Drugi najstarejši - * jugoslovanski socialistični list glasilo jugoslovanske socialistične zveze CHICAGO 14 OKTOBRA (OCTOBER 24,) 1939 Njena politična taktika ostane MMIIMMMMH ^PROLETAREC' L je delavski list za mislece čitetelje '■> cBtlJfr. 'f * * t • * » 11 rrrr official urgan of jugoslav federation, stpt STE V1. -.KO 1154 vn* • --JjmmM 3 x MA V WASNMGTONÜ POSEBNE ZASTOPNIKE "ŠEPETALEC" V IGRI DOLARJA ti »S Lobbyizem je znak praznote ameriških kapitalističnih strank. - Za glasove poslancev se kupcu je kakor da so blago izvolite svoje poslance, pravi stranka, da pomete jo s politiko "lobbyizma" 4 •'Nikjer na svetu nima 'Nbbyi-nm\ ki je ameriška 'institucija', tolikn moči kakor v Zedlnjenih državah," pile Franco* Jean Gs-ehon,6 ki je v tej deželi Študiral "ameriško politiko". V francoskih listih opisuje, da imajo lobby isti v Washington!! in v glavnih mestih posameznih držav veliko večji vpliv kakor pa politične stranke, kot take. Ameriško Javno mnenje je postalo na lobby-iste nekoliko pozornejŠe, ko se j » izvedelo, da so ameriške ladjedel-niške drnibe obljubile plačati Wni. B. Sbearerju četrt milijona dolarjev poleg drugih vsot, ki so um jih dale, ako prepreči na kan« terenci v Ženevi prizadevanja m», oraejitef tfborožeVAnja na morju. Kot običajno, je senat uvedel preiskavo, da dožene, v koliko ga kontrolirajo lobbyist i. Ta preiskava je seveda farsa, kakor so večinoma vse, a ta je še posebno, flborniea, ki preiskuje samo seboj bo rirer dognala, da lobbyist* ni so idealni mešetarji, a oprala bo *be, kar je umevno. Vendar pa je časopisje prisiljeno o lobbgrie-mu mnogo poročati in tako tisti, ki hočejo čitati, lahko izvedo, da »o kongresniki in «enatorji oblegani od agentov mogočnih ko*-poracij in "patriotičnih" organizacij. ki meletarijo ¿a glasove "tft*iskihH zastopnikov. Nekateri teh imajo plačo, ki je dvakrat ali trikrat tolikšna kot senator- pripravljene prispevati pet tisoJ ali pa petdeset tisoč, Če potrebno. Znani so alučsji — dogodili so se v prosiih par kampanjah, ko so posamezne korporacije potrošile v agitaciji za senatorsk^ga kandidata od sto tisoč do milijon dolarjev ("Smith v IlUnoisu, Vare v Penui itd.). Vsak tsk senator In kongresnik je potem obligiran delati tako, kskor mu nalagajo lobbyist! korporaeij, katerim se ima zahvaliti /a izvolitev. Pravzaprav izvoli vsakega poslanca ljudstvo, toda prav ta sistem me-šctarenja dokazuje, kako majhao besedo imajo volilci pri odločeva-nju, kdo naj ga * zastopa" v kongresu. Lahko volijo -r volijo pa vedno tako* kakor je holje Za V> like korporacije. V sedanji senatni preiskavi je prišlo na dsn, da je bil tajnik senatorja Binghama oh enem na plačilni listi raznih velikih kor-poracij. To seveda ni edini sli-- j>aj. Vleče plačo od države zato korporaeij imajo od petdeset do 4ve sto tisoč dolarjev letne "pla- stopani jeklarski trttst, Rockefel T^dv oljni frust, zveza ameriškin bankirjev, narodna (splošna) tr-Pttvfca 1 komora, United FrnU kompauija, nadalje zveza lesnih družb, papirnic, zveza premogovnikih kompanij, zveza lekarnarji, Železniške drttibe, bombažna da f»i služboval ljudstvu, korporacije pa mu plačujejo ene par tisoe, druge do deset tisoč letno zato, da se v senatu sprejemajo postave, ki varujejo njihove in-f< rese. Na primer, senat se že dolgo ukvarja z vprsšanjem carine. ' Carinske določbe in carine revidira senatna komisija v prilog korporaeij, «a slepilo pa vpijejo, da hočejo z večjimi carinami protektiratl ameriško delav- •alfe v»v NA OBRAVNAVI KAZNI .....PETIM DVAJSET TOČIJO SOLZE ¿it* t* f kspitsUtfttoMsi Ikt«. ksdsr woMmf z«r®r »a rsdU. ksdar ¿¡tat« k«.Cr~«, ufMiM asdsšsts tovor, ki gm mm* Arnim Ukkykta sli pm «trsfct.o «••toyaik to sli ss« mmgmimm korporaeij«. Citsjto ilmmmk v prvih ¿rmh kslaaak U «trasi. jeva. Vodilni lobbyiiti mogočnih stvo. * Tajnik dotičnega senatorja se je potrudil, da je zvišana carine na izdelke, ki jih prodajajo V*. Najjačje so z lobbyiati za- kompanije, katere ga plačujejo. — a plačuje ga tudi ameriško ljudstvo, ker pa je brezbrižno, je rajše lojalen korporacijam, ki se znajo veliko boljše brigati za politiko kakor ljudstvo. Okrog 100 velikih korporaeij in Konvencija Ameriške delavske trustov ima v Washingtonu "legi- 'federacije, ki se je vršila v Toron-slativne'r lpHbvlstične urade. Ve- tu, Kanada, je izvolila ves prejš- Progresivci pravijo, da je bilo to zborovanje najboljše v povojnih letih industrija itd. Izmed patriotič- liki ameriški trati in zveza ban- „ji odfoor. Wm. Oreen. ki je bil ftlh orgaaizačij hO močne z riso-{kirjev ima najboljši lohbyistiem ¡voljen za predsednika ameriških * . . . * . .. . ..«««__1____*■ ua»«m>Aro mwvlo er črnin nn s» J :__i .. »p.-«-».. It<» plačanimi Tohbyisti America ' ¡ja, Kn Kliix Klan. Knights of Col^tthns, zveze za propagiranje prohibicije itd. Mdčno so Zasto- foliška pa v omenjenih Kolumbovih vitezih. Izmed delavskih organizacij ima lofobyiste le A-mrriškl delavska federacija. Nsi-I! > izvoli v kongres "delavska Prijateljepotem pa najame da nagovarjajo te delavske prijatelje, naj glasujejo » pestste v prid delavskega Ijndstva • . ^ . Mlylsti imajo v \Vashingto-Au ursde, opremljeno Z velikim Uradniškim aparatom za statistiki, m pošiljanje potočll ea*opi«ju m za propagando. Prirejajo ban-pszijo na ''nezanesljive" aparat, ksteregs mreše segajo po vsem svetu, imenovani Francoz pravi, ds imajo boljši diplomatski personel kakor marsikakšna ne tudi proteatanfovske cerkva, "Mnj* v R*0*}: r - bi senat hotel preiskovati imij že šestič, ni imel v Torontn nobenega protikandidata. Tudi ostali člani eksekutive so bili izvoljeni večinoma brez opozicije. Konvencijo je nagovoril, kot običajno, zastopnik smeriške le- dek na konvenciji je bil Mae-Donaldov obisk. Delegscija ga je prisrčno pozdravila in MacDonald je v svojem nagovoru enako odkrito govoril. Konvencija je zaključila ustanoviti poseben fond, iz katerega se bo financirala kampanja za organiziranje delavstva v južnih državah. Sklenila je ojačati kampanjo za odpravo sodnih indžunk- pravilno, b! "nj^or. kom ¡«i j* ;jCi kl jj je priporo<.l, naj kc fnTZTlV" , '. brfiji , nhtfro M „, .«»«nd.l« ,c mUnnv.tcv k.tol.iko ka umn firma, a katoro lohhvi.ti Ai|no vojatko služI.,, v »Maj..' V7Z2? u'" spravljajo v *hornli« avojc Ijnd», (vojn„ ^ kon„kripfijo Hela in !"V".tV° T ''J provinci, naj ortanc pri- unije v Quebecu in pozvala de- na l>««lanee, in kadar kateri kaj "za-| mu nsmignejo, da J>flatsv-v nevsrnost ¿voj mandat, fc*-lor ali kongresni k ^otrebnje-* v volilnih bojih za ponovno iz-^itev velika kampanjska sred-Kolektati okrog volileev po in petakfh ae n« ttrplača. korporacije, katere so da kujejo postave v interesu kor- kftpitlliil. profita' ne sme imeti poraeti. a od vojne, je dejal zastopnik ...........nlfrapatriotične organizacije, zato mora biti v vojni vse ljudstvo npoaljeno edinemu namenit o 'j > ■ , i 'i,;. ,T * ;. < Socialisti v Readingu, Pa., in v Buffaln, N. T., računajo s goto. vodjo na zmago. Veliki newyoriki dnevnik "World" piše v uredniškem članku, da socialisti že od I. 1917, ko je ksndidiral za župana Morris Hillquit, niso imeli tako doibrlh izgledov kakor letos. Socialistični kandidat za župana je Norman Thomas. Indomirali so ga ameJ ris k i liberalci, mnoge .unije in druge organizacije, ki hočejo, da dobi največje ameriško mesto pošteno upravo. Ijisti domnevajo, ds dobi socialistična stranka izredno veliko število glaaov. O Thomasu ter njegovih govorih SoroČajo dnevno. Županska kan-¡data demokratske in republikanske stranke sta prisiljena odgovarjati socialistom, in raien tega jih seveda napadata. Zelo sgilno kampsnjo vodi socialistična stranka v Heading!!, Pa., v Bnffalu in v ve5 drugih mestih, kier bodo novembra volitve v okrajne in mestne urade. OGRSKA UVEDU PRETEPANJE "Viteštvo" na Madžaralrein po vrača k instrumentom za pretepanje "vojnih jetnikov'9, Tz I^ndapešte poročajo, da je ogrsk| vojni miniater izdal na-redbo, s katero »e nad vojaki in drugimi aretirane!, ki spsdajo pod vojno kategorijo, zopet uvede pretenanie namesto zaporne kazni. Koliko In kakšne udarce dobi jetnik, odloči vojno sodišče. Sentinienti, olje in posojila •Na obrsvnavi proti bivšemu notranjemu tajniku Albert B. Fallu v (Washingtonu so se dogodile poleg formalnosti tudi smešne stvari, ki so ob enem tragične ker dokazujejo, da ni zločin, ako more človek fM-evariti deželo za milijone dolarjev. Fall je bil notranji tajnik v Ilardingovem kabinetu. Zvezna vlada ima velika rezervna oljna polja, katera je Fall oddal 8inclairjevi in Doh?