2IVL1EN7E IN fVET
TEDENSKA REVIJA _ PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
«T. 16.
лвимапвијадоп
V LJUBLJANI, 17. OKTOBRA 1936.
KNJIGA M
ZAKAJ MIGLJAJO ZVEZDE?
ZRAČNI MEHURJI POVZROČAJO LEPE POJAVE
odi neoboroženo oko laika vidi na nebu marsikaj zanimivega, kar izziva k premišljevali ju. Tu je pred vsem barva zvezd, ki je tem bolj očitna, čim svetlejša _ je zvezda. Seveda je treba malo previdnosti, preden izrečemo sodbo o zvezdni barvi, kajti ta barva izvira lahko od zvezde same, lahko pa tudi od njene lege nad obzorjem. Čim hližje so zvezde obzorju, tem slabotnejša jim je luč bi tem bolj postaja rdeča. Najbolj čudni in najlepši pojav na nebu, pojav, Ud je navdušil že toliko pesnikov in nas navdaja z občutkom, da nebo živi, je migljanje zvezd V neprestani, hitri menjavi se nam vidi zvezda zdaj bolj zdaj manj svetla, pri tem pa tudi stalno spreminja svojo barvo- Pri zvezdah, ki so same na sebi svetle, je ta pojav bolj izrazit nego pri manj svetilih, Sirij, najsvetlejša vseh stalnic, pa se nam prikazuje včasi kot pravi umetalni ogenj. Kmalu bomo tudi spoznali, da je migl janje v zvezi z vremenom danes močnejše, jutri slabotnejše.
Če vzamemo v roke na»vaden daljnogled, n. pr. operno kukalo, napravimo lahko preprost poskus. Kukalo na očeh premikamo tako, da obdržimo v vidu trdno neko svetlo zvezdo. Ta zvezda ne bo opisala gladke črte, kakor bi pričakovali, temveč bo ta črta v skladu z njenim migijanjem polna vboklin in izboklin. Ta pojav je vzrok, da strokovni Bvezdogledi prav nič navdušeno ne govore o zvezdnem migotanjiu, saj jim to popolnoma onemogoča natančno določitev zvezdnih položajev, kar je vendar med glavnimi deli teh opazovalcev. Vsa važna opazovanja morajo zato prelagati na noči, ko je migljanje slabotno ali pa ga sploh nič ni. To je pa v nočeh, ko je zrak miren, kajti migljanje zvezd ni nič drugega nego posledica zračnega nemira, zračnega gibanja.
Da bi to bolje razumeli, se moramo spomniti, da se luč vsake zvezde z izjemo tistih, ki stoje natančno nad nami odklanja ali kakor pravimo, lomi iz svoje smeri. Velikost tega odklona je različna In v skladu s pritiskom ter temperaturo zraka. Če pride v nemirnem ozračju zračni tok ali mehur z drugo temperaturo pred zvezdo, tedaj se lom «vezdnih žarkov spremeni, "»Дрфт! oče-
su se vidi, da se je zvezda malo premaknila s svojega mesta. Pri tem se lahko zgodi, da se žarki, ki jih j«e neki zračni mehur razdružil, zavoljo drugih zračnih tokov spet združijo. SvetloDi je, kakor znano, valovna gibanje in čim zadene val ob val, se zgodi tako zvana »in-terferenca«, to je okrepitev ali oslabitev svetlobe v skladu s tem, da-li zadene vrh vala ob vrh drugega vala ali vbo-klina vala ob vboklino vala ali pa vrh na vboklino V zadnjem primeru se svetloba oslabi ali pa izgine. Če se dogodi ta oslabitev samo за nekatere barvne dele svetlobe, tedaj prevladajo ostali deli in zvezda spremeni svojo barvo.
