§j Subscriptiea m 1 $2.50 a year m s| $1.25 fcalf year §š s Address; 1 455 W. 42*d St. s | New Vork, N.Y. n.uea .rorr | AiUBtrcvan tecimii za lzoorazuo, gospoudrbivu | Tei.. Thursday j in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. j Penn S yivani a 3319 Entered as second c!ass in a tl er March 12, 1924 at the post office at New York, N. Y., under the Act *,di||]|||||!ijj|!IE of Marcli 3. 1879. Trt nik — Volume IV. Ncw Vork, N. Y. Febfuary lOth,— 10. februarja, 1927 No. — št. 6 Jugoslovansko ministrstvo. Šesto Uzunovičevo ministrstvo. — Radič ni več minister, — Bi! je ovi¬ ra vlade. — Nova vlada radikalov in slovenskih klerikalcev. Bel grad, Jugoslavija. — Mini¬ strski predsednik, ki je zopet do¬ bil od vlade nalog, da sestavi novo ministrstvo, je sestavil vlado. To je v desetih mesecih že šesto Uzu- ničevo ministrstvo. Prvikrat, odkar je Radič pred poldrugim letom privolil v to, da se poslanci njepove stranke vdele- že sej skupščine, ni Radič vklju¬ čen v ministrstvu. Uzunovič se ni hotel niti pogajati z Radičem in njegovo stranko, ker je bil Radič v lacli samo velika ovira. Uzunovič so je rajši odločil, da srbska ra¬ dikalna, stranka vlada v koaliciji s slovensko klerikalno stranko. Ministrstva, ki so prej imeli v rokah Radičevi pristaši, so sedaj raždejelna med slovenske klerikal¬ ce in srbske radikale. Tako imajo Slovenci poljedelskega ministra Kukovca, ministra javnih MertRp|in čeg|r§ire palač?, ko je'mrak''le? Srneca in ministra za socijalno po- gel na mesto, nato se je počasi po¬ litiko dr. Gosarja. Srbi pa imajo mikal proti AsaKaeva brdom, kjer poštnega ministra Simonoviča in je 'bila krsta položena v veliko ROJENA SREDI MORJA Madžarska in Italija. Na svojem potovanju v Ameriko je Mrs. Atila N. Bellach dala življenje hčerki, katero je videti v naročju bolniške strežnice. Mati in hčerka, sta se pripeljali v New York na parniku President Wilson. Sprevod se je pričel pomikati ministra za gozde in rudnike Mile¬ tiča- V ostalem so isti ministri ka¬ kor v zadnjem kabinetu. Uzunovič je izjavil, da bo vlada odgovorila na vsa vprašanja, ki so razburjala dežec-1 zadnje cini, Tako bo prišlo na vrsto tudi najbrže vprašanje o italijansko - albanski pogodbi. Uzunovič je tudi rekel, da v vladni politiki ne bo nobene temeljne premembe. temveč bo v smislu narodnega edinstva kot do¬ slej. Pričakuje se. da bo nova vlada imela v skupščini večino 393 po¬ slancev. POGREB JAPONSKEGA CE¬ SARJA Tokio, Japonska. —- Cesar Jesi¬ hi to, ki je vodil svoj narod po p/>- ti napredka, je bil v pondeljek zve¬ čer po starodavnem običaju polo¬ žen k večnemu počitku poleg svo¬ jih prednikov. V nasprotju z modernim mestom so po ulicah gorele starodavne sve¬ tilke in razim državnih uradni¬ kov in častnikov so bili vsi ostali oblečeni v obleke, ki so bile v na¬ vadi pred več kot tisoč leti. Celo cesarjevo truplo so po sta¬ rem običaju vlekli štirje črni voli na vozu z dvema kolesoma. Prvi¬ krat ob taki priliki je igrala voja¬ ška godba moderne žalostinke.?— Poleg tega pa je bilo slišati cvi¬ ljenje trsnih piščalk, ropotanje bobnov in škripanje koles mrtva¬ škega voza. grobnico iz cementa. Vse je bilo iz¬ vršeno .s tako strogo natančnost- širila na podlagi političnega raz¬ voja'zgodovine. “En del položa-ja j.e v stalnem razvoju. Mnogi so mnenja, da bo¬ do tekom nekaj stoletij mnogi mali narodi izginili. Bodisi v politični internacionali, ali v industriji se jo, ki je mogoča samo v deželi, moramo vedno zavedati, da ni več kjer je za vsak pogrešek v navadi . mesta za male narode.” harakiri. Ceni se, da je videlo pogreb pol¬ drugi miljon ljudstva, pol miljontf drugih pa je policija držala v raz¬ dalji 50: do 100 jardov. Dan pogre- ba je pomenil praznik za celo de¬ želo, vladal je popolen mir in Ijud- NEMŠKI ZEPPELINI ZA RUSIJO Riga, Letvija. — Sovjetska vla¬ da uradno naznanja da ,je ravna¬ telj družbe dr. Eckener obljubil, stvo je bilo zatopljeno v tiho moli-j da bo posodil družbi, ki se bo se¬ tev, ko je bil pokopan Jošihito, ja- stavila v Leningradu, en zrako- ponski 123. cesar. ITALIJA BO EKSPLODIRALA v Leningradu, en' plov za polet v polarne kraje. — Družba znanstvenikov bo poletela iz Leningrada preko Murmanska v sovjet ova posestva . severno od Alaske. Izvršenih bo več znanstve- Rim, Italija. — Mussolini je svoji izjavi poročevalcu dunajske nih ' x,ktov ' Cas P rve ^ a P oleta še “Freie Presse” rekel, da se 'mora u ' določen, Italija razširiti, ker mora drugače ' ’ eksplodirati. Rekel ie: _ „ ~ wn , ,. NAJBOGATEJSI MOZ Gledati moramo na to, da izvle¬ čemo iz naš^ zemlje vso hrano in M rt sliington, D. C. Glasni energijo, ki jo je mogoče dobiti, knjigovodja in bivši prodajalni toda pri vsem našem delu in pri- ravnatelj Fordovih avtomobilov, zadevanju naša zemlja ne more Norela! A. Haivkins' je izjavil, da hraniti celega našega naroda. Mo- je Fordovo Premoženje vredno — ramo se razširiti, ali pa bomo eksč* 1 - 500 - 000 - 000 - Samo v baHkah -> e plod ir ali. Jaz ne smem verovati v gotovega denarja $400.000.000. V pacifizem, četudi uvidevam, da. b '-’ srot ' P a 5ds ° vključeni loido- predstavlja ideal človešanstva. Ob- Xl deleži P 1 '* raznih železnicah, to- stoji mednarodna realnost, ki ni varnab tako da je Ford vee- niti malo poetična. j kratili milijarder. “Ne mislim, da mora iti Italija ' ' ■ v vojno s svojimi sosedi. Povečan¬ je je vprašanje razvoja. Imeti mo- VOJASKA VZGOJA V RUSIJI Moskva, Rusija. — Da bo mo¬ goče sadove proletarske revoluci¬ ja je Ijnla potrpežljiva skozi stoiet- j e US p e g no braniti proti vedno pri¬ ja in njen imperij se je razširil po gakovanemu napadu kapitalisti?? eelem svet.u. j. udi Galija se bo raz- ,dh držav, je-sovjetska vlada vpe- ramo iveliko potrpežljivost. Angli- Lila potrpežljiva skozi stolet- Izjava grofa Bethlena. — Madžar¬ ska politika je proti Mali antanti. —• Vprašanje monarhije še ne bo rešeno pet let. — Madžari bodo na Reki imeli izhod na morje. Budimpešta, Ogrska, — Ministr¬ ski predsednik grof Bethlen je po¬ dal zelo važno izjavo o zunanji politiki Ogrske in o njenih odno- šajih S' sosednimi državami. Pred dolgim časom je rekel grof Betblen, da bodo nasledstvene dr¬ žave Avstro -Ogrske prišle pod nadvlado Nemčije ali Rusije. Te¬ daj je tudi rekel, da Ogrska noče postati vazalka Nemčije ali Rusi¬ je-. Kot pravi Betblen, je locarnska pogodba prinesla Evropi večjo varnost in gotovost, toda to se ne more trditi o vzhodni in južni Ev¬ ropi. kjer je še več nerešenih med¬ narodnih vprašanj, ki bodo enkrat morala biti rešena. Večina javnega mnenja je po njegovem mnenju za revizijo tri¬ anonske pogodbe, ki je preveč tež¬ ka za Ogrsko. Toda o tej reviziji se za sedaj še ne more govoriti. —• Ravno tako tudi ni še pet let mogo¬ če govoriti o madžarski monarhi¬ ji- Grof Betblen je mnenja, da so sporazumi in dogovori Male antan¬ te umetno narejeni in ne morejo dolgo držati, ker so si interesi teh držav nasprotni. Tako so n. pr. od- nošaji Rumunske do Rusije po¬ polnoma različni od odnošajev Češkoslovaške. Čehoslovašlca in Romunska niti od daleč nimate is- stih interesov na Jadranu, katere ima Jugoslavija, Na Balkanu pa se ustvarja tu¬ di nov položaj, kajti med Jugosla¬ vijo in Bolgarsko se snujejo nove vezi in se s tem postavlja nov blok, ki bo prisilil Grško, Rumunsko in Ogrsko, da premeni,jo svoje stali¬ šče. Glede svojega potovanja v Ita¬ lijo je rekel grof Betlilen, da ni še nič gotovega odločenega. Ako bo šel tja., bo poglavitni pogovor gle¬ de izhoda na morje. In Ogrska, bo sprejela ponudbo Italije Reko. — Bethlen pa je zanikal vesti, da ho¬ če Ogrska skleniti z Italijo dogo¬ vor, - sličen .dogovoru, katerega je sklenila Albanija z Italijo. Bethlen pa je zagotovil, da so odnosa ji Ogrske z Italijo jako do¬ bri in da postajajo vedno tesnej¬ ši. Končno pa je rekel, da je poli¬ tično stanje na Balkanu in v os rednji Evropi zelo negotovo in za¬ motano in da se mora s- tem raču¬ nati. ljala v vseh višjih šolah tudi vo¬ jaški pouk. Poleg tega pa se bode dijaki tudi vsako leto po tri me¬ sece vežbali v vojaških taboriščih, Stra. i 2 "NAŠ I)OM”, H), februarja. 1927 '7 IZ NAŠIH Canon City, Colo. — Novega bas nimam kaj poročati. Vreme imamo dokaj toplo in brez siičga, sapa pa- brije včasih kar poTO milj na uro. Premogorovi obratujejo in sicer nekateri s polno paro, drugi pa po 4 dni na teden. — Zadnje čase sem potoval po držav K Vdora d o ter sem bil pri nekaterih rojakih prav hi posebno prijazna, še manj pa ljudje. So pač kot po vseh .juž¬ nih deželah, kar se tudi vidi po statistiki linčanja. Na severovzhodu je dežela'hri¬ bovita, ne ravno gorata. Po doli¬ nah se vijejo železnice iti potoki, izven okrožja, se'preži v ja 1 jo z vsa¬ kovrstnim' delom. Nekateri imajo majhne farme, kjer redijo koze, iniajonekaj, vrta za zelenjavo in VESELICE V GREATER NEW YORKI7 12. febr .veselica dr. sv. Petra krompir in drugo; tudi trta dobro ua Morgan Ave., Ridgeivond, uspeva; zemlja je p>a po večini ilovnata in pomešanja s 'kamen¬ jem. Proti jugozahodu je precej rav¬ nine; tu so tudi večje farme, sejejo navadno bombaž, koruzo in L. I. 26. febr. veselica dr. .sv. Jož e a na. 92 Morgan Ave.. Ridgemooil, L. I. 26. februarja zabava '“Slovana"’ v Kočevskem domu na 667 Pair- tobak. Delavci so seveda črnci; ko-* vievv Ave., Ridgewood, L. 1. vendar pašo; ovinki taki, da rpalo-Miko zaslužijo, ne vem. Ko me je'_ 27. februarja zabava z igro jr kdaj vidiš sto korakov naprej. Tu- 1 neki farmer vprašal, kaj iščem, 111 dram. društva ‘•Domovina’ ulju tiho sprejet in postrežen. Zatbj] ia j so p,ili premogovi rovi "in dok-’sem mu povedal, da delo. “Istega 62'St. Mat-ks Pl., v New Torku. se lepo zahvaljujem družini Selms-'j er j e bila tukaj unija, šo premo-'d pa jaz. dam, a ko. hočeš delati,” Ji * - 0 - tar, 2131 Koutt Ave., I ueblo, ( o- g-arji precej dobro zaslužili. Ko pa je rekel, “Koliko pa plačaš? - i „ , lb., kakor tudi družini Jene na SG jj re md- v kratkem vas zopet obiščem. ! kainsAs, kjer jih je še danes najti. \ ono. a ko jih dobiš ali ne, ampak' ro‘een, se je leta 1924 poročil z Kar se tiče trgovine, upam. da Nahaja pa se tani še nekaj Polja- jaz še nisem delal po $10 na meseč Margareto Stethvav. ki je zdaj boste vsi. ki ste kaj kupili od mene m v in Italijanov, oni so menda in mislim, da za enkrat tudi še ne tudi pošteno prejeli. Priporočam navajeni bolj slabo živeti kot pa j bom.” sevam tudi za vprihodnje, da mi Slovenci in tako so ostali tam. Ito j Glavna reka Alabame je Tom- greste na. roke, ker jaz vsakemu šem jaz iskal delo, so mi takoj ; bigbee; izvira pri llale.vvill in sc rad ustrežem po njegovi želji, —j povedali, da če bom dobro delal,! steka, v morje pri Mobile, Ala. — Rojaki, podpirajte svojega roja- boni zaslužil toliko, da se'bom pfe-j Druge posebne industrije ni. vsaj va žena rekla, da ni imela me ka, -laz sem nezmožen za kako dru-| življa); ako pa ne, pa niti za lira- a/, je nisem videl. Železniško o- pioti temu, da je njen mož ži\C s go delo, ker setu se poškodoval no ne bo. Tako sem poskusil dobiti ( mrežje pa je precej dobro razpre ( s\ojo drugo ženo v isti hiši. kaj- na desni rok i. tako da bom pblinb-l ( jp] G v Blasburgu, kjer sem moral deno na. vseh krajih, menda naj- ti , je dostavila George bi me več zaradi farmerjev in ker ima_bil zapustil, ako bi mu ne dovolila. Margareto Stethvav, stara 22 let in je mati enega otro¬ ka. Policija je za to čudno zvezo izvedela in aretirala AVine.ja in obe njegovi ženi. Na tozadevno vprašanje jo pr- Ijen za vse življenje. Pobiram na-lj(j v •preniogorbv vprašat za delo. rocila za moške .kakor tildi za : Superintendent' in bos sta bila že ženske obleke. Srajce ,cevi jo, šped-; , IO f r b f 0 j ( . ob šesti liri. ko Sem 'nje perilo in nogavice za mlado in j vprašal za delo.'Ubadva pa sta tn- štaro. Vse blago je prve vrsto. Ga-rj; hotela vedeti, od 'kod pčidem. Vini tira no je in skrojeno po želji R e fc e j šem, da šeni delal na želez- kupca, tako da lahko vsakemu P°- jnici. ker ako ! bi jima povedal, da Steno ustrežem po njegovi želji, j sem j z unjjskega okraja, hi bil mo- -—• Tem potom apelirani na zašVnp •j hiteti, da bi me ne bili pretep- nilp in tudi na druge naročnike p pompanijski pretepači, katere 'Našega. Doma. da bolj pogosto l'o i n)i ,j 0 vedno nastavljene kot roča jo kake novice,- ker vsakega! večne varuhe; sužnosti. Premog je boli zanima list. 'ee ■ cita pogosto. pp visok dva čevlja. Da je pa šel novice iz raznih držav Amerike, voziček v prostor, so morali Stre- lijor so naseljeni Slovenci. S -tem j"šjSodaj' nekako en če- bo dobil “Naš Dom več naročili- V( 4 j 5 n pol. Strelivo so imeli samo kov in boljši ugled med sloveli-1 p) procentov da ga več požgo in skim narodom v Ameriki, kakor ( p, ,j ma Rompanija več dobička. —- tudi v stari domovini, ker list — p„ prazne vozičke so morali ho- ‘Naš Dom” je v resnici dober, po-, pp-j V(l - tisoč čevljev daleč in mesto Mobilo svoje pristanišče. Drevja in gozdov tukaj ni več; ker so že izginili pod sekiro. — -n— --— “Naš Dom” slovenski dom \ mora v vsak Ameriki! učljiv in nepristranski. i ravno tako sd morali riniti polne Toliko za danes. Prihodnjič kajlna ravno isti prostor. Ako bi pre¬ več. — Pozdrav vsem čitateljem j )U egar čakal, da bi 11111 voznik in čitateljicam “Našega Doma!” ! pripeljal voziček v prostor, kot je John Zupančiči) J navada, v linijskih rovih, bi (»prej " j od gladu umrl kot bi -istega: doča¬ kal. Vprašal sem. koliko, plača od tone, in odgovor je : -bil r 60 e. Po¬ vsod drugod bi za tako deol prejel delavec najmanj $1.50. . Potem pa¬ še, ako bi bila tehtnica pravična ! Tehtnic ar zapiše pač, kolikor še mu vidi, gotovo pa manj kot je! Delo sem dobil,-ampak delati ni¬ sem začel nikdar in sem tudi ob- ljiibil, da Alabama me ne bo več videla. Ko sem prišel iz rova, sem prvič videl, kako so delavci, ki de¬ lajo po prostorih, nakladali podpo¬ re. Povsod drugod povedo delavci bosu, in ta potem preskrbi, da do¬ bi vsak, kar mu je potreba. Videl sem še več preme-gorovov. pa bili so skoraj drug drugemu podob¬ ni. Kdor je že kje drugod rlelal, ne bo ostal tukaj niti; en dap. — Blizu Birminghama sem videl tudi rove, okrog katerih je do deset čevljev visok, zid; zavarovani so pa z zidom zaradi napada, od stra¬ ni linijskih delavcev, ker v tej de¬ želi se je prelilo nekaj krvi,: pred- DENARNE POSlLJATVE v Jugoslavijo In Italijo Naše cene ‘za pošiljanje dina riev in lir so bile včeraj, skupin poštnino, sledeče; Pavvhatan, W. Va. — Priloženo vajn pošiljam celoletno naročnino za “Naš Dom”, ker mi je naročnina že davno potekla. Lepo se vam za¬ hvaljujem, ker mi lista, niste vsta¬ vili. Prihodnjič bom bolj pazil, da naročnino pravočasno pošljem, ker “Naš Doni” mi zeol ugaja in ga priporočam vsaki družini. WeStviTginski ]iremogar. ALABAMA 'Piše I. H.) Glavno mesto Alabame je Mont.