-nyjevi oljni družbi. Škandal je bil prevelik — prišel je dan '.n spisane so že eele knjige v povest-ni obliki in druge, ki slikajo korupcijo, kakršna akoro nima primer v moderni zgodovini. Oljni magnat multknilijonar 15. L. Dohenv je za časa Hardinga posodil notranjemu tajniku Fal-svojemu staremu prijatelju, sto tisoč dolarjev. Faill mu ' nI dal za to posojilo nikakih garancij in Doheny jih ni zahteval. Prijaznost je Fall vrnil s prijaznostjo. Izposloval je, da je dobila Dohenvjeva družba proti mali odškodnini bogata oljna polja B?k Hills v Calif orni ji. ki so federalna poaest. Doheny pravi, da sta bila s Fallom uverjena, da preti Zedinjenim državam vojna nevarnost od Japonske, v tem domnevanju pa su ju Še bolj potrdili admirali ameriške mornarice. 'Da ne bo ameriška vlada v slučaj.i vojne v zadregi za olje, se je Doheny "Žrtvoval'' ter prevzel do-tična polja v obrat. Poeneje, po znani kongresni preiskavi, so mu bila sodno odvzeta. V njegov in iFallov patriotizem so zadvomili eelo profesionalni patriot je in javnost je vzela oba za goljufa. Na poslednji obrsvnavi v Washingtonu je Doheny plakal, Fall pa je bil pripeljan v sodno dvorano v vozičku. Je star in bo-lehen. Zdravniki so mu odsveto-vsli, a on hoče pred smrtjo o-prati svoje poštenje. Jako ro-msntično in reporterji so res pošiljali poročila, ki naj bi izzvala ljudsko simpatijo. Sicer pa jo res nedopustno, da si kakšna o-blast upa žaliti take patriote kakor sta stara Doheny in Fatl. Oba zagotavljata, da sta porttena, 1a nista oogljufala nikogar — sto tkoč dolarjev pa lahko Doheny da komur hoče. Saj je to vendar svobodna dežela! LET ZAPORA PRORAdUir NEW TORKA ZNA-&A $564,000,000. Proračun mesta New York za bodoče fiskalno .leto znaša ali 4M5,#t48C5 ve* kakor leto poprej. Spoznani so bili krivim umora policijskega načelnika AderhoHa v Gaatoniji Obravnava proti organizatorjem National Textile Workers unije, ki se je začela pred tedni v Oastoniji, bila nato premeščena v Charlotte, potem prekinjena radi zblaznelosti enega porotnika in začeta z nova, je bila končana pred sodnikom ©arnbillom dne 21. oktobra. Od prvotnega štev i la obtožencev ai je državni pravd-nik pridržal za končno obravnavo k sedem moških. Sodnik je določi) aledeče kazni 'Fred Erwin ßcai, od 17 do 30 let jeapora za umor policijskega načelnika in 10 let za napad n n drugega policaja a smrtonosnim orožjem. Aliller, Carter in Har rison so dobili enako kazen kakor 3eal. AIcGinnis in ¿leL&ughlin od 19 do 16 let zapora ¿a umor in od pet do sedem let za napal na policaja Öilberta. K. Y. Hen dricks od 5 do 7 let za port za u-mor ia pet let za napad n^polien ja Gilberta. Ali bodo dobili enake kazni tu di morilci * stavkarice Elle May ■ Wiggins, ki je bila ustreljena brez povoda, ko se je peljala na stavkarski shod? Ali bodo dobili enake kazni šerif in njegovi rab-lji V Marionu, ki so ubili pet stavkarjevf Dasi je sodnik Rarnhill ve« čas zatrjeval, da se obravnave proti gastonskim organizatorjem in stavkarjem ne sme v nobenem ožim smatrati za razredno obravnavo, nego samo za sodni proees. ki ima dognati krivdo obtožencev «a umor policijskega načelnika, so na ohsodbo vendar največ vplivsla rsaredna nasprotja. Obsojenci se bodo proti obsod* bi borili naprej na vilje instante. Progoni proti eocia-listom na Litvinskem V klerikalni -Litvinski je bilo dne 1&. oktobra aretiranih 150 socislistov, med njimi pet poslancev. Aretacije so se izvršile v stavki, kstero so organizirali socialisti proti vladnemu odloku. ki ac glasi, da bodo delavske bolniške blagajne v bodoče pod upravo vlade in ne delavstva, kakor so MVe doslej. LIBERALKI INTELEKTUALCI V NEW TORKU ZA THOMAIA. John Dewey, profesor filozofije na vseučilišču Columbia, znani ameriški liberalec in filozof, je v daljši laja vi o newyorški kampanji za Županske volitve indorsi* ral socialista Normana Thomasn in z njim vred je indor.»iralo Tho-mssa več sto drugih Intelektualcev. odru nedeljo 27. oktobra dvorane Č. S- P. V na S CHICAGO «r A R 44 ......................................................................................................................................................................................................................................• Bi • da so d i iz lílaicqia (.1 banja .....................1.. 111 r 11111......— MM^SEm......................,......""'............ ......................0.......I....................................................................^odnje nredvajsta ksk prizor zagajo. Potrebna je nova. V ti ^ ■ fi ■ namen je treba noveev. .....................................................• ••• s i Zapisnik Pennsylvanske konference J. S. Z. Ft nedeljo 24. novembra ob 9. dopoldne v Canonsburgu. Predsednik zaključi zborovanje ob 1230 popoldne. John Tertolj, predsednik; Ja-cob Ambrosmb, tajnik; Vinko Po- Konferenca soc. klubov in dru- kolikor največ mogo^s. Tu pa štev Izobraževalne akcije J9Z. se tam se dobe še vedno razdirsči, ki je vršila 25. avgusta Am na *e trudijo> škodovati *Íen|É S\ gann, Pa. stvari, vendar pa ljudje kmalu ^pwmkar Zborovanje je otvoái tajjiik spoznajo njihovo ogabno delo in Konference a. Jacob Ambroži* v tako te vrste nergači kmalu izju dvorani drt#. 'Bratstvo" it. 6 be zaupanje, kjer to ga sploh ime-SKIM. ob 10:30 dopoldne. Pío- 1¡. Izgubili so avoj vpliv tudi v zdravi navioče ter z veseljem krajih, kjer so svoječasno bili konstatira, da je udeležba obilna uspešni s svojoJrazdiralno politi-vzlie temu, da »e je prejšnja kon- ko. dopisi ferenca vršili komaj pred enim '; mesecom. Takega poseta ni pri-Cakoval. Za predsednika seje aoglasno izvoljen .lohn Terčelj, za zapisnikarje pa so bili nominirani Kvsr-tič, 0 Is žar in Peternel. Ker prva dva odklonita je soglasno izvoljen Peternel.1 V Zapisnik prejšnje konference, ki je vršila na Herminiju, je a popravki datumov sprejet kot predložen. Pismi aodruginje Mary Fmdel \i Latnobe in Antona Zornika iz I lerminija, ki porotfata, vda sta radi bolezni v družinah zadržana od tega zborovanja, se vzame na /Manje. Pismo iz urada tajništva «TSZ.. iianaAajoee ae na razne probleme in nase naloge, ge vzame na znanje, in ob enem se sklene, da se ho o priporočilih v pismu razpravljalo pod tozadevnimi točkami dnevnega reda. ?