev senatni zbornici in upa, je rekel predsednik, da bo senat potrdil zaključke do 15. julija. Dokler namreč takih aa-ključkov ne potrdi senat z dve-tretjinsko večino, niso veljavni za Zed. države. Od senata bo torej odvisno, če se Amerika pridruži bodočf mirovni organizaciji ali ne. Ako bo senat to rešil do 15. julija, bodo Zed. države prve izmed vseh dežel, ki bodo ratificirale ta pakt. -o—;- Poroka V soboto ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Pfc. Frances Urenjak, hčerka Mrs. Ivane Stefančič iz 1140 E. 63. St. in John Grigron iz 5129 Detroit Ave. Dearborn, Mich. Bilo srečno! Boljše šole in boljše zdravje za mladino, ne pa vojaško treningo Washington. — Ameriška delavska federacija je prišla zdaj na dan proti obvezni vojaški vežbi v mirnem času za ameriško mladino. Lewis Hines, ki je govoril v imenu te delavske organizacije, je priporočal mesto obvezne treninge boljše šole in več pozornosti od strani vlade za zdravje naše mladine. Ako se posveti več skrbi zdravju otrok, bo odrasla mladina tudi lahko služila domovini v slučaju potrebe, je rekel Hines. Ključ k narodnemu zdravju je zadostna zdravniška oskrba v ameriških družinah, ne pa vojaška treninga. -o- Glede Avstrije so na mrtvi točki London. — Sovjetski viri zatrjujejo, da so Rusija in njene zapadne zaveznice prišle na mrtvo točko glede skupne uprave Avstrije. Rusija zahteva svoje, ostali zavezniki svoje in zadeva je obstala. -o- Kupujte vojne bonde! KONFERENCA VELIKIH TREH JE GOTOVA STVAR Washington. — Predsednik Truman je včeraj naznanil, da je konferenca "velikih treh" zdaj določena zadeva in da je namen iste pripraviti temelj za formalno mirovno konferenco. Predsednik je pa rekel, da ne more povedati časa in kraja tega sestanka, dokler ne bd dospel tje. Predsednik je tudi izjavil, da upa na skorajšnjo rešitev poljskega vprašanja, to je, da se bodo na Poljskem v kratkem vršile svobodne in demokratske volitve. To je namen sestanka v petek v Moskvi, kjer bodo za- da je večina teh mesarjev pro-j stopniki velikih treh skušali do. dajala meso na črno borzo, zato mesarji ne bodo imeli rdečih pointov, kot predpisano. To bo imejo za posledico, da ti mesarji ne bodo več dobili dovoljenja za obrat, živina bo poslana v Cleveland in meščani bodo imeli več mesa na mizi. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. i ZDAJ GA BODO ŽE TEŽKO ODVADILI Portland, Me. — Earl Griffin ima rekord, da je bil že 118 obsojen na sodniji radi pijanosti. Sodni j a je mnenja, da ga bo težko odvaditi ni ga noče že več zapreti. seči sporazum med poljskimi strankami, da se iz vseh strank sestavi nova vlada, ki bo zadovoljila vse. Ko so predsednika vprašali kaj se bo zgodilo, če se poljska vlada v Londonu ne bo strinjala 7 ukrepi zaveznikov glede bodoče poljske vlade, je rekel, da bo pač prenehala poslovati, ker bo poslovala nova vlada, ki jo bodo postavili v sporazumu veliki trije. Predsednik ni omenil, če so Rusi že izpustili iz zapora tistih 16 poljskih voditeljev, ki so jih zaprli potem, ko so jih zvabili k sebi na posvetovanje. Porota je prisodila odškodnino za opekline Porota šestih žensk je prisodila 2 leti in pol stari Judy Marie Komar, $2,000 koti odškodnino za opekline, ki jih je dobila v požaru plinarne 20. oktobra. Mati je bila s hčerko takrat v trgovini na 61. cesti in Carry Ave. Ko je nastala razstrelba plina in je vso okolico zajel en sam plamen, je Mrs. Komar pograbila svojo hčerko, j0 zavila v svojo suknjo in zbežala na cesto. Otrokove noge, ki niso bile zavarovane, so bile opečene, da bo nosila brazgotine vse življenje. Prvotno so vprašali za $5,-000 odškodnine za otroka. Prva obletnica V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josip Dularja Jr. v spomin prve obletnice njegove smrti. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HZndenon t628 CleveUft« I. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 10.50. Za Cleveland, do pottl. celo leto »7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta (3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto HLN, pol leta $3.50, četrt leta $3.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 tor 0 month*. Cleveland, by mall. MOO for 6 months. D. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $3.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $0.50 per year: $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte Entered as second-class matter January 5th, 190*. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. 83 No. 137 Thurs., June 14 1945 Nemška industrija v bodoče Ko so Filistejci premagali Izraelce, so jim pobrali vse kovačnice. S tem so hoteli biti sigurni, da si Izraelci ne bodo kovali mečev in sulic, da bi začeli novo vojno. Nekaj takega nameravajo zavezniki z Nemčijo. Seveda, nekaj industrije ji bodo morali pustiti, ker brez indu strije si ne bodo mogli Nemci izdelovati niti motik, če hočemo napraviti iz Nemčije poljedelsko deželo. Kakšna industrija je v Nemčiji vitalnega pomena? To bomo lahko pronašli, če naštejemo vsaj nekaj stvari, ki jih mora Nemčija imeti za življenje. Nemčija, na primer, mora kopati premog, zase in za zaveznike, to je za — repa-racije. Premogovna industrija pa potrebuje mašinerijo. Za prevoz premoga je potreba železnic, železnice pa morajo imeti lokomotive, odnosno tovarne, kjer izdelujejo lokomotive in drugo, kar je potrebno za železniški promet. Za to je pa potreba še druge industrije, na primer: jeklarne morajo izdelovati tračnice, druge tovarne morajo izdelovati železniške vozove in na stotine drugega, kar vse je potrebno pri železniškem prometu. Nekateri so svetovali, naj bi se iz Nemčije napravilo poljedelsko državo, zato naj se ji odvzame vsa industrija. Ne pomislijo pa, da poljedelstvo potrebuje med drugim umetna gnojila, za kar je potreba kemičnih tovaren. Te tovarne pa ne morejo obratovati, če ni elektraren, torej zopet nova industrija, ki jo morajo Nemci imeti. Poljedelstvo potrebuje razne stroje, za to je pa potreba olja in gazolina. Zopet je potreba industrije, ki bo produ-cirala umetno kurivo. Tako vidimo, da je abotno govorjenje, da naj se Mem čiji odvzame vsa industrija, ako nočejo zavezniki