čeprav je vse to znano že dolgo časa, je videli, da se je znanost spravila šele v zadnjem času na natančno proučevanje zvezdnega migljanja, posebno pa pojava okrepitve in oslabitve svetlobe. Dva holandska raziskovalca sta pri tem vzela za podlago idejo, ki na njej temelji prej opisani poskus s kukalom. Daljnogled, ki je bil naperjen na zvezdo, je sicer miroval, pač pa se je premikala fotografska plošča, ki je pod okularjem zastopala opazujoče oko. Premikala se je s hitrostjo 25 do 55 cm na minuto, ker se je izkazala ta hitrost za najbolj pripravno. Zvezdna sled na p1ošči potem kakor pri prej opisanem poskusu ni bila gladka črta, migljanje «vezde je povzročilo v njej majhne vbokline in izbokline. Pri tem se je tudi intenzivnost dledi zelo spreminjala in te razlike so se dale natančno izmeriti s posebno merilno aparaturo. Največja svetlobnost kakšne zvezde se je izkazala pri tem za več nego dvakrat večjo nego je bila njena najmanjša svetlobnost.
še važnejše je bilo vprašanje o približni velikosti in brzini zračnih mehurjev, ki povzročajo migljanje. V ta namen sta opazovalca spreminjala hitrost, s katero se je gibala fotografska plošča, in odprtino daljnogleda. Vpliv teh sprememb sta lahko zasledovala z računom. Pokazalo se je, da imajo zračni mehurji velikost 2 do 15 cm, manjši so učinkoviti v glavnem iz manjše, večji pa iz večje daljave. Gibljejo se z znatno brzino 6 do 7 m na sekundo, svetlobni bliski, H ee pojavljajo med migljanjem, trajajo 1/80 do 1/100 sek.
Pri premičnicah (planetih) s prostim očesom sploh ne opažamo miglja-nja, temveč samo enakomerno, mirno si-janje, po čemer se te zvezde že na prvi pogled ločijo od stalnic- Vzroka za to razliko ni težko navesti. Premični ce se v daljnogledu ne kažejo kakor stalnice kot točke, temveč kot večje ali manjše ploščice. Svetlobni snop, ki ga pošiljajo na našo zemljo, je dosti večji nego pri stalnicah, zato je t» snop že v precej majhni oddaljenosti od očesa tolikšen, da ga more zračni mehur le v majhnem delu motiti, česar pa oko ne opazi. Dru-
gače pa je, če premični ce ne opazujemo s prostim očesom, temveč jo hočemo skozi daljnogled posneti na fotografsko ploščo in opazovati na njih podrobnosti s površine premični ce. Tu je zračni nemir tako škodljiv, da so mogoči le prav kratko osvetljeni posnetki. Prav àohre posnetke premičnic je dosti težje dobiti ne« go posnetke stalnic. Zato se pa pri proučevanju premičnic risba mirno lahko uveljavlja poleg fotografskega posnetka, kar za stalnice ne velja.
Po «napravi prof. P. Kirchbergerja — kj
u
H
ANTON KAfJfUS
à
ojster Ramadan je na dvorišču svoje kovačnice čuval udomačene divje race- Na jesen in pozimi bi jih rabil kot vabivce svobodnih družic Imel jih je deset. Paz. ljivo jih je negoval in hranil in se že veselil časov, ko bodo ti »mamki« privezani pred kolibo na vodni gladini, z glasnim kričanjem primarnijali vodne ptice pred puškino cev.
Poletna noč je bila soparna in Ramadan je nemirno spal na čardaku pred kovačnico. Raoe so se stiskale v kotu dvorišča. Oblaki so se vlačili po nebu in le sem in tja je izza njih posvetil mesec. Malo je zarosilo, ali noči ni ohladilo. Na bregu za kovačnico se je razlegal glas: bunh, buhun/u. Race v kot« so zatrepetale in se še bolj stisnile- So-parfca je bila vse težja in težja.' Zabli-skalo se je in zagrmelo. Vlila se je močna ploha. Race v kotu so se stegale in kaj kmalu čafotale zadovoljne po mlaki na dvorišču. Veter je odgnal oblake, zrak se je ohladil, mesec je mirno sijal nad krajem. Ramadan se je zavil v odejo in krepko zasmrčal. Na bregu je spet zaklicalo buhunu, ali race v mlaki so gl&s preslišale. Čez dvoriščno obzidje se je vrgla temna senca, raoe eo zakričale« brak privezan na verigi je zalajal in Ramadan je planil preplašen Iz sna in pohitel na dvoriSče. Z dvorišča je pregnal veliko ptico, race so se stiskale v kotu, a ob mlaki na dvorišču je ležal racak s odtrgano glavo
Ramadan je pustil racaka na mestu, vzel puško ta čakal. Nič se nj zganilo, noč je bila mirna in Ramadan je med ča-
UHARICA (v avtorjevem naročju)
кшјеп zadremal Krik rac ga je osvestil, v zraku ie zaplavala temn& senca in padla na mrtvega racaka.