- gomei-y. ki šteje okrog 4.P.000: pre¬ bivalcev; drugo večje mesto je Mo¬ bile, ki šteje okrog 60.000 prebi¬ valcev, največje mesto pa je Bir¬ mingham; ki prekaša po prebi¬ valstvu vsa prejšnja mesta, šteje namreč 1140.000 prebivalcev. Vsa ta mesta So po plemenu po večini črna. Kar se mest samih tiče, mo¬ ram priznati, da so lepa, pa naj bo mešto, kjer so naseljeni beli ljudje ali. pa črnci. Dežela, sama na sebi no je padla unija. Ljudje, ki živijo ali nad 2000 lir, poseben popust Ker se cena denarju čestokra' menja, dostikrat docela nepriča kovano, je absolutno hemdjgočf določiti cene vnaprej. Zato se pc šiljatve nakažejo po cenah oregi dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske drfžave in sicer' po posti kakor tudi brzojavno Vse pošiijatve naslovite na- SLOVENSKO RANICO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd St. — New Yorb (med 9. in 10. Ave.) da'bi živel v naši hiši.” Stari Egipčani so še obožavali jeguljo, ko so jo Grki in Rimljani že'smatrali za zelo okusno hrano, kot dandanes naši Dalmatinci. * Pred onim stoletjem ni bilo na Novi Zelandiji niti enega konja ; danes pa so tam konjske dirke glavni šport. Mačica (pri starost pet let. čebelah) doseže Moljeva samica "zleze poleti' 150 jajčic.' Potomci samo 'one sa~miee požre v enem letu 200 funtov vol¬ ite. NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO DIREKTNA SMER POTOVANJ/* Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. ODPLUJE PROTI TRSTU IN. duBrovnki MARTHA WASHINGTON 1. marca -— 12. aprila. Poseben velikonočni izlet PRESIDENTE WILSON 22. marca. Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST' N. Y. I Dr. M. J. Pleše zobozdravnik ’ =-■■■ ■ . ordinira 455 West 42nd Street ’ New York City ob ponrleljkih in petkih Tel. Longacre 2664 g 2399, Silver Street . Bidgewood Brooklyn, N. Y. 4 el. Evergreen 1445 (Ob nedeljah ordinira po dogovoru) “NAŠ DOM”, 10. februarja, 1027 Strsn 3 ZELIKA STAVKA NA DUNAJU litevo odbora za plačilno lestvi Dunaj, Avstrija. — V znak pro¬ testa in žalosti nad zavratnim u- moroni dveh delavcev v nedeljo, 30. januarja, je v četrtek dne 3. februarja en miljon delavcev pu¬ stilo delo, tako da je v četrtek vladal popolni mir v vseh tovar¬ nah, bankah in poštnih uradih. Vse brzojavne in telefonske črte so prenehale delovati in vsi vlaki so se ob enajstih dopoldne vstavi¬ li na mestu, kjer so se ob tem času nahajali. Medtem pa se je po železniških postajah na Dunaju zbralo 16.000 republikanskih delavcev, ki so se odpeljali v Schattendorf, da spre¬ mijo svoja dva umorjena tovariša k zadnjemu počitku. Več sto brez¬ poselnih je šlo peš z Dunaja v Schattendorf, katera razdalja zna¬ ša 15 milj. Pogreb, ki se je vršil ob eni popoldne, je opazovala ogr¬ ska posadka, ki je bila za ta slu¬ čaj desetkrat povečana. Groba fa- Sistovskih žrtev sta oddaljena od meje samo nekaj čevljev. Vzelo je več 'ur, predno so republikanske garde odkorakale mimo grobov. Istega dne je prišlo do ostrega spopada med nacijonalnimi vseu- ' Čilišeniki in socijalisti pred poslan¬ sko zbornico in mestno hišo. Te¬ kom boja je bilo več oseb ranjenih in tudi aretiranih. Socijalisti trdi¬ jo, da so dijaki umorili enega de¬ lavca. ICO, da mu prepusti proste roke prrpo- gajanjih za novo pogodbo z lastni¬ ki rovov v Miami, Pia. Konferenca med zastopniki pre- mogarjev in lastniki premogovni¬ kov se prične 14. februarja. Od¬ bor ima sedaj pravico sestaviti plačilno lestvico za vse premogov¬ nike v Združenih državah in se glede nje pogajati z lastniki ro¬ vov. Sedanja plačilna lestvica je $7.50 na dan. 25.0000 PREMO G ARJE V BREZ DELA Seranton, Pa. — Ker so premo¬ ga ;\s k e družbe Hudson Coal Co., Luzerne in Laekavaniia Co., za¬ prle svoje rove, je izgubilo delo o- koli 25.000 prem o garje v. Ker je trg premoga poln, so bile druž¬ be prisiljene vstaviti obrat v svojih rovih. Rovi so bili zaprti za. nedo¬ ločen čas. -_6-— ITALIJA GRE V REVOLUCIJO SLOVENSKE COLUMBIA menijo, da se Mussolinijeva moč trese. Versko gibanje ni upor, ali raste. Koliko časa bo še, da bo na¬ rod vzel ceol zadevo v roke in raz¬ trgal fašistovske vezi terorizma, nikdo ne ve, toda izbruh bo prišel od znotraj. Zato pa se organizira¬ mo tudi v drugih katoliških drža¬ vah. V bližnji bodočnosti se bo vr- NAJN0 VEJŠE: šil prvi italijanski kongres v l an -1 _ zu » 25057—S o venec sem, kvartet ‘Jadran’ ' , , . ... , Perice, kvartet “Jadran”. I oslanec pravi, da i ahjan.ma 25056—0 mraku, poje kvartet ‘Jadran’ industrija ne napreduje, kar je že ; Dolenjska, poje kvartet ” . razvidno iz tega, da so se posestva 25050— -Vigred .se povrne, moški kvartet zadolžila za 50 odstot. Tudi zad-i^-^ nje notranje posojilo, četudi so} vladni organi šiloma od hiše do hi-j še zahtevali denar za posojilo, je j ^ pokazalo, da v deželi ni pro,speri- j tete, kakoršno razglaša fašistovsko | 25052 Na veselje svatje, harmonika. Na adriatskeni bregu, harmonika. 0,j Doberdob, moški kvartet. Bodimo veseli, polka, dom. godba. Na Jadranski obali, . dom. godba. Jaz bi rad rodečih rož, kvartet Hribčki [»nižajte se, kvartet. b) POSEBNO ZA PBEDPUST: 25044— Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, ” ” 25043— Polka štaparjev, ” Ti si moja, valček, ” NADALJEVANJE STAVKE Passaic, N. J. -— Na tajnem glasovanju so delavci tvrdke — Forstman & Huffmann z 242 proti 84 glasovom odklonili resolucijo, katero jim je predložil stavkarski odbor na seji v sredo 2. februarja. Stavkarski odbor je na svoji seji priporočal sprejem resolucije, češ, da pod sedanjimi razmerami ni mogoče misliti na to, da bi bilo mogoče mogočno tvrdko prisiliti, da ugodi delavskim zahtevam. Na tajni seji so govorniki ostro napadali ameriško delavsko fede¬ racijo, ker ni podpirala stavke, ko bi v početku stavke ž njeno po¬ močjo prav lahko zmagali delavci. Ker je bilo glasovanje v raz¬ merju 3 proti 1, se bo stavka ne- i z pr emen j eno nadaljevala. MALO DELA V LADJEDELNICI 'IVashington, D; C. — Trije de¬ mokratski kongresniki iz države New York so protestirali proti o- mejitvi dela v brooklvnski ladje¬ delnici. Opozorili so vojnega taj¬ nika Wilburja, da je bilo zaradi omejitve dela odpuščenih že tisoč delavcev, ki'so bili že več let zapo¬ sleni v ladjedelnici.''Vojni tajnik je kongresnikom zagotovil, da bcr brookluvska ladjedelnica dobila svoj delež že pri gradnji ladij- Ob¬ ljubil jim je tudi, da bo križarka Rochester, ko se vrne iz centralno- amcriškega vodovja, izročena v popravo brooklynski ladjedelnici. S KONVENCIJE UMW of A. Indianapolis, Ind. — Konvenci¬ ja United Mine Workers of Ameri¬ ca je skoro soglasno sprejela za Berlin, Nemčija. — Politika in vera v Italija vodita medsebojno tiho vojno, ki lahko vsak čas iz¬ bruhne v najsilovitejšo in najbolj krvavo revolucijo zadnjih stoletij. Tako je izjavil italijanski poslanec iz okraja Cremona. Gnido Miglioli. Rekel je ,Vla med fašisti in katoli¬ čani sovraštvo stalno narašča. Migioli je pred enim. mesecem pobegnil iz Italije v Nemčijo. V svojem pogovoru s časnikarji je rekel, da navzlic strogi straži črno¬ srajčnikov na tisoče nasprotnikov fašizma zapušča Italijo. Vsled tiranske vlade je ljudst¬ vo od Alp pa do.skrajnega južnega konca dežele organizirano v veli¬ kansko zvezo, ki kaže svojo opo¬ zicijo s pasivno resistenco. V mno¬ gih provincijah, zlasti na jugu, pa duhovniki in škofje javno vodijo .agitacijo proti Mussoliniju. ^ Malo pred Migliolijevim odho¬ dom iz Italije mu je papež rekel: “Nič nam ne preostane drugega kot molitev.” Veliko nasprotstvo kardinala Gasparija proti fašizmu ije javna tajnost po celi Italiji. Na zahtevo, da Migioli navede kak slučaj, ki bi kazal, da je itali¬ janski narod zares združen proti Mussoliniju, je rekel: “Kadar Mussolinijevi vojaki pe¬ ljejo naše brate, ki so bili izgnani ha Mussolinijevo povelje, jih spremlja množica več tisoč ljudi iz mesta na deželo ter končno sre¬ di polja pokleknejo-pred križem In molijo. Jaz sem videl 5000 ljudi ki so klečali in molili štiri ure, ne da bi iz njihovih ust bilo slišati le eno pritožbo. Italijan pa mora bi¬ ti globoko užajlen ,d ase lahko - vz¬ drži joka.” Na vprašanje, da so se dav- naliaja v krizi, je odgovoril Migi¬ oli : “Ne. Navzlic temu, d aso se dav¬ ki potrojili in da. se je zadnja 4 leta cena živil podvojila, delavske plače na. so ostale iste, je vlada trd¬ na. Nemiri tukaj ali tam ne po-, časopisje. “'Italija ima pred seboj črno bo¬ dočnost,” je rekel Migioli. “Kaka jo še veliko hujšega kot pa je se¬ danji sistem terorizma. Tipam, da bo prišlo do miru brez prelivanja krvi in da bo delavec zopet pel pri 25041— Veseli rudarji, svoiem delu. mesto da bi žaloval Sladki spomini, nad svojo usodo. Ako pa pride do . Peč!arska polka> krvoprelkja, sem prepričan, da bo : 25027—Sobotni večer, — narod žrtvoval vse, da uniči svoje ; harmonika in ksilofon. zatiralce ” Nedeljska potim, harmonika in ksilofon. —-! 25020— Štajerska, Fr. Lovšin, — GARIBALDI NE SME NA KUBO S(ari kranjski - harmonika, Havana, Kuba. — Polkovniku 25019—-Gorica, igra slovenski tercet. Ricciotti Garibaldiju, ki je bil 1 , Štiglic, igra slovenski tercet vsled svoje vdelezbe v katalonski ^ domača godba, vstaji izgnan iz .Francije, ne bo ; Čevljarska polka, — dovoljeno izkrcati se v Havani. — domača godba. „ . , ., -v, • ; 25013— Ob planinskem jezeru, — Iver mu je bilo ameriško viziranje domača g0(U)a . njegovega potnega lista zavrnje- Mlatiška polka, domača godba, no, je hotel Garibaldi odpotovati- 25002— Juhu valček, Fr. Lovšin, — na Kubo ‘ harmonika. _ ‘ . , . TT .. Domžalska polka, F. Lovšin, —i Naselniski komisar Hugo Ro-; harmonika. berts pravi, da je v veljavi prod 25050— Orlovska koračnica, — sodnikov odlok, ki prepoveduje j Orjuna koračnica, prihod tujca, ki je bil kdaj nzgnnn ; 2ge48 _ Na k! . anjskih gorah , _ igra orkester. Gospodarstvo, igra orkester. iz kake države. Ako pride Gari¬ baldi v Havano, bo moral odpoto¬ vati v kako drugo državo, ali pa bo interniran in slednjič deporti¬ ran. NAZNANILO 6137—Sijaj, sijaj solnce, — Ponočni pozdrav, moški kvartet 7993—Milka, oj srček moj, — moški kvartet. Deklica mila, mešani kvartet, Cenjenim čitateljem naznaitj.v mo, da naš zastopnik MR. FRANK LUKANČIČU potuje po državi Pennsj ; • :i: A da je pooblaščen pobira C naročni¬ no za “Naš Dom”. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Uprava “NAŠEGA DOMA ” 3 plošče skupno s poštnino stanejo, $.2.50. 5 plošč skupno s poštnino stanejo, $4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejo $ 7.50 . Za Canado stane vsaka plošča 85c skupno s poštnino. KAKO SE JE REŠILA REVMATIZMA ! i Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 100 igel zraven zastonj. Ker iz svoje strašne . izkušaj bolečine, katere .povzroča- re v tn Mrs. J. B Hurst, ki stanuje Davis Ave., E llO, Bloomingro tako hvaležna, da je ozdravil*; me hvaležnosti hoče povede!;: gim, ki trpe vsled revmatizma, ga morejo doma prav lahko r- Mrs. Hurst ne prodaja r.ivt naznanilo samo izrežite, pošl ji 'v svojim imenom in naslovom vam bo drage vpije poslala .var la brezplačno. Pišite ji tako. pozabite. V zalogi imamo še mnogo drugih :o: i . plošč. PIŠITE PO CENIK NA: - JUGOSLAV AMERICAN C0RP. 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. predno Vdv,t. JOSEPH cesark; _ IWMII«lllllllllllllllllllllllUIUMIIIIIIIIIMl|IWWij!i>;sag R IT j\ L E S T A T E Kdor si želi postaviti hišo, ka kršno hoče imeti, naj s« obišk? na mene in mu preskrbim ridavo. Taka hiša ga fea veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hiše 42 Ha Ueek Ave. lildgevvpod, LV | t Telephpfl; Evergreen 65tag. I t Stran 4 ‘‘NAŠ DOM”, 10. februarja, 1927* NAS DOM (OUR HOME) Slovenian Ydeekly issued every Thursday Owned ant! publžshed b/:NAš DOM PUBLISHING CO . Dr. J. M. Plese, Preš.. Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42nd St., New York.. N. Y Siovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto $2.50. za poi leta $1.25. Za Evropo za celo leto $\00 Dopise, članke, naročnino in sploh v. e, kar im a stik z uredništvom ali upravniitvom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42ud St.. New York, N. Y. Mellonovo na 150 miljonov in do zadnjega časa je bilo Fordovo pre¬ moženje cenjeno na 500 miljonov. Druga velika premoženja poleg Vandcrbiltov, Ilarmmov, ,A»- storjev, McCormicov, Dn Pontov in Gonldof so še George F, Baker, George Eastman, J. Pierpont Morgan, Elbert II. Garv, Charles IG Selnvab in drugi. V imeniku svetovnih miljonarjev pa ostane na prvem mestu Ih' - ry Ford, kralj avtomobilov. Velikansko je Fordovo premoženje in že več miljonov je izda- v človekoljubne namene. Mnogo tisoč delavcev ima pri njem sv zaslužek, toda pred no je bilo vse to premoženje nakopičeno, je sta mnogo potu tisoč in lisoč delavcev in marsikateri je moral tudi dan svoje življenje . Vsakemu miljonarju. tako tudi Fordu, so ubogi ■ delavci pri)' • mogli do velikega premoženja, sami pa žive skromno in umirajo v uboštvu. . . Vladna, preiskava glede dohodninskega davka je dognala, da je llenrv Ford najbogatejši človek na svetu. Njegovo premoženje se ceni na 2000 miljonov dolarjev, četudi v tem niso vključene njegove delnice pri raznih železnicah in mnogih drugih podjetjih. Pred kratkim je smehljaje Odklonil 2000 miljonov dolarjev za svo¬ je tovarne. V vsej zgodovini nima Ford nobenega tekmeca, ki bi bil kdaj bogatejši od njega. . Zadnji liidjski kralj Ičrez, ki je nakopičil velikanske množine zlata, se ž njim ne more niti primerjat. Tudi velikanska bogastva rimskih cesarjev se morejo primerjati samo z nekaterim amerškimi miljonar.fi, katerih premoženje je mno¬ go-manjše, kot pa Fordovo. Zgodovinarji so mnenja, da so si nekateri Rimljani nabrali naj¬ večja bogastva v prvih letih rimskega cesarstva. Za najbogatejša Rimljana veljata augur Lentulus in Narcissus, katerih premoženje cenijo zgodovinarji na 24 miljonov dolarjev. V modernih časih je veljal za najbogatejšega moža na Daljnem Iztoku Gaekvar iz Barode, ki je umrl leta 1922. Njegovo premoženje so cenili na 100 miljonov dolarjev. Poleg tega. je imel veliko zbirko dragih kamnov in samo trije njegovi dijamanti so