■ } Ambroži*, tajnik Konference, porot" a o delu in o stanju blagajne, v kateri je $27.67. Se aprej-Sana /.nanje. Nadzorni odbor me Poro- potrdi pravilnost računov čilo se odobri, t Organizator John Terčelj po-ro4"a o svojem delu za Konferenco in pokret v obče. Pridobil je Proletareu več novih naročnikov, agitiral ob vsaki priliki za ojaea-nje našega gibanja in se potrudil v kampanji za zbii^nje prispevkov v agltaeijfcki fond. He-/ultat je povoljen., V igitacijski fond je prispevalo druitvo št. in SSPZ v Meado^landsu & iz hfagajne; z drugimi prispevki /naša nkupna vsota v ta fond flljSß. Poročilo ^organizatorja sprejeto z odob ravan jem. .. V imenu odbora za aranžiranje današnje konference ter priredbe (»opoldne sta obširno -poročala .Kavčič in (tlažar. Z zadovoljstvom poudarjata, da jc to zborovanje dobilo zelo prijateljski odziv v naselbini Sygan. Mladinska godba OSjrgan) je obljubila igrati na konferenčni priredbi popoldne brezplačno, d ruš. "Brat-> 1 vo'' št. 6 SNPJ. pa je prepustilo svojo dvorano za to zborovanje in vrtana priredbo popoldne Kon-ferenei brez najemnine in je odklonilo del prebitka, kar mu je bilo predlagano v prošnji za dvorano in vrt. Predlog, da sC konfcrehca dru st V11 in godbi javno zahvali za to naklonjenost, je *bil sprejet soglasno. izmed zastopnikov klubov »11 diuštev so poročali na seji o polo ža ju v naselbinah o aktivnosti itd., sodrugi Kavčič in Kvartič %gan). Olažar (PittshurglO Ambrožih in BUtya (Moon Run) Mavri.' in lesnik (Canonsburgh) Britz (Lawrence) in drugi. Vse bina njihovih poročil v splošnem .ie, da sc z aktivnostmi nadaljnje ♦Sledi dUkuzija o našem tiaku.j O agitaciji za nase publikacije,; predvaem Proletajrca, govore Tr-r» 1 j, Kavčič, Smrekar in drugi. Mnenje vseh je, da moramo v prvi vndi lami »krbeti za razširjenje avojega tiska in ker je Prole-tarec nai je tudi naia naloga da ga širimo. Potrebno je ne le da mu ohranimo sedanje število naročnikov nego dn mu jih zvišamo na Število, kakor jih Äi še noben-krat imel v zapadni Pcnnsylvani-ji., V dosego tega cilja pa je po-j treben poleg dnigih agitatorjev v naselbinah tudi «eden, ki se bi temu poslu ves čas posvetil in bi obitskaval nsselbine. "Sklenjeno, da odbor Konference stopi v stike c upravo lista, da se dobi stalnega agitatorja, pri kritju stroškov, ki nastanejo z njim, pa je pripravljena pomagati tudi Konferenca. V odbor Konference so bili izvoljeni: tajnik (ponovno) Jacob Ambrozich (Maon BnnK organizator 'John Terčelj (Strabsne), za pregledovalea knjig pa Louis Olažar (Pittsburgh) in Victor Vodiiek (Canonsburg). Z AGITACIJE IN DRÜOO. Bridgeport, O. — Zopet sem bil na agitaciji za Proletarea. Dne 12. oktobra sem obiskal naselbino (Lafferty in Bannock in s tem sem obhodil na agitaciji u ta list vse naselbine v vzhodnem Ohiju. Proletmv je v njib ae-daj prilično razširjen. Lifferty in Bannock «ta premogarski naselbini. Po stavki je naših ljudi v njima le malo oatalo, vendar «em bil z agitacijo uspešen, posebno na Bannocku, kjer sta mi pomagala Mr. in M rs. (> rne. Oba sta napredna in on je ie dolgoleten naročnik tega lista. Za njuno naklonjenost jima izrekam zahvalo. Bairaock jc napredna naselbina. Rojaki ao vsi naročeni na Prole tarča. Na Lafferty ima »Proleta-rec nekaj dolgoletnih naročnikov in stara korenina ¡Fr. Strah je šel v njih vrste. Moram omeniti slučaj, ki se mi je primeril v tem kraju. tMali dečefc me privede zvečer pred h »o rojaka. Tudi deževalo jc. Potrkam. Vrata so precej časa ne odpro. "Kdo si.M me naj aedem. Začela sva znjo ar-pumentirati. Vsake pol ure jo vpraiam, kje je njen aoprog. P<» znal bi ga rad. CC njegovim bratom sva si bila znanca. Odgovarjala je, da mora biti ta« nekje v oni iobi. To jc bilo trikrat. Hi je žal, d a sem ga spravil, o ae-pnjetnost. delavskega agitatorja se kdo tako ¿boji, da ae skrije tired' njim.' Sena tega človeka je hila pogumnejsa. lTpara, da ** e po mojem odhodu dobro poču- ftPHfl vvnvi Potem sem se udeležil veselje drni. WPj. pri br. Fr. Strahu, üdeléiüa od Ktrsni članov je f>¡ la majhna, več pa je pri*lo mladine. Rovi v okoliei teh dveh krajev obratujejo vsak dan in pravijo, da se delo okrog BannO-rka dobi. "Jaz seveda ne vem. Zasluži se po stavki slabo. valo sej. Za našo agitacijo jc tukaj veliko polje. Če gremo vsi na delo za klub ter njegovo agi laeijo, pa bo imela J8Z. tukaj eno izmed najtrdnejših postojank. n i-aes» ' jg v »4 Neki Louia Makove i/ Carlin villa, UL, mi odgovarja na moje dopise v Prosveti. Ni mu prav, S» se kdo doUkne njega in Kofoa- Hečeni to. da kar sem proti njemu pisal, je resniea. Meni ni treba hoditi na Olencoe po infor maeije. Na njegovo pwanje. ki je detinsko otročje, se ne *plača odgovarjati resno. . Kar sem pisal proti Konalu, 111 bila osebnost. Kohal kot oseba mene ne briga. Briga pa me kot zapisnikar proile konvencije 8. N. P. J., na kateri je bil najet, da piše zapisnik tako da bo beležil k on ve učne sklepe. Ker tega ni storil, imam pravico, da ga kritiziram. Kar je on izpustil o Jožetu Zavertniku, si bo prihodnja konvencija itela v dolžnost popraviti, čeprav nas, ki sedaj kritiziramo (zapisnikarja ne bo tam. fin, ki ga ie izvršil s cenzurira-nicmf tega konvenčnega sklena. bo grd madež v zmdovini SNPJ Josank Snoy. razvedrilo. ttigram je bil lep, izvajan pa je bil pred peičico občinstvi, kar jc ialoatnol Kritiko o predstavi prepustim drugim. Bolj namestu jc seveda kritika glade udelafbe. V čem so vsroki slabim posatom? V tem Itoflaju ¿em Čttla pome je med drugim sledeče izgovore: Nisem vedel, da je bila predstava. Bilo je prelepo vreme. Je še prezgodaj zn priredbe v dvora nah. Kaj bi vedno gi«da\ ene in iste obrasel Drugače je, kadar se stvar tiče movies. Tam se nič ne naveličajo glodati ene in iate obraze! Nimam nič proti, da ftredo ljudje tek« ki ie ga napravi v soboto, gre v ta namen. Vabljeni «te nL Dom je vii ponos, in kuhinja v njemu vam ni tuja. Ob priredb ima mnogo obiskoval Z l«'po opremo bo ie miku Zapolnite t v soboto 26. hra zvečer. Prečni im< "pravih" vstopnie dobe toda le ako bodo navzoči., ne »o Dne 28. novembra pri drufttvo "Sloga'* it. 14 SNPJ. svojo petindvajsetletnieo. Spored bo obiiren in izbran. Priprave s-» v polnem teku. (V nedeljo 8/ decembra prazna- nocosto v movies, toda kaj bi bilo i» tukaiinje žensko druitvo it z našim kulturnim delom po nasil- 1-» dvajsetletnico, binah če bi posUlo ljudstvo ta- Tudi za to slavnostno priredite^ Na redni seji kluba štev. l;vanska socijalistična zveza je bi-J. S. Z. avgusta meseca mi jc j la že od svojega početka edina t>ilo poverjeno pripraviti za to, organizacija med na&im ljud-konferenco referat o Izobraževal- stvom, ki je delovali ne samo na ni akciji ni prasniti njene cilje političnem polju, pač pa tudi na ^in naloge. Iz r^zoih vprašanj, ki kulturnem. Dejstvo je, da je izo-se ponavljajo o24 sc jc priglasilo M dru- mneija^i mno zalagali doaedij stev: leta 1025 se jc število zni- na roMtv« atenovanjtkaga vprašanja, i éoW n 111 Blip I i IIIII i "* fllllllllli» reakcij« jo. 'OUMBevile iki radi »ooali.t.čne Socialisti * Avstriji ganizacijo "dnfelaa to tun i fo» ta«»jo mm aiaJlatU Vidita .aoc i*li»t i c nu (Čitejte rtlEEOTt It afudb^v BRIDGEPORT^ Bridgeport, 0. — J>ruatvi ¿t. 13 m » dobro plačo.; Besedo nmo dr-šalc. •-Civil Liberties unija ae bojuje M državljana k« pravice delavcev ▼ North Carolini. Za efektivnej-•e rtznltate vodi ta boj pottobd* •dhor g uradom v Raleigh. To mii|o podpira z resolucijami ter ^ssi s kakšnim priapevkom tudi ^PJ.. Povej to naaun komunistom, pa ae bodo dušali, da je njihova «radnieka obrana edina, ki ®c bori povsod za radnike. o Politike ni vredno omenjati. Brno v volilni kampanji, a naši ro-no vedo, katerr v.-med slovenskih kandidatov }# naj-^ttu.- tKekateri wr vprašujejo za kouciluiaua in Frank Haniug, organizator stranke v Cleveiandu, bosta govorila aagleaka. (Driav-Ijatu, vsi na akodt lOnli boste re-«nioo kakor jo ne eujete A nobenem drugem shodu. ? * IV nedeljo 27. oktobra ob 3. popoldne poje v tilov. del. domu 8vetozar Banovec. Koncert torej BO in nobeno puritanstvo ga ns prepreči. Banevec bo osvojil samo Collinwood, nego tudi aeitt-clairsko naselbino. Vstopnice se naglo oddajajo. Tudi odbor se trudi, da uredi vse vaeiu po volji ■ • 'Pa cenzorji f Kdo ae ozira nanje! Tudi moje dopise so hoteli cenzurirati z velikimi svinčniki, pa sem rekel, hands offt , i .U Fr. Barbič. žs 30 urr piše eno ni isto At- . e * f> tiWKÍ T"' v v t JfPov.aib. jfájfkft***' je kandidat ljudskega pro-in ljudskih interesov v tem ßidney Yellen, ki «o ga rali ^oeialisti. Ain|iak Ur ima zu aplošnoot korist, in ne samo za akraj, kjer so zmagali v«i ali pa te nekateri delavski kaudidatje. Delavska politika aam je potrebna, kakor slepe« voditelj, ki ga pelje iz kraja v'V kraj za borim kruhom. In 6o tega voditelja nočemo, moramo pa« tavati tjavgndan. dragi pa nam kujejo postav», izdajajo IndžcU-sne, zapirajo iia$f ljudi in. varujejo svoje interese. .