Ramadan je sprožil hi poleg racaka se je premetavala zadeta velika ptica Ko jo je hotel pobrati, se je ptica vrgla na hrt>et, pokazala ostre kremplje in hudo zapihala kakor razjarjena mačka- S kljunom je Ramadan dobro dobil po roki. Spustil je verige psa, ki }e naskočil ptico, toda kmalu je cvileč izginil z bojišča in jo od daleč oblajal. Ramadan je tekel po odejo, jo vrgel na besnečo ptico in jo ukrotil Zgodaj zjutraj je zve-
«Ma že vsa vas o Ramadanovem plenu-Po vasi niso več v nočeh izginjale kokoši, race m celo gosi Jz zaprtih dvorišč. Nočnega roparja je doletela na Ramadanovem dvorišču zaslužena kazen-
Nočni ropar je bil vir ali uharica (Du_ bo bubo), kraljica noči, največja evropska sova. Razširjena je po severnem delu starega sveta, kolikor je proiti severu pogozden in na jugu gorat.
V	dravski banovini je že zelo redka, razen v gozdovih pod Snežnikom, v raz. proetranih gozdovih kočevskega okraja v Rogu in v gozdovih nad Kolpo. Zato je njen lov razen v okrajih Kočevje, Črnomelj, Logatec in Novo mesto v dravski banovini sploh prepovedan. V gozdovih savske banovine, v Liki. Bosni in Hercegovini, Sandžaku in sploh povsod, kjer je še n,- ugonobila kultura živi uharica še dandanes v precejšnjem številu.
V	zapadmih delih Nemčije je že skoraj
JAJČNE JEDI V BELGIJI
Po vojni je Belgija pričela izvažati jajca v Anglijo. Dve njeni pokrajini — vzhodna in zapadna Flandrska — sta lepo procvita-11. Toda že nekaj let je zaradi tuje konkurence aH pa zaradi dv»mljive vrednosti jajo — tako menijo belgijski posestniki — prenehala dobava čez Severno morje v katastrofalni imeri. L. 1934 so belgijska jajca, v Združeni kraljevini padla za 88.5 odst nasproti 1. 1983.
Belgija mora spričo tes-a sama toliko več troSiti jajca. In res, 1. 1934 so jih uživali 1 milijardo 850 milijonov. Prebivalcev je nekaj manj kakor 8 milijonov in četrt, torej jih pride na posameznika preko 224 na leto. Takega razmerja'pač ne doseže nobena država v Evropi niti se mu ne približa. Proizvajalci in zastopniki gospodarskih koristi zemlje menijo, da to Se ni dovolj.'Zato prirejajo jajčarske tedne, ob katerih kuharice podžigajo občinstvo, naj pokuša ta božji dar r raznoterih oMikah. Brošurice pa poudarjajo hranilnost teh jedi. Ako bi Belgijci živeli pod diktaturo, bi morda morali reak dan jesti domcodno jajce — kakor si Je svoj« dni kralj Henrik IV. zamislil nedeljsko kuretino na kmetovi miri ali pa kakor hoče sovjetska petletka, da n dvakrat v tedrni privoščiš kunca.
V naši dobi. ko mnoyi zdravniki opozarjajo ml nevarnost, ki poteka iz rednega, uživanja jajc, bi bilo zanimivo vedeti, je H arterioskleroza po Belgiji bolj razširjena, kakor drnsod: jajca vsebujejo namreč precej holesterina (»«olčne tolšče«), ld povzroča zajmenje И. Redovnice, ki redno nadome-Rajo meso t jajci in polep njih uživajo le •oSvfe na vodi eo se pri preiskavah po-iuli m »tmmatiftna.	». k.
popolnoma iztrebljena- Kurt Floericke, znameniti nemški ornitolog, pripoveduje v knjigi »Ptice nemškega gozda«, da so jo Nemci v tako zvani »Šlezijski Švici« spet zaredili. Kupili so nekaj parov uharic in jih tu izpustili- Upajo, da bodo uharice v teh krajih kot prirodni spomenik tudi ostale.
