— 210 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Petra Novak: Apostol Peter v na- šem vsakdanu in njegova pedago- ška funkcija v slovenskih povedkah s krščansko vsebino; Polonca Šek: Hagiografija v vzgojno-izobraževal- nem sistemu; Diana Košir: Koprski frančiškan p. Hijacint Repič, zbiralec in pisec hagiografije; Nina Zver: Sve- tniške pridige Jožefa Horvata. Ob priložnosti 5. mednarodne znan - stvene konference Slavistični znan - stveni premisleki z naslovno temo Hagiografija v luči sodobnih razis- kav je bila v likovnem razstavišču po - stavljena razstava na temo zgodnjih tiskov slovenskih hagiografskih bese- dil 19. stoletja (v soavtorstvu Blanke Bošnjak in Karin Požin). Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, ki je poskrbela za pripravo knjižnega gradiva in njegovo digitalizacijo, Nadškofijskim arhivom Maribor, Pedagoško fakulteto Univer- ze v Mariboru (Oddelkom za likovno umetnost) in Grafiti Studiem, d. o. o., z zasnovo ter izdelavo razstavnih plakatov (slika 1). Blanka Bošnjak Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, blanka.bosnjak@um.si Aktivnosti Slavističnega društva Maribor Namen prispevka je poročati o ak - tivnostih Slavističnega društva Mari - bor v letu 2022 in nadaljnjih načrtih za leto 2023, saj društvo z organi- zacijo številnih dogodkov nadaljuje zastavljene programske usmeritve iz prejšnjih let in ustvarja nove. Pri tem bi izpostavili aktivno sodelovanje s Študentsko sekcijo, ki je del Slavi - stičnega društva Maribor (trenutna predsednica je Eva Božič), in podpi - ranje njenega delovanja kot tudi zelo odmevno sodelovanje pri projektu Slovenščina na dlani 2: nadgradnja učnega e-okolja po povabilu vodje projekta Natalije Ulčnik. Izpostaviti je treba kontinuirano sodelovanje v okviru Oddelka za slovanske jezike za književnosti, zlasti pri vsakoletni organizaciji mednarodne znanstve- ne konference Slavistični znanstveni premisleki, kot tudi sodelovanje z alu- mni klubom Oddelka. Med društvene dejavnosti preteklega leta sodijo tudi predstavitve strokovnih in znanstve- nih monografij, pomembnih za slavi- stično in širšo humanistično stroko, organiziranje literarnih večerov z literarnimi pogovori in branji, orga- nizirana podpora bralne pismenosti in kreativnega pisanja, sodelovanje z institucijami ter ocenjevanje avtorskih filmov na regijskem tekmovanju Slo- venščina ima dolg jezik za slovenske osnovne in srednje šole (tekmovanje organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije). V tem poročilu že - limo natančneje izpostaviti organiza - cijo naslednjih pomembnih dogodkov v letu 2022: V januarju (20. in 27. 1. 2022) je bila organizirana delavnica kreativ- nega pisanja izvajalke Leonore Flis (v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti FF UM). V marcu (9. 3. 2022) je potekalo delo ocenjevalne komisije Regijske - ga tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 9. Poleg — 211 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports tega je bil (29. 3. 2022) organiziran študentski literarni večer Besede cve- tijo (v sodelovanju z Oddelkom za slo- vanske jezike in književnosti FF UM). Namenjen je bil predvsem predstavit- vi študentske revije Liter jezika ter branju literarnih del mladih ustvarjalk in ustvarjalcev. Aprila (13. 4. 2022) je bilo organi- zirano predavanje Silvije Borovnik z naslovom Tematika večkulturnosti in medkulturnosti v proznih delih izbra- nih sodobnih slovenskih pisateljic (v sodelovanju z alumni klubom Oddel- ka za slovanske jezike in književno - sti). Predavanje se je ukvarjalo s tema- tiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic, širše pa z mestom, vlogo in s podobo slovenske književnosti v medkulturnem kontekstu. Predava- teljica se je posvetila ženskemu av - torstvu v sodobnejši slovenski prozi, zlasti romanu. Obravnavala je sloven- ske pisateljice, ki so se iz slovenskega okolja izselile ter v tujini začenjale ali nadaljevale svojo pisateljsko pot, npr. Alenka Jensterle Doležal, Maruša Krese, Brina Svit in Sonja Porle. Tam so ustvarjale v maternem jeziku, v slovenščini, ali pa so polagoma pre - stopile v jezik svojega novega okolja. Drugo zanimivo skupino pa tvorijo pisateljice, ki so se iz osebnih ali po- litičnih razlogov priselile v Slovenijo, npr. Erica Johnson Debeljak, Lidija Dimkovska, Simona Lečnik in Stani - slava Chrobakova Repar. V Sloveniji pišejo tako v svojih materinščinah, to je v tujih jezikih, ali pa se odlo- čajo za jezikovni prestop v sloven - ščino. Njihova literarna dela izražajo zanimive probleme večkulturnosti in medkulturnosti, odnos med tujim in domačim ter hibridnost njihovih identitet. V maju (18. in 19. 