* • - V tej ekotk-i delavske razmere pod idčlo. Skozi celo leto ?nno delali le kak dan do dva na teden, ali o-trošil tistih par dolarjev, bwld tl>hko stal. skal fíelÜ|lMréeiiikov glede list* ^tovnU in naša plača U Pni so naroemno ponovili, eni so'^^ |pga Vp¿jM ¿den pa mi IM^Vtau pomanjki^a in bo- letaree usUvi. ker že dvajset letl^y Vtovill izgubljena leta. «k-eno in ¡.to piše Tudi predrag se'^^. ,|pl)ot ju mu zdi in misli, . da je Duluth ^ To ao naše dividen- de. Kdor si jé mogel pomagati, je pobegnil izpod more zkrafeira-ne premogovne industrije, a tiso-vi ne morejo nikamor. Kam naj gre izdelan radar t V industriji v ntoKtih bodejo mlade, ■ krepke mo£i. Kdor premogarjev si je napravil bélico, ali «i pridobit kaj zenice, ni jn moral pritrgavati k tej osamosvojitvi, ki au> je v kri» si tu in tam v veliko pomoč, a^v gotovih slučajih tudi v breme, kea m sredstev, da bi odplačeval dolg. in ker ni kuyut, da fei ga mogel rešiti 4'Hu/oviue". ** Kar se ti£e naših rojakov, so v rovih že mnogo let. In leta tečejo, človek ne stara. Mlade sve-žostij kakor je bila nekoe v naših naselbinah, rti v m. »Smo pa bo-gatej4t na iakušnjah, katere K lahko marsikje poraMli v naš prkl in splošni blagor. • % Dostikrat beremo, kako ae v eni* ali drugi veliki naselbini v mestih naši ljudje zanimajo za politiko. Mfrimli bi ae tudi v malih. Noši rojaki «o večinoma državljani. Zavedati se moramo, da iniamo pO /akomi Uto jwnvioe kot dmiri. Tli ča hočaina. da nas bodo upoštevali, moramo zahtevati še kaj Herald boljši. Duhovnika ata sedaj na elvski fari dVa. Tukajšnji rudniki ' obratujejo podnevi in ponoči Dela so zelo naporna in plaiče nizke. Varnostne naprave So boljše kakor pred letiv O kaki detavakl uniji ni' govora. Tnkaj je organizirana stoproeentno samo kompanija, da ji eelo kompanijska \inija ni potrebna. Skritega ji ni nič. Tudi plačanih vohunov ne potrebuje.' Saj* ljudje itak radi tožijo drug drugega. IPre ga dobi ali ne^-boljšcga ali slobšega odvisi nien-dn od okolšein. Vem, da imajo velike telave. Ma Teran. FO PORAZU. Ira^k — Kakoi^ v iiin&gih Pridite na konferenco, da boste sodeloVali v razpravah. Kakšna je sedania situacija po naselbinah) Ali naj se nate delavstvo prepusti brezbrižnosti) Tudi to je predmet, ki bo na dnevnem redu. •• Ali smo bili socialisti v pravem > Ali so bili napadi na nas od časa razkolov 1. I9i9 in dalja upravičeni > Mar nismo s svojim delom in programom dokazali, da nismo napravili nobenin večjih taktičnih pomot, medtem ko so jih na& nasprotniki ne-? šteto> V i.j 'i, 1 ' Vstop na koofarcaato imajo zastopniki klubov ter društev Izobraževalno akcije ter vsi prijatelji našega gibanja. Vabfmj vas vae. v . . . -s? , Mfe*. NACE ŽLEMBERGER, tajnik Konference J. S. Z. Steae sa cola lata M-00. pal Uta $S.00l Ustanavljajte nova društva. • Deset članov j(ic) j« treba za aevo dmitvo. Naslov za list hi ta tajništva Je? 2*B7 S. LAWNDALE AVt. CHICAGO, ILL. V, ii ^ • iiT^' iltTT i1tr TI il>ft 1HASÍ vec n.jo vi nci kot noj-od^ogtna skupina porno organizacijo in za delav-Vaien faktor. Prt fbkiliSfi volit- ^e k(>r¡^ti v m-v. N.i »¿t.Vo de-vah bi naši ljudje lahko marsikje lo ni bilo zamauj. Bilo pa bi še odločevali.. Delavske vzgoje smo «uspešnejše ako bi bilo več dc-dobili -p kdor jo je le hotel — lavcev, ki bi mu pomagali. Tako precej. Imamo dva ¿ista — Pro- pa se še v« dno dogaja. MMMMl Seveda, treba je bilo agitacije, kajti če bi bili vsi mnenju, da so le Miieši in dn- nominacijo m bo I dobil, bi bil porazen še predno bi j kandidira L Novenrbnt pa pojdimo vsi aa volišče l m glmmjmo zanj. Frank NtagHč je resnično delavon človek, ki hna potrebne gospodarske sposobnosti, in ob enem je on človek, ki čuti z de- ISmAmSkrjweia. ^f^gJ^j }n mal(K,nÄn0sti ter se zopet zavzame za boj m organi zaeft»*V "íHtniWlr dbjiki. - imamo en iibod, ki je za stnlaj na j bolta je namosttvia dtf-Invsita* politika. še štrofcovna organizacija r teh razmerah nima med premogarji izgledov za čas glasovati za ljudske JBTftmrtuli bodo ProČ kot oWfajito. WfiirttT>-vse drugi) kar je z njo v •ftane In č, naji Boltesar. PneMo, Colo. .. ^ nn volilni d«n stori svojo doHfnost Fraacaa MovSul^ Mi Chkn^ lil. II Joseph Zofko, W, Newton, tfa. ., 3 ......• • J" J*»» »BMiVl» "t" Hl KW............I 1.1 1.1 .1. •tih kandidatov je bil edo.! prvih ................ MOŽJE! : » ' UfiK^mf i po vati meri' M M T vam iadelamo obleko al, - suknjo, di vam bo pri-stojala kakor rokavica na r^ki. Cista . VSLSA , SAMO.' ----- ■"< •» «t t A. Karničaik. H«ndera*nviU*„ Pa. \ ^kozi vsa leta so učimo, da edi- OiMialg OASA JLa IL4 . A.. _ I A. tri .1. o CL*.____«i A ^ iMetl -Pot H-nUi: iäÄ, m,. MU' Jacob Roeic, Whémm, wk, 21 2 Sedlaak. Cgaaaaus. John Krebel. Cleveland. O. L. Prank. Barberton, O. . , Louts Britz, Lasaronee. Pa. O. Mi Mg na nasa obramba jo delavsko éa-r * i» er In^e ie ¿|iH»lsCišna in.atrokovna orpauiz»^ rija razjmde, čsaopisje naiu aam-hc. Kaj bi bilo. aleveu*ko> dejstvo v Ameriki teo* Pcoletarva iu ProsvaU! To *t« naaa »i,tti. «I reje vana aa nas iniahajatg v iu leresu delavskega ijudstvav AU •e dovolj aa vodarno doUnoati faltet a gi tir a ti inf ja.širfcit H Delaseki fwtatonjria uredniki, kakor je ^ pokojni deše nik, nam v rrpndbndo Veli- Naročite si obleko ali suknjo V;* Y pri ntAr • Delu jamčetio ■ s t*j(ml; . • f, " * John Močnik 65ff St Clktr Avenue CLEVELAND. ÓHK> NMt»MNMI»MMMMI?, MAitTIN POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street .Tal. 1475 JOHNSTOWN, kiTisTPCTrrrnnmrrrriaa p«. 4 ANTON P. ŽAGAR lastnik. 17S4 8. Sheridan Rd No. Chicago, ML Gospodinje, zahtevajte v trgovi- < , t nah kruh iz naie pekarne. ! MMMMMIMMMMMM» SLOVENCEM PRIPOROČAMO kavarna MERKUR 3561 W 26th St., CHICAGO, ILL f i (V bliüai urada SNPJ ia ^ h Prolotarea.) FINA KUišlNJA IN : POaxWÄBA ' KARL 0U8KR, lastnik. ! MMMMIMMfUMIÍltui VINKO ABBAND 1320 W. 18tH St., Cliiaaga, III. Telefen Canal 4340 SLOVENSKO.HRVATSKA TROOVniA CVRTLIfi. Sroáo c ratli e« aa al—, «vadba, DE. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG. Urad, 37X4 WaU 26tk St. Sten 212« So. Mdgawaj Am., • Chicago, 111. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2212, i Uraduje od 2. do 4. pop., In 6. do 8. sveder isvzemši sreda, ia nedelje. ................... msummi!L§iwmm\* DE. OTIS X. WALTER ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th St., ! CHICAGO, ILL. : V uradu od 2. do 4. popoldne * t in od 6. do 7:$a svcJtr. TEL.: LAWNDALE 4ST2. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. M^ppwtiliwiijfigj mm F5 i hočete' dobre, tr^Žne ; harmonike, se obrnite t . «ame : Isdolajan. jih NKafg rrako» ia onialoMa. Püite pe osnik. é Mlkus Ave.,'' 0 John IHIMllÉlM tmifHi«^ ■".■ »I"T __________ M....................... I Victor Navinshek 331 Oraeva Street, \ CONEMAUOH, PA \ $ jI; Trgovina društvenih potreb-Mln kot segali, nrekoramnlc, znakov, kap, u^jfOrm, Itd. Svilene zastavcv slovenske, hrvatske in ameriške. Bttogs godbenlh inštrumentov ter finih COLUMB1A GRAFONOL ** db HM in slovenskih ter Hrvatskih rekordov. Moje gesla je: Zatera« ceae ia tešaa mtraiba. _ rtšitc po moj veliki cenik. Naročila poiiljam v vse kraje Zdrufenih dršav. Za obilna naročila ae toplo priporočam. ......I......IIIMJ No misli da rnnoco voš, pa¿ pa, da hočeš vedeti " POftILJITE DINAR ' POTOM BttOJATA! MILLARD STATE BANK át Millard AvMfne, Chicago, fit. A ' 3643-3646 W ' * l poillja denar v Jugoslavijo brsojavno bres posabaUi «traéfcor aa brsajaa, bodisi v dolarskih ali v dgiarskih 4 nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poitnem uradu v i. do š. dneh, io to bres odbitka. smo potrošili mnogo casa in denarja, da smo uvedli ta isredni našin poíÜj«nja-denarja popal v v.