V vardarsfei banovini je uharica zelo pogosta- Naletiš na njo ne samo v gozdovih, ampak tudi na polju, ali celo po naselbinah, kjer domuje v zapuščenih poslopjih in razpadajočih kulah- Zgodi se, da ptičar pri lovu' na jerebice spodi iz grma zaraščene njive uharico. So večinoma take. ki potujejo v zimskem času pred snegom v kraje, kjer ni snega Kurt Floericke pravi v omenjeni knjigi, da so uharice delno celo selivke, ki se selijo kakor druge ptice.
DALJE
Mod glavne ženske vrline spada nje neetalni značaj. Ta nam omogoča, da se ognemo brutalnemu innogozenetvu. Srečni mož dobre žene ima na razpolago duhovni hazem. — Samo tri stvari eo na «vetu, ki jih ženske пз razumejo: svoboda, enakost, bratstvo.	Chesterton
W. Henaei: BREZE!
„PASJA GROFIC A«-NAPOLEONOVALJUBICA
FB. GOVEKAB
ii je Napoleon L ljubil med drugimi svojimi izbrankami tudi kako dekle iz naših krajec?
»Eustrovani narodni koledar«, ki ga Je uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju, je prinesel v svojem ХШ. letniku (za leto 1901.) šestnajst strani obsegajoč spis z naslovom:
»Idrijčanka, prijatelj le a in spremljevalka Napoleona L, imenovana »pasja grofica«. Spisal P. pL Radies.« — Na prvi strani tega spisa je pod črto pisateljeva opomba: »Po pismih m pisanih, kakor tiskanih istodobnih virih, potem iz prepisov aktov iz arhivov v Solnem gradu.«
Petra pl. Radicsa, vedno živahnega in vedrega moža s sivo brado, ki se mu je nnerom mudilo, a se je vendarle rad obširno razgovori! ter trosil dobre in elabe dovtipe, sem spoznal pri A. Aškercu v mestnem arhivu. Cesto sem ga našel ondi, ga pridobil za sotrudnika Hribarjevemu »Slovanu« in ostal ž njim v zvezi prav do njegove smrti. Svoje rokopise mi je prinašal v nemščini, a jaz sem jih prevajal in objavljal. Zaupal sem mu kot zgodovinarju, saj sem poznal njegove zgodovinske razprave v izdan jih Slovenske Matice in citai njesrove nemške zgodovinske monografije o Her-bartu Turjačanu, o starih ljubljanskih hišah in o "Valvasorju.
»Narodna enciklopedija srpsiko-hrvat-eko-slovenačka«, ki jo je uredil prof. St. Stanojevic, ima v 24. zvezku na str. 758. in 759. o P. pl. Radicsu tole poročilo:
»Radič Peter Pavel ("Radies), histo-rik (roj. 26. septembra 1836 v Postojni, umrl 24. sept. 1912 v Ljubljani). Gimnazijo je posečal v Ljubljani in v Gradcu, a vseučilišče v Gradcu. Služil je kot na-stavnik (pač srednješolski učitelj) v Ljubljani (1859—1862), nato je živel kot publicist v Zagrebu, na Dunaju in v Ljubljani R. je napisal mnogo člankov, študij, brošur itd., večinoma v nemščini, o najrazličnejših osebnostih in partijah kranjske historije. Sodeloval je v Mi+-theilungen des Histor. Vereines fiir Krain, B'atter au s Krain, Argo, Archiv f. Heimatkunde, Letopis Slovenske Matice, Laib. Ztg., Izvestja muzej, društva
za Kranjsko itd. Najvažnejši so njegovi spisi v posebnih knjigah: Herbard VID. von Auersperg (1862), Die Gegen-ftbte AJbert urad Peter von Sitticih (1866), Frau Musica in Krain (1877), Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek (1893), Alte Hauser in Laibach (1—Ш., 1908—1911), Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (1910). Kot historik, ki je bil preveč mnogostranski in je delal prenaglo, Radič ni zmerom zanesljiv. M. Kos.«
Ta P. P. Radič je torej napisal tudi biografijo Viktorine Krausove, Napoleonove ljubice in zveste spremljevalke na malone ivseh vojnih pohodih — celo v Rusijo, v Moskvo.