predstavljali ve¬ likansko vrednost $1,250.000. Njemu ob stran se moreta postaviti dva orijentalča baron II. Mitsui in baron II. Iwasaki. ki sta lastnika parobrodnih družb in vsa¬ ki od njih je vreden sto miljonov dolarjev. V isto vrsto spada tvestminšterski vojvoda, ki je najbogatejši Anglež. Njegovo premoženje obstoji največ v velikanskih posetsvih na raznih krajih Anglije. Samo v okraju Flintshire ima posestvo, ki meri 30.000 akrov in v Londonu lastuje 600 akrov. Ako pa je nje¬ govo premoženje še vredne/ sto miljonov, je dvomljivo, ker je ravno zadnje čase -prodal več dragocenih slik. V Nemčiji je vejlal za najbogatejšega moža August Thvssen, ki je nedavno umrl. Njegova zapuščina je znašala 250 miljonov dolar¬ jev. Thyssen je pričel svoja podjetja leta 1871 z glavnico $18.000. Splošno so smatrali za najbogatejšega moža v Evropi Hugona Stinnesa, ki je umrl leta 1924. Imel je mnogo restavracij in hotelov, rudnike, parobrodne družbe, gledališča, 60 časopisov, tovarne za že¬ lezo in jeklo, železnice itd. Vsa ta podjetja je sam vodil in nikomur ni poveril kakega važnejšega mesta v upravi. Proti koncu njego¬ vega živjlenja so se/njegova podjetja začela rušiti, tako da si je mo¬ ral izposoditi velikanske svote. Ob njegovi smrti so bila podjetja v tako slabem finančnem stanju, da je bila njegova družina primorana večji del podjetij prodati. Drugi večkratni miljonarji v Evropi so belgij. bankir Loeweu- stein, sir Bazil Zaharoff, ki je napravil največ denarja z izdelovanjem municije tekom svetovne vojne in bivši francoski finančni minister Louis Loucheur, ki ima največje železne tovarne na svetu in mogočne naprave v Vogezih, v Alzaciji in v Lotaringiji. Velika premoženja imajo tudi Rotschildi in Kruppi, toda nika¬ kor ne spadajo v vrsto večkratnih miljonarjev. V Južni Ameriki vejal za največjega bogataša Simon Y. Patino, lastnik svinčenih rudnikov. Njegovo premoženje je vredno nad 100 miljonov dolarjev. Samo v Združenih državah je mogoče najti posameznike, ki bi se mogli postaviti ob stran Henryja F or da. Urad za dohodninski davek jc dognal, da je v Združenih državah li.OOO iml roparjev, in med nji¬ mi 27, ki so večkratni miljonarji. V New Yorku je samo John D. Rockefeller, ml., ki ima na leto nad pet miljonov dohodkov, v Detroitu pa Ford in njegov sin Edsel. ,Tem najbližji pa je državni zakladnicam Andrew W. Mellon. Premoženje Rockefellerevega sina se eeni na 450 miljonov, — DOBROSRČEN BANDIT mestu San Paulo v Braziliji so letošnje leto po dolgem in trdo¬ vratnem boju končno prijeli zlo¬ glasnega tolovaja Meneehettija. V krvavem boju je padel kot žr¬ tev svojega poklica policijski šef Doria, kajti kralj tatov, italijan¬ ski bandit, strah vse okolice, se je junaško branil. Marsikatero člove¬ ško živjenje ima na vesti, a ven¬ dar je njegovo mehko srce krivo, da je prišel v roke pravici. Nekega dne je sklenil, da umori poilci;iške¬ ga. prefekta iz San Paula med vož¬ njo v železniškem vlaku. V trenof- ku, ko je dvignil samokres, da bi gk nameril na prefekta, je videl, kako ga je njegov mali vnuk ob¬ jemal in poljuboval. To ga je tako pretreslo, da ni mogel izprožiti orožja ter mu je od razburjenosti padel samokres i/ rok. Navadnim 1 potom ga ne bi bili ujeli, to so do¬ bro vedeli, zato so mu bili nasta-' j vili past. V ta namen so aretirali ! njegove otroke. V obupu je ban¬ dit lazil okoli in pri tem se jim je posrečilo, da so ga prijeli. Nastal ! je boj, tako da je bil cel mestni del izpremenjen v bojišče. V ječi si je hotel bandit pregrizniti žile, pa so mu pravočasno zabranili. IZNAJDLJIVE MRAVLJE Znano je, da so mravlje najbolj prebrisane žuželke. Mnogo raziš- | kovalcev je opazovalo življenje .mravelj in vsi so našli, da vlada tam želo strog, da, naravnost vzo-j ren red. Po naključju je pred krat- ( kini neki francoski profesor do- ( prinesel nov dokaz za zgornjo tr¬ ditev. Ta učenjak je namreč posta¬ vil na prosto skledico žita za ptice. Kmalu pa je opazil, da se je cela veriga mravelj spravila nad žito ter ga odnašala. “Tatovom” je ho¬ tel račune prekrižati ter je posta¬ vil skledico na visok kol, katerega je namazal s ptičjim klejem. Toda mravlje so si takoj vedele pomaga¬ ti. Prinesle so prst ter jo toliko časa potresale po kleju, dokler ni¬ so dosegle skodelice in žito zopet odnašale ter tudi vsega odnesle. 1 ! 6 Z t " ■ -s MAŠČEVANJE V PUSTINJI mesarjene mladiče. Takoj sta v 'odpravila za sledom medvedke ter jo po dolgem iskanju tudi našlo.. Ivo ju je medvedka opazila, je v strahu splezala na drevo, da bi >- tako umaknila morebitni osveži Levinja je ostala pod drevesou kot straža, lev pa je šel iskat čl- veka, da bi mu pomagal, (bistra: hriba je naletel na nekega gozdu - ga delavca. Mož se ga je sever. ■ prestrašil, a na veliko čudo lev r ’ kazal nikake sovražnosti napra. . njemu, pač pa mu je dajal nekak-, znamenja, tako da ga je drv; r končno razumel, vzel sekiro in š; ž njim. Ko sta prišla do dreves je videl levinjo, kako je venomer gledala na drevo in ko je še opa¬ zil, da je na drevesu medvedka, j- spoznal, da je ta morala stori* kaj napačnega. Videl je, kaj l«.-v hoče in posekal je drevo. Lev r levinja pa sta nato medvedko raz¬ trgala na kose. ALMANAH JADRANSKE STRAŽE Glavni odbor Jadranske Stra¬ že v Beogradu je izdal letni “Al¬ manah Jadranske Straže” za let 1927. Obseg Almanaha je nad ti¬ soč strani. Knjiga jc obdelana v 10. delih, ki opisujejo glavne toč¬ ke iz kulturnega, umetniškega i" športnega obmorskega živjlenja ? Jugoslaviji. Vsebuje tudi slike od¬ ličnih oseh iz Primorja. Pri uredi" - vi so sodelovali akademiki, un - verzni profesorji in drugi prizna¬ ni inteligenti. Almanah se naroča pri “Jadra: - skii Straži,” Dečanska ulica, br. 14. II. ena knjigi za Ameriko je $3.00. Zastopniki dobe 20 procen¬ tov popusta. ZENSKI SERIF Neki angleški list prinaša vest o maščevanju leva nad medvedko, katera se sicer glasi precej “lov¬ sko”. Medvedka se je potikala po gori Pangus v Traciji ter nalete¬ la na brlog, v katerem so se naha¬ jali mladiči levinje. Ker so bili še preslabotni, da bi se bili postavili v bran, jih je medvedka vse po- člavila. Ko sta se lev in levinja vr¬ nila v brlog, sta našla le še raz-; Mrs. Frank Chase, katero vidi¬ mo na gorenji sliki, je šerif v ok¬ raju KI6ura v državi Kansas. Te je prva žena v tej službi. Preje j njen mož imel to službo. Mrs, Chase je mati štirih otrok. ta M “NAŠ DOM”, 30. februarja, 1927 Stran 5 /andIvina lIlIffT^lflVPnflU (pomeni njegovo podjetje za nasjgrofu Katbodu. Tu se je dal krsti- pisane knjige, katere je lahko raz* tgUUUviiU UUgUdlUvallUT« j veš kakor poskus. Prvikrat v zgo-Ui. Kmalu pa se je z Batbodom ummel brez tolmačev. Dal jima je | dovini vidimo ,kako moč je poka-1 sprl ter pribežal k Bolgarom, ki so na Pbt večje število učencev, ki (Nadaljevanje.) j zala zveza .jugoslovanskih plemen , 1 si bili medtem osvojili Srem in naj bi jih poučevala v-slovanski Tako je med ponovnimi boji od! zve za, v kateri so bili združeni vsi! današnjo Slavonsko ravnino.A ka- pisavi in krščanski veri. Ko se je leta 796 dalje prišla vsa za pa d na Ogrska dcLUonave in severoza pad- :ro južnoslovansko ozemlje do Ce¬ line v Primorju in.vse Posavje do K Muham v' Srbiji pod frankovsko 'oblast. Kakor v Karantaniji, tako - : tudi v Primorski Hrvatski ter V Posavju Sloveni obdržali svojo samostojno upravo in domače kne¬ ze, Iti pa so se morali s svojimi o- trije deli današnjega Jugoslovan- j teriii pomočjo se je Batimir, sin Metod, ki je bil medtem v Kirnu sitega naroda. Prvikrat vidimo jas- Ljudevita Posavskega, polastil pa- posvečen v škofa, vračal, je na no oživotvorjeno idejo zveze Slo¬ vencev, Hrvatov in Srbov; od iz- nonske Hrvatske. Tudi Pribina je Kocejlevo željo ostal v Panoniji in moral bežati, ali slednjič se je po- je med panonskimi Slovenci vpe- vira Save pa donjenega izteka v miril z Eatbodom in dosegel je Ijal slovansko bogoslužje. \ sled Donavo, od Soče do Timoka, še kmalu tako vejlavo, da je dobil tega so nemški duhovniki, le za danes mejne reke med Srbi in Bol-j leta 840 od kralja Ludovika Nem- naj večjo, silo zmožni domačega je- gari, vse' to ozemlje je bilo prvi- 1 škega v fevd del dolenje Panoni- zika, izgubili vso veljavo ter so krat združeno v -eno politično or- j je ob reki Zali, ki priteka v Blgt- zapustili deželo. V letu 870 pa je ganizacijo, ki se je v primeri z o- • no jezero. Tu si je zgradil utrjeno papež Metoda posvetil v nadško¬ fa ...toženci udeležiti frankovskih; pokazala" zelo krepko. V j mesto Blatognad, v redko obljude- f» za Panonijo in Moravsko, s ži¬ vo jaka, kadar jih je kralj v to po¬ zval. Frankovska poiltična nad¬ vlada je imela za posledico, da so se vse te zemlje začele prekrščeva- Dobo bojev A varov in Sl oven ov zoper Franke so izrabili Bolgari v svojo korist ter začeli širiti svo¬ jo oblast na zapad in severoza pad. .V začetku 9. stoletja so si osvojili v aško nižino in južno in vzhodno Ogrsko do Donave na zapadli, ha-j* živjeuskem delu Ljudevitovem vi-j no deželo pa .je privabil novih ko- mer se je Kocelj seveda silno za- climo torej prvo predhodnico dana-, lonistov. Poslednjič mu je podaril meril bavarskim škofom. Kljub te¬ žnje države Slovencev, Hrvatov iipLudovik še novega ozemlja, tako mu pa je ostal zvest vazal fran- Srbov. j da se je slednjič njegova oblast kovsko nemških kraljev; ko so se razprostirala, na jugu do Drave in malo nato uprli primorski Hrvat- na vzhodu preko Peeuha do Dona- je, je šel Kocejl z močno vojsko ve, na zapadu pa. pač do Karanta- nadnje, bil pa. je pri tem prema- nije. Trhtega sta bila Pribina in.gan ter je v boju celo sam padel. .Kocej bržkone tudi gospodarja j nad Panonsko in Hrvatsko. Ves,- (Dalje prihodnjič.) čas svojega vladanja je Pribina - ; - ; - skrbel za razširjanje krščanstva. Bil je zelo naklonjen solnograš-j Ne slinite znamk! Videti je. da je imel upor Ljude¬ vita, Posavskega, kateremu se je pridružila tudi večina Slovencev, za,naše prednike usodne posledice. Uporniki so zapadli kaznim za ! izdajo.; izgubili so svoja posestva |ki so bržkone že takrat v velikem to 'pa tudi današnjo severovzhod-1 števil 11 P rešla v nemške roke ’ in no Srbijo, kjer sta bivali takrat 1 marsikatera nem|ka plemiška rod Tin,o5ani ,r ' J» ra ni« e yei-! ^sooclo^alec ia iia^ Za Slovenskem 1 V mu kralju Lndoviku. Leta 861 je no lahko postane slinjenje pisem¬ ci. slej je bolgarska država mejila| B 1 dobi Karla Velikega se nam ime- ]_ ot kim nadškofom ter udan nemške-j Kako opasno in živjlenju nevar- nujejo kot slovenski vojvode Iva¬ no frankovsko. Med Frankom podložnimi Slo¬ veni pa se je po smrti Karla Ve-. — ■ v. , • Stoimir in Etgar; po ponesreče- I ega. pričelo živahno gibanje. J » > i i padel v boju z Moravci in sledil mu skih znamk z jezikom, nam izuri¬ jo sin' Kocelj. Tudi ta je bil spo- čuje slučaj, ki se je pred kratkim rantanije Tugo, Pribislav, Semika,,'^tka v najožjih zvezah s solno-1pripetil v Lindsbergu. Neka žena V primorski Hrvatski je takrat vladal knez Borina, a v- Posavju knez Ljudevit. Leta 818 so se upr¬ li 'Bolgarom Timočani in Braničev- ei, leto nato 819 pa so se uprli samostani so prejeli večja posest¬ nem velikem uporu jo Ladovi k Po¬ božni domače vojvode nadomestil Frankom posavski Sloveni z Lju¬ devitom na čelu. Se v istem letu je! nhsfer frankovski cesar Ljudevit j v dežel '° vedn0 ve££& Stran 6 : ‘NAŠ DOM”, 10. februarja, 1927 iBiatffliiaoi BIliflBB! ZA NASE IOIO|I .. mmmmmm ammmmmrmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmfmmmmmmmmmrn Bmaijpapim pmMitimiM iaiiii KUHINJA Sočna pečenka z gomoijkami. Vzemi tri funte govejega mesa od križa ali bržole; če vzameš bržole, odstrani kosti. Meso osoli in pre¬ takni z gomoijkami in slanino. — Položi potem na meso rezine slani¬ ne ter povij z vrvico. Pridem zdaj navadne zelenjave kakor za kvašo in še kosti, katere si odrezala od mesa, ostanke gomoljik in malo presnega masla. Pokri.j to in pari kaki dve uri. Potresi potem na ze¬ lenjavo par žlic moke, zali j z ju,- ho in vinom: Meso odvij in razre¬ ži na enake koščke ter zloži na krožnik. Okrog mesa lahko nalo¬ žiš kaj iz krompirjevega testa, makarone, koščke kruhovih cmo¬ kov ali kake pražene prikuhe. Na meso precedi- par žile omake., osta¬ lo pa daj posebej v skledici na mi¬ zo. Sočna pečenka s paradižniki. — Deni v kozo tri funte mesa od kri¬ ža ali bržole. Kosti odstrani. Meso nasoli, prevleci s slanino in potre¬ si spoprom. Daj v kozo tudi malo presnega masla, zelene, lorberjev listič, koleščke čebule, par kline. vega pireja in zabeljene karfijole ali špargeljne. Pljučna pečenka s slanino pre¬ vlečena. Odstrani od pljučne pe¬ čenke kožo in maščobo; potem jo posoli in prevleci gosto s slanino. Povaljaj jo v vroči masti da zakr¬ kne. Prideni par koleščkov čebule, vršiček zelenega peteršilja in par žlic juhe ter peci počasi, vmes pa pridno, zalivaj, Ko je pečena, po¬ beri mast. če jo je preveč, prilij malo juhe in sok ene limone. Raz¬ reži potem pečenko ter vlij nanjo sok. Okrog naloži novega, malega in na kocke zrezanega ter v masti pečenega krompirja. Pljučna pečenka po ruskem na¬ činu. Sesekaj drobno eno osnaž.eno sardelo in nekaj mozga. S tem na- Ako ti otrpne kak ud. | poznih jutranjih ur in biti svež po 1. Maži ga s kameličnim oljem,'kratkem spanju; mora imeti sa¬ ki napravi ude voljne in močne. j dosti živi jenske moči, da zamere 2. Maži ga z balzamom; ta gre- dobiti nazaj svojo svežost v naj- je kri in okrepčava kite. Ako te trese mraz. 1. Uživaj pelinovec s sladkor¬ jem. . 