*# kteit. Poshiiltc aa ga, tet nlllgli veš rfc boHe as drtigi način pošiljali svojaga denarja v stari kral ¡ Naše brea javne cene so aMfi^no aiš|e od poMntfcdi* bodisi katerekoli drag« banke ^ La pošiljanje večjih vsot Vjggis|leee nate paeeb ne ceno. t**» % i i URADNE UR F. ^'J. : " V poadaljak in ¿otrtak od tjntraj de ^ »obote mi C éfmGmé da % od t. afotäaj' da ; »i ............. doma in na tujem North Dakota V;'-., v irTinia » . . » Pitt *.«•••*. (Op.: podčrtal pisee), če tudi pri tem poginctfi. Nepošten jakom je Ust aa interna Murskega ljudstva. I « hA j a v i a k četrtek. J«|MlovMuk« Delavska Tisk*v m DrvUkt, Ckicâfo, 111. GlssiU Jegeslevaaske S+cUlUtttae Z NAROČNINA sa Zedinjsne države in Kanado, aa celo leto fi.OO; sa pol lata $1.75; sa četrt lata «1.00. — Inostmatvo: Sa celo leto $3.50; sa pol leU $2.00. „Lin,., m<*rn'»mn ■ «.....»M* lipi.....ai mu dfc.....<-.ii. i» Vsi rokopisi hi oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ♦ • ' * .....Vitevilki teko^ira tedna. FS0LBTAE10 Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's 't: Publishing Co., Inc. r* ^ Established 1 i»0»L •1..:. • 1 Editor................... Frank kiU Beeiaisi Haaegor .... CluycUs Pogorelec SUBflCRIPTlOMTUTES 7" United SUtes and Canada, One Year $3.00 ; Six Months fl.Tfr; Three Months fl.00. Foreign Countries, One Year $S.B0; Six Months $2.00. PK0L1TAII0 W. Mth SU, Chieega. III. U. S..W. of A. y Wi Illinois Klner , giasdo U. M. W. of A. illinoi-akega {dvanajstega; distriata je priobčil v izdaji fc Ime i L. oatoora seznam cianov po državah, kouaor jih je imela unija premogarjev (U. M. W. of A.) leta I ¥21. ko je postal njen predaed-rnk John L. Lewie, in kolikor j Ji ima v tem letu po devetih letJj njegovega vodstva. Iz Sledeč« table Je razvidno, da je unija rudarje nazadovala od 365,740 na 64,369 članov, izmed katerih jih je blizu dve tretjini v lllinoisu. Ako pade ie illinoiaki distrikt. je konec te nekdaj mogočne unije, ki jo je upropas&lo v prvi vrati nesposobno, reakcionarno vodstvo pod predsedstvom J. L. Lewisa. Seznam je sledeči: ** , v ^ - Dikmm ; Pennsylvania West Virginia Kentucky Ohio 4 jaaaiti a položajem. ki je nastal tako v mednarodnem oziru kakor tudi v Avstriji in Nemčiji posebej. Rad) tega se ne samo zbirajo in organizirajo, ne vodijo le ostrih političnih borb, marveč se celo oboroiujejo. V Nemčiji so osnovali polno tajnih organ.zacij in tako zveni "Stahlhelm" (jeklena čeiaaa), vojaško ruakcionarsko organizacijo. ki izvršuje celo vreto bombnih atentatov na driavna poslopja in ubija predstavnike aeei-šfce demokracije. V Avstriji so organizirali "Heixnwehrovce" (domobrance). Tudi to organizacijo vodijo stari oficirji in podaficirji, ki jo oboroiujejo celo s strojnicami in letali. Kaj je cilj teh organizacij? Njihov zunanji cilj je: rušenje poloiaja, ki ga je ustvarila svetovna vojna, in povrnitev onega, kar je bilo. Ne samo, da so monarhisti, mar« več bi ieleh da vrnejo Nemčiji na prestol Ho-henzollernce (cesarska rodovina, ki je vladala Nemčiji za časa vojne in prej), v Avstriji in Madžarski pa da bi ustanovili znova vdiko habsburško cesarstvo. Njihova borba je naperjena predvsem proti nacionalnim revolucijam bvših potlačenih narodov avstroogrske monarhije, proti Cehom. Poljakom» - Rumunom in Jugoslovanom. Zato nas mora vse v veliki meri zanimati, ali se kodo, ali se ne bodo v Avstriji in Madiarski po-1 vrnili na oblast Habsburiani, in ali se bo aH ee, na bo z zvezo Avetrije z Madžarsko osnovala1 v srednji Evropi država, ki bo najhujši nasprotnik novonastalih nacionalnih držav. Habsburško vprašanja ni le povsem notranje avatrijsko »rašanje. To vprašanje je prav tako vprašanje Cehov. Poljakov in Rumunov in Jugoslovanov. Rušenje Habsburžanov je bistveni dal naših nacionalnih revolucij. Radi tega ie v mirovnem sporazumu garantirano, da se Habsburiani ne smejo vrniti na prestol in vlado ne v Madžarski ne v Avstriji. In to veliko nacionalno in demokratsko pridobitev so vse nove države dolžne odločno braniti. , Kolikšno nevarnost predstavlja za nove države in njihovo nacionalno svobodo ta politična restavracija (obnovitev) nemških in fvstrijskih reakcionarjev. se vidi po vedenju italijanskega imperijalizma napram njim. Dunajska "Ar&ei-ter-Zeitung a" »e nedavno objavila tajne arhive avstrijskega "Heimwehra" ("Domobrancev"). Iz teh listin se jasno vidi. da avstrijske kakor tudi madžarske nacionaliste oborožujejo iz Italije, italijanski imperializem povsem jasno stremi za tem. da bi tudi na jugoslovanski severni meji NOV ORJAŠKI ZRAKOPLOV AMERIŠKE MORNARICE Zrakoplov ZRS-5. ki jo krotil aedavao a« svoji po. k u. ni rošoji mmd W..hiof tonom, jo ag radila Goodjroar.Zoppoli» korporacija sa ameriško mornarico. Skoro oh ¡atom ¿asa jo tadi Anglija «gradila og. omon arakoplor toga tipa. Za trajon mir mod narodi bo potrebno omojiti na U oboroiono silo aa stikom in na vodi. nogo napraviti tad» »porasum, da letala no bodo »lnšila militarismu in nbija*ju, paš pa komfortn in prijatoljskomn abliiovanjn narodov. ' Ž™^ 1 11 m Piše Anion Kristan, Ljubljana Dne 29. julija mi je pisal : 'novno njegovo zadnje pismo. Veè-1 lipi" za t 1925 sledeče: "MihaI vertnik s pomočjo slovenskih vi- • « M,.»..;.« .1« nna. U.l L- r. f uLln a. nraAi«. 1 in nola nnm o L'/.1iai. i Ir i iii-i d.nu n a f.ivt»! u wn If ft£f > lottV mt'il L" « feritni «Hi nai. Mogoče misliš, da sem pozabil krst sem ga prečital in polagoma Kober, (ki živi danes na farmi v na slovenske zadruga rje, ker ni- občutil sem veo veliko zgubo za Illhiois) nam je oskrbel tisk pr- ....... . ~ ... ; L. 1921 71,666 43,554 H, 749 mo4o 27,374 2,040 3,306 86711 5.3Î0 ....... 3 761 L&038 ■i 8,580 K045 mmmmm 7.830 .......... 12 047 » * 8 223 Čotoado V628 11751 4,319 59 416 • '6 0 lUMLtft» * T jkslj .... ..... . «vm* »«Mmt x'if fl r , * • * » •»»•..'«..«•'..V L. 1929 ; 1.347 77 15 r -1,061 ¿2. 10,609 902 0 "53,086 349 ' • ^ ; 2 43 o 366 4,977 3,120 700 4.569 ; 1 611 1,294 • 0 ' .0 16 t <- • > ustvaril močno Avstro-Ogrsko, lu bi mu bila u- 1 t - - - . i ji „__. porišče nazapad na jugoJovaiuko narodno koliko časa odgovoril na Tvoj,delavko stvar, ki jo ta Utrpi z edinstvo. Prav tako izrablja, n. pr. Italija v Bol- ^ Ako tuko sodis, si v /n.ot,. njegovo smrtjo, garaki makedonstvo in od tam pr.tiaka na Ju- Potreboval sem duševnega poflt- goslav jo I kH in vnril sem se z vso energijo | Zategadelj so sedanji dogodki v Avstriji naj- ^ frziti.0 delo, ki j, /ume vedno bolj živijenakega interesa za našo narod- bil<> ^JboljSi 64.369 Skunai • 365,740 i "Nebni slepomišiti in noiasni čemu tolikšen oed& tmtje premo«ar1ev,v# kliče "Illinois M^ner"-Lewini- ta pa odaovarja oo svo« stari metodi z • j ^pféÂÂSi'tfîttft uniio illinoisketra dietrikta Lewis podlegel. m er, a» ^ (Bcocrad) mira m naao-nabih revolucij v Evropi K položaju v Nemški Avstriji Začetkom oktobra, — Odkar obstoja republike Vp^Malka pretrga, menda ni nikoli svet gledal a tako pozornimi očmi nanjo, kakor pra\ sadiije tedih, ko se Je pologj v republiki tako zaostril, da Je moral prevzeti predsedstvo . parlamenta romatalj Sohobor, ki Je paš napol mi- no bod očnost^ " A vst r i j sk i domobranci in mad- Osemnajst let pritiskati na tipke žarslu "prebujeni Madžari" niso le krvavi sovraž- iu vrli tega še misliti in vstvarjati niki mirnega delavstva v svojih državah, marveč «proti logicm» misli — in to brez tudi največja nevarnost za našo narodno