5. 2022) je na Filozofski fakulteti Maribor potekala dvodnevna 5. mednarodna znanstvena konferenca Slavistični znanstveni pre- misleki z naslovno temo Hagiografija v luči sodobnih raziskav. Organiziral jo je Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete UM s sodelovanjem Slavističnega društva Maribor. Hagiografije kot življenje - pisi svetnikov in svetnic predstavlja- jo mož na izhodišča za izpostavitev teoretskih dilem ter študij primerov. Tako je bila konferenca posvečena predvsem vprašanjem o slovenski hagiografiji 18. in 19. stoletja, zlasti v povezavi z evropskim kontekstom. Med drugim so bili izpostavljeni lite- rarnozgodovinski, meddisciplinarni ter kulturološki koncepti in recepcija hagiografije na Slovenskem (več o konferenci je objavljeno v samostoj- nem poročilu te številke revije in na konferenčni spletni strani https://iz - zivislavistike.wixsite.com/website-1). Junija (6. 6. 2022) je bilo organi - zirano predavanje strokovnega so- delavca in sodelavke Univerzitetne knjižnice Maribor Miloša Petroviča in Mateje Borak z naslovom Kako poiščem in uporabim informacijske vire pri pripravi doktorske disertacije. Organiziral ga je Oddelek za slovan- ske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze s sodelovanjem Slavističnega društva Maribor. V letu 2022 se je pričelo tudi sode - lovanje Slavističnega društva Maribor v okviru projekta Slovenščina na dlani 2: nadgradnja učnega e-okolja (SND 2) (potekalo bo do konca leta 2023). Društvo sodeluje pri tem projektu od — 212 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports avgusta 2022 kot konzorcijski partner, projekt vodi Natalija Ulčnik. Na za - četku je potekala priprava podrobnej - šega načrta za sodelovanje, speljano je bilo naročilo plakatov po obstoječi predlogi (za osnovne in sred nje šole), v oktobru (20. 10. 2022) je bilo izpe- ljano uspešno srečanje in podrobnejša seznanitev Študentske sekcije Slavi - stičnega društva Maribor z e-okoljem Slovenščina na dlani, ki je vključe - valo tudi preizkušanje njegove rabe za učenje ter poučevanje slovenščine. Vabljeni so bili vsi, ki so želeli postati promotorji, promotorke tega e-okolja in so izrazili željo po intenzivnejšem sodelovanju v okviru projekta. Odziv je bil zelo dober, stekle so njihove na- daljnje aktivnosti, kar je prav tako do- kumentirano z objavami na Facebooku (npr. preizkušanje e-okolja, poročanje o uporabniški izkušnji in morebitnih pomanjkljivostih, obveščanje šol, navezovanje novih stikov z učitelji, učiteljicami ter pokrajinskimi društvi Zveze društev Slavistično društvo Slo - venije). Vse našteto je bilo povezano z dogodkom ob koncu leta (14. 12. 2022) s predstavitvijo splet nega okolja Slo- venščina na dlani v obliki delavnice za pedagoški kader, na kateri so se seznanili z možnostjo vključevanja e-okolja v jezikovni pouk. Novembra (16. 11. 2022) je pote- kal literarni večer Ko listje spreminja barve v organizaciji Študentske sek - cije Slavističnega društva Maribor. Namenjen je bil predstavitvi in branju literarnih del mladih literarnih ustvar- jalk ter ustvarjalcev. Ob tej priložnosti je bilo podeljeno tudi priznanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije profesorici slovenščine Mariji Lešer za nadvse uspešno pedagoško delo. Dogodek je popestrila glasbena sku- pina Srednje šole za trženje in dizajn v Mariboru. Decembra (20. 12. 