sami zalagati Nemčijo z vsem potrebnim, kar je pa absolutno ne mogoče. Vrhu tega bi bilo pa tudi nespametno, ker se Nemčija čisto lahko sama vzdržuje z vsem potrebnim, poleg tega pa lahko zalaga še vso Evropo z raznimi industrijskimi potrebščinami. Torej, kot vidimo, da Nemčija mora imeti industrijo, da se bo lahko preživela. In glavna industrija je pa — jeklo. Slišimo, da je bil že poslan v Nemčijo R. J. wysor, bivši predsednik Republic Steel Co., ki bo tam rehabilitiral jeklarsko industrijo. Dasi bodo zavezniki upravljali vsak svoj odkazani okraj v Nemčiji, pa bo morala vendar obstojati zveza med raznimi zonami. Ruska zona, na primer, bo imela več živeža in manj razdejane industrije. Ta zona bo potrebovala izgotov-ljene produkte iz Westfalije in Porenja ter les iz Bavarije in Badena. Zapadne zone pa bodo potrebovale živež iz zone okupirane po Rusiji. Z drugo besedo: Nemčija se bo morala vzdrževati s tem, da bo v industrijskem in poljedelskem pomenu delovala kot ena celota. In kadar bo prišel čas, da bodo zavezniki vzeli svoje armade iz Nemčije, bo ta vse drugačna dežela kot je bila pred to vojno. Ako se bo hotela preživeti, bo morala izva žati več kot je poprej, zlasti izdelane produkte, vključno kemikalije. Morda bo Nemčija še bolj industrializirana kot ie bila še kdaj poprej, ker vsa Evropa bo odvisna od nem ških industrijskih produktov, Nemčija pa od izvoza istih. Evropske države ne bodo odvisne od nemških poljskih pridelkov, ker se večinoma vsaka dežela lahko sama vzdržuje topogledno. Odvisne pa bodo od nemške industrije. Iz vsega tega sledi, da zaveznikom -ne bo treba druge ga kot paziti, da nemška industrija ne bo začela izdelovati orožja in municije. Tanki, letala in topovi pa niso, ki bi se mogli skriti očem zaveznikov, torej bo nadzorovanje prili-čno lahko, ali vsaj možno. Res pa je, da bodo morali za-i vezniki neprestano, to se pravi dolgo dolgo let nadzorovati Nemčijo. En način nadozorvanja bi bil ta, da bodo imeli zavezniki svoje zastopnike pri upravi nemške industrije in gledati na to, da jo ne dobe v roke karteli. Saj so bili ti, ki so dali Hitlerju orožje, municijo in kemikalije. Zavezniki bodo morali biti tudi na pažnji, da nemški militarist in industrijci ne bodo zgradili vojne industrije v sosednih deželah. Po zadnji svetovni vojni so izdelovali Nemci prepovedane dele za stroje v raznih evropskih deželah in jih od tam dobivali domov. Tega jim mirovna pogodba ni prepovedovala, pa je bilo vendar to prav toliko, kot bi izdelovali tisto doma sami. Zdaj se prav nekaj takega lahko ponovi v deželah, ki morda še vedno simpatizirajo z Nemčijo, recimo južne ameriške države, Argentina in druge. Zavezniki morajo torej dovoliti nemški industriji obrat, ampak samo v mirovnem pomenu, za obstoj naroda. Kajti f-'0,CC0,CC0 Nemcev ne moremo kar čez noč spraviti s sveta. Toda zavezniki bodo morali ostati sami med seboj v neprestani zvezi, delovati v sporazumu ter skupno nadzorovati Nemce, da bodo delali samo to, kar potrebujejo za obstoj in nič takega, kar bi bilo nevarno svetovnemu miru. V to ni potreba "nadzorstva vsega sveta. Da so na pažnji le Zed. države, "Anglija in Rusija, pa je dovolj. Ampak, seveda, te tri morajo biti med seboj složne in vse istega duha — za ob-državanje svetovnega miru. Ako dobi Nemčija le eno izmed teh velesil na svojo stran, pa bomo zopet tam, kjer smo bili 1939. In ne smemo se čuditi, če bo kaj takega Nemčija tudi poskušala. (Konec.) Če računamo, da šteje sleherna izmed 18 družin v celoti določenih za "likvidacijo," samo po pet ljudi, kar je malo za vas Nadlesk, kjer pridejo v poštev za "likvidacijo" samo ženske, 80 ljudi, in za veliko vas Dane samo 100 ljudi, je Osvobodilna fronta mislila v e. ni sami slovenski občini pokla-ti skoro 500 ljudi. Načrti in seznami za druge občine ne zaostajajo za tem. Ali je treba zgovornejših in strahotnejših dokazov o načrtih komunistične Osvobodilne fronte za uničenje slovenskega ljudstva, kakor pa so njeni lastni, uradni dokumenti in seznami? Komunistična republika, ki jo je Osvobodilna fronta razglasila v Ložki dolini, in re-presalije, ki so radi tega morale slediti, so to občino prizadele v posebno hudi meri in velikem obsegu. Če je ljudstvo tam seglo po orožju, je pred narodom in Bogom opravičeno, če bi ga k temu ne sililo prav nič drugega kakor goli nagon po samoohranitvi. Zločinec je vsakdo, ki si upa to odločitev, v kateri so ljudje videli zadnji up, obsojati! Kako je ljudstvo gledalo na grozodejstva komunistov in kako se je dvignilo, da naredi zlo. činstvu konec, nam med drugim zelo nazorno opisuje kmečki fant iz Št. Jošta nad Vrhniko, ki je takole opisal v kroniki komunistične revolucionarne dni: "Oktobra 1941'so se pri nas pojavili prvi glasniki OF. Poudarjali so, da je dolžnost vsakega Slovenca, da OF podpira in z njo sodeluje. To delo je začela in vneto nadaljevala u-čiteljica Elizabeta Nagode, pomagali pa so ji Mivšek Jože, šolski upravitelj na Št. Joštu, in njegov brat Viktor ter organizirani kom'unist Grintov Ciril. Po neuspelem začetku so skupno z vrhniškimi in verdski-mi partizani hoteli dobiti Šent-joščane za vrhniško Zdravstveno zadrugo. V ta namen so sklicali sestanek, katerega sta se udeležila dr. Grampovčan in Furlan Franc. Dr. Grampovčan je na sestanku pojasnil, da namen sestanka in skrb za bolnike, ampak potrebna zveza z ljudmi za partizanke mreže. Te limanice niso ujele nobene muhe. Partizanski organizatorji so bili izredno vztrajni. Vse zimsko polletno brezuspešno delo jim ni vzelo poguma. Spomladi so se slišale vedno pogosteje grožnje, da bo treba nekaj ljudi, ki so na poti partizanom, odstraniti. Organizirali so o-borožen nastop. Med1 19. in 20. aprilom je prišlo krog 150 oboroženih partizanov na Št. Jošt. Spodili so skupaj vse ljudi iz naselja Št. Jošt in jim hoteli dokazati, da so danes oni gospodarji, ki jih je treba ubogati. Kdor ne bo ubogal na lepo besedo, bo na grdo. Tolkli so z revolverji po mizi, grozili in hoteli od nekaterih izsiliti gotova priznanja. Govorili so, da so oni edina oblast, kateri se mora vsak Slovenec podrediti, da so prava slovenska vojska. Škofovo poslanico, ki je