svobo- odmora vsak dan kot stroj, je ' (nekaj strešnega. To je menda A odkod reakcionarjem v srednji Evropi moč hujše kot biti obsojen na delo v in odkod sredstva za njihovo borbo > Na ža- francoskem ban ju v Ovajaui ali loet od velikih industrijskih magnetov v nj - na Hudičevem otoku. — Zdaj hovih državah. To je druga puntarska sila; in sem se malo oddahnil. Stara fi-baš v njihovi pomoči leži vsa opasnost reakcio- žična niti ec je >TniIa in z njo narjev. Zakaj lahko bi obračunali z vso to sta- tudi dnevna md& ' Einstein ima ro gardo, a katero so njihovi narodi enkrat ic j)rmv. sile ao relativne. O- obračunali. če ne bi stala za njo jaka gospodar- Jv ^ naj ti duševna moč, / njo ska in politična moč^ velikih industrijskih karte- vretj ^e tudi fizična; Izgubi ač lov. ki vid jo v "domobrancih" in "jeklenih če- naj fizi(nH moi' in kmalu pojde ladah", v Karlovih in Viljemovih oficirjih edino tttdi dulevna. Izmenjava ji? pO» sredstvo, d* se samaj otresejo plačevanja Vojnih t^na, odmori pa vmes. To setn reparacij, a znotraj (v državi) zakonodaje o de- ^„j na ^ preizkusil v svojih lavakem zavarovanju in velikih aocialno politič- iogtdeaetiii letih. Kadar bodo nih dajatev. | ljudje menjavali vporabo avojih Po starih fevdalnih cesarstvih so tako v Nem- dei0VIlih fii __ fizičnih 111 dušev-čiji kakor tudi v Avstriji prišle do oblasti širo-1 ^ 2iveli Rmerno, si bodo podalj-U ljudske množice; dcUvake organizacije ter m . Jaz sem ae po- socialistične franke « pridobile močan vphv m)i)hwMk politiko obak držav. Prav uko bi bilo lah^9 . Bn hem veael teh beseai| Uajti tudi v Madžarski če ne bi bil preprečil razvoja u ^ je y prejinjih pi. divj, komunizem m če ne bi bila rurnunska vo,- in aicer najprej 2C. ma- ska vrnila na vlado grofov ta starih Madžarov. ](y)g Pod vplivom socialističnega delavstva je tako¡J\(p.j ^ ¿^.fc sokofiolcev, med katerimi sta nsj- vei* delovala Oeiger in Oražen. oseba. O poletaju v Avstriji je napi-_beogradski sodrug Žlvko Topalevič, tajnik rJDelavskih zbornic v državi, članek, ki ga prinašamo v prevodu našega ljubljanskega poročevalca. Nemška Avstrija preživlja danes zelo težko krizo. Mirno lahko rečemo, da ee duhovno na* ha,a gredi meščanske vojne in da lahko vsak čas začne teči kri. Deloma se prijemlje ta kriza tudi Nemčije, a vendar je njen položaj neprimerno bolj čvrst. Radi tega se lahko mirno nadejamo, da bo vpliv iz sosedne nemške republike umiril hi ublažil položaj tudi v Avstriji ter da do meščanske vojne vendarle ne bo prišlo. Pač pa je treba spopadom v Avstriji posvetiti največjo pažnjo. • ' 1 ' y it * Dva velike nezadovoljneža s sedanjim položajem sta zašla v obupen boj in presta z meščanko vojno. To je najprej vsa tiet<5. kar predstavlja stari cesarstvi in staro slavo in veličino predvojne Nemčije in Avstro-Ogrske. To je veliko* število bivših generalov, polkovnikov in ostalih oficirjer. vojskovodij, ki so izgubili vojno, in i njimi kopica uradnikov, ki so po nekdanji slavi ki moči ostali zdaj na dkromnih penzijonih. To Je doberšen del številne intrigrnce v teh dveh starih državah, inteligence, ki je sanjala o pan-evropekem nemškem ca vet v a. To je nadalje plemstvo in gospodstvo. ki je danes potis-v ozadje Vsi ti ostanki starih čaeov. va Mjaitiv^i.- <• t m .. • a * Nemčija Ukor mdi Av.frij. uvedi. n.pr«n Zaklel pa «m SpoBuko -krene«, mu* m plačevanj» J >> mladini, in da nadalje s skupnimi sredstvi, z zakoni o zaščiti zasigura delavskemu razredu stalno ■ ■ napredovanje in ^alno dviganje, vzporedno Z treba datizadnji .sunek^ To »epa ,vedno bujnejšim tehničnim razvojem go^odar- ^ ^ lc i »at. konvenciji, stva. Veliki industrijski magnati so tako zamrzi- ^r ne mara delati *a delovno !i to neomajno delav^p socialistično politiko, po- ljudstvo, nm.a pri organizaciji litiko miru in soSalneŽL napredka, da so odkrito delovnega ljudstva kaj iskati. I o stopili na stran starih reakcionarjev in jim dajejo! je moje načelo. Vprav zaradi te-na razpolago ogromna denarna Sredstve, da se ga, ker ne boiu Vec kandidat, bo* oborožujejo. da izvršujejo atentate, da naeilno do moje roke bolj proste, ker m napadajo zakoniti red v svouh državah. bo mogel nilive očitati, da se pol, Obe državi, Nemčija in Avstrija, sta po mi-'gujem zaradi službe (eicer je to rovnih pogodbah razoroženi. Državna oblael selo obrabljen argument, ki ¿e obeh držav ni toliko močna, da bi obvarovala državi pučev starih reakcionarjev. Radi tega so se morali v teh državah nosilci novega reda sami vojaško organizirati in oborožiti, da bi se branili, če bi jih reakcionarni pučisti napadli. V obeh državah so se ustanovile velike obrambne katerih Člani so stotisoči delavcev, nameščencev in meščanov. Organizirani so vojaško, opremljeni z uniformami in deloma oborožatai. In prav to abojeetraneko oboroženje je dovedlo zdaj blizu meščanske vojne. Avstrijska socialistična stranka ju za mirno obojestransko jkioroiitfv in za razpust vseh vo« jaških organizacij. Ne marajo pa razpustiti svodih organizacij in predati orožja prej, nego se tudi domobranci razpustilo in' položijo orožja V največjem interesu svetovnega miru je. da se ta 1 razorožitev v Avstriji tudi ree izvrši. In kedar vedno drži pri onili, kateri sc ni kdar v življenj" ,,r >^*ouajo s pametjo " Potem mi je tožil: "Vse bi ie bilo, da bi bil le zdrav, ftdaj sem se oačel sdra viti po Kneipovi metodi. V resnici se odpočijem le na farmi.' (Pinmo XII. 1908.) . Pismo od 39. Julija 19» j« bi lo pa - NJEOOVO ZADNJE PISMO. 90. avgusta sem namrei prejel iz Chieaga telegram 1 «•Chioagp, 28. avg. lfh>!» Joie iZaverfcnik nmri losenrindvajnete-ga avgusta. Cftinkar " Onfmel aem . . . Kot strela 1 jaanega neba me je zadelo. Jo. Jože Za vertnik je bil mož kakršni so redki. Kakor mi je pital ob priliki neke šestdeaetlet-niče v naaem delavskem gibanju* je bil že 2. januarja 1920 star šestdeset let. Njegove besede so bile: "Socialističnemu pokretu aem ee pridružil o Božiču 1. JU900, ko sem prišel od mornarice za trajno domov. . Postal sem član aocijalističnega političnega društva H Bodočnost". Takrat eo morala biti imena političnih društev naznanjena vladi. Nas ee je zbralo takrat|; komaj toliko, da smo ustanovili društvo. > Na ta način se je človek prostovoljno'ipiosta-vil pod policijsko nadzorstvo; v stari in skrahirani Avstriji.'' Kot dozorel mladonič' po 7-letnih skušnjah pri avstrijski mornarici, kjer se je izučil strojništva, kle-parstva in obratovanja a kotli — je bil prvi ujegov korak med so-eijahste, v alužbo eploenoati. Njegova preizobrazba je bila znatna. Obiskoval je po dovršeni ljudaki soli v letih 1880, 81, 82 in 83 nižjo gimnazijo v Ljubljani. & latinščino se je bavil še na atara leta. L. 1907 (24. sept.) me je prosil^naj mu pošljem kako staro latinsko vadnico. Poslal sem mu jo. No — Jože mi je odgovoril: "Latinsko berilo ni tako; kakršno sein želel.