2. Skuhaj na. vinu sladkega ja- neža in gorkega pij. 3. Skuhaj na vinu šterkovca, pusti ga, da se ohladi, vtakni na-'potreben za celoto. Ni zdravja, ako to vanj razbeljeno železo, kar ga eden izmed njih zmanjka. zopet razgreje. Tisto pij, pregnal si boš mraz . krajšem času. Tajnost te življenjske moči je v posesti nekaterih življenskih or¬ ganov, ki delujejo z največjo na¬ tančnostjo, v zvezi z dobro razvi¬ timi mišicami in z obilno zalogo dobre krvi in svežega zraka. Vsak izmed teh činiteljev je absolutno Vsakdanja mrzlica. Vsakdanja pravilna vadba je neobhodno potrebna, da se telo vz¬ drži v popolni sili. To takoj obču¬ tite, kadar storite nekaj posebno da zakrkne. Prideni nekaj kolešč¬ kov čebule, korenja, peteršilja; zelene, vršiček timeža in listič Ior- berja. Vrh pečenke daj košček presnega masla in prilij malo ju¬ he. Peci jo v pečici kake trieetrt ure in pridno polivaj. Potresi po¬ leg pečenke par žlic moke, dve os- naženi, z zelenim peteršiljem sese¬ kam sadreli, košček limonove lupi-' ne. nekaj iuhe in dve žlici kisle kov, 2 ali 3 paradižniee, katerim si smetane. Ko je prevrelo, stisni no¬ ter sok ene limone. Razreži pečen¬ ko ter precedi malo omake 510 nji. Ostalo pa daj posebej v skledici na mizo, ZDRAVSTVO 1. Vzemi gorušičnega perja za napornega. Prav izlahka se ufcrct- osem gramov, ravno toliko rabar-'dite. Vsak napor vas. izčrpa in tlači kos pljučne pečenke. Pečenko, bare, sedemnajst gramov cveb in' vzame vam mnogo časa, preden po- osoli ter jo povaljaj v vroči masti 4 grame vinsega kamna. Vse tfi polnoma okrevate. To so znaki po- skupaj zmešaj in skuhaj na vodi. manjkanja življenjske sile. V kuhano deni 4 grame mire in Moja -dvajsetletna izkušnja v to pijačo mlačno pij. I zdravljenju ljudi, ki so bili fiate- 2 . Sieer pa za mrzlico ni boljše - 1 no pod normalo, me je naučila, da ga zdravila, kakor lunin iz lekar- so lena čreva temejlni vzrok za ve- oclstranila seme; prideni tudi one kosti, ki si jih porezala od mesa ter prilij en pint vina, pa dobro pokrito pari približno dve do tri ure. Medtem jo enkrat Obrni pa takoj nato odstrani maščobo ter prilij nekaj juhe ter malo'črnega ali belega vina in pusti, da zavre. Pote mrazrezi meso, zloži na krož¬ nik ter precedi nanj omako, Okrog naloži na koščke zrezano hi s pres¬ nim maslom zabeljeno krompirje¬ vo polento ter kupčke praženega riža. Sočna pečenka s sardealmi. Po¬ soli do tri funte govejega, mesa. Sesekaj prav drobno zelenega, pe¬ teršilja, zrno česna, eno osnaženo sardelo in malo limonove lupinice. V tem povaljaj koške slanine ter jih potisni v meso. Položi meso v kožico,- zraven pa košček presnega masla, par koškov žemlje, čebule, korenino peteršilja, malo celega popra in malo vina. Zdaj dobro pokrij in počasi pari. Ko je meh¬ ko. odlij maščobo, potresi dve žli¬ ci moke, k mesu prilij malo'juhe in še vina. Ko je malo prevrelo, razreži meso ter precedi nanj malo omake. Ostalo pa daj posebej v skledici na mizo. Sočna pečenka s čebulo. Deni v kozico dve žlici masti. Ko je vroča vrzi noter pest na tanke koleščke zrezane čebule in par koleščkov žemlje. Ko je rumeno, položi gor koc dobro uležanega, posoljenega in srosto s slanino prevlečenega go¬ vejega. mesa od notranjega stegna ali o-l križa. Prideni še par zrn ce¬ lega popra in malo juhe ali vode. dobro pokril ter pari počasi dve do tri. ure. Zdaj odlij maščobo ter prilij malo juhe. Ko je malo .pre¬ vrelo. vzemi meso, razreži, zloži na, krožnik ter precedi nanj omako. Okrog naloži kupčke "krompir ie- ne. Le preveč', ga ne pij, da ti ne cino bolezni, tako duševnih kakor oteče vranca. telesnih. Zlasti ženske trpijo na tej vžne- Drugidanja mrzlica. 'mirjajoči bolezni. Nobena ženska Brezgovo cvetje, pušpanovo per- lic more biti mikavna ali ohranja¬ je, tavžentrože, trpotec s korenina- vati svojo lepoto, ako trpi na po¬ lni in sicer široki naj bo. to vse manjkljivem izločevanju čreves. skupaj na vinu skuhaj in pij. Pravijo, da 25 milijonov Ameri¬ ka n c e v jemlje odvajalna sredstva. Ako si počen. 1. Kuhaj na vinu ajbiševe kore¬ nine, so prav dobre. 2. Naberi rmana, ga posuši in napravi ž njega štupo; tisto štupo uživaj na gorkem vinu. To ti bo hitro pomagalo. Za božjast ali če te trga po udih. 1. Nalovi četrtliterško steklenico velikih ali gozdnih mravelj, ki so črne barve, kajti te so boljše, ka¬ kor pa rdeče. Vlij,nanje prav do¬ brega žganja in steklenico zave¬ ži ter jo postavi osem, dni na soln- ce. Nato žganje odcedi v drugo steklenico, prideni kafre, mire in žefrana in jo. zopet za osem dni po¬ stavi na solnee. S tem žganjem se maži pc udih, kadar te trga. Še boljše pa je, ponialem ga piti po dvakrat na dan. 2 . Živih kopriv korenine skuhaj na dobrem vinu in jih tja pokla- daj, kjer te trga. 3. Vzemi pol pesti žavbeljua, pol pesti širokega trpotca, pol pe¬ sti luštrka in celo pest korenin ži¬ vih kopriv. To vse skuhaj na enem kvarni vode in gorko pij. Poteg¬ nilo ti bo vso božjast iz telesa. Ako komu noge otekajo. Vzemi pest korenin mrtvili ko¬ priv, štiri glave, česna, stolči to skupaj, prilij nekaj laškega olja in skuhaj. Potem prelij skozi či¬ ste- cunjo, stisni, da pojde sok ven- kaj in s tem sokom ‘oziroma, oljem maži v sad dan po dvakrat noge. Tridanja mrzlica. da.si je jemanje čistil kot zdravil 1. Skuhaj na. vinu ženskega u- P rotl zaprtju redkokdaj na mes- rednjaka in ga pij, bo pomagalo. 2 . Sc-k iz zimske solate endivije stlačen in z gorkim vinom poučit, je tudi dober. 3. Deteljno seme skuhaj na vi¬ nu in pij gorko, boš izgubil mrz¬ lico. (Dalje prihodnjič.) NASVETI PRAVILNA HRANA TELOVADBA IN tu. Izvanredni slučaji upravičuje¬ jo njihovo rabo, ali ako se raba istih stalno ponavlja, bodo ©slab¬ šala. mesto da bi zboljšala zdrav¬ stveno stanje. Pravilno zdravilo je kombina¬ cija pravilne hrane, reda, normal¬ nih navad in telovadbe. Moj načrt, za dvajset vadb je predolg,, da bi ga navedel v krat¬ kem Članku, ali pošljem ga vsake¬ mu eitatelju brezplačno, ako mi pošlje povratno kuverto s svojim, naslovom in prilepljeno znamk:« Prehrana za dobro zdravje. Zajtrk: Sadje ,kot pohianm: % Spisal Arthur McGovem, prejšnji telovadni ravnatelj na CornelL, g rešllje> fozinfV &rapefmit , Medieal Gollege. j itd. Kuhana žitna jed (eereal) sa- SHUJŠAJTE OKOLI ŽIVOTA; nia ali 8 smetano. Opražen vse#e- ZAVOLJO ZDRAVJA * aU gl ‘ aW krnh ’ ^enei. h Da razpolagale s K režo v im bo¬ gastvom, ali se. ne počutite dobro, kaj bi napravili, da si pridobite novo silo in zdravje ? Lahko bi po¬ klicali najboljše zdravnike na sve¬ tu, ali ti bi vam rekli, da z vami ni pravzaprav nič narobe, da oni ne morejo ničesar storiti za vas in da. morate vi sami z lastnim naporom izvršiti spremembo. In ako je va¬ ša izčrpanost le posledica ; nerab¬ ljenih mišic in telesne lenobe, po¬ tem je tak nasvet tudi dober za vas, všečno da li ste delavka v to¬ varni, pisa.rka ali bogata dedinja. Ljudje, ki se nahajajo v nepre¬ stanem trenju družabnih aktivno¬ sti, ravno tako kakor oni, ki dela¬ jo dan za. dnem. u videvajo, da mo¬ rajo varčevati s svojimi silami,jako otrobov ali koruze, z maslom. Ča¬ ša kakao ali čokolade — ali kake¬ ga nadomestka. Dva kozarca vode med zajtrkom in kosilom. Kosilo: Kozarec kislega m k-« a. fermillae ali sladkega mleka.,VNa- ka sadna, želena ali mešana st ta¬ ta. Otrobni, pšenični ail ržen kruh ž maslom. Puding riža, tapjok ali farme. Izpij dva. kozarca vede med kosilom in večerjo. Večerja : Mala porcija juhe' ©d fižola, paradajza ali zelenjave, — Opraženo meso, kokoš ati riba, — Dve vreti zelenjave, ' zelje, grah, čebula, korenje, vrhi od pese, luna. fižol, karfijola in ena šlcrobuv jed, kot riž, makaroni .rezanci, ko¬ ruzna kaša, krompir. Solata in ze¬ lenjava, s francosko zabelo. Za ,de¬ sert kuhano sadje, jagode ali -pa« hočejo z uspehom prenašati vsak- J ding od sadja. Redek čaj ali k«v:i danj? napor. Človek mora imeti, nadomestek.: 'odporno silo, ako hoče plesati dot A. A. Mcbiove-g. ! Stran 7 # 4 * 0 * “NAS DOM”, 10. februarja. 1027 SADJARASTVO SADJARSTVO V FEBRUARJU Najvažnejša opravila v .sadov¬ njaku izvršujemo v času, ko sadno drevje počiva, to je od novembra; do konca marca. Pet celih mesecev 1 mudoma zavarujte tedaj sadno drevje ter preglej te ograjo pri drevesnicah! Zajčje oglodine na sadnem drev¬ ju namažite, ko so še sveže, s ce- piluo smolo. Edino na ta način re¬ šite še kako drevo. V drevesnici ni ta mesec še po¬ be:-: in kosmuljo. Za rezanje cepi¬ čev je zadnji čas. Veliko lieuspe- metnimi sosedi, strokovnjaki glede sadnih vrst, ki bi bile dobre za nje¬ gove razmere, in pozimi je. čas, da se naroči drevje — čim preje, tem kov pri cepljenju povzročajo pre¬ poznonarezani cepiči. j bol je Sadjarji! Ako hočete vzgojiti Ob slabem vremenu pripravlja rodovitno drevje, režite cepiče sadjar drevesne kole, vezi, orod- z odraslih, rodovitnih dreves! Va- je, cepilno mažo in drugo. — - 0 . . . / j sobnega dela, razen tega, da pri- ™jte še pa pri tem poslu starega, j imamo torej eas, da drevje _smm-j pravimo zem j jo za prillodn j i let J ncodpustncga greha, da iščete DEMPSEY SI JE ZASTRUPIL ram,-mu gnojimo xn vse pripravi- .. ... , • , •> , , - - , , , ni k .ako nismo opravili tega dela j ^cdno novih \rst, ki jih nimate mo za sponi la dno saditev. Zal, da ljudje ta dela po stari navadi od¬ lašajo na zgodnjo spomlad ua ma¬ rce in april in jih potem radi nuj¬ nejših spomladanskih opravit iz- večine o puste ali pa izvrže prav površno. Notici' je zemlja kopna, ne pre- tnvkra, pa tudi ne globoko zmrz-j la, kopljimo jame za spomladan¬ sko saditev. Za pritlične nasade rigolajmo svet in ga pognojimo.! Drevesne kolebanje, zlasti okrog miadog »sadnega drevja, na trav- n;:4cra svetu tudi lahko že sedaj prekopljemo in pognojimo s hlev- že jeseni. Ako je.vreme primerno-sadovnjaku! S takim ravnanjem Los KRI Angeles. Cal. Jack lahko začnemo z obrezovanjem in s cepljenjem. Posebno cepljenje v (roki izvršujemo lahko ta mesec, 1 Pozabiti nc smemo, da v tem me¬ secu cepimo z najboljšim uspehom češnje. Zgodaj je obrezati tudi ri- SLOVENSKE PIANO - ROLE Tu . nudimo rojakom zbirko I uajlepšiii slovenskih piano-rol in 'i sicer po zelo znižanih cenah, ki j kodo oniogočcvale vsaki družini, ki lastuje plaver-piauo, da si na¬ roči celo zbirko ali pa vsaj veči¬ no iste. sk.m gnojem. Za pomladansko poIka _ lba djtev. je treba komposta. V to na^^ polka _ godba . $ picmecnnc Q ra g.j j e da i eko :— godba . .$ " j Golobička polka — godba .. $ I Jadransko morje z besedami $ ■Jasno šolnce gre, polka . .$* . Kaj ne bila bi vesela — Melo¬ dija z besedami .$ sedjarjem : Gnojnico v saivovnja-, Ljubavno blebetanje Polka k e! S tem si zagotovimo bujno rast mazurka ir. dobro sadno letino. Z gnojnico; MIadi ydo vec’polka ’’’ lakko, .pozimi e noji m o ob vsakem ' Mo j e siate sanje polka . vremeni.. Xe zadržujeta nas mn Mm kraj. Melod. z besed, s • g. niti zmrzla zemlja. ; Radetzky marš koračnica Februarja nastopa jo navadno že RIoje ^ polka . prijavni- dnevi. »Skrajni eas je, da. Naprej zastava slave, melo ze-nemo s sna žen jem .Racinega; dija z besedami .$ drevja. V .roke drevesno, žago menjeri kup pozi mr in polivajmo z gnojnico. Tako pri-1 pravljen kompost ima neprecen¬ ljivo, vrednost- pri saditvi. Večina naših sadnih dreves stra¬ da. Zato kličemo vsem zavednim 70 70 70 70 75 70 75 .$ 70 .$ 70 .$ 70. $ 75 70 70 sr ze vnaprej preprečite vsak ko- Denipsev, katerega je v septenib- ličkaj izdaten dohodek iz sadjar- r . H lanskega leta premagal Gene stva. Od istega sadnega plemena. .Tunne.v, si je zastrupil kri na levi ki najbolje uspeva v naših ra zine- ,-oki. Cela roka mu je zelo otekla rali, pa cepite in zasajajte le dve zdravniki so ga že šestkrat ope- do tri vrste, ki so iiajprikladnejše rivalu Dempsev že dva dni ni ni- z ozirom na vaše podnebje, na va-.česar jedel in bo še nekaj dni smel šo zemljo in lego. Februarja je jesti, samo sadje, skrajni eas, da.se sadjar odloči, kaj bo sadil prihodnjo, pomlad in kje bo. dobil sadno drevje. Pozi¬ mi je čas, da »se posvetujete s pa- “Naš Dom’’ mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitirajte zanj! sadnega str-. gv.itjo, škarje in ščet! V mnogih : .s;-.dovu ja k ih je potrebna tudi seki¬ re. Kdor lroče pridelati obilo do¬ brega sadja, mora skrbeti, da ima drevo v zemlji zlasti dovolj hra- , Nazaj v planinski raj, melod. ; z besedami ........ iNa dan, polka . n , nad zemljo pa dovolj zraka m Na tvoJe zdravjej godba - . flobe. Zato pa ven s starim, na- Na visokih gora h r godba pet suhim in drugače malovrednim ' v ,„x: : ,$ .$ ,0 jesenske noči, godba _$ Na jadranski obali, godba Na zdravje, polka ...... Naša Roža-, polka . sadnim drevjem/ Suhe, polomije- j p ozdray> me i ocL z besedami $ t»t. v..jc stran,! Tudi proč z vejam,, ;pojd konjižek> pojdi> kpraž . $ H P" vol,ko " o5Pwvo ! i Pripoznanjc, mazurka Nato pa s »st.gnijo po stan ntp^ po '!ka .$ 'odmrli skorji! Začni v vrhu, očedi j ,w-e debelejše veje in' končaj na ' dčbhi pri tleh ! Takoj za strga! jo | pride na vrsto ščet, Ž njo posebno, b. ‘f k o odstranimo mah in lišaje. Nazadnje pa namažimo--vse osna-' žene veje z razredčenim drevesnim k.arbojinejem. S tem preprečimo 'rast mahu in lišajem in zatremo d n ih šk od P czimujejo v razpokah ,.polka ,. .. Pod lipo, polka..$ Slovenska četvorka, melodija I z besedami , .. ,. .$ ; Slovensko dekle, melodija z i besedami _ .. $' Slovenske melodije, valček j v. besedami.$ 7 o 70 70 70 70 70 70 70 75 70 70 70 70 70 v ... , . Studenčku, melod. z besed. $ tv,-r, n.ebroj sadnih škodljivcev, ki Tiha luna> melocL z Wl I )IKni Srčno veselje, polka ., b ež je v tem oziru skoro brez u- VeS e!a poskočnica, polka. či:»kn. V novejšem času so zaceli Veseli bratci,:'polka-. n.čit, ^epleno apno, teko- Zora vstaja , poka .$ č»,;ci, ki jo razredčimo z vodo. Pra-^ ZadQVQljlli Kranjec, melodi- \ } r>c-. da jako dobro učinkuje. LiUBLJANA. terasa pred gradom VELIK, VELIKONOČNI IZLET v »JUGOSLAVIJO OGROMEN IN SPI.OŠNOZNAN EKSPRESNI PARNIK BERENGAEIA'Z : tl 5. apr. Xa njem bodo potovali izletniki v Jugoslavijo, pod vodstvom z n a n e g a Cunard .uslužbenca Mr. iS. Vukoviča, ki popolnoma pozna vse podrobnosti poto¬ vanja* . Mr. Vukovič bo skrbel za vas in za vašo prtljago, ne samo na parniku, pač pa tudi na evropskih železnicah. Do mača,kuhinja. uljudna postrežba, u- dobni." čisti in privatni prostori vdret- jem in drugem razredu. vprašajte glede znižane VOŽNJE ZA TJA IN NAZAJ Ža nad:i l.j ne jjedrohnosU se'obrnite na: CUNARD LINE New Voi-k 1 ja : z. besedami- ....... ..... .$ v epoza 1 jamo 2 vezda> melodija, z besed. $ posebno na razne škodljivce, ki ia mesec februar prszunujejo na c An in na debelejših vejah. Te bitno večinoma zatrli z vestnim S—sženjem. Na koncu vejic pa pre- zi on! j e jo v zapredkih gosenice g' ;■ govega treba mešičke porezati in sežga- V. Za, gospe, valček zanemarjenem Zemgki raj> pojka .* Cena in poštnina, fena. vsake vsaki roli/ Stroški za Spakovanje in poštnino Znašajo pri vsaki roli lOe. -Ivdor-pa naroči skupaj vsai belina itd. Nemudoma - , .5 rol, »znašajo ti stroski. samo oe pri roli. Kdor pa .naroči naenkrat deset rol, temu plačamo vse Strb- ndi zajec, ta zakleti sovražnik £ kc . Kdor naroči skupaj 15 rol. ..'-drli jabolčnih nasadov, je tak dobi eno no vrhu zastonj.. Kdor s -, dtjivec. Ker ga ne smemo za- pa Haro či 25 rol naenkrat, dobi -'i ti, moramo drevje zavarovati d y fl ,. 