visela na zidu, so raztrgali in še po raztrgani tolkli. ' Kaplanu so strogo prepovedali pridigati, kar bi nasprotovalo partizanskim načelom. Pri tem "mitingu" so bili navzoči tudi domači organizatorji. To je bil prvi oboroženi nastop partizanov na Št. Joštu, ki naj bi spravil na kolena vse ljudi. Učinek je bil nasproten: vsi ljudje so videli, s kom imajo opraviti, kaj bodo doživeli, če zavladajo partizani. Videli so, da je temeljno vodilo par-tizanstva sila, grožnje in umori, če grožnje ne zaležejo. Poleg groženj so si ljudje zapomnili tudi tatvine in rope. Po tem obisku je bil odpor ljudi tem večji, čim bolj so partizani grozili. Partizanom ni šlo v račun, da bi vprav teh hribovcev ne mogli ustrahovati, ko so vendar dobili na svojo stran žd*večje kraje.. Postajali so vedno bolj divji in vedno pogosteje so prihajali z grožnjami, da bodo ves "zaostali in uporni" Št. Jošt požgali in ljudi pobili. MeseSa junija so začeli pogosteje ropati po hišah živila, obleko, denar, živino, prašiče in obrtnikom orodje. Ljudje so uvideli, da partizanom ni za svobodo, mir, red, temveč le za življenje brez dela na tuj račun. Ni treba naštevati, kako so se morali fantje in možje skrivati pred razbojniki, kako so morali tedne in tedne v strahu preživljati dneve in še bolj noči. Na drugi strani pa je bilo vsem ljudem znano stališče, ki ga je zavzela oblast do tistih krajev, ki so dajali pomoč partizanom. Junija 1942 so komunisti naropali mnogo živeža, po nekaterih hišah vse, do zadnje žlice. To so bile obupne razmere, noči in dnevi brez miru, sama negotovost, neprestan strah, neprestane grožnje o pobijanju ropanju itd. Če upoštevamo samo to obupno stanje, je razumljivo, da je obup prisilil ljudi k samoobrambi. Če smo hoteli rešiti samo življenje, smo morali prijeti za orožje. Ljudje so spregledali, saj niso mogli doumeti, da sta za "svovodo" potrebna rop in požig. Vedeli smo, da rešitelji ljudstva ne morejo biti tatovi, morilci, roparji in delomrzneži vseh vrst, saj so videli, da so bili najvne-tejši partizani ravno tisti ljudje, ki bi radi na tuj račun oblastno brez dela živeli. Ako smo hoteli rešiti življenje, preprečiti oblast roparjem in morilcem, zagotoviti mirno življenje družinam ter za vselej uničiti narodu in veri najhujšega sovražnika, so morali prijeti za orožje in se braniti. Komunisti so imeli na Št. Joštu svojo propagčmdo in verjetno tudi vojaško središče za te kraje. Dokaz za to trditev je propagandni in zdravniški material, ki je bil spravljen v neposredni bližini Št. Jošta in katerega so zaplenili komunistom. Zakaj so komunisti zverinsko pobijali poleg krepkih fantov in odločnih mož tudi matere, ki so zapustile komaj roje-1 ne otroke, in poštena dekleta, more razumeti le tisti, ki pozna zločinski komunizem. 25. julija 1942 so partizani doživeli na Št. Joštu hud poraz. Vsa komunistična "zmagovita in nepremagljiva" sila je mora. la priznati, da je nepremagljiva le pri neoboroženih, a premagljiva, če naleti na oboroženega — četudi maloštevilnega — nasprotnika. Začeli so pobijati. Kakšni razlogi so vodili komuniste, da so pobijali vse, kar so dobili v roke? Pobijali so kmetske gospodarje in njihove delavce, hlapce, dekle, pobijali skrbne očete in matere, zažigali otroke. Zakaj so pobijali ljudi, ki so bili dobri Slovenci in dobri katoličani, nekateri najboljši katoličani v fari? Zakaj so pobijali ljudi, ki niso imeli prav nobene zveze z oboroženim nastopom proti komunistom? Komunisti so hoteli maščevati svoj poraz na Št. Joštu s splošnim morjenjem in klanjem. V slepi in zločinski strasti so klali vse, kar so dobili v roke. Vsej bližnji in daljni o-kolici so hoteli dati krvav vzgled, kako bodo naredili drugje, če se bodo ljudje upali zo-perstaviti se komunistom. Morili so najboljše ljudi, katerim je bilo delo in molitev ter skrbna ljubezen do družine najvažnejše opravilo. Zakaj prav te? Vedeli so, da je večina ljudi na Št. Joštu zvesta škofovemu stališču proti OF. Z umori so se hoteli znebiti načelnih nasprotnikov. Zakaj so pobijali kmetske delovne ljudi, očete, matere, hlapce, dekle, zažigali otroke, puščali pa doma le nebogljene otročičke? Zato, ker je trdna resnica, da je vsak pravi komunist nujno po svoji naravi zločinec." To je razlaga preprostega kmečkega fanta, ki z domačima besedami jasno oriše obupni položaj, v katerega je pahnila slovensko ljudstvo komunistična revolucija. Kakcrr po drugih deželah, je tudi na Slovenskem bes komunizma zadivjal z vso silo in okrutnostjo in se sprostil zlasti nad krščansko zavednim kmečkim ljudstvom. Zato je bilo tudi kmečko ljudstvo prvo, ki se je uprlo. Komuniste je odločen odpor nekoliko dsupnil — presenetil. Na mah so izgubili svoja oporišča po vaseh, a zato še z večjim besom zdivjali nad ljudstvom in ga morili. Sedmo vojno posojilo Vlada Zedinjenih držav te melji na podlagi demokratičnih volitev pri katerih ima vsak ameriški državljan pravico po svoji volji in vesti tiste ljudi, ki so po njegovem prepričanju najbolj zmožni voditi narodove in državne posle. Ta skupina ljudi, katero nazi-vamo vlada, je naša, postavljena na svoja mesta direktno od nasj; tej skupini je izrdcena vsa pravica ip postava, na katere podlagi vodi narod v mirnih in vojnih časih. Nobena težava ni naši vladi, voditi narod v mirnih časih, so pa velike težave v "vojnem času, ko se mora zahtevati od vsega naroda vso fizično, moralno in finančno pomoč. Da je bila naša vlada prisiljena stopiti v vojno in braniti z oboroženo silo našo demokratično deželo, to vemo vsi, vemo pa tudi, da bi bilo dobro, da bi dobil ves ostali svet vse one demokratične svoboščine, kakršne ima Amerika. Da ima naša vlada s svojimi zavezniki vred dovolj fizične in moralne moči, je bilo dokazano s padcem Nemčije, in prav tako je zdaj gotovo, da bo premagana tudi Japonska, ako bomo vsi trdno stali ob strani vlade ter jo podprli v vseh ozi-rih, kakor tudi njej pridružene zaveznike. Naša vlada nas kliče, da ji vsi finančno pomagamo in da ji posodimo denar, za katerega nam bo izdala svoje vojne obveznice ali bonde, ki donašajo vsak dan gotove obresti, poleg tega nam pa tudi jamči, izplačati na zahtevo vso vplačano vsoto z