- 'V njem je polovico manj in gradivo je tudi drugače izpremenjeno. Naše se je začelo s konjugacijo, in če.ee prav spominjam, pričelo se je v prvi ualogi: *'4 agricola ara t, lu&cinia cantat, nauta navigat i. t. d. V tretji šoli Mino imeli sintakso in Cezarja kot berilo, v četrti Ver-gila." V Ljubljani je od* mornarice se vrnlvsi Zavertnik' tlkoj dobil sluibo pri Južni železnici, kjer je kmalu zaslovel kot neutrudljiv a-gitator za delavsko stvar. Tj. 1805 so ga v snani Outmaunovi eri kot eoSrkjalieta oove . ■" . »■» i. « ti' f, nt* r*r-i kako koristno sa vas je, če poiljete denar s našim posredovanjem. * ' t i j» . <« DENAR POŠILJAMO RAZEN V VASO DOMOVINO TUDI V VSE OSTALE DELE SVETA—POTOM POSTE IN BRZOJAVA— V INOZEMSKI VALUTI ALI PA V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. ' H WM. ». PUTZ--. r Cicero'. i Florist Cvetlice In venci »a v»e »lučaje Pnivi Roller ken.lčhi n«prod»j * 4 W. 25th St., Çieere, ■ ■ Tel. : Cicero 69. Nt domu Cicero 214 J» 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL P. %% Sloga* w to je rep nekaj popolpoma drugega kakor pa se* jaz izvajal v celoti, in mUIta», da je tO nekote zgrešena interna- t ija. H Novakom ne bova morati *pr»ja*iiti s #ejetVow, 4« v «ihibpyguna nikva bila.pi PM* liati¿#*m koiiKte^u pač p« na konvenciji liflavako podpora^ «ve-zol 9©drug naj bo uverje*, da "iea| to kpr «*m mislil "in kur m ml ¿e zdelo potrtjto*> puvedati>. Na to konvencijo ni nem šel i preyaljkMu upanjem 'i ne! Ti večjim aéa» ^e vrnili < ISmerao^ je boljfc kukali-gliaol Metati UrtrtffZnk sa-n)o zato da ae prepr&ai, ee tf|a yeter odneee aH *i< ule in aejEnepo*! \xi\i win. Kdo» ; Je moiemu detn ua kouveutfjji alé-dil nu lakiCt MrfW d*^» nisem ' metal zamahi. ŽahteviU več kakor dane okoli čin* nu tlijo ni pri mfruo. k>»i*i ie to atorgi, ae.jMrav lahko dogodi, d*^ odide* praagii rok. In to bi bite nespametno h ** « »MM - i ♦ s-*»-***--------- f HIMMte ► < k HANS K1RCH3TEIGER: • ' ¡ Sovjetski aeroplan v Pod spovednim pečatom P .'t'. (Komun, poslovenil E. K.) oeeoeeeeoeooooooooeoooooooooooaoeaoa» . fr * *j¡ (Nadaljevanje.) ■ ¿ v «Aeroplan "Sovj.t.ka »•«Ija", ki je «Hal pred tedni .%ojo pot ia Mo»kve p.eko Siblrij-in »kosi Alatko r Z .din jone države, jo «roj eflj dosegal, fm j« poison. Roeev, da »opra- vijo tek polet. Prvo dva »ta končala neu«p»ine. Poeadka "Sovjetske aemlje" Meje kW mmim. V Ala.ki .o imeli več vremen.kik neprilik, ki «o jih pomagali. Kjerkoli M u.tavijo, jih mnoike navduieno posdravljejo. motim LJUDI MI Riti VRDJfO V NAPAČNIM! Štirideset let popularnosti pomeni veliko. Tisoče ljudi jemlje dnevpo VPRAŠANJE GLASILA J. P. Z. SLOGA Joka Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala. •41? St Clair Ave., " Odsek Kluba Št. 1 J.S.Z. CHICAGO, ILL. » » mA draana v 3: dejanjih, spisal Bran is le v Gj. Ntaiic 27. OKTOBRA 1929 POPOLDNE V DVORANI Č.S.P.S I 126 W. 18th St. OSEBE: ILIJA VUJIN, mal posestnik . . ........Petor Bemik JEKICA VUJIN, njegova hči iz prvega zakona A. Artech MARTA VUJIN. njegova druga ione .> . Frnnces Vider VASILIJ STANIČ, njen sin iz prvega zakona And. Miško RADA STANIČ, njegove žena • <• • , • • Ana I fli iker VOJAK • •«.,..«•-• ..••i«. ....,,.«.•• »■ -Rti ? * Kraj: Male podeželska vas. — Caos Nekaj mesecev pb svetovni vojni V igsi'sodeluje pevskijpbor '.'Save odsek Iduba it..l. JSZ.. in g. Jakob Muha, učitelj pevekege zbora 'Seva'*. . Igrovodja: Petri BevtMlf« VSTOPNINA 75c. PRlCETEK OB 3. URI Po igri prosta zabava in plen. Orkester pod vodstvom S te Ve Dubricka. To avtomatično plinsko peč j« zelo lnhk£ pritrditi k vašemu sedanjemu ogrejcvalniku, bodisi da rnbite zračno eli vodno toploto. Najemite si ga za malo vaoto $5 na nenc m Ze vam ugaja ga lahko kupite. (Sttošk*.ze instalacijo majhni.) Ako ee odločite, de gn kupite se vam vsote plačana kot najjemnina vReje k nekupni ceni. Akp a njim no boste zadovolj-ni, ga vzamemo nazaj in vpostavmo vaš pcei inji sistem. Pittto.aa pojasaile, ali »n pošttile spodnji kupon.. Obveznosti ze ves ni noben.: THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPAMY 122 Snn^ Mkicigae Ave., Chicago, Dept. II, . Proahn, peiljif mi I pojneoNe gUdo na>e«« ealoge pllneke. wm gorilnlka aa moj ogrojovalni »{»to«. Pojatnil« poiljlU bres PRIHODNJA PRIREDBA4KLUBA STEV. I; Ji S. Z; Koncert Pevskega Zbora "SAVA" V NE DEUO h DECEMBRA v dvorani S.N.PJ BRATJE IN MATI UBITEGA STAVKARJA V MARIONU, N. C III. IZKAZ \ W ga je mm storharjo r Marinan torif .rojimi dsput.j.. j. padal .«rta* ,.d«t od krogljo Lulher Br,.«, is ¿tirjo dragi starkarji. Na »liki »o tri jo ajagavi brati» tar »«ti. k¡ t«g«J»4a M im*. fem« JbMr ubijati poil.«. ljudi, kakor i« M .J- sto, U »a rprmámim um .ibur druga,. ..f. praeWa. Kapita-Ksem, ki predira aa ferdalai ju« i» • .»»ji» hrroUiain. ishoriUapJam Uri duh aesadaroljstoa. M ifr9 s ognje». Nace Mihevc: ZADNJIH PETSTO IMENIK ZASTOPNIKOV "PROLETARCA CALIFORNIA. - . Cm Ari«Ih: Frank Novak. San Fraaciaca: Joseph Koenig, Peter . E. Kurnick. COLORADO. C restad Butt«: Ant. Siobodnik. Pueblo: Fr. Boltessr. Sontmt: Anton» Majnik. ILLINOIS. Cktcaget Frank Zaitx, Fr. Udovich, Fr. Benehme, Chai. Pogoreloc, i - Anten Andrea, ' : Gillospiot John Krains. La Snllot Frank Marthijak in Leo • Zevnik. • • Mascoutah: John Biskar. Nokomis: Steve Milavec. Pullsnan: John Jereb. Springfiald. Jam. Ovca, John Goriek. Stau atom A. Avsec. . .. V irden: Frank Ötempihar, Fr. Iler- sich. - • - , Waukegan ta No. Chicafat Frances Znkoviek. INDIANA, ladiaaapalis: Jo«. Golob. Univmtl: Vine. Verhovnik. KANSAS. Armar Martin Gorenc, Anton Sular. Croat: John Kunstelj. Malbarry: Joseph PilHch. Wast Mineral t John MaroK. MICHIGAN. Detroit. R. Potočnik, Fr. Oblek, J. Vites, Jos. Klarich, Peter Kiaovec, Jos. Klanénik, Jos. Motnik, Frank Cesen. Traanik: Frank Žagar. # I . . MINNESOTA. Buhlt Max Mails. . Chiahohn: Frank Khin. Mutht John Kobi. Ely: John Teran. Ereleth: John Benchina. MONTANA. I Klein: A. Miklii. Rod Lodge: K. Ermožnik. NEW MEXICO. Ratan: J. Kopriva. NEW YORK. Gowaada: Jam«« Dekleva. Littla Fällst Frank Greforin, Fr. Potm. / OHIO. Bridgeport. Jos. Snoy. ' f Barbarton: John Jsnkovkfe, Lovrenc Frank. Cleveland t John Krebelj, Anton Jankov ich. Coil in wood: Frank Baiblč in Henry r Stan ich. Connoaat: Joseph Sedmak. Girard: John Kosln, John Tancek Anton Dobrovolec. Glanco«: Albinn K ra van fa. ' Konmsret Frank Kocjan«*. Lisbon: J. Helfant Maynsrdt Andy Ztatoper. Neffst J. Mauri. Newbargh: Jos. Lever. Warrant Fr. Modic. West Park. Psul Slabe. PENNSYLVANIA. -Acosta: Geo. KrlsteU Aliqutpps: Geo. Smrek ar. Roa Air: Peter Bukovec. Braddaek: Jahn Rednsk. C ra f ton: Jacob Tocnec. Canonaburg-Strabana: Marko TeksVC, John Tertelj. Darracht Andy BérÜ. Dalntont: J. Paulich. <• . • ins agil Jos. Brits. Farall. Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Tony Zaic. ' Groonahoro: Tony Zupan¿i¿.\ Hondoraonrille: Albin Kañltfnik. Harra iai«: Anton Zornik, Frank Bregar. . • Homar Cityt Andrej Obed. Jeramat J. Türnich. Johnstown ia okolica: Andrew Vi- drich, J. Kobal. ttija Búbalo. Krayat Louis Steile. Lat robo: John in Mary FradoL Lawroaca: Louis Britx. Library: Nick Triller. Lloydall. Ant. Zalar. Laterne: John Matičič. Mclatyre: Vincent Yaksetich. Maoa Run: Lukas Butya. Monaco: Stephen Ogritek. Morgan: J. Kvarttt. Park Hill-Caaaasaught Frank Pod-* boy, Adolf K ratea. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrvntin. Ronton: Anton Bogataj. RIItea: Fr. Primoeich. S*» nor: M. KraSOVOtX. St. Michael: Frnnk Bisjak. Thvaop: John Oreshek. Vandling: Jos. Cebular. Windbor: Tony Strniilar. W. Newton: Joe. Zorko. Willock. John KopJeoifc. Yukon: Jos. Robich. , UTAH. Mohrlaad: P. Zmrxliknr. W. VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Philipi in okolica: Frank Gacaar. WISCONSIN. Kenosha t Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rosic. «* S hoi don: Ignac Kolar. . Shaboygaat Jake Rnpnik, Anton Debevc. WMIardf Mike Krulc. Was« Alllst Jos. Radelj. WYOMING. Csmherlaad. Louh Tlsker. Dlamaadville: A. Z. Arko. Rock Springst Mrs. J. Joreb. Sublet t John H. Krsisnlk. Aha ioli h da prsvsoti saetopstro sa nabiranja narolnUte-r P ral starca, prodajati Am. draftlaski halada r, bro-•uro ia knjiga, saj pite upravaifom. ki ha poslalo pat robno listina la Ia-farmacij«. Na t« priebiene nastop-niko apeliramo, saj shslaj« ah «enhi «godsi priliki pridahivati aarotniho tam« list«. Pravsaprav j« doliaost vsakega slovenskega sorodnega d« Ursa ag »tirati sa njegovo glasila Prnl»t*r#( . Aha ja Ima kaksgs sastopaiha Ig- puiano, naj asm spor*xi, p« Koma imenih radsroljo popravili. tenorista ljubijamk« opere V SLOV. DOMO GIRARD, OHIO w Vstopnina: v prodprodaji 6öc, pri blsf. 76c, otroci 26c PRIČSTEK TOČNO OB 8. ZVEČER rt» ilJt ■ t ~ ...t ----," ■ . ■ \ \ ' " * • tenorist ljubljanske opsrs, poje na konosrtu FRANK BARBIC 6th St, CLEVELAND, OHIO ▼ NEDXLJO 27. OKTOBRA ▼ d. D. DOMU, PriČetck točno ob S. Vstopnina $1 tvojim starim in novim odjsmalosm sporočam, da bom prajsla več vagonov finsfa rdečega ' *j^w al l'V. 4 ** 0 Ä* r ak Newyorskega GROZDJA katorsfa bom ratprddajala t petek in soboto 26.