0 ]; pn. vrhu zastonj. »,-stj njegovemu zobu. Januarja naročila naslovite na: / februarja mn -navadilo huda JUGOSLAV AMERICAN CORP. o*, e. Zato, pozor sadjarji! Nff -i 455 V7. 42nd St., Nev/ 'ICork, N. Y. 35 Broailivav, SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot zi potovanje na ogromnih parnikih: “FBANCE” 19. februarja — 12. marca “ PARIŠ” 26. februarja — 23. aprila M A J K R A J š A POT PO .ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI U DOB N OST Ml. Pijača in slavna francoska kuhinja. izredno nizke cene, Ztiianič^te ni prostor z” ,: "Vn ,vož«^o “ILE de FRANCE” 2, juh ja 1927 'Vprašajte lvatcr.esrakoli puoklaSJenes« ngrenta ati: PRENCH LINE — — — — 19 State Street. New 'Ftran 8 “NAŠ DOM”. 10. februarja, 1027 RAZSVETLJAVA LINCOLNOVE GLAVE V Nov Yr-rkti je bila pred ted¬ nom končana sodnijska obravna¬ va glede ločitve zakona 52 let sta¬ rega miljonarja Edvarda Brmv- ningi : n njegove 16-letne žene Pranc.es Ilecnan Brovning, katero kaže gorenja slika, kakor je izglo¬ dala in-i obravnavi. Sodnik bo iz¬ rekel razsodbo še-Ie čez nekaj ted¬ nov. Slika nam predstavlja Lincolnovo glavo na njegovem spomeniku | v AVashingtonu. Na levi je pravilno razsvetljena, ker luč prihaja od i zgoraj, na desni pa se vsled slabe razsvetljave, ki prihaja od Spodaj, j slabo vidijo poteze njegovega obraza. ZMAGALE C V PLAVANJU Na sliki je ameriški admiral Jn- l‘šn Latimer, ki novel jnie a meri- šk’ bojni mornarici v vodah drža”- yipopoo. 1 )o CVRUS E. WOODS MO Z IN ZENA ODVETNIKA Na sliki je George P. Young iz Toronto v Kanadi. Pri vsi svoji mladosti 17 let .je v plavanju pre- Predsednik Coolidgc magal sto tekmecev, ko je prepln- val prejšnjega ''ameriškega poda¬ va! ožino med otokom Catalina >‘n nika na Španskem in Japonskem obrežjem Kalifornije. Dobil je na- C.vrnsa E. Woodsa za elana med- je i met lo- grado v znesku $25.'000. .državne trgovske komisije. Kongresnik' iz na, katera oba je videti na gorenji sliki, sta dobila dovoljenje, sineta nastopiti kot zagovornika pred najvišjim sodiščem, kar je r kaj nenavadnega. Mr. Kindred je bil prej, predno se je pričel uč pravosodja, zdravnik za duševne bolezni v raznih nevvorških bo' ieali. Njegova žena je dovršila svoje nauke v AVassar zavodu. ti KOPALNA 03LEKA V PALM BEACH MRS. FRANCES BROWNING , NICARAGUA Commie Leviš, katerega je videti na sliki, ima nalogo V zimske e, kopališču v Palm Beaeb, Pia., skrbeti za to. da odgovarjajo ženske j kopalne oblkee predpisanim postavam. Zgoraj ga vidimo, kak j vkazuje plavalni prvakinji Miss Martlii Norelius, da mora potegm a | malo višje. Til' š tem je bila ameriška morala rešena. SULTANOVA MAČKA V WASHINGTONU Na sliki je Mrs. Martin K. Met- calf, žena ameriškega kapitana s turško mačko “Pansy”, ki je nek¬ daj mijavkala v palači turškega sultana. Mačka, katero je pripeljal s seboj iz Turčije kapitan Met-, calf, je stara osem let in je na raz¬ stavi zbujala veliko zanimanje, j Stran 9 “NAŠ DOM”, 10. februarja, 1927 ZAVETIŠČE ANGLEŽEV NA K [TAJSKEM Slika nam predstavlja poslopje Asiatie Petroleum Co., jajo vsi Angleži, ki so pribežali vknestc.. Stopnice spredaj PERZIJSKI POSLANIK Nedavno je prišel v Washing- ton novi perzijski poslanik Da- vood K ha n Mostah, katerega je videti na gorenji sliki. KONFERENCA RUSKIH “MLADIH PIJONIRJEV” Na sliki vidimo prizor konference “mladih pijonirjev” v Moskvi. V sredi je Arthur/Cook, efen vlade, desno od njega z brado pa je Guli ja jev. prejšnji poveljnik kmetskega polka, ki še je prvi prijavil za boj proti ruski beli ar lAadi v Sibiriji. Na sliki je sodnik najvišjega Sodišča v AVashingtonn Jennings Dailev, ki bo predsedoval sodni j- ski obravnavi proti Albertu Fal- jn in oljnemu magnatu Sinelairu, ki sta obdolžena, da sta ogoljufa¬ la državo, ko sta dala v najem re¬ zervno mornariško petrolejsko SODNIK BAILEV j skladišče. HOČE SE DVOBOJEVATI NEKAJ ZA AMERIŠKE LEGIJDNARJE V FRANCIJI Ivo bodo poleti člani Ameriške legi je zdravili kuhinjo na ulici, kakor jo kaže kor se v Ameriki splošno iemnujejc, "kot dogs”. j Uradnik jugoslovanskega posla- jništva v VTashingtonu Dušan Se- !'kulie, katerega je videli na gore j nji sliki, je pozval policista M. O. onvencijo, bodo z veseljem po-1 Kldridge na dvoboj z revolverji a- ,ia slika. Poglavitna jed te kuhinje so klobasice, -ali 'ka- 1 -li pestmi. Sekulič in Eldridge sta se sporekla zaradi vožnje z avto¬ mobilom. Stran 10 “NAŠ DOM”, 10, februarja, 1927 SPOMINI NA PREŠERNA Lujiza Pesjakova, Srečno, presrečno je bilo . moje Zgodovina je bila najvažnejši predmet pouka. Zgodovinske, pri¬ zor emi je stavil preči oči lepše in živeje, kakor jih popisuje mrtva črka, Srcei se mi je širilo, moj duh detiustvo. Ne govorim tu o svojih '. , ... ej rastel ob misli na vzvišene podo- roditehih, najboljših, kar jih more , ., , , , . . ■ . be starih Grkov m Rimljanov m Boo nakloniti zemeljski stvari, . ... , , ' ’ • , . ...V . , čudila sem se v soli, da-m to, kar ampak o usodi, da e odličen vele- , , me je doma razvnemalo m včasih um s svojo oblastjo odločno vpil . . ■ . .... . ide solz ganilo, bilo isto, kar so mo¬ ral na,moje življenje. rt , v ■ • rt , rt ’ ... je soueeuke pripovedovale malo- \ veliki, svetli, v. rumenkastimi . .. mar.no m brez vsega carstva, vzorci, poslikani, sobi je stala veli- ... , • , , ' .‘rt vrt , . . .rt , , (ki cine do dne.se mi je večala fca miza., pogrnjena z zelenim suk-; . v * .. . ; J : .• iikazeljnost, Nestrpno sem pricn- noiii. vsa. obložena s-Knjigami in , , , . . ... ... , , 1 , kovala prvega udarca dvanajste pismi. I aneks j je sedeva 1, zakopani . ... v , . , . , . ure .ki me je rešila soUke klopi v pravde. \ e udar me je vselej u- . . . . , , ., , , , . . ni kar brez.sape sem tekla k uci- šta.vii. kadar sem sla skozi tisto .. .. . . , . . . : tel ju. ki me je vselej sprejel z e- pisaruo k svojemu očetu. Kazgo-' ,., ,rt , . . . ■ . . nakani veSejlem. Kakšno zadostilo varjaI se je. z menoj, povedal mi ... . ’ .. meni m menda tudi njemu je kaj veselega, m se smejal mojim , J , . . , sem znala natanko ponoviti, kar odgovorom tako. prisrčno, tla so . . rt. , , , / rt<, , . ■ . . iim je večkrat povedal! testo je mu solze prihajale v oei. I, , . . • v , •, ,. L 'v , bil ljubi moj oce priča teh lepih ur /iv- stoji pred mano v vedno er-j , . , . , . ■ , , . . .. ' j radostno je poslušal m stiskal po¬ ni svoji obleki, z blagi,m jinjaz- . .. . . : . . tem z eno roko prijatelju desnt- nnn. obrazom, z dolgimi, evnimi,) . ,. ,, . , ... ... :eo, z drugo pa ljubkovaje gladil nekoliko .kodrastimi lasmi, ki jih . . rt .. . . . , moje zareče, lice. m nikoli nosil oogla jenih, ampak , . , , , . Nc-koc. — kako bi opisala, kar so padali kakor jim je bilo drago . v , , „ ... , . . , ‘ ‘, rt sem takrat občutila — nekoč je po- na visoko celo. A ix>cl tem vedno , .. lozil. dragi moj učitelj, tiho se na¬ jsi kri tim. sedežem genijalnin misli . . ‘ . smihajce. staro, preprosto vezano so se svetile sive oei m gledale , _' , . , knjižico jiredme. na mizo. jo od- takr- prijazno,, tako otroško ciob- ! popustiti ter bežati pred brezšte- jvilnimi milijoni teh.malih živalic, ikakor hitro pridejo-v mogocneni [.pohoda urejene kakor vojaški polki v gostih enakomernih vr¬ stah. Nedavno so se v neki, vasi j blizu Valenci je- nenadoma poja- i vile. Več dni je pretekio, ju edno - | je bila ta strašna, procesija . pri [kraju. Bele mravlje so se. vrgle Jnad hiše, izpodkopale., temelje, Itako da sp bile hiše na tem, da se --''zrušijo.--. Prebivalci..so mislili hišo, ohraniti s tem, da so napravili podpore, Ilkratu pa so se kmetje oborožili, s . čemer se. je pač kdo mogel. .Uporabljali so strupe, cep- ' ce, ogenj itd., j>a vse ni nič poma- V madžarski občini Busak je. galo ‘ Kakor b M ro so ljudje prišli delal kmet Ladislav Muto na po- J bUži P° mravelj, .sp se te takoj tju. Mraz je bil tako občuten, da ' 1 uan -i e bi človek je tuoral bo¬ so mu.otrpnili, vsi udje. Z izčrpa-" žati l >ml u ' m ' »»alimi živalicami., nirni močmi je legel y sneg, kjer ^bdi stebli, s katerimi so bile.pod- so ga sosedje našli tako trdega, P rte !) iše, so bili takoj izpodjede- j, 0 j da so ga imeli za mrtvega. bj so se zrušili. \ ečina hiš se je Prenesli so ga domov, naročili tUd * zrušila, tako da so jirebival- prp mizarju rakev in priredili mr- c * ob vse * n J* 111 jo morala vlada lisko pojedino. Mrliča so položili P riti na pomoč. Obenem pa se se¬ na oder, v sosedni sobi pa so se go- j ljudje tudi posvetujejo, kaj stili. Ko so bili že siti in jim tudi ukreniti prot i tej grozni nadlogi, grla niso zahtevala več pijače, so ' rtRožiee c-veto vesele : Le ob času letne mlade; Leto grom in piš p.erpple; Lepo cvetje proč jim pade, Roža .rosa in o mana. Tvoja je lepota, dviea! Deklica, ne beti zaspana, Dokler ti cvet e jo lica! Fante zberaš si prevzetija,. Dokler raseš v lepoti; Varji, varji. da perlet.na se ne jokaš v samoti. MRLIČ NA SV-OJI LASTNI MRTVAŠKI POJEDINI začeli hoditi k mrliču na obisk. —- fedija ima približno 320 miljo- Mrlič pa se je med tem začel pre- nov prebivalcev; med temi jih je bujati in sosedje so se zelo prestra- 73 odstotkov kmetov, v industriji šili, ko so videli, da se v ra k vi pre- g amo 10 0( i stotkov . mika mrtvo truplo. Dozdevni mr- ^ lič je polagoma.prišel tako k sebi, • -- pr! inf ita la sem. naslov :Englisehe; da .-> e oc 1 P f1 °‘' 1 spravil po- Islaild , ji v , ljenpu , j spominjam , , , r v, • , . t -j konci. Z globokim vzdihom je ‘‘od • . . p , . ojiracnienie. t cini naj m se roiej| .... mestu Revkjavik. kjer je samo 20 . iangleščtpe-1 To me je .iznena.dilo,| im ' tvih ^ tal • S1 P™'' 1 oe b se ih hl b n " 'umvnznil in sva že . začela citati - tiščal fun ustni tnluo skupaj. vicar.of ČVakefk-ld” v iz¬ daj šeni vedela, zdaj bom čula rtjrnikn Njegovi volji sem se morala .,. - 1.• I Na-..zemlji je 420:000 vrst živali gostov jedi. 111 pijače. Ljudje pa . , . .. . -n od kateri o jih leta 62 odstotkov. Mravlja .je v stanu nositi breme, so se -tega tako prestrašili., da so zbežali iz hiše. brez sukenj in brez klobukov, ’uc>'e«'a 1 pedagoma je začel svet kap- je 800 krat težje kakor je sam a, kaj šaljivega. In res sem se že sme-. jahtna vsi gilo, ko je bila ‘ z i ne '. podvreči ter se oprijeti še drugega ,govorjena prva beseda. . 'jezika. Prestrašila sem se ga - ,;jati ,iaza b Ko so so Prepričali, da.. Prve. j>o.ezije, to sta bila po dva i a t; n , ki jo bil. Učenik mi je dejal. ! zares ™X*l.oA mrtvih, so ga oti-j POVRATEK INFLUENCE ali največ po štirje kratki verzi. (U s j z. latinščino ugladini pot‘do pai ter ogovorili m ga vsi veseli Epidemija influence je razširje- ki sem.jih očetu ali materi pravi- sorodnih ji. romanskih jezikov. -— la. za god ali novo leto, je zložil Učila sem se dobrovoljno starega vselej on, .iii.oii je bil. tudi, ki me mrtvega ..jezika in se kosala v njem jih je naučil na jiamet. Vidim gn svojim bratom. *f- boječega poleg mojih rodite-J Xep.oza.bna so mi mladostna le-j tjov. zado\ oljno se mi na smi nat i,. nepozaben mi je mož, ki mi je ko sem, svoje v<-seilcc srčno, dekla- k c,+ e j' bla.godušno podeliti vse za- movaja, iu ginjenega, ko sem svo : kJahleg svojega izrednega znanja, jo mater objemala in skrivala, mož, ki je znal tako ljubeznivo, bu- se °j solzni obraz \ njenem na,roč-, ppj moje duševno življenje, ki •t 1 '' - V' " 'mi je bil tako prisrčno dober! Rasla, sem in skoro sem znaal Hvaležna mu bom do smrti: — citati. ■Zanimal ga je jnoj naprej Prešeren mi je. bistril um. Preše- dek. Nekoč ko sem prišla iz sole,; ren j e prebudil, kar je prebil-, hotelu, je hotela ravno odpotova- j n,e je sreča jubeziuvi moz na - io-i^a vrednega počivalo v moji du-| ti, ko izve, da je maršal nevarno! sjirejeli v svojo sredo, prepričani, na po Evropi in orijentu. Iz Tokio da je svet danes tako narobe, da ,5 a Japonskem na. eni strani ter iz se Lazarji zopet obujajo, k življe-.Francije,, Svi^e. Belgije, Danske n ju. na drugi strani poročajo o tisoče- ! rili slučajih. Najboljša navodila, PRIJAZNO SOČUTJE so : Francoski inaršal. MacMahon..jo! napravil inšpekcijsko potovanje.j V nekem mestu ga napade huda! bolezen. Zdravnik ni imel dosti; upanja in ni pod nobenim pogoj je mdovolil, da bi nadaljeval po-; tovanjfe. Neka dama. stanujoča v istem’ štopnieali in izjiraševal po svoji,jp Pe njeni sem se navzela ljubez- navadi 0 tem in onem. Nisem vede-^hi do domačega in do tajili jezi¬ la, ali so mu bili moji odgovori_ kov ter do njih književnosti, nje- všeč ali ne, kajti zamišljeno me je' mu s< . moram zahvaliti, da znam gledal in molčal, /e sem se hotelir ceniti znanstvo ■ po pravi vredno- posloviti, kar mo prime za roko iu Hi. od vede. k očetu. bolan. Takoj je preklicala odhod.] ostala je tam in vsak dan večkrat! zelo skrbno povpra.ševala, kako je z bolnikom. Hotelir je iz n jenih j ■-.rt” . ' H, boječih vprašanj sklepal, da" mar-j šala prav dobro pozna. _Ne jejte preveč, pazite, da ,ste mnogo na svežem zraku, vašačre- Po preteku treh tednov je mar-'va morajo biti odprta (Trinerjevo liijatej. daj mi poučevati j PRVA PREŠERNOVA PESEM : g a j ozdravel in povedali so. to tu- grenko vino je. dobro zdravilo pro- N\ojo iiceiko. mu je dejal ži-j |tli skrbni dami. Takoj je. zapove- ti temu, ker čisti čreva, in jih drži lahno. — Večjega veselja mi ne Prva Prešernova, pesem, ki je se-j dala. naj. ji p.rineso njene račune, čiste) in nikar si ne delajte preveč moreš .napraviti. Prerad je dovolil moj oče in čas! opoldne je bil ‘določen pouku. Uro, kadar -naj bi od počival ckI dela in truda, je posvetil plemeniti mož izobraževanju male deklice. In kako resno se jo trudil o tem, kar j j«- prostovoljno prevzel ! Nikoli ni j zamudil ure. bodisi v delavnik ali j praznik, in proti meni je kazal to-' lilco nežnosti in uljiu! nosti, da sem j sc. čeprav še otrok, sama pred se-. !>oj čutila pavssdigpvanp. 1 daj stara sto let, se glasi: Deklicam. Padala-v puščavi mana, Izraelec je redila; Ge ni kmalu bla pobrana. Se zastonj ja raztopila.. ; . Ko srebro se rosa bliska. Ce ruladi so žarki zlati; Bolj vročina če pritiska, Rosa mora koj. bežati. |ker hoče, odpotovati še, isto noč. ' skrbi. Bedite pripravljeni na to ne- — Zelo sem razočarana, - iira- varnost toda ne bodite V jn.