obrestmi vred. Vsak ameriški državljan in tudi oni, ki še ni, lahko brez skrbi posodi svoj denar ameriški vladi, ki je najbolj varna hranilnica na svetu. Denar, investiran v vojnih bondih, je, prvič bolj varen kot gotovina, ki nam je lahko vsak čas ukradena po tatovih ali uničena po požaru. Bondi Zedinjenih držav pa se lahko vsak dan vnovičijo v vsakem denarnem zavodu. Rojaki, ne držimo denarja doma, temveč investirajmo vsega v vojne bonde! S tem se bomo zavarovali za slabe čase, poleg tega pa bomo pomagali naši vladi, da bo lahko nabavila potrebščine za našja junaške fante in dekleta, ki žrtvujejo za nas svoje zdravje in svoje življenje. Zdaj, ta mesec je čas, ko se vrši kampanja za sedmo vojno posojilo, da vsi kupimo za naš denar vojne bonde. Slovenci, Jugoslovani, vsa naša društva in organizacije, pokažimo naši vladi, da smo storili svojo dolžnost v času, ko vlada potrebuje naš denar, in kupimo vojne bonde! Kdor izmed vas ima ča^ in si hoče pridobiti kredit za patrio-tično delo, naj se zglasi v glavnem uradu S. D. Zveze, kjer kupite lahko bonde, preskrbimo vam pa tudi potrebne for-mularje in pravico prodajanja vojnih bondov od hiše do hiše. Za to delo se Vas potrebuje v St. Clair okolici. Division 4. Torej, na delo, in z Vašo pomočjo bomo dosegli zmago, kar bo v kredit Vam in Zvezi kakor tudi v korist naši vladi in deželi. John Gornik. klep in je vse prilagojeno' spremembam. Tako je, n8' noga mrčesa lahko za s* nje, plavanje, kopanje itd-in ista žuželka ima kar ce posebnih nožic. Enai svojih Zagrizeni sovražniki človeštva Človek in mrčes sta si že od nekdaj sovražnika. Mrčes ima za sabo veličastno zgodovino samih rekordnih zmag: skozi sto milijonov let je vedno zmagoval in vprašanje je, ali bo tudi v bodočnosti. Ko bo zemlja umirala, bo še na poslednji usahli bilki čepel zastopnik mrčesa. ' Znanstvenik in predstojnik male skupine tehnikov, ki se z njim bori proti žuželkam, mrčesu po vsem svetu, je pred leti bival tudi v Ameriki in je dognal, da napravi mrčes v Ameriki vsako leto več škode, kot znaša celoletni zaslužek enega milijona ljudi. Ta znanstvenik je tudi dognal, da mrčes izpod-kopuje napredek civilizacije; da je danes mrčes gospodal prostranih tropskih pokrajin in da moramo biti tudi mi, ki živimo v zmernem podnebju, vedno na straži pred mrčesom. Lalje, vozovi, avtomobili in letala so na vse kraje sveta raznesli razne vrste mrčesa. Košenilja iz Avstralije je okužila Ameriko, a doryphorus iz Kolorada pustoši Francijo. Preteklost mrčesa. — Mrčes živi na zemlji najmanj 40,000 vekov, mogoče tudi 150,000. Znanost pravi, da imamo v zgodovini 16,000 ljudskih generacij (če je povprečno ena generacija po 25 let); a kaj je to spričo 300 milijonov generacij, ki jih ima mrčes za seboj! In mrčes je vedno enak in .se vedno zna prilagoditi razmeram. Navadni kuhinjski ščurek, na primer, je prav tisti ščurek, kakršnega so našli v dkameninah iz dobe pred 40 milijoni leti! Iz te dobe dalje ima ščurek vedno isto obliko.' Pravijo, da izhaja ščurek že iz 300,889. stoletja pr. Kr., in da je zato najbolj aristrokratsko in njabolj konzervativn obitje na zemlji! Toda mrčesi ma še to izred-nost, da se po tolikih generacijah ni niti malo postaral, niti nazadoval in da je v svojem razvoju vedno isti. v Kako da se mrčes ne uniči? Ker ima tako oblikovano telo. Nekaterega mrčesa sploh ne moreš videti s^ prostim očesom, druge vrste so spet tako lahke, da jih dvigne veter nad šest milj visoko v zrak in jih prenaša z ene Zemljine na drugo — kakšne sijajne možnosti za preseljevanje v prijaznejše kraje. A kaj ga usposablja, da prenese vse te spremembe? Edino njegovo telo, ki je celoten o- zenal ista noga ima v kih različne sposobnosti. bela uporablja, na pri««* del noge za prenašanje cv nega prahu, drugega za In srednji nožici v obliki so ji za izpraznjevanje nega prahu iz kolena noge. Kakšni atleti so f ri hrošči! Z enim s. mi preskočili 200 jard®v (Nadaljevanje na 3, VOSI cvetf osi «eč i Po z Pi ?a] »je in skokoml iiZj UMIH' . Visogo spoštovano bod°C0] čenko sem pustil zunaj potem pa stopil k JimU, p] no, da bi ga na kako bil za svoj načrt, to se P bi Jim spravil putko s teg ta, njegova Urška Pa ' jjj pripravila do tiste točk , treba drugega (mislim kokoš) na stol v kastrolo. rekel kot P0Si elek« Kot sem že znati Jima prijeti od P1' ni, pa vam je voljan a ve: kot Je; in stori za vas vse, 0 tem božjim soncem !e " ^ če more. Kako straS"t0 da srca je Jim dokazuje.^ je posodil njegovo s*1 yf' kakršno se zaliva roze kakršne danes ne m0- « SeveCl „rt rete > i,) 19& za noben denar, tudi nisem človek, ki zaflašo, če se mi na. u t*j, ček, zato sem rekel •> ^ ( ko sem sprejemal rok škropilnico:^ ^ j^z saj ne maram, vse, ti pa nič. spraviti ob t iz ie ] toli 80 ■pr< M; m- fori dir J« Prig in !Pk< je i bi vedn di Je jut na toz len0 'J sti - ta hri) proti temu in ker m> „0| ^ tako pošteno in Pra,V'^rf>, Izrabil od maja do ^ ^ ^n ši" cd oktobra do druge^ggt: rej natančno vsak P° j*!?. iii i,JVn cev." Jim je udaril v .j„jcj pa naglo odšel s.šk°^uš. tem me je pa Jim ? geifl dva dni na telefon, 1' ^ strogo naročeno, izgovorjenega. ^aLjCe tel Jim rabo škrop11 čati tako, da bi J° ^ ^u oktobra do maja, k h, o Ž kal Je sr bistr, 10 bi »lislj ''n rr "a ni niso šli skupaj- $ Pa sva midva s drugačna tiča. ma je dobiti v kot nk» eno da ust* drugače kot da on ^ tako škropilnico, d* n gkd glerja mojstra ,Fr j kateremu sva skor° poldne dokazovala, eJio s Jimom vsak P° ]n0 br' leto. Frank se je s ^ ima na ' Jimom pa nisva j,. časti, češ, da ni«- gtv, pleha in da se W ne izplača delati m Je v je, j V ' ssen t > rr W i i fi „ 'li i 1 H Si k, 4 Poč fivn, off F 0 upi: h K ne m končno je Frank -in par deževnih dm ^ da je stesal krasno ki je tako močna ^ bi jo prav brez. j pod truk za ji, v Kure dobro preU.rt, „1^ i roke bo škropilnica j^rl^in jo je treba naprfl ^ Franku Kuretu ^ čestitala na kra^,,* pa ne vem, če Je ;twi»i "eSt11 < ljen samo s c Za račun ga ®e in upam, da se soma pozabila ni«vaJ ta 5 bo Menda ste uga poznate, da im^^ škropilnici, Jjm P^ jfl ie Ai jaz imam veliko m* zalivati z obema ' ™ pa fenc tam za K nil val zeleno, barvastih pik 111 1 . njegove rože. ^ Torej k takemu ! veku sem 1 ko sem iskal ' ko. če bom Prav 1 zagotovljen. h ni r K <1 M> jil in so Pa m. 