-86. okt na iel. Progi msd * ■ ■ — ... ........ . 1 BLUE ISLAND U? FAULZKA AVI. He pVipo^am Mohor Mladich U.LABD AVE * CHICAGO, ILL. Tel. LAWNDALE 0216 * * «-^J * A n a ^ ^ ^ A. OU* AIM: BDUOATIOlf, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Jugoslav Weekly ' Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. 1 _ RUM SLAVES AND MOLASSES > Now that we are talking of disarmament, wouldn't it be well to disarm and demobilise the br'gade of men whom a flunkey press insists upon referring to as generals or colonels or majors in consequence of some military connection during the World war. or since? The only persons who should be known by military titles are active or retired officers of the regular army —- professional soldiers. * * At a convention soon alter the World war the American legion wisely voted to abandon the use of the m litary titles that its members had borne temporarily during the conflict, but unfortunately the resolution has not been lived up to, for which the newspapers are doubtless chiefly responsible. v To attach military titles to the names of men who were officers for a few months a decade ego is bad peace psychology and poor democracy. And it is still worse to extend the custom to young men who hnve more recently become members of' the officers' reserve.. We are moved to wrke on the subject because of the silly way :n'which the press recently referred to the marriage of "Major" John Coolidge. Major John FkWleetickal , k is a bore to read.of our embassador to London as "General" Dawes and it is tiresome to hear the son ef en-President Roosevelt referred to in the newspapers as "Colonel". But "Major" John Coolidge is incredible.—The Nation. Hy 'Donald J. Louie h Secretary of Labor Davis was nrmtakrn when he told the American Fed Ration of Labor convention that 'no one knows what remedy we can apply" to the unemployment problem "except by giving help to those temporarily relieved." He can spenk for h mself, but some of us know the remedy. It was been stated many times in this column and will be stated again from time to time. Mr. Davis, however, makes a good point when he suggests that, m .view of shortening hours, the schools should have classes to teach the beet use of leisure. Themdoh education movement is one of the finest reeults of the shortening of hours. The people need more play, more wholesome recreation than they have had in the past, and it is well that part of newly acquired leisure qh0"^ be spend in that way; but another large part of it ought to be spent in mental pelf-development. Those who are taking advantage of the opportunities for aduk education are doing just that. It has been said that the last convention of the American Federation of Labor has ended in a mere progressive soirit than say of its "previous sessions. ' Thsy enumerate discussions ef old sgs pensions ss one reason to believe that this fade. »Hition will become more forward locking. Organised lsbor in. the U. S hss always backed the policies of the independent feeders who split the federation republican and democrats. If thev had a labor partv un'ted with the forward element and the «indents In this countrv it wouldn't teke long to reaflse a labor partv ef the tvne England is so proud. But the lesders fesr it. They will not give sn opportunity to the rank and file to think iii the terms of the worker fbr the worker but the worker for the capitalist. You read about the excavators digging up the 1,100 bodies buried in the old potter's field in Wauvsifss In order to build a nurses' hopie. A reader tells «« that this is a good argument in favor of cremation and asks that we pass the idea along. So here it is. There would here been a commotion about those bodies if they had not been the bones of friend!»« derelicts. Try to move enough bodies in an ordinsry cemetery, from one place to another, in order to put a street through, ahd there fs immediate objection. There is no satisfactory way to dispose of the remains of the deadJ\,The only satisfactory thief, to those who loved the deceased, would be to have them keep on living. But *lnce that cannot be. snd some disposition has to be made of bodies, cremation, as oar friend says, seems to he the most sanitary way; also the way that makes the least trouble«" future years when changed conditions mske It desks, ble to use the land for the purposes of the livings-Milwaukee Leider. Z&i Cook County Ypslls srs out lor one hundred new members and an oefitnisatfon fund of $1,000. On Friday evening November 1st » Camnaign Banquet is being sponsored. Clarence Senior, the new Nstionsl Executive Secretary of the Socialist Party will spesk. Reser. vstions are $1, thru the Y P S L, 2*53 Washington Blvd., Chicago. Our Comrades are urged to partici. pate. * ' k * • • Let this be a last reminder for you to attend "Mrak" this Sundsy afternoon at C. P/ S. Hall, 1146 W. 18th St ¿voninrirs' Orchestra will enterteia. Dancktg begins immediately after the frlay. It's been told to you before that "Mrak" should prove to your liking, for it i* n tragedy following ths war. Capable people will personify the various characters. Recently at the dedication of the Edison memo r. a 1 building. Henry Ford had Mr. Edison walk across a huge comer stone with soft cement on top. Future generations can see the actual footprints of the wizard. Now the ideal held up to the young folk might rend, , Lives of great men they remind ut How through this great world they went. And departing left behind them. Footprints in tf*e soft cement. r "--The Pathfinder. Along comes a newspaper which says editorially i* Chief Justice Taf*. only gets $10,000 a year, but ** "he loves maakind, cares little for wealth, snd tsk* life as it comes." The Carnegie pension is net mentioned; nor the decisions in which, ss s rule, only Justices Holmes snd Urandsis show pay love for mankind. Somstimss on* or two of the other justices side with them in t£* minority opinions, but generally the majority Is them. Love for mankind has a rather chilly t^0 beforp.these gentleman at,the msjodty. bpf property is protect** with 31 ^ 1'jft, /Oue.of the gr#at problems of the hnmediste fn** is to obtain the appointment or election of judges, » federal and state courts, who trlO place human rir»«1 above property rightr. PRIMITIVE _ 4 The politician who talks about "American individualism ' while moss production makes the individual a cog m a machine has a mind that belongs to the lower silurian period of geologic time.—The New Lender. The American Family Almanac for 1920 published by the Jugoslavs Workmen« Publishing , Co. Is bein? )»repared now snd sheakt he reedy for distribution the ear'y • part of TVccmber. This, the 16th volume, v ill be well representative of our i^iogrMva1 mov««ent. Striae* of the best known writers have cos. tnbuted. Each year our almanac HIGHER KIND There is one kind of patriot who waves the tg. but a far higher land is the men who blueses ery time he sees a neglected child.—Dr Garnet "Brother Jensm" said the deacon, "can't y<-donate same swell contribution to de fund for f* in the cemetery?" "T donno s< I can." repfied Brother Jone* don't see ne nee in n fence around a cemetery see, dem what's in there can't get oat, aad dtai a •»I $ke'