Radič poroča, da je Filip Mainani, e. kr. dvorni tajnik pri topni čarakem ravnateljstvu na Dunaju, privedel decembra 1805 svojo dvajsetletno rejenko Vikto-rino Krausovo v Schônbrunn. Napoleon jo je videl, in plavolasa lepotica mu je ugajala tako zelo, da se je (kakor je pravila sama) poročil ž njo. General marki Montholon ji je bil baje za pričo.
In Radič'trdi: »Viktorina se je rodila dne 15. decembra 1785. 1. v Idriji na Kranjskem. Tam je bil njen oče Jožef Kraus c kr. rudarski nadzornik in njena mati, Rozalija, je bila po rodu Schlibar-jeva Pri krstu je dobila imena Eva, Lucija, Cecilija, Viktorija, pozneje pa si je dala ime Emilija«.
še ko je prebival Napoleon v Sch5n-brunnu, — pripoveduje Radič — je dal naslikati Emilijo kot Venero. Slikal jo je tedanji najslavnejši dunajski por-tretai slikar vitez Lampis- Sliko (doprsno podobo v navadni velikosti«) hranijo zdaj na Dunaju — v zapuščini slikarja Obermullerja. Napoleon je vzel Emilijo s seboj v Miinchen, nato v Pariz, in od 28. julija 1806 ga je spremljaj Emilija v moški obleki na vojne na Nemškem, v Varšavo, na Špansko, na Dunaj, na Rusko, zopet na Nemško in vedno izno-va v. Pariz. Medtem ji ie dal plemstvo in naslov baronica pl. Wolfsberg.
Poskrbel pa je tudi za njeno bodočnost, ustanovil zanjo poseben fond in ga naložil v angleški banki. Dotične listine je izročil Filipu Mainoniju. ki je bil takrat že c. kr. dvorni svetnik in referent
K
pri dvornem vojnem sveto na Dunaju. Kapital je znašal okoli 480.000 gld, tako da bi Emilija prejemala na leto okoli 24.000 gld obresti ali apanaže.
Toda po Napoleonovi smrti ji je Mai-moni plačeval le 9000 gld obresti njene rente in si je pridržal mnogo njenega li-Spa. Radič trdi, da se je kmalu po L 1815 Emilija poročila z dunajskim odvetnikom dr. Ivanom Mih. Schônauer-jem, a se 23. decem. 1820 sodno ločila. Poslej je živela več let z materjo in sestro v Bregenzu na Predarlskem, kjer si je kupila hišo z vrtom. Ko ii je mati umrla, je postavila na bregenskem pokopališču krasen umetniški nagrobnik (žena iz belega marmorja v naravni velikosti drži svoji roki na žari; na podstavku iz črnega kamna sta dva nemška stiha s podpisom E Vietorina in napis, da tu počiva 31. dec. 1826 umrla »Rosalia Kraus, — gewesene k. k. Bergverwalters Wittwe«).
Dve leti nato se je preselila v Salz-burg, kjer si je najela veliko stanovanje, — a kmalu kupila gornji oddelek palače grofov Lodron, vrt nekega lekarnarja in končno Rauchenbichlerhof ali vilo »Waldbiichel«, ki je spadala k vasi Gni-gl- Z vilo vred je kupila gospodarska poslopja, pekarnico, vrtno hišo in devet oralov zemlje, vse od Vita'a in Helene Hacker za 7050 gld.
Nenadoma je dvorni svetnik Mainoni na Dunaju skočil iz Ш. nadstropja svojega stanovanja, a zadnje dni pred samomorom je zažgal vse listine med njimi tudi Emilijino rentno listino. Tako je izgubila pravico do apanaže, a tudi drago, cenega lišpa je zmanjkalo brez s'edu. Emilija je bila takrat v 47. letu. V Bregenzu prihranjenih 40.000 gld. je bila potrošila za nakup posestva, adaptacijo poslopij, za koriie kočije in mnogo psov papig in opic. Solnograški deželni muzej hrani še danes več teh živalskih ek-semplarjev.