'ti Si s* H 2 8a ; Bost ■novSl , i ski itd. B SPISAL DR. FR. DETELA | (Nadaljevanje z 2 strani) cel fosled sta prihitela prazni. Klančar, da se mu zdi dota, .ki, naši udje delovali tako kakor En» llečena brat in sestra. Ju- sti. •iitier. za v iki loP e cvet kokom; JOV: strani). če Če ^etloba in sencal ZAGRIZENI SOVRAŽNIKI ČLOVEŠTVA h od<|Pomenljivo pogledal zdaj zdaj Mano in žalosten pri čem da je. Tone mu cvet (Val, da naj ostane doma os|aie hišo, naj ne hodi ni-'n ne pušča nikogar čez Wa mu je postavila pol-l zadi l«dico hrane v kot in ga 0 neM "iala, naj ne poje vsega Judež je legel vdano W vrata in gledal oto-fomarji, dokler mu niso izpred oči; potem je šel lj da je v skledi, h so se budili ljudje, iz Se čuli zaspani glaso--»-h. ki so kladili živini, 1 P r"1 si je drgnil kak fant 'fy'aku ogoreli obraz in iz dimnikov se je dvigal ir; »H1 bodoco pos; adil m aj v lU v šl|Je icaral 0troka, kaj da fižo P.S toliko časa napravljala, e Pnlv|so Kržanovi že gotovo s tegil faprej. Tone se je izgo-fcjttano; ta je pa menila, ftioški nič manj ničelne da se je umival ka-^imnikar in pol ure da :'al prečo Pred zrcalom. Uganjal, da naj stopijo ift pogledal postrani ePkega sina, zdaj hčer-3e rdel v jutranjem hlapljivi obraz, in prav za-bi bil, če bi mu ne pridno na misel, kakšnega si je izbrala reva. , Pr«ve i kot. pr .ie d° e t0\ ib. e pjl,° že slišim," je dejal skra J' je bil nekoliko postal. Ik • se Je čul zvonek žen-Vmes moški glasovi. k°rnl?e' hitreje, zaspanci!" Ua Jerica< Prva dru" v, Ipakala, druga pospeši-kt°R ..if.' in kmalu so se veselo paši romarji in sta-8 hčerko Jerico in mla-v° ženo Rozalo. ' kako pa, da si zale-smejala Jerica in po-lstro Toneta, ki ni ve-0 bi se opravičil. "Jaz Mislila, da si ti že na da si zasedel klop pO šest j m orP1 skus' iin'c1 sen IllCj >il»ice: 0 ker 9 « 'I mi hraniš sedež." L a moški ali na ženski vprašal Klančar ,Je> bi bil dober, danes, 3% m gneča." ženski bi bili izrinili fjif moški pa tebe." cC ^dje so hodili naprej, eja ill njmi. Jerica in Ro-l' ' obe hitrega govor- 3ii . a ji Je Tone s svoji- jo je namenil Krž,an svoji hčeri, majhna in da bi lehko še nekoliko primeknil; saj bi prišlo tudi njegovi hčeri na dobro. "Iz srca rad," je kimal Kr-žan, "če bi mogel. A jaz nimam samo Jerice; druge moram tudi preskrbeti." Jerica pa je nagajala Mani in hvalila Gašperja, kakšen korenjak da je in kako sta pri Pljuskarju on in Miha pometala šest češnjičanov iz krčme. "Mana; ti ga boš ugnala," se je zasmejala in stisnila roko prijateljici, ki je z žarečimi lici in svetlimi očmi poslušala hvalo svojega izvoljenca. "Ampak trdo ga bo morala držati," je pripomnila Bricova Rozala. "če zajde v staro družbo, bo huda." Tonetu se je zdelo to govorjenje neslano. Ugovarjal ni, da ne bi žalil sestre, in prigovarjal si je, da se hoče Jerica samo Mani prikupiti, da pa je sicer pametnejših misli, čisto prav mu je bilo, da so se jim pridružili znanci, ki so prihajali po drugih potih iz sosednjih vasi. Iz svetle zore, ki se je spenja-la po jasnem nebu, je pogledalo žarko solnce, razganjalo na vse strani vlažno meglo in razgrinjalo pred očmi temne gozde, pisano polje in zelene travnike po dolih in gričih, med katerimi se dviga sam zase stožasti hrib z belo cerkvico na vrhu, ki gleda na vse strani. daleč po domači zemlji. Tja so hiteli praznični romarji posamič in v gručah, mnogi iz pobožnosti, drugi iz navade in marsikdo iz radovednosti in v želji, da bi se otresel topeče vsakdanjosti. Radostni so pozdravljali hišo božjo, ki je odzdravljala in vabila s prazničnim zvon j en jem. Ko se je zavila pot ob kostanjevem gozdu za grič, se jim je skrila; a ne za dolgo časa; kmalu jim je zopet zableščala v jutranjem soln-cu nasproti. (Dalje prihodnjič.) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (June 11, 14.) mrčesovi! In mrežaste oči žu želk in srce, ki je povsod in na vsakem kraju telesa od glave do zadka, brez žil in brez predelov. A vse to ni še nič spričo mimikrije, zmožnosti za prilagojen je. Nekatere žuželke se znajo tako prilagoditi okolici, da jih sploh ni videti. Poznamo metulje, ki so po barvi in obliki kot listje na drevju in gosenice v obliki trnja in druge, ki jih ne razločiš od okolice, dasi jih potipaš. Čudovita plodovitost. Naša navadna muha, ki je preživela zimo, bi mogla imeti sama, če bi doživela naravno starost, do jeseni 720 milijonov potomcev! Ušica na zelju tehta komaj en miligram. Ce bi taka ušica preživela vso sezono na zelju, bi imela toliko potomcev, da bi skupaj tehtali 800 milijonov ton, dasi sama tehta samo en miligram! Če primerjamo s človekom: Recimo, da tehta vsak človek približno 150 funtov; tedaj tehta vse človeštvo 150 milijonov ton. Torej bi potomstvo te majhne ušice v eni sezoni tehtalo petkrat več kot vsi ljudje na zemlji! K sreči nobena ušica ne živi tako dolgo,, da bi doživela vse svoje potomstvo. druge muhe se razvijajo v o-kolici petrolejskih vrelcev — mrčes živi povsod. Koliko škode povzroča v gozdovih! Požre-šnost je tako velika, da mrčes požre več kot je njegova lastna teža. Pomislimo, kako bi bilo, če bi človek pojedel v 24 urah toliko, kot je sam težak, torej po 120 do 160 funtov kruha! Nekatere vrste mrčesa so posebno nevarne človeku. Tako prenaša poseben mrčes kugo, komar - anofeles mrzlico in malarijo, muha tse-tse spalno bo-j Lahko dobite hišo 12 sob za $1900 Hišo, katero lastuje Joe Pečjak, ki je bila deloma v požaru, lahko dobite skoro zastonj. Garaža je vredna $600, dovoz $200 in klet $800, torej dobite hišo in lot za $300. Obrnite se za pojasnila na Wm. J. Kennick 6530 St. Clair Ave. od 7 do 8 zvečer (Jun. 14, 16, 18) Kupim šivalni stroj Rada bi kupila Singer šival- lezen. Vsa ta nevarna tolpa j nj stroj, ali pa kakega druge-nam zabranjuje dohod v mar- ga izdelka, ki je še dober. Kdor sikake pokrajine. Panamskega ima kaj- takega, naj pusti ime DELO DOBIJO DELO DOBIJO prekopa bi skoraj ne bili mogli dokončati radi neštetih komarjev, ki se niso hoteli umakniti ni so se več mesecev uporno ustavljali. Boj človeštva