2022) je bi- lo organizirano predavanje Alojzije Zupan Sosič z naslovom Transspol- nost v romanih Orlando in Ime mi je Damjan. V njem je bila izpostavljena literarna reprezentacija transspolnosti s poudar kom na refleksiji in transfor- maciji razumevanja spolne identitete. Z rekonceptualizacijo spolne identi- tete, predvsem pa z razbijanjem usta- ljenega binarnega pojmovanja spola se je ukvarjal že roman Orlando (1928) Virginie Woolf, ki je danes razumljen kot mojstrovina modernistične kvirov - ske pripovedi. Primerjava romana z romanom Suzane Tratnik Ime mi je Damjan (2001) je pokazala skupno osnovno izhodišče: vsaka identiteta je sestavljena iz več jazov (» more than two thousand«), ki jih lahko percipira- mo na različne načine. Čeprav sta ro - mana nastala v različnih kronotopih, imata veliko podobnosti na zgodbeni in pripovedni ravni. Primerjava obeh glavnih likov razkrije, da njuna ka- rakterizacija združuje več različnih fenomenov, povezanih s spolom in spolnostjo, kot so lezbičnost, bisek - sualnost, androginost, transspolnost. Za leto 2023 Slavistično društvo Maribor načrtuje aktivnosti, ki nada - ljujejo zastavljene programske usme- ritve leta 2022, kar pomeni, da k an- gažiranosti v Slavističnem društvu Maribor še naprej spodbujamo štu- dentke, študente v okviru Študentske sekcije in podpiramo njihovo delova- nje (tudi s sofinanciranjem študentske revije Liter jezika). Načrtovano je na - daljnje sodelovanje z drugimi institu- cijami (npr. z Univerzitetno knjižnico — 213 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Maribor), predstavitev strokovnih in znanstvenih monografij, organizira- nje literarnih večerov z literarnimi pogovori in branji, dogovorjeno je sodelovanje na tekmovanju Sloven- ščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 10 za osnovno- in srednješol- sko mladino v sklopu organizacije državnega tekmovanja Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. V letu 2023 poteka nadaljnje povezovanje pri projektu Slovenščina na dlani 2: nadgradnja učnega e-okolja (SND 2), še naprej v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ma- riboru poteka soorganizacija različnih aktivnosti (kot tudi v okviru alumni kluba Oddelka), mdr. so načrtovani naslednji dogodki: Jožica Čeh Steger je na 42. redni seji Oddelka za slovanske književ - nosti predstavila pobudo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, da bi v sodelovanju z Oddelkom in Slavističnim društvom Maribor ponovno organizirali znan- stveni simpozij o Ivanu Potrču. Leta 2023 bomo obeležili 110. obletnico rojstva Ivana Potrča in 30. obletnico njegove smrti, minilo pa bo tudi 30 let, odkar je ptujska študijska knjižnica dobila ime Knjižnica Ivana Potrča, zato ponovno prosi za sodelovanje. Dogovorjena je soorganizacija 6. mednarodne znanstvene konferen- ce Slavistični znanstveni premisleki z naslovom Infrastruktura za razis- kave govora v humanistiki in jezi- kovnih tehnologijah 1 8 . in 1 9 . ma j a 2023 na Filozofski fakulteti Univer- ze v Mariboru. Vodja konference je Mira Krajnc Ivič, organizacija: Od - delek za slovanske jezike in književ - nosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije Fakultete za elektro- tehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Slavistično društvo Maribor. Cilj konference je pregled stanja in opredelitev potreb po govornih podatkih in pripadajoči raziskovalni infrastrukturi v različnih disciplinah humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Konferenca bo po - tekala v okviru aktivnosti temeljne- ga raziskovalnega projekta Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenščino – MEZZA- NINE. Več o konferenci je objavljeno na konferenčni spletni strani: https:// mezzanine.um.si/konference/6-med- narodna-znanstvena-konferenca-sla- visticni-znanstveni-premisleki/. V Slavističnem društvu Maribor bo tudi v letu 2023 potekalo vzdrževanje tesnih stikov s krovnim društvom, tj. z Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije, pokrajinskimi društvi ter drugimi vsebinsko in strokovno so- rodnimi društvi. Tako so v tem letu v ospredju priprave na soorganizacijo Slovenskega slavističnega kongresa, ki bo med 28. in 30. septembrom 2023 v Mariboru (prvi dan programa bo potekal na Univerzi v Mariboru, drugi dan na Filozofski fakulteti UM). Pro- gram obeh kongresnih dni in ekskur- zije (30. 9. 2023) je v fazi priprave. Slovenski slavistični kongres 2023 bo izpeljan v soorganizaciji Slavistične - ga društva Maribor ter v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Uni - verze v Mariboru. Blanka Bošnjak, predsednica Slavističnega društva Maribor, blanka.bosnjak@um.si