-eveli • j vi gostilničarju pri vstopni v voz,, kih.skrbeh. — Trinerjevo grenko — prav. z. veliko gotovostjo sera^e ino'(ena. steklenica $1,25; vžorč- ra e u na la na. to, da bom enkrat, ne. steklenice pošilja jiroti preje- videla velik, vojaški pogreb. —, .mu la centov za .poštnino - Joseph Trim r.Co.. .3333 Šo. Ashland A v e., MRAVLJE UNIČILE CELO VAS Chjeago, 111..), Triners Cold Tab- Bele mravlje so v Španiji velika, lets (30.,Ci) in TrineiAs, (lough. Se- nadloga. in sp strah in trepet pre-!dative, (iimia steklenica 25, veli- jbivaleev. kjer se pojavijo., Učin- ka .50 e. ), morajo, biti pri. roki v; j kovitega sredstva .proti njim ni, vsaki hiši. Naprodaj v. vseh lekar- i tako da s.o ljudje, primorani vse na h. , ‘NAŠ DOM”, 10. februarja, 1927 Stran 11' Our American Generation ABSENCE OF TRIMMING FEATURES THE BETTER GEORGETTE FROCKS A K y.INGLY clever fabric manipu- hition with deperulenee placed upon striking color for individualista rather than the presenee of applied trimming—this is the fashionisfs eon- ception of a perfect gown for dinner, danee or formal afternoon vrear. For the dres .s whieh relies en tir el.v npon fabric manipuiation, georgette bas proven itself an ideal meditira. The Fari s vogue for black Itas given an exeeptional stjde presti ge to the ali-black georgette froek for oven in g wear, void of trimming but abonnding in the intrioacies of floaiing panel s and draperles, mvriads of tiers. Iwo of the most recent items in fabric freatments are the inset bclt and the large h o tv of fielf-jnateriai. Botvs similar to (bat vvhich erthances the dress in the pieture are being fea- tured more than e ver on dresses of soft sheer goods. * ^ As to belt effects, the smartest are tvorked in as part pf the reaking of the dress, and in a meatsure, answer Daddip K^ettmcr Fair^j 'tale Mr •MARV • GRAHAM • BOALMER _VESTfcitN HEy»Xt& UNION — — THE QUARTER “I reaily must be of a good d.eal of value,” said the Quarter, “tvhen ali is said and done. l've bought so manj things. “Why, onlv this \veek I’ve bought more tlijngs than you could possi- blv guess.” “Well, I could Given In Cltange -czs tootnornsn nad a green stem or nandie and l thought fr such a niče one. “Then I was given to the cliild who otvned the toothbrusb as a retvard for a verv high avei'age in school. “I thought. it tvas very fine to I he ovvned. bv some one tvlio did so weli in school. “I felt as though it gave me intel- ligence somehotv as tve!) as a money value. “But, oh dear, oh dear, I am go- ing to lea.ve you notv, I do believe. I j tvbn’t be abie to tel! you about the j rest of the tveeb—and tvlien tve meet j guess a good many j a g a j n pn pave so mucii etse to teil j things you Kave j you (bat I’M never remember about j the week. i “I tvonder tvlien tve tvill meet again! j Well, if I don’t meet you Idi meet one S of your family. Good-by, Ten-Cent riece." “Good-by. Quarter. Thanks for teli- ing me your story. And I hope wa have a little nioney-meeting again some time P’ Retvard, As bought,” said the j Ten-Cen t P i e c e, j for I knotv how m a n y I have' bought. j “Of course you j are a quarter and have the quar-! ter’s point of vietv ! to the eall for intricate seaming, tvhich dressmakers say is part of the styling program for the coming sea- son. Panels suspended from the shoul- der also give unique and graceful touch to this model aptly demonstrat- ing the beautiful effects achieved in tiie handiing of the material, tvhich mark the more exclusive st y ti n g. Color p!ays a most spectacular part in the late winter’s style program. It is n Hame color georgette tvhich tvas chosen for the deveiopment of the froek here shotvn, this brilliant shade distinguishirig it from the ordinary at any social gathering. Reds of every hue are very fashionable for evening vvear. Captivating tone-on-tone effects are emplojed for many a georgette party dress. For instance, a tiered skirt nses a deep shade for the lotver tier, graduatiug the color to lighter as the fiat dere approach the tvaistline. * JULI A BOTTCMLET. '142?, Western Newsp&p>r Dcion.)' or tvay of looking at things. “But tlien you must remember very often another ten-cent piece joins me and then a five-cent piece joins us botb and tiien tve buy tvliat costs a quarter. “Trne, yon often help to buy things that cost a dollar—and so do I. “But it tvould he more fun to hear tvhat you had bought than to guess.” The Ten-Cent Piece also knetv that the (Juarter tvas anxious to teli. It tvas a very tactful ten-cent piece. Ver.v tactful and polite. “First of ali tliere tvas Mondav. I didn‘t do anything on Sundav but have : . The average. golf Professional car- a rest in the bas I tvas in. ‘ ries a dozen clubs. “Another quarter lieslde me tvas i * * * Relatives Forgotten Judy and h er mother tvent over to grandmother's for the afternoon. When tbev started up the front tvalk Tam o’ Shanter, . grandma’s coilie, barked ioudly at them. “Doodness, Tammy,” exclainied Jud.v reprovinglv, “don’t you recognize vour rePtives?” Jportir$Sw$w Unfortunate Social Conditions Traced to Ignorance of the Bible By BISKOP MANN ING (Episcopal), New Ysrk. Neglect of the Bihle has a great deai to do tvith unfortunate social conditions today. Ignorance of the Bible is an incalculable loss from the standpoint of education and eulture, but inorallv and spirituallj the loss is stili more serious. How much of the present lawlessness, how mu eh of the present lowering of social and moral standards, how much of the .preselit inerease of crime in our land can bc traced to and aeeounted for by negleet of the Bible and by absence of religious teaohing from our schools? Research of modern scholars has not hurt the validity of the Bible. I say without hesitation that no faet or trnih vvhich Biblical scholarship has estahlished coofiicts tvith, or tends to weaken, full belief in the deitv of our Lord Jesus Christ, in the fact of his hirth to the Blessed Virgin Mary, in the realitj of His resurreetion from the grave or His ascension into heaven. # taken off to church but I stayed home. “So my vreek really begati with 51 on da.v. “Early that morning-I bought some beautiful peneils. As 1 s a’.v the. pen- cils go I could hardly keep from go- Ing vvltli them, but as I had been paid for the pencils I naiurailj' bad to stay j and they had to go. j BUliards boasts .“Then, too, I found rnsn.v other niče ' ecttlal partlcipants pencils ali arouncl and I was interesi- šport in America, ed in ali the things that were bought and sold in that shop. “But it wasn't long before I was given in change to. some one who bought a school bag. They had given a bili of some sort or other. “I never pay much attention to bills. Of conrse i meet them in my money life but I don’t have much in common \vith tliem. * i “Tliey’re : pa per and Tm sil ver and ' we. have different vaiues, and though vre get along perfectly ali right, we’re not so very familiar \vith each other. “We don’t quarrel, of course, but after ali a quarter is a qnarter and a bili is a bili and everyone wlio knovvs an.viliing about raoney wili tel! you so. “But Pii teli you one thing. I vvonld rather be a quarter than a bili. In fact at times I very much envy the flve and ten-cent pieces and lite pen nies. “You see the bills are.spent so much by parents and grown-ups. They’re spent a great deai for children—they buy clothes and school books and food and so much else. “But the quarters are spent by chil¬ dren. And the five-cent pieces and the ten-cent pieces and the pennies are also spent by children. “But I tvas telling you about my vveek, although I did want to put in a vvord or so about being so tliankful tbat I was one of the pieces of money spent by children, “5tonday afternoon P tvas spent for an ice cream treat. ^ ”Qnite a fovr had icAcream because of me. Then I rested Monday eve¬ ning and Tussda.v morning brighi and eariv J was given in ehange for a bili that vvas used liir stu-ii a niče little tooilibrush. . ■ . Kenesavv Mountain I.anciis will have to be. given a putout. He ran down a rumor. * * * One hour and forty minute« is the average time for a major league base- ball game. of havihg mora than any other Ralph Kress, vouthful shortstop from Berkeiey, Caiif., has 'oeen signed by the St. Louis Brovrns. * * * England is alarmed by the amonnf of kicking in football games, kicking of the players, not the bali. * * * Mouse Marshall has sigiied as play- er-inanager of tiie Scottsdale tearo of. the Jliddle Atlantic ieague. * * * .. i Then there is tiie kind of a bali team that could throw a game and stiil play better bali tlian usual. * * * Fi,?tic fans in Pariš make it a prae- tice to revvard unUsually game exhl- bitions by boxers- tvith a gol d medal. * * * Surprisingly few of the managers Just appointed in tire American ieague were selected front the seats back of first. * * * The Bnlversitjr of Oplorado football! team Mil meet tTitverstty of Senthern California at Los Angetes November 12, 1927. - - * * * Football pjiid the (tniversit.v of Pennaylrania a profit of :S314,950, ac- corditig to a statenient Just released by Universitg anthorities. ♦ * * President Clark Griffith ef WasbijUg- ion Mas released Ohtfielder. Red Mc- Bride to the Harrlsburg ehtb of the Netv York-Bennsylrania ieggut Waco has annonnCed that the Phil- ,‘tdeipiiia Athietics paid $8,500 essh f »r Outfteider Frank IVilson, sold to tiie American leagne vitih reeenti.y. WE SMOULD CftS£ WE DiDdr f Feux- WM£T t)0 You \ TMNK !- LITTL.E MILlV FlNDER BAubl 15 MARRVlNO THAf IommV vJECTEIR. / , A SOS GfcT \NvTTfeb | Dlt) WE / WEHFANNV-1 \ WOMT AR&CBTl-IATFtolNt WiTi 4 Vou -Yoo WANf£0 AN UPRlGt-TT MANLV TELLOVN FOtR VOUIR / HUS8ANO ONC£~ / AND YOO PIGKED HIM ouT AL L 8 y VouRSELF //, / Ho/ pi NE . \ MAINLV FELLOw/-~- VolŽRE Somg CIUDGe OF MANL1NESB IrVOU CAU. TbMMV V NELTER •AAANLV V / OM W£LL 'NO ONE S JuEJ&MENT 15 . PD2FECT ! Po njegovi želji.' Uradnik: “Gospod ravnatelj, ali ' smem popoldne izostati nekaj ur, da grem z ženo kupovati” Ravnatelj“Žal mi- je; saj ves¬ te, da imamo čez .glavo dela. Ne morem vam dovoliti.” “Prav lepa hvala!” pravi, urad-' liilc hvaležen in vesel. NAŠ DOM”, 10. februarja, 1927 | Iz oficirske šole. i Polkovnik govori svojim učen¬ cem : “Enkrat za vselej vedite: — ako ste se, odločili za vojaški stan, se morate mnogo učiti in mnogo znati. Prej so govorili: Neumen kot vol, zabit kot osel, naj bo častnik. To je bilo takrat, ko sem bil še mlad. Danes pa je drugače. Izpolnjena želja. Neizrabljena moč. Dva moža stojita pri slapu Pe- ričniku. “Skoda,” pravi prvi, “da je tolika vodna sila neporabjlena”. “Tudi jaz mislim tako,” odvrne drugi. “Ali ste tudi inžinir?” “Ne, trgovec z mlekom.” Soba v najem. ‘Pomisli, nocoj se mi je sanja¬ lo, da si mi kupil zidano ODieko, katero sem si tako želela.” “Zdaj me boš saj pustila enkrat v miru.” Velikodušnost. Oče zaloti' klavirskega učitejla, ko ravno pojlnbuje njegovo hčer. “Kaj naj to pomeni, gospod? A- li vas za to plačam?” “Ne, gospod to napravim za¬ stonj.” več nevesta. Ne ljubček v kuhinjo. ■Gospodinja: “Tega ne trpini, da bi prihajal vaš ljubček v ku¬ hinjo.” Kuharica: “Meni je čisto prav. Grem rajši vsak večer le njemu.” Pri snubitvi. On: “Ko sem odšel od svoje zad¬ nje gospodinje, je jokala.” Nova gospodinja : “Potem pa bo najboljše, da vsak mesec naprej plačate.” Moderna obleka. Mož vzame v roke nekaj zida¬ nega. “Ali si sama zvezla ta robec?” “Kaj robec! To je vendar moja plesna obleka!” Dobra mati. Mož v mladostnih spominih : — “Moja mati je bila zelo dobrosrč¬ na. Natepla me je samo tedaj, ka¬ dar ji je oče obljubil novo obleko.” Dober nasvet. Ravnatelj: “Al ivas ni sram, da spile na pisalni mizi, ko je vendar toliko nujnega dela?” Knjigovodja: “Oprostite, gospod ravnatelj. Otrok je celo iioč jo¬ kal.” Ravnatelj: “Pa bi bili prinesli otroka s seboj.” Stroga pretnja. Gostilničar sosedu: “To vam pa povem, ako še enkrat zalotim va¬ šega mačka v naši kuhinji, bo ju¬ tri na jedilnem listu!” Lahka plačila. Gospe j na letovišču je pošel de¬ nar, zato brzojavi svojemu možu: “Takoj pošlji denar; hotelir hoče biti plačan.”' Mož odgovori: “Slučajno nimam denarja. Pošljem v treh dneh. Ti¬ soč poljubov.” In niož dobi odgovor: “Za denar se mi ne mudi. Hotelirji! sem dala pokaj od tisoč poljubov in je s tem zadovojen.” i k&t. Snubec: “Ali misliš, da boš mo¬ gla izhajati s 120 dolarji na te¬ den?” Nevesta : ‘‘Jaz že ; toda od česa boš ti živ vi. Namestnik. Ravnal e j stopi v urad in vidi svojega tajnika, kako objema ste¬ nograf injo. “Kaj delate?” ga vpraša trdo. “Samo kar ste mi zapovedali, go¬ spod ravnatelj.” odvrne tajnik. — “Ako vas ni tukaj, ste rekli, naj vas v vsem nadomeščam.” Prav. Profesor: “Kateri dve besedi rabijo dijaki največkrat?” Dijak: “Ne vem.” Profesor: “Popolnoma, prav.” Vprašanje. Junak. “Zaradi tebe, draga moja, klju¬ bujem vsem nevarnostim. Torej na svidenje jutri! Pridem, ako ne bo deževalo.” samo Nepričakovano. “Ali si tudi danes v šoli Knjigovodja: “Danes je 25 let. enkrat dvignit roko?” odkar delam pri vas.” “Da, pri naravoslovju.” Ravnatelj: “Vidite, kako srečo “Pri katerem vprašanju?” imate! Vsaka tvrdka ne obstoji “Kdo more jutri za nazorni tako dolgo.” nauk prinesti s seboj stenice.” Ali je ona vdova še vedno tvo¬ ja zaročenka?” “Že ne več.” “Potem ti pa samo čestitam, i Ivako bi ti izglodal ž njo! Od kdaj! pa je konec zaroke?” “Že dva meseca; odkar sem jo| poročil.” THE FEATHERHEADS Ima prav. j Učitelj : “Povej mi. Joško, koli¬ ko je dve manj dve?” i Joško g “Ena,. gospod učitelj.” | Učitelj : “Ni res. Pazi sedaj: — ako imaš v žepu dva kosa kruha, pa. vzameš ven enega in potem še enega; kaj ti še ostane v žepu?” Joško: “Drobtine.” / That AWFUL ToHMV j s welter Thougm Feli* !- iMiNK OF DEAS Lffrus MILLV ThRow;NG-HERSELF AWA,V ON TnAT-THAT Z / SEST TminG TMAT / FRESM LITTLESNIP / EVER COULO t>0 ) Fts HERSELF/f~ %^Tommy's &S0WSNG- ji ',u P InTo ARNE, Jp;: MANLV FELLOk l’ ‘NAS DOM”, 10. februarja, 1927 Stran 13 !3wwnniiMi»Brn»Tiinwwiiiwwwwwii i iiw ii ii i ii r ii»ii w iwiiiiiiin ri iiiii w iii i i r ii«iwiiiii » iiii i iwiiwiiiiiiii i ii i iiiiM>iiiiiiwiiiiwiwwiiu Vesti iz starega kraja 1 možu, bučnice. Pri tem delu so bili na novega leta dan pa je prišlo ve¬ zbrani sosedje, kakih osem ljudi, ter gospodar z dvema sinovoma. selo poročilo oziroma iznenadep- je. Pismo, katero je prejela njegČL Pogumna Slovenka. V nedeljo, dne 7.