zoper mrčes je nujno potreben. Prej omenjeni znanstvenik pravi: "Zavedati se moramo nevarnosti in se moramo vojskovati zoper tega žilavega sovražnika. Če bi ga ne uničevali, bi na zemlji zavladal mrčes, nastala bi lakota in konec človeštva. Pri nas velja zlasti borba zoper navadne hišne muhe, ki prenašajo bolezni, ko okužujejo živila." --o- 5,250 veteranov se vsak mesec vpiše v tečaje Washington. — Brigadni ge-Mrces bi živel na zemlji, če- nera] Prank T> Hines> admini_ prav bi izumrlo človeštvo in trator za zadeve vojnih vete-rastlinstvo, Ostale bi tiste vr-'rahoV) jg naznanil) da se je v ste, ki živijo v zemlji in ki se'teku megeca aprila Vpigalo 5>. preživljajo s prstjo; ostale bi 250 veteranov iz te vojne v te-tiste vrste, ki žive v vodi in se čaje za vežbanje ali študij v preživi jej o z njo; m tiste, ki,smislu zakonov, katere uprav-so na lesu, na obleki, na pre- Jja Veteran Administration. S progah, na papirju in se preživljajo s temi snovmi. Druge vrste mrčesa pa imajo še manjše zahteve, to so tiste, ki žive v steklenicah, v zamaš-kih, v pudru, v raznih začimbah, in v — praških zoper mrčes! In ondi, kjer bi mislili, da ne more bivati nobeno živo bitje, bi našli še mrčes; komarji in muhe Velikega Slanega jezera žive v največji pustinji; d« rm komaj dohajal; Ma- bfi» počasnejša; vse tri pa > v lil <-e1011 <*l«Vno8ti. Vedno s0 si »tv^lK Nasmihale in presold st i # r^.'^enjttvale kroj in bla->skih oblek, kar s0 jih in naslov v uradu tega lista in če ima tudi telefonsko številko. (137) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj tem je zdaj že 38,030 veteranov deležnih ugodnosti teh zakonov. (OWI). Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer. (Tues. & Thur. June 21) MALI OGLASI RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body in fender je. Welding! J. FOZN1K — M. ZELODJEC GLenville 3830. any bonds today/ By Illustrated by Gregory D'Alessio % or" 111 in T P klo " il: V ca P »viti ^ U rti ^ ft titk< DO * | m Kržan pa sta ime- pogovore. ,Vreme; vse grmovje je j Pajek," je dejal Klanjal pa j čine, ki so ros-, ! i!(( fazpletene niti nabra-gt^ i/Cev prepregale brinje mii'V * 3> p* m rot , < pr* do**' iu ti* ra , a Z*1 i\ ali nam boš kaj od-uPil?". je vprašala Je- «e kupujejo današnji je dejal Tone, ve-niu je odgovor tako Naprodaj Na 1126 E. 72. St. moderna hiša za 2 družini, 5 in 7 sob, moderna kuhinja in verande; dohodki $960. Hitremu kupcu za $7,500. Odprta v nedeljo popoldne od 1 do 6. Na 663 E. 160. St. blizu Holmes Ave. hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, moderna iz opeke zidana z dvojno garažo, velik lot; cena $9,500. Na 928 Whellock Rd. napror sti Gordon parka, moderna hiša za 2 družini, 6 in 6 sob, 3 garaže; cena $9,500. Mihaljevich Bros. 6424 St, Clair Ave. (Jun. 7, 9, 14) filattite VSAK PLAČILNI DAN Kupite ekstra vojni bond in znamke. Deponirajte del vašega čeka na hranilni vlogi pri be unpatriotic to too The People's Bank on Public Square to. čebele imajo tudi lepo tajal Kržan. "Ampak Klančar, da si bil ti zašla moja krava v tvoje čebele pa ho- 'k: }vun na mojo ajdo!" !l jih!" lri vračati bi jih mo- tvoje." Pa veš, da so moje?" fe1 ttiedu mi boš dal za začela hvaliti Klan- V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Valentina Grill ki je za vedno zutisnil svoje mile oči 14. junija 1938. Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vladno bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali: » MARY, soproga, VALENTINE, ALFRED, LUDWIG. sinovi. Cleveland, O. 14. junija 1945. 'tl 8'a sina, Kržan svojo ^strani je namignil Ta je tisti . . . Ameriški MP si točno zapisuje med tem, lco mu nemški vojalc kaže na nemškega SS truperja, kot enega tistih krvolokov, ki so ujete ameriške vojake hladno-krvno pobili pri Maimed.y, Belgija. Prav tako so bili pobiti ameriški ujeti vojaki pri Budge, pravijo poročila. SQUEEZE FORMER IRON CASTERS TEŽAKI Plača od komada (Piece work), plača od ure Stalno delo TAYLOR & BOGGES FOUNDRY 1261 BABBITT ROAD THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORJE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI •INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI ' BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (137) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI galvANizers Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane^Ave. En blok južno od Union (140) Moške se sprejme za Sprejme se dve ženski za čiščenje,, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Za pomoč v kafeteriji Kuharica, ki bi pomagala pripravljati jedila itd. Eno counter dekle, ki bi pomagala v kuhinji, servirati itd . Za 2. šiht, vse urejeno za transportacijo. Dobra tedenska plača in overtime. Mala tovarna, udobni delovni pogoji. Eaton Mfg. Co. E. 65. St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Sčovill ulično. (143) ~ MALI OGLASI Opremljena hiša Proda se hiša z vso opremo, 6 sob za eno družino na 882 E. 129. St. Prodaja jo lastnik sam. (138) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob. Vprašajte na 6919 St. Clair Ave. med 3 in 6 popoldne. (x) Hiša naprodaj Za 1 družino 8 sob, na 1145 E. 72 St. Pokličite lastnika za podrobnosti LI 4890. (139) Proda se hiša Za 2 družini, dve garaži, vse v najboljšem stanju. Nahaja se na 1332 E. 84 St. Pozvonite in si jo oglejte. (137) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob; odda se mirni in mali družini. Stanovanje je zgorej. Vprašajte na 1010 E. 70. St; Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno * Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (139) (138) MALI OGLASI East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanlioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Ugoden nakup hiš Naprodaj je hiša za 2 družini; lepa prilika, kdor hoče kupiti to hišo. Blizu fare sv. Vida hiša J$a. 4 družine, 4 sobe za vsako družino; cena je $11,500. Moderna hiša za Westropp Ave. za $9,500. Hiša na 71. cesti, cena je $7,-500. Hiša na 74. cesti, cena je $7,-700. Hiša na Corsica Ave. cena $7,500. Hiša na 66. cesti za $7,500. ' Moderna hiša 6 sob za eno družino blizu Lockyear Ave,; furnez na plin, velik