Celih 27 let je živela potratno !n se niti poslej dolgo ni mogla navaditi skromnosti. Bre? dohodkov ie ie zadolževala bolj ir bolj, da nazadnje niti obresti ni mogla plačevati. Zašla je v bedo.
Ali brez svoje menežarije ni mogla biti. Poleg 12 krav je imela 32 psov, papige. opice, 62 ptičev i. dr. V 1. 1838 je prejemala na leto 400 gld miloščine in po smrti dr. Schonauerja ia leto 300 gld iz zaklada odvetniških vdov. S temi dohodki pa ni zmala živeti; »zato so šle
njene obleke, lišp in dragocene stvari v zastavnico. Prodala je tudi kcmje in potem se je vozila z oslom. Končno so bile njene premičnine prodane na javni dražbi, — a prodana je bila tudi njena vila z vrtom. L. 1840 je bila tako izgnana iz vile, in ker se sama ni hotela izseliti so ji prepeljali preostalo imovino v bližnjo, nekdaj njeno ribiško kočo. Zaradi dolgov so ji prodali tudi nekaj živali, toda 12 psov ji je še ostalo. S prošnjami je nadlegovala člane cesarske hiše in razna oblastva, celo solnograške-ga knezoškofa in Napoleonovo vdovo Marijo Luizo. Ta ji je poslala 200 gld.
Zašla je naposled v skrajno siromaštvo — a ošabna je ostala. Nikakor ni hotela sprejeti 6 srajc in 4 rjuhe, katere ji je dal napraviti kurator, d asi je po cele tedne ležala v postelji brez oerila. Tudi je kurator ni mogel pregovoriti, da bi dala očediti svoje stanovanje, ker je imela v njem še zmerom 12 psov, 5 papig, 12 ptičev, opice in perutnino. Zdravnik, ki jo je posetil, pa je izjavil, da ni blazna Hoteli so jo nastaniti v bolnišnici, a koče ni ostavila.
»Pasja grofica« kakor so ji rekli zaradi njene vztrajne ljubezni do psov in sploh živali, je umrla 16. aprila 1845 v šestdesetem letu, potrta duševno in telesno. Pustila je 10.675 gld in 2 kraje, dolga in ostanek svoje menežarije. Pokopana je v Gniglu na desni cerkvenega vhoda.
DAL'J	E
C. O. Petersen: »MAČEK« (lesorez)
VAŠKA LEGENDA
ZMAGO BVAJGEB NADALJEVANJE
Slo je prvo leto mojega vdovstva, ko se je vrnil iz Amerike Martin Sovec. Kakor vsi Ame-kanoi, je tudi on prinesel domov dolarje. _ — Ste jih videli, Skrt?
—	Nisem jih videl. Pač pa je bila polna dolarjev vsa vas od krčmarske mize do kočarskih jezikov. Gotovo Jih je imel precej.
—	Kako to Veste?
—	Tîsto teto smo sestav® farni odbor
za postavitev spomenika. Sovec mu Je bil predsednik, ker je imel največ denarja. Mi farani smo imeli pač dober namen, a denarja je manjkalo. Kje ga naj tudi vzame hribovska vas s svojimi kočami, Id so polne dece, nikoli pa denarja.
—	Kdo pa Je dal denar za spomenik? mu vskočim v besedo.
Sovec ga je. daL Ko smo so осн
TRUE MUŠKETIRJI
4j,jksande* dumas sx e ilustriral mor rets and cm « fomatb m dovouer
TOVARIŠI »Karkoli bi se vam utegnilo zgoditi,« je rekel d' Artagnan ter položil roko na srce, »zmerom bom vaši eminenci iskreno hvaležen za vse, kar ste storili zame.«
»Dobro, dobro«, je odgovoril kardinal, »po vojni se vidiva spet. Mislil bom na vas, ker bom sam zraven.«
S tem se je končala avdienca In d'Artagnan je stopil naglo doli, kjer so ga tovariši nestrpno pričakovali.
»Ponudil mi je mesto praporščaka v svoji gardi,« je odvrnil d'Artagnan, »jaz sem pa rekel ne.«
»Prav si storil!« sta rekla Porthos in Агдгшб.
ke nedelje sestali po maši k razgovoru
0	spomeniku, je Sovec svečano vstal in spregovoril kot še nihče pred njim: Očetje, vi ste dali sinove, vam so pre-
1	il i na bojnih poljanah kri vaši; krvi, meni pa so tam pokopali prijatelje moje mladositi. Vsi smo zaplakali. Celo tisti, ki so prišli iz radovednosti zijat. Sovec je nadaljeval: Na nas je. da dostojno proslavimo njihovo mučeni štvo. Očetje, na vas je padlo že najhujše z izgubo vaše dragic dece. Verjamem vam, da so vaša očetovska srca polna tuge. Zopet smo zajokali. Toda želel bi si, je nadaljeval, da bi tudi vi videli v močem srcu žalost za njimi. Zato vas •prosim, dovolite mi. da s svojim denar-
jem postavim spomenik, ki bo še por* nim rodovom govoril o mučenikih fa-re, bi so morah dati svoje mlado življenje v strahoviti svetovni vojni. Še danes mi zvene v ušesu te besede. Samo tako lepo jih ne vem ponoviti. Sor vec je znal govoriti.
—	Pa ste mu uslišali prošnjo?
—	Smo. Kdo bi mu ne dovolil? S solznimi očmi smo ga ob.emali Na rokah smo ga hoteli nositi Toda ni se pustil nositi, niti ni hotel slišati hvale.
—	Vsekakor je moral biti imeniten dečko ta Sovec, če za tako veliko dobroto še hvale ni hotel slišati.
Starec se je zopet vznejevoliil. Najbrž sem ga s temi besedami ujezil. Ne-
C=
«s»
ODHOD GARDE Samo Athos je molčal. Ko je bil z d'Artagnanom sam, je rekel:
»Storil si svojo dolžnost toda morda ti bo to škodovalo.«
D' Artagnan je vzdilnil. Zavedel se je, da bodočnost zanj gotovo ne bo lahka.
Garda je odkorakala že pred muške-
tirji. ki naj bi spremljali kralja, ki je bil zaradi bolezni nekoliko zadržan.
Množica gledalcev je napolnila cestc in trge. Zal ni videl d' Artagnan plavo-lase jahalke, ki je opozorila nanj oba fanta ne posebno prijazne vnanjosti. Seveda je bila to milady, ki se je takoj izgubila, ko sta bila oba obveščena razbojnika dovolj poučena.
kaj časa je molčal. Mogoče je med tem brskal po svoji »sivi« pameti, kakor si jo je pozneje sam označil, lahko pa, da je premišljeval ali naj sploh pove vse, meni tujcu, kar ve on, s.tari Škrt o spomeniku, okoli katerega se plete iz leta v leto nit farne sramote, obrekovanja in zgledavanja nad čaščenjem rajnih. Stari Škrt -je tehtal ob pripovedovanju dejanj drugih tudi svo^e besede o njih. V tem tehtanju se je tako.lepo zrcalila pravica pameti s srcem, ki je baje krasila ves naš rod v sivi davnini ... Danes pa krasi še menda samo ljudi s *sivo« pametjo.
Škrt se je ckren'1 docela k meni.
— Gospod, zmotili smo se vsi ob
Amerikančevi ponižnosti. Amerikanec ostane Amerikanec. V tujini je izgubil naše domače poštenje. Njegova mati, Bog ji daj dobro, ga bo težko spoznala, če sta prišla skupaj na onem svetu.
—	Škrt, mati ostane mati!
—	Toda sin ne ostane vedno sin. Kdo bi si kdaj mislil, da nas bo Sovec s svojo hlinjeno ponižnostjo vse tako potešil. Po tistem govoru smo mu vsi solznih oči podpisali na belo polo papirja dovoljenje za postavitev kamna. Potem smo še izvolili tri može. ki so imeli nalogo priskrbeti svet, kjer naj bi stal kamen.
Starec