-januarja se je šetal po cesti od Mirogoja proti mestu ob Med veščaku v Zagrebu prileten gospod, držeč pod roko svojo kakih 24 let staro hčerko. Hipoma se hčerka iztrga iz oče¬ tove roke ter plahe po visoki sipi¬ ni v globoki Medveščak. Voda jo je takoj zagrnila, a,, kmalu se je 'zopet prikazala in so jo urno tirali proti kanalu. V tem hipu pride od nasprotne strani trojica mladih dam, od katerih vrže ena, videč nevarnost, klobuk in plašč v cestni jarek in plane pa ni verjgtno. da bi se bil sin ta¬ ko spozabil, da bi segel lastnemu očetu po življentju. Bolj verjetno je. da gre zagrop tolovajev, ki so iskali denarja. Cigoj je bil namreč premožen kmet in je imel navado kazati svojo listnico, polno denar¬ ja, in se samozavestno pobahati. — Dne 10. januarja je prišla na lice mesta sodnijska komisija, ki je valovil ostala na Planini do pozne ure. — Aretiranih je bilo nekaj oseb, ki so na sumu. Okoli devete ure zvečer je predava sestra., ki živi v Sarajevu, je iz- lagal"'gospodar,''naj bi šli k počit-j zvalo pri Boletovih in njegovih ku; drugi so pa bili .zopet mnenja znancih veliko vesejle; da je še prezgodaj, ker sc itak dol¬ ge noči. Gospodar se je udal tej želji in luščili so dalje. Krog pol- enajste ure so nameravali končati delo in se raziti, pa je razburil vse strel iz vojaškejpuške skozi okno. Od kralja do osla. Strel je prebil dve šipi in krogla . , ., , , . ' v , . ! kjer so nastopile ie zadela gospodarja Tomaža, ki . , . • . „ jah kar tri sestre | je slonel ob postelji, tako nesrec- ino, da je bil v par trenotkih mr- Smrtna nesreča. V St. Petru pri Sv. Rupertu nad pogumno v vodo. Bilo je videti, dal^škim je padel 4. januarja sinček bo podlegla deroči vodi. a kmalu J Tomaža Videc z brvi v vodo, ko je je začela plavati proti utopljenki, j šeI v šolo na Reko. Potegnili so o- Prišedša do nje. jo je zgrabila za troka še sicer živega iz vode, a se lase ter plavala nato vzdolž vode,; je tako prehladil, da je že drugi dokler se ni ustavila, čuteč tlal (lan umrl. Ganljiv je bil pogreb, pod nogami, s težkim bremenom, j katerega se je udeležila polnošte- Voda ji je segala skoro do brade |' v ^ no piskajoča šolska mladež, in mimoidočim se je nudil vzne mirljiv prizor. Utopljenki se je o- rnračil um ter se je hotela na vsak način otresti rešiteljice; praskala jo je po obrazu, izbila ji očala, Umorjen na cesti. Na cesti med Srednjem in Kam- breškim so kmetje, ki so šli na de¬ lo. našli človeka; okoli 40 let sta- grizla jo v roke, a mlada, gospo-i rega. v mlaki krvi. Po telesu je dična je vstrajala, ker ni bilo bli-jimel številne smrtonosne rane, ki zu nobenega moškega, kake četrt-j-so bile zadane z nožem. Karabin- ure v nadvse mučnem in obupnem! jerjem ni bilo mogoče identifici- položaju, dokler ju niso skoro ne- rati mrliča, zavestni potegnili iz vode.. Reši- i teljica je bila vsa krvava in opra-i SMRTNA NESREČA skana, uboga utopljenka pa blaz-j Xa novegaJeta dan zvečer se jel Ljubljanski listi pišejo: Pred kratkim smo poročali, da je bila v zagrebški operi zanimi- a. predstava “Plesa v maskah”, —■ v glavnih parti- jaii kar tri sestre Oblakove. Se za¬ nimivejše predstave pa imamo v [ljubljanski drami. V Goljevi prav- Ilič. Pri raztelesenju se je dogna-' '.. . ^ v , , ■ - n . V1 , , , j ljici Peterekove .poslednje sanje lo, da je sla krogla naravnost sko-• ‘ -■ - ^ , v . v , . . nastopa v vlogah kralja do osJa zi srce. O zloemcu se do danes ni », ■ ~ .'. ,, • , ; kar pet elanov Danilove rodbine, uic znanega, m to tem boli raz- .. v . . A - , . , ® ’ v . , , •I Kralj Matjaž je gospod Anton burja domače in celo okolico. — _ .. ... ... ,• g .... . Danilo, kraljica Alenka ga. Avgu- K rogi a m bila ocividno namenjena _ ' , ..... . , , , J , . ' . i sta Danilova, kraljičina Aleneica lo hišnemu gospodarni, ker je , i v. . . • v ! o-dč Mira. Peterček ga. Vera m o- streljal zlocmee nanj ze meseca_ ■ *» • maja, in sicer s svinčenimi silira-’**’! f?dč. Silva Danilova. Tako smo mi skozi zaprto k no, ko je bil To- dosegli v Ljubljani rekord m smo maš sam v sobi, a ga je takrat sa-j zope t. enkrat temeljito posekali Ža¬ rno ranil, da je moral za en teden in Beograd . v bolnico. Ker divjak takrat ni dosegel svojega namena, je prišel sedaj drugič z boljšim orožjem. Rajni zapušča pet otrok; Po 12 letih se je oglasil iz Rusije. Uboj na Kočevskem. V mirni vasici Onelc na Kočev¬ skem se je 15. januarja zgodil u- boj. Sin neke Lakner je pobil z. Anton Bolte, rodom iz Kamnika ročico na tla nekega Knapfla, pri- kjer še danes živi njegova mati. | jat-clja svoje matere, in ga ubil. na. Nesrečnica je slušateljiea me¬ dicinske fakultete, rodom iz Ze¬ muna, hči tamkajšnjega veletrgov¬ ca Meštroviča, ki jo je v pravo¬ slavnih božičnih praznikih obiskal. Rešiteljica pa je Slovenka — uei- v Želodniku poleg Doba pri Dom¬ žalah zgodila težka nesreča, kate¬ re žrtev je postal 23-letni mlade¬ nič Miha Erbežnik, sin konjaea s j Krtine. Erbežnik, se je vračal zvečer z teljica pripravnice Ruža Matok iz,Doba.proti domu na Krtino. Nib- Novega mesta. Baje Meštrovieeva g e ne Te , na kakšen način je Er¬ ni zblaznela, temveč je skočila v j bežnik zašel tik pred avtomobil, vodo v hipnem omračenju, a se ji razum polagoma vrača. Tudi Ma- tokova je kmalu nato okrevala. Strašen zločin v Planini pri Vipavi. V noči med 7. in 8. januarjem se je izvršil v Planini pri Vipavi zlo¬ čin, ki je z grozo navdal vso Vi¬ pavsko dolino. Pri Guštinih-so na¬ šli dne 8. januarja zjutraj posest¬ nika Jožefa Cigoja zaklanega ob postelji. Zločin je razkrila. neka ženska, ki je prišla pospravit Ci r goju, ki je že delj časa vdovec in živi sam. Zenska je kakor ilora od groze tekala po vaseh okrog, do¬ kler je niso opazili karabinjerji, ki ga je z vso silo udaril in treš¬ čil ob tla. Par minut na to je Er¬ bežnik izdihnil, ne da bi se zave¬ del. Avtomobil, last nekega ljub¬ ljanskega trgovca, je vozil pravil¬ no po desni strani ceste in vsled goste megle z zmerno brzino. Av¬ tomobil je imel prižgan tudi re¬ flektor. Ivo je šofer tik pred avto¬ mobilom zagledal človeka, je ta¬ koj zavrl in zavozil v stran. To¬ da bilo je že prepozno. Avtomobil je zadel v obcestni kamen in se za¬ letel v bližnje drevo. Le srečnemu slučaju, in pa, ker je šofer vozil zmerno, se je zahvaliti, da so os¬ tali nepoškodovani vsi. ki so bili v avtomobilu. Avtomobil sam se ki so bili v bližini na patrulji. —'je precej poškodoval in so ga mo- Karabnjerji so žensko pomirili in se nato podali v Cigojevo hišo, ki je nekoliko na samem. Cigoja so našli v spalnici z razklano gla¬ vo in Strašno rano na vratu. Neda¬ leč od postelje je ležala drvarska sekira, s katero So zločinci zakla¬ li žrtev med spanjem. O zločincih ni ne duha ne sluha. Karabinjerji so aretirali Cigojevega sina Fran¬ ceta, ki je živel v zadnjem času v sporu z očetom. Sin, ki mu je ko¬ maj osemnajst let, je namreč znan kot zapravljivec, ki mu ni. dosti do delh; oče pa je bil skrben go¬ spodar in ni mogel trpeti sinove lenobe. V zadnjem času je sin ži¬ vel pri sorodnikih, oče pa je pre¬ nočeval sam v hiši. Pri vsem tem mancili, župnija Sv. Tomaž pri Of- rali pustiti na viru. Lastnik av¬ tomobila in njegova rodbina so se z vozom pripeljali v Ljubljano. Ponesrečenega Erbežnika so ta¬ koj prepeljali domov in ga položi¬ li na mrtvaški oder. Kakor je u- gotovila dosedanja preiskava, ne zadene šoferja nobena krivda, ker je vozil razmeroma počasi in pra¬ vilno na desni strani ceste. Žalost¬ na nesreča je vzbudila, po celi oko¬ lici splošno Sočutje, ker je bit po¬ kojni Erbežnik znan lcof priden mladenič. Ustreljen skozi okno. Na Janževo zvečer so luščili pri posestniku Tomažu Silaku v Kuc- se je oglasil po dvanajstih letih iz Rusije, odkoder poroča, da je živ in zdrav in da je nameščen v Stalingradu kot železniški urad¬ nik. Godi se mu dobro. V Rusiji se je oženil ter ima že dva čvrsta otročiča. Bolte je odrinil s prvimi transporti v Galicijo, kjer jc bil v prvih bojih ranjen in ujet. Od takrat niso njegovi znanci dobili nikaknga glasu od njega, uradno pa je bil proglašen mrtvim. Letos! Storilna pfj že prijeli. Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCIINER t priporoča svoje vedno sveže ip suho meso ter klobase !6 - Ist Ave. Nerr York. N Y ti) Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri ledicah, odvajanju vode, revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolezen, ali kako dolgo vas že muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. MOJE CENE SO ZMERNE in pri vsakem obisku vključeno moje osebno zdravljenje. X-Žarki, .Preiskava krvi, Wasser- mannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje bolezni in zdravljenje. Vbrizganje serumov 606 in 914. NASVETI IN PREISKAVA ZASTONJ . ZINS špeejalist, vstanovlj. pred 28 leti. 110 EAST 16th STREET, (med 4th Ave. in Irving Plače) NEW YORK CITY Vsak dan od 9 dop. do 8 zvečer; v nedeljo od 9 dop. do 4 pop. \ Stran 14 “NAS DOM”, 10. februarja, 1927 j j se vrne? Prosim, gospoda, nikar ! se ne trudita ne premaknem se nega nasilstva in ropa. In razsod¬ ba se razglaša, da izve vsak vojak francoske republike, da je bila J odtod! —- je izjavila Kalanka. proklamačija generala Bernadotta j — Dobro! A kaj stori vaš mož, dana iz glavnega kvartirja 9. dne!če vas sploh več ne bo? — je silil meseca germinala v petem letu e-j profesor.:— No, saj ni treba misli- ne in nerazdelitvene francoske ti takoj na najhujše! Dovolj je, da (Nadaljevanje.) Dane je počasi jedel in poslušal. — Saj smh bila huda nate. Am¬ pak rada sem te imela vedno, Gre¬ gor, čeprav si počenjal velike ne¬ umnosti. Taka ljubosumnost! Da te le sram ni! Preslabo poznaš ti Verderberieo; poštena sem bila vedno in poštena umrjem. Z vsa¬ komur sem prijazna, res, ampak slabega mi ne more nihče očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Jaz nisem Kalanka! Svet¬ nico'še delati, pa se z dr. Repičem vlačiti, pijanega Francoza za gol nič smrti izročati in poštenega me ščana zapirati in po mestu kot razbojnika vlačiti: to more le ta ka hinavka, kakršna je ta ženska, brez vesti in brez časti. Ampak če si mož, zagodi, da ji bo pelo po vseh ušesih! Tedaj se je oglasil na križišču treh cest poleg znamenja pred Tre¬ mi gavtrožami boben. Mestni bi¬ rič je čital z gromkim glasom : — Razglas! — Francosko svoj- bodstvo. Prostost. Enakost! Iz glavnega kvartirja v Celov¬ cu 12. dan germinala ali meseca zelenarja. (1. malega travna 1797) v petem letu enega in nerazdelji¬ vega francoskega svojbodstva. Bonaparte, najvišji general laške armade. Kranjcem! Francoska armada ne prihaja v vašo deželo niti da bi se je pola¬ stila, niti da bi vašo vero ,vaše še¬ ge in običaje kakorkoli izpremin- jala. Ona je prijatejilca vseh na¬ rodov, zlasti pa vrlih ljudstev Nemčije. Picard, kapiten Jordan ter še ne¬ kaj pobočnikov in par vojakov. —■ Ljubi doktor, tudi jaz n vas zapustim, — je dejal Murat takoj ko je skočil s konja in pristopil k dr. Repiču. — Tudi vi? O, zelo neljuba vest gospod general! ■— Po vašega fantka sem že do¬ poldne poslal eštafeto, ki prinese pisma iz Trsta. Če pojde po sreči, bo fantič v treh dnh pri vas. — Da niste pozabili! Prisrčna hvala! V gomili neprijetnih novic vsaj ena dobra! — Neprijetnih novic? — se je čudil Murat in prijel odvetnika prijazno pod pazduho. — Kakšne? — Že hudiči na ljubljanskem polju nam groze, da pojde franco¬ ska armada kmalu nazaj. — Helie, čuj, — Jean: dr. Repič je slišal, da pojdemo nazaj! Bernadotte je zresnil obraz, a odgovoril je z največjo ljubezni¬ vostjo : — Ljubi gospod doktor, doslej ni šla Napoleonova armada še ni¬ koli nazaj, nego vedno le naprej! In zdaj gremo na Dunaj, in če tre¬ ba, pojdemo še dalje. Odvetnikoma se je odvalil te¬ žak kamen od srca in dobre vo¬ lje sta stopala med šalečimi čast¬ niki po stopnicah, vrhu katerih jih je pričakoval Desselbrunner . Popoldne istega dne ob treh so začeli po vseh ljubljanskih ulicah naenkrat grmeti bobni. Nastal je hrup, kakršnega že leta in leta vz¬ nemirjena Ljubljana ni poznala. Vojaki najrazličnejših vrst so publike, krvavo resno mišljena Šaser, kakor Goljat visok in . | vas napadejo, ranijo, pohabijo ali i- vsaj tako prestrašijo, da boste po¬ rok, je stal tu s klobukom na gin lom hirali vse živjlenje. In če se vi, s pipico v ustih ter steklenico roki ter je poslušal . . . Te m n or J j niti to ne zgodi, ali vam ne bo že¬ jo neprijetno, da boste inieli vsak či kodri so se mu sipali preko vre J dan pod oknom polno radovedne- tu, topo so zrle njegove velike o-j či in iz rdečih ust pod gostimi.! kratkimi brčicami je prihajalo po-j smehjlivo rohnenje. Mahoma jel žer„ ki bodo zijali v vašo sobo in šepetali. Gospa baronica Zoisova vas ne pozna, a takoj je izjavila, da tukaj ne smete več ostati, če spoznal, da postaja komedija res-;hočete živeti varno in mirno. To na, in ko je slišal da ga bodo rc vam dokazujeva midva zdaj že nično ustrelili je divje zaklel, vr- j tretji dan. In odkritosrčno sva gel steklenico ob tla in planil pro j vam takoj povedala, da pomagate ti častniku. A že so ga držale gre- lahko sebi in še nama, če se pre¬ selite h gospodu doktorju. —- Čeledinov Lovrenček bo v nadirške pesti. Začel je psovati, to¬ da dvignili so ga in vrgli na cizo. j In ves četverokot. se je'začel p-'- j treh dneh že pri meni, — je dejal mikati k stolni cerkvi; sredi četve- rokota pa se je pomikala eiza ; obsojencem. Niti besedice ni bilo slišati, in | dr. Repič. — General Murat je po- jslal ponj in gospod Vodnik mi je -obljubil, da se hoče za dečka še (boli živo zanimati kakor kaplan dasi je korakalo po cesti nekaj sto j Prašnikar. Pri meni bo imel Lov- vojakov in dasi je stala ob nji v renček stanovanje in hrano, gospo- dolgi razviti črti konjenica s po-jdu Vodniku pa bo hodil streč in tegnjenimi palaši, se je zdelo, ka¬ kor da je ulica izmrta. Nikjer se | ministrirat. Lahko bi vidva prebi¬ vala v skupni sobi. . . ne bo varna ni pojavil na oknu zvedav obraz, dolgčas, saj se bomo razumeli. noben konj ni zahrkal, noben: nožnica ni zarožljala .nobeno po velje ni pretrgalo grobne tišine. — A kaj si bo mislil moj mož? — Ali vam ne zaupa? Zakon Ibrez zaupanja je pekel. Ko pa je dospela ciza do Me • —. In sami ste rekli, da bi šli, če darske ulice, je skočil šaser na tla. pride deček. Zakaj se še pomišlja- A francoski častnik, ki je kora¬ kal mimo, ga je brez besede zgr. te?. Ali morda ne zaupate meni? — ie vprašal Repič. Zastavil sem bil za prsi in izročil priskočivsimj vam vendar svojo besedo: z nobe- grenadirjem. Prijeli so ga z vsa besedo vas ne užalim več v va¬ te strani pod pazduho ter ga ved-j g; zvestobi in poštenosti. Zaupajte li peš za cizo. Kakor bi mu bila n mi ! Ko se vrne vaš mož, nama bo ginila vsa energija, je jedva so; samo