lot, cena je $6,500. Imam še mnogo drugih hiš na razpolago. Pokličite zvečer med 7 in 8 uro. George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (138) V dobrem varstvu Mati, ki dela in ki želi pustiti svojega otroka ta čas v dobrem varstvu, naj se zglasi na 6517 Bonna Ave. ((37) V. oci M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN 'A Ta trenutek je jeljnil strel. Sekunda, dve . . . "Ni me zadel!" To je bila prva Randallova misel, ko je krogla z ostrim žvižgom švignila nad njegovo glavo. Potem je mislil naprej: "Previsoko meri! Ni dober strelec!" Še en strel. "Zadel me je ... V denarnico . . Zgrudil se je na kolena. "Pa . . . saj sem denarnico vendar dal majorju Vickersu, ko sem odhajal iz trdnjave! . . . Krogla se torej ni ustavila ob denarnici . . . Zadel me je . . ." Dvignil je glavo in se zagledal v mesec . . . "Pisma ... Ne pozabite na pisma, major . . . Polna luna ... A na bregovih Temze . . . Temze . . . Slišim šum vode . . . Temza spomladi . . . Kako je zdaj kar na lepem hladno . . . kakor tisti večer, ko ... ko sem sedel z materjo in sestro na vrtu . . . pri letoviški hišici . . . na bregu Temze . . ." Mesec je izginil. Glavo mu je zavil mrak, hlad, .vsenaokoli je ležal molk . . . "Zadnji čas, da skočim v čoln in naprej . . . naprej . . ." Kapitan Randall je skočil na noge ter se trenutek nato mrtev zgrudil, na peščefti breg. Voda je tiho drsela dalje, proti Lohari ... Njihova zadnja noč . . . Polkovnik Campbell in major Vickers sta gledala za tovarišem, kako se je vzpenjal na zid in od tam skočil v noč. Od tedaj sta ga izgubila izpred RODNEY ADAMS GRELNA POSTREŽBA Nov lokal 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 2j. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 zveč. Kompletna zaloga plumberskih in grelnih potrebščin in opreme Mi imamo v zalogi . . . »FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo »FURNEZE NA PLIN, Gravity in Airconditioning units »CONVERSION PLINSKE GRELCE "BLOWER UNITS "TERMOSTATE za furneze na premog in plin. "BOILERJE, para in vroča voda "STOKERJE na premog. Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez vsakih stroškov Naj vam naš licenziran vdevalec pomaga premagati vsake težkoče, ki jih morda imate. FURNEZI RE-CEMENTIRANI..................................$15.00 IN VEČ Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vključuje: 20 in 30 ga!, avtomatične grelce za vodo — toilete — umivalnike — Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone lined grelce za vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 in 33 gal.) — De Luxe Laundry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarnice. Pokličite KEnmore 5200 Campbell je težko zavzdihnil: "Ali mu bo uspelo, da se priplazi do reke in pride do čolna?" Vickers mu je odvrnil: "Randall je oprezen. Se bo že priplazil do reke in naprej." "Mesec se skriva za oblake, toda vsak trenutek se lahko spet pokaže. Bojim se samo te'-Iga, da se morda še kak Surj-'stanec skriva v tem ali onem I stolpu. Z višine stolpov seže pogled vse do reke ... Če bi ga ! zapazili . . ." Vickers je tolažil polkovnika:' "Ne bodo ga . . . Randall ve, kaj vse zavisi od te njegove poti, zato bo že pazil!" Campbell ni hotel več govoriti o tem. Obrnil se je in odšel proti drugim barakam, da bi obiskal ljudi v njih. V vsaki izmed barak .se je nekaj časa ustavil in se pogovarjal z vojaki, ki so se komaj še držali na nogah. Zdaj niso imeli več niti toliko vode, da bi je bilo dovolj za ranjence. Ljudje so topo zrli okoli sebe. Campbell si je na vse mogoče načine prizadeval, da bi jim dal poguma ter jim vlil upanje na skorajšnjo rešitev. V baraki, kjer so bile ženske, je govoril o tem, da bo zjutraj navsezgodaj prišla pomoč iz Lohare. "Kapitanu Randallu se je posrečilo, da se je priplazil iz trdnjave, S čolnom poj de do Lohare. Treba je, da vzdržite samo še to noč, pa bo spet vse dobro!" Vojaki so vstajali. Gledali so svojega poveljnika, ki tudi že ure- dolgo ni poskusil kapljice vode, pa je svojo onemoglost skrival in stal pokonci sredi njih. Tudi on je trpel, kakor so trpeli oni. 1 Tudi njegova hčerka, ki je bila med ženskami, je trpela enako usodo. Campbellove besede so vojakom bile kakoi1 čudežno sporočilo o rešitvi, tako da se mu je v resnici posrečilo, da jih je ohrabril ter jim pregnal malo-dušje, ki se jih je v tej obupni samoti in neprestanem pričakovanju zadnjega nap(ada obhajalo. Campbell je hodil od skupine do skupine v barakah in vsaki govoril: "Suristanci nocoj ne ;bodo več napadli!" j Vojaki, katerim je polkovnik vlil v srca novega upanja, so mu odgovarjali: "Sahib, računajte na nas. Cej pridejo, se bomo že znali bra-1 niti, kakor smo se prvikrat!" Zdaj je prišel v barako tudi Geoffrey. Elizabeta je sedela v kotu in dremala. Trudnost jo je premagala. Bila je cisto bleda, ustnice so ji drgetale, kakor da bi v spanju nekaj govorila. Campbell je okrenil glavo. Ni mogel gledati hčerke, kako trpi. On, ki je sicer bil navajen gledati celo smrti neustrašeno v oči, se je zdaj bal, da ne bi zajokal. Vickers je prišel k dekletu in ga nežno prijel za roke. Ni se prebudila. Obrnil se je k polkovniku in mu zašepetal: "Spi!" Ta trenutek je zadonel strel. Campbell je stekel k oknu. Vickers je še enkrat nalahno stisnil roke, potem je stekel za poveljnikom. j Vojaki so pograbili puške/ pripravljeni, da počakajo so-! vražnika in ga dostojno pozdravijo. Campbell in Vickers sta se obrnila k vojakom: "Bodite pripravljeni! . . . Morda bodo pa le še enkrat napadli!" Elizabeta se je ob strelu zdrznila, se prebudila in zmedeno gledala okoli sebe. (Dalje prihodnjič.) 1931 1945 138 Naznanilo in Z,ah-dala rti V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je angel slti zopet posegel v našo družino in nam odvzel vse naše najdražje, kruta vojna je vzela življenje našemu Pre ljubljenemu starejšemu sinu in zdaj smo pa izgubili še prisrčno ljubljenega in nikdar pozabljenega ta šega sina Joseph K inarkolia oq0 U Po dolgi bolezni je nanagloma ugasnilo njegovo mlado življenje in spreviden s svetimi zakramenti je v zaspal sladko večno spanje dne 13. maja 1945 v najlepši mladosti star šele 13 let.' Rojen je bil dne 7. Jun'^ 1931 v Clevelandu, Ohio. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga spremili na Calva ^ itk«- pokopališče dne 17. maja 1945, kjer smo ga položili v naročje matere zemlje k prezgodnjem večnem P°cl Najprvo se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu za tolažbo in podeljene svete zakramente v bolezni, za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Ravno take tudi prisrčna hvala Rev. Francis Baragi in Rev. Francis Gabrovšku za1 asistenco pri sveti maši. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so obiskovali našega ljubljenega sina v njegovi bolezni ter vsem, ki ste nas tolažili, nam bili v pomoč in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih urah, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, z nami čuli in molili ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno lepo zahvaliti vsem, ki so v znak sočutja in v zadnji pozdrav pokojnemu v tako obilnem Številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega in sicer: Pfc. John in Ann Smith, Mrs. Katie Fticar, Mr. in Mrs. Anthony Casar, Mr. in Mrs. Joseph Sinček, Mr. in Mrs. Gasimer Kozinski, Mr. in Mrs. August Pintarich Jr., Mr. in Mrs. Dan Pintaric, Miss Catherine Stincic, Mr. in Mrs. Joe Gray, Mr. in Mrs. Stephen Gray, Mr. in Mrs. Steve Mihalic, Mr. in Mrs. Joe Munko, Mr. in Mrs. Steve Horvath, Lakewood, O., Mrs. Stella Martin, Akron, O., Mr. in Mrs. Steve Sukasa, Akron, O., Mr. in Mrs. Frank Nistich, Akron, O., Mr. in Mrs. Frank Golinar, Euclid, O., Mr. in Mrs. Eno Dobrowolski, Euclid, O., Mr. in Mrs. Frank Fink, Euclid, O., Mrs. Charles Bandow, Parma, O., Mr. in Mrs. Steve Vargo, Willoughby, O., Mr. in Mr«. Louis Cicek, Euclid, O., Mr. in Mrs. Frank Zadravec, Mr. Maričh and Family, Mr. in Mrs. Steve Zver, Mrs. S. Kostrek, Mr. in Mrs. Martin Kavas, Mr. in Mrs. Geo. Guron, Mr. in Mrs. Joe Grdina, Mr. in Mrs. Michael Brunez, Mrs. B. Erzen, Mr. in Mrs. J. Dujan, Mr. in Mrs. Frank Nagy, Mr. Anton Hosjan, Mrs. Mary Hos-jan, Mr. in Mrs. A. S. Horishney, Mr. in Mrs. Wm. Korošec in sinova, Mr. in Mrs. Hannibal, Mr. in Mrs. John Babnick, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna,' Mr. in Mrs. Jce Kodrič, Miss Josephine Tercek, Mrs. Mary Koter, Mr. in Mrs. A. Sustar, Mr, in Mrs. Louis Strauss, E. 112 St., Mr. i A Mrs. V. Seitz, Mrs. Anna Anzicki, Mrs. in Mr. Henry Zalokar, Mr. in Mrs. Frank Simončič, Mr. in Mrs. Puchmeyer, Mr. in Mrs. Michael Sterbentz, Pozelnik Family, Mr. in Mrs. Joe Rebol, Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Mr. in Mrs. Frank Piks, Mr. in Mrs. Rudolph Strauss, Miss Sophie Strauss, Mr. in Mrs. Garcher, Mr. in Mrs. L. Metlika, Mrs. Pevec, Mrs. A. Grdanc, Mrs. Frances Oražem, Mrs. Yartz, A. Sire and Family, Mrs. Agnes Sclun^ja! Mrs. Mary Strauss, E. 169 St., Mr. in Mrs. J11"1". cerol, Mr. Frank Strumbel, Mr. Andre Kuečer, M* Mrs. Mike Marolt, Mr. in Mrs. L. Zupančič, M'-Mrs. A. Cizel, Mrs. Longenfuss, Bogovich Mrs. Zele, Mr. in Mrs. A. Gregorac. • ki V Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, *■ ^ blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnim1 ^ ci cvetja in sicer: Mrs. Mary Sobochan in Mrs. Katie Fticar in družina, Mr. in Mrs. Tony in družina, Mr. in Mrs. August Pintaric Sr., Mrs. Steve Mihalic in družina, Mr, in Mrs. J°e ko in družina, Mr. in Mrs. Joe Gray and Fan®1'J in Mrs. Fred Retzer and Family, Mrs. Stella "J'O lib S. !faj i % 1, fopr N atm£ 'Me V Pol Si rezi 5 and Children, Akron, O., Mrs. in Mr. Michael H°r vath and Family, Lakewood, O., Mr. in Mrs. J°f j„ vath, Lakewood, O., Mr. in Mrs. Anton j„ družina, Mr. in Mrs. Joe Matty, Mentor, O-, Mrs. Frank Golinar, Euclid, O., Mr. in Mrs. J°e pgr din and Family, Mentor, O., Mr. in Mrs. John gant, Mr. in Mrs. Vinson Hunjadi and Family'^^ ron, O., Mr. in Mrs. Matt Kotneyek and DaUg-ins, Mentor, O., Mr. in Mrs. Martin Kavas in "Frankie Klucaric, Billy and Dennis Korošec, in Mrs. Blaz Klucaric in družina, Mrs. Mary us$ Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Mr. in Mrs. Louis 3 ^ in družina Mr. in Mrs. John Mukavec in in Mrs. Anton Marolt in družina, Mr. in Mr8, gpj. Kolenc, Prospect Window Cleaning Co., The ployees of Prospect Window Cleaning Co, ill Prisrčna hvala tudi sosedom za skupni j* lep® venec in za dar za svete maše. Ravno tako tu ^pi' hvala nabiralkam Mrs. Mary Longenfus in daršič za njih trud. Enako tudi prisrčna hvala ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri Pog Prisrčno zahvalo želimo izreči tudi sledec'J* tom: Martin Sobochan, Frank Strauss, James *\.ptž, bal, Richard Strauss, James Sustar in Donald u« 12 iNs vo Pri V Je cijc m< "Olj; J6 1 ty l s. ^boc m t vS€ cenz Jtik gt* >b» ki so spremijevali krsto v cerkev in do svežega ~ ter ga položili k preranem večnem počitku. , se želimo tudi prisrčno zahvaliti šolski mladin1 'g le sv. Vida, ki so se udeležili svete maše in za k petje med sveto mašo. bit« Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogre" ptl. vod Anton Grdina in Sinovi za vso postrežlj,v0 klonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vod«tv° greba. cZrl'< Če smo slučajno pomotoma kakšno ime P a vas prosimo, da nam oprostite ker naša želja )e reči vsem najtoplejšo iskreno zahvalo. i Preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin, kako žalostna in potrta sva ostala sedaj brez Tebe, ker tako Pr kratko je bilo Tvoje življenje med nami in težko nam je pri srcu, ker si nas moral tudi Ti že zapustiti i" 5 j ta ob dil si svojemu bratcu, ki si ga tako neizmerno ljubil. Ni se zacelila srčna rana, ki nam je bila prizade izgubi sina namreč Tvojega brata, ki je nesrečno podlegel sovražni krogli in že smo izgubili tudi Tebe, Joey, ko si podlegel kruti bolezni, ki Te je tako neusmiljeno mučila in tako smo izgnbili vse. kar smo naj p xo- goreče ljubili. Tolaži nas le misel, da sta pri Bogu sedaj srečno združena in uživata tam rajsko veselje-sita tudi za nas, da ko nam nit življenja steče se tam enkrat vsi srečno združimo. Žalujoči ostali: ŠTEFAN in KATARINA MARKOLIA, »tartt Cleveland, Ohio, 14. junija 1945. St. C em i. ^ J']« \ tr< 'tier \ e] fc '»Se (s0 '»čil S<