hvaležen. Lahko si poiščete premikal noge. j novo stanovanje, mi pa ostanemo Grenadirji so obsojenca malone j nadal je dobri znanci. Dolgo je bilo to prvo pismo Bo-i tekli od vseh strani s čudno raz¬ na partovo Kranjcem. Dobrosrčne in nepokvarjene jih je nazival, jih vabil: — Postanimo prijatejli, — in jim obetal : — Vašo vero, vaše šege.in imetje liočem čuvati in vam ne nalagaim nikake kontribucije. Ali ni vojna, sama na sebi dosti grozna? Ali ne trpite že dovolj, ve nedolžne žrtve tujih zmot? — In končno ji mje naznanil, da so v novoizvoljene® centralnem gu¬ berniji! poleg škofa Reigersfeld- skega, ljubljanski trgovci, odvet¬ niki in uradniki. Bas sta korakala mimo bivši žu¬ pan dr. Podobnik in dr. Repič, ko je birič našteval imena izbrane de- setorice. Mudilo se jima je na o- bed v Desselbrunner j e vo tovarno. — Pa neutegoma treba priti! — Jedva sem se utegnil še obleči. Kaj pomenja vse to? je vprašal dr. Podobnik. •— Baje se že jutri poslovi gene¬ ral Bernadotte,-je pravil dr. Repič. — General Murat sluti, da naskoči Bonaparte zdaj še Dunaj ker so Angleži izpletkarili, da Thu- gut ni maral sprejeti generala Clarke ja, ko je prišel ponujat mir. *— Zaslepljenci! Še jim ni do¬ volj krvi in dolgov! Baš sta dospela do tovarne, ko se je ustavil pred vbodom trop čast¬ nikov na konjih. Bili so generala Bernadotte in Murat, polkovnik. burjenostjo v vojašnice in z njiho vrh" vznemirjenih obrazov so raz¬ birali Ljnbljančanje, da se pri¬ pravlja nekaj nenavadnega. Ne¬ dolgo potem sta prijezdila z goli¬ mi palaši v pesteli dva eskadrona šaserjev ter zaprla vse ulice na Glavni trg. In potem so primarši- rali z nasajenimi bajoneti grena¬ dirji, visoki, mrki orjaki, kompa- nija za kompanijo, ter so pred ro¬ tovžem stopili v četverokot. In pojavila se je ciza na dveh visokih kolesih. V njej je čepel rdeeealsi šaser in se smejal. Nje¬ gov zaripljeni obraz je kazal, da je pijan. Stekleno je gledal okoli sebe, dvigal steklenico ter kričal besede, ki jih ni razumel . nihče. Ciza pred katero je bil vprežen mršav konj, je zapeljala šaserja v grenaldirski četverokot. In šaser je zlezel z voza, se opotekal, vihtel steklenico in se krohotal. Troje grenadirjev ga je držalo, da ni pa¬ del, a on se je šalil ž njimi, kakor bi šlo za zabavno komedijo. In na¬ enkrat je potegnil iz žepa pipico in začel kresati, da bi si zapalil to¬ bak. A preveč je bil pijan. Ukresal mu je torej gobo tovariš z bajo¬ netom. In ves kare .se je muzal. Tedaj je prišel častnik s sprem¬ stvom, stopil je na najvišjo stop¬ nico pred rotovžem in začel čitati. Citati smrtno obsodbo Zaradi jav- nesli. Tam ob stolnici — prav poči vzidanim kipom ..žalostne Mat or c božje s Sinovim truplom v narOc-J ju — pa so grenadir ji nasltmiil ša-J serja na cerkveno steno. Hipoma i je imel zavezane oči — hipoma ho odstopili grenadirji — in hipoma je zagrmelo obenem sedmero strelov. . . Jedva se je razpršil sil¬ ni smodnikov dim. ni bilo o sa- serju niti sledu več po Pol j alpski cesti sb odnašali štirje vojaki na dolgi lestvi, s črno rjuho pokrito maso. . . Zadonelo je kratko povelje, od¬ delki so se sklenili in med grom¬ kim bobnanjem sta odjezdila es¬ kadrona in so odmarširalo kompa- nije. Prav v istem času sta sedela , Kalankini sobi dr. Repič in profe¬ sor Pelzel. — Vaš položaj postaja res vsa¬ ko uro nevarnejši, — je govoril profesor. — Če Francozi .-jutri od¬ idejo, se lahko še nocoj kak ša- Marijanica ni odgovarjala več, nego je tiščala glavo med dlani in jokala. Profesor je skomignil z ramo in segel no svoiem klobuku. — Počakajte me pri Belem ko¬ njičku, — mu je šepnil dr. Repič in zaprl duri za profesorjem. Nato se jo vrnil k Marijanici. — ; Tudi meni je na jok, gospa, • ji je'dejak-z mehkim glasom, j Zakaj seda j vidim, da me smatra-. Ite za. lopova. Bojite se me, ker me zaničujete. Th ta zavest me ubija. Ne vem. če to prenesem. Brez vas jur ni vredno živeti. Da, gospa, se¬ daj, ko vidim, da. je vse izgublje¬ ne.. naj vam povem vso resnico. — Ljubim vas nepopisno. Ljubim pr¬ vič v življenju. Vse te dni nisem' razmišljal nič drugega nego svojo usodo. Zakaj sem vas moral sreča¬ ti: Kako si" me. mogli hipoma iz- promeniti i.-. veselega lebkomiscl- nikn v resn/ ga, nesrečnega člove¬ ka, ki ste mu. odprti le dve poti: serjev prijatelj maščuje nad vanu.j- Vf5m a p v smrt? Zakaj, čemu? in ne iztaknejo n-a potem nikd več. Sicer pa je brez'pomena, ga prav iztaknejo • vi ste med ten lahko že pod zemlio. — Tukaj nikakor ne sm ete ost a ti sami, —• je pomagal odvetnik, fo sem . va ; — Storite pa, kakor sami hočete! Predlagam, da midva ostaneva ‘ j Ali le zato, d; ' j Ker vsak h i p 1 j vas ni rešitve • spoznal, a niti ena me ni mogla pridobiti. Vi pa se mg branite, za- vsakim čustvom, z naj beden poginem? vidim bolj, -da brez v Toliko žensk sem vsako mislijo:. Tipal sem, — zdaj j jč■) Gitateljem "Našega Doma” naznanjam, da sem otvoril v CLEVELANDU TRGOVINO Z MUZIK ALI JAMI Vse najnovejše gramofonske plo¬ šče in piano - role so vedno v za- loig. Razpošiljam po vseh slovenskih naselbinah širfitn “Amerike ter se te povelje za naskok, v mraku je! rojakom toplo priporočam, bil Neumarkt že v francoski obla-; Clevelandski naročniki “Nase¬ sti. Karlova aririada pa je strašno j ga Doma." tildi lahko obnove na- poražeiia bežala skoraj brez oddi- ročnino v moji trgovini. Par hipov nato je bil d. Rerpič ^elvcdčre in ha proti Leobnu. Dne 7. aprila je bil Bonaparte v Leobnu, kjer sta mu nadvojvodov pribočnik generalni lajtnant grof že na ulici In še-par hipov trato je hitel, . hitel; kolikor so ga nesle noge. v Gradišče. In nič ni potrkal nego je'vdrl v sobo. planil k Ma- rijaniei, jo objel, poljubil in šepe¬ tal : — Ljubim"fe, dobra žena. in ti ljubiš mene! Tn če se podere svet in naju pogoltne pri te.j priči, midva, iie moreva drugače! “La France est belle, šens destins' šorit benis, ■>. vivons pour el le. vivonsunis!” so prepevali in korakali nasled¬ njega! popoldne franebski roji Sko¬ zi ljubljanske ulice. Za, pešci kon- jiki, vozotaji in topničarji. Od vseli strani so .se usipali iz okolice generalni major Mer? jfeld v imenu cesarja "Franca pumo (lila premirje. Že ha: veliki torek. 11. aprila je dospel v Ljubljano kurir, ki je po¬ vedal. da je bilo v Judenburgu sklenjeno premirje 'za dobo petih dni ter da Se že vrše 'pogajanja za j ]- 0 'pripoToč fRANK KURNIK 6221 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ; ' NAZNANILO Naznanjamo' našim čifateljem, da je paš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, pooblaščen pobirali naročnino za lišt “Naš Dom” za Red T;odge in okolico in ga našim frijakom top- ■oeamo. mir. Uprava “Našega Doma”. _ NAROCILNI 'LISTEK Ime in prfimek ... Naslov: hiš al;' box št... Mesto: .......... drž.. S teni Vam pošljem znesek za eefo- (pol-1 letu« naročnino fia “Naš Dom.”' ' “Naš Dom,’ 455 West 42-rid Street, New York, N. Y. (Ta naročilni listek izrezrte, ga izpolnite in g* pošljite nbo S£3t ? 2^e&kam naročnino)] Stran 1 6 ‘NAS DOM", 10. februarja, 1927 POLOŽAJ V MEHIKI Mehiko, glavno mesto. •— Kot pravi neko poročilo iz Tampieo, je več odličnih članov Kolumbo¬ vih vitezov zapletenih v zaroto proti vladi. Zarota je (>ila zaduše¬ na., potem ko je bilo aretiranih več j zarotnikov, meti njimi tudi trije duhovni. Dasiravno je poteklo še-le 24 ur po razglasitvi vlade, da bodo vsi oni, ki se brezpogojno vdajo do 10. februarja, deležni amnesti¬ je, je že 43 kmetov v Guadalajari v državi'Jelisco pod vodstvom ka¬ ble Gomeza zaprosilo za amnesti¬ jo s pripombo, da so bili zapelja¬ ni. Poroča se tudi o predaji upor¬ nih voditeljev Antonio Perez;*-in Francisco Preciadp. Trije duhovniki ameriške epis¬ kopalne cerkve v Mehiki, škof Creighton in duhovnika AVatson in Peacock, so od vlade dobili do- Vojenje za izvrševanje cerkvenih opravil. Vojno ministrstvo je odklonilo mirovne pogoje Tacpii Indijancev kot nesprejemljive. Ministrstvo je naznanilo no* o ofenzivo proti In¬ dijancem. Aeroplani so že pričeli obstreljevati indijanske postojan¬ ke. Predsednik Call.es zahteva brez pogojno predajo ustaških Indi¬ jancev. MEHIŠKE VLADNE ČETE NAPADAJO LEON Slika nam predstavlja mehiške vladne čete v boju proti katoliškim upornikom. OkoL mesta LeoiUso skopali strelne jarke, iz katerih so .streljali na uporno mestece., Po- kratkem boju so vlad¬ ne čete zavzele mesto. REVOLUCIJA NA PORTUGAL¬ SKEM Lizbona, Portugalska. — Upor¬ niki v Oporto se' potom svojih za¬ stopnikov pogajajo za pogoje pre¬ daje. To je naznanil vojni mini¬ ster ki se nahaja v upornem ozem¬ lju in vodi vladne četo. Vladne če¬ te so tudi prenehale z obstreljeva¬ njem mesta. Vojni minister zahte¬ va. brezpogojno predajo uporni¬ kov. Vojni minister je tudi uporni¬ kom naznanil ultimatom, da se morajo predati tekom dvanajstih ur, sicer bo zopet pričel bombardi¬ rati mesto. Železničarji državnih železnic še stavkajo in uporniki so na¬ meravali sestaviti vlak, da bi njim pobegnili iz mesta, ta načrt pa se jim je izjalovil. no so ga mogli aretirati. Ker m, mogel najti prilike, da bi pobegnil iz dežele, se je dva meseca skrival pri svojih prijatejlih. Cianca pravi, da je za demokra¬ tično vlado in da je ravno tako na¬ sproten diktatorstvu fašizma kot boljševizma v Rusiji. Prati tudi, da je cola Italija velika ječa, ker je svoboda zatrta. Za Cinca je bil beg zelo teža¬ ven, ker so vse meje močno zastra¬ ženo.. Po skrbnem načrtu se je v majhnem čolnu odpeljal s tremi svojimi prijatelji. Dvakrat so se morati vrniti na italijansko obal, po štirih dneh pa so srečno prista¬ li na Korziki. CIGAN RIGO JE UMRL FAŠISTOVSKA “VERA” BEG IZ ITALIJE Pariz, Francija. — Potem ko je bil ža pet let izgnan na. otok Cam- pedusa in se je dva meseca skrival pri svojih prijateljih v Italiji, je prejšnji urednik ilberalnega lista II Mondo, Franceseo Cianca, po¬ begnil v Francijo. Njegova krivda, vsled katere je bil obsojen na pre¬ gnanstvo, ni bila. nič drugega kot premajhno navdušenje za fašizem. Od časa, ko je Mussolini prišel do moči, pa do poskušenega aten¬ tata na Mussolinija v Bologni, je Cianca kritiziral Mussolinijevo po¬ litiko. Vedno se je boril za svobo¬ do časopisja, za kar se tudi pote¬ gujejo odlični italijanskidržavniki kot Orlando, Giolitti in Salandra, ki vsi pripadajo isti liberal. stran¬ ki kot Cianka. Po atentatu v Bologni je bil II Mondo vstavljen. Oddelek fašistov je napadel Cianeovo stanovanje, razbil vse pohištvo in pometal dragocene slike na ulico. Brez vsa¬ ke sodnijske obravnave je Musso¬ lini izrekel nad njim sodbo, da mo¬ ra v izgnanstvo na samotni otok. Cianka, posvarjen po svojih pri¬ jateljih, pa je prej pobegnil, pred- Nizza, Italija. — Italijanski fa¬ šizem, je zavzel že tudi obliko vere. V ta namen je navzlic ostrim pro¬ testom Vatikana ukazal fašistov- ski “Črede" (vero), katero mora¬ jo moliti fašistovske organizacije. “Čredo” jo sestavljen po zgledu katoliškega “Čredo”, ki jo bil spre¬ jet na cerkvenem zboru v Nieeji ter se glasi: Vprašanje: Kaj pomeni biti fa¬ šist ? Odgovor: Pomeni pokorščino zapovedim, principom in postavam Italije. Vprašanje: Kaj je fašistovska “vera” (Čredo)? Odgovor: “Čredo” so izdali a- postoli Italije in fašizma. Vprašanje.- Iz koliko členov se¬ stoji? Odgovor: Iz dvanajstih in ti so: “Verujem v večni Rim, mater moje domovine, in v Italijo, njeno prvorojen¬ ko, . “ki je bila po milosti božji roje¬ na iz telesa device, “ki je trpela pod barbari, ki so na njo navalili, bila križana, je umrla in bila pokopana, “ki se je dvignila iz groba, zo¬ pet vstala od smrti v 19. stoletju, “ki se je dvignila v slavi v nebo leta 1918 in 1922, “ki sedi na desnici očeta Rima, “ki bo od tam prišla sodit hu¬ dobne in mrtve. “verujem v Mussolinijev ženij, “v našega svetega očeta v faši¬ zem in na zveličanje njegovih mu¬ čenikov “na izpreobrnjenje Italijanov in “na vstajenje cesarstva, Amen.” Obiskovalci nevvorškdi kabare¬ tov ne bodo več videli slikovitega ciganskega priinasa Janci Rigo¬ la in občudovali njegovo umetnost na vijolino. Strastni glasovi njego¬ vih gosli so za vedno umolknili, ker je Janci Rigo umrl V francos¬ ki bolnišnici"v Neve Torku. Janci Rigo sc je pfed 67 leti ro¬ dil na Madžarskem kot sin vodi¬ telja nekega ciganskega plemena. Ko je bil star komaj 10 let. so nje¬ govo lepo igranje poslušale lepe evropske princesinje in gladile čr¬ ne lase mladega umetnika. ■j Ko je odrastel, so se lepe žene in dekleta vanj zaljnb.ovale. Štiri¬ krat. se je oženil in štirikrat ločil. Leta 1896 je doživel svojo največ¬ jo ljubavno romantiko. Princesi- nja Šime, po rodu Amerikanka in poročena z nekim belgijskim ari¬ stokratom, se je tako zaljubila v Janci ja, da je zapustila moža in pobegnila, s Rigo se je postaral in njegova vijolina ni več tako lepo pela kot v njegovih mladih letih. Polago¬ ma se je moral umakniti iz največ¬ jih nevvorških hotelot in restav¬ racij in je zadnje čase igral samo še po zakotnih kabaretih. Imel je navado da je med igranjem nepre¬ stano gledal v oči kaki lepi ženi in igral tako strastno, da se je marsi¬ katera vanj zaljubila. Govori se, da je princesinja Ši¬ me .podarila Rigotu $100.000, to¬ da zadnja leta ga je vzdrževalo društvo ameriških gledaliških U- metnikov. BIKOVA GROBNICA V EGIPTU goslačem. Odpotovala sta v Egipt,, kjer sta živela v mladi sreči bregu Nila, njen mož pa je med¬ tem dosegel ločitev zakona. Pozne¬ je se je princesinja naveličala ci¬ ganove družbe ter se je zaljubila v mladega učenjaka Ricardo ter se ž njim poročila. Rigo je nato prišel v Ameriko in se leta 1919 poročil z Mrs. Kas- ner Emerson, hčerjo profesorja p e nn sv lv a n sk e g a vseučilišča. Kairo; Egipt. — Profesorja Ro¬ bert Mond in AAL B. Emerv z vse¬ učilišča v Liverpoolu sta v Armen- tu blizu I,uxorja našla velikanski sarkofag, ki je dolg 11 čevljev, 8 čevljev širok in 10 čevljev globok, svojega! B°krov je debel dva palca. — Po ciganskim | mnenju obeh profesorjev je to sar¬ kofag svetega bika ter upata, da 0 |j bosta v njem našla, mumijo bika. Stari Egipčani so bika po bož¬ je častili. Kadar je, tak bik pogi¬ nil, je ves narod po celi deželi za njim žaloval. Najprej so ga mumi¬ ficirali in nato z velikimi častmi položili v grobnico. Pogosto so nad grobom tudi postavili tempel. Kondor more leteti še-le v rosti 12 mesecev. sta- SEJA GRADITELJEV CEST Ivo je bila pred dnevi v Chicagu otvorjena 24. letna konvencija zveze graditeljev cest, so prišli izvedenci iz vseh delov Združenih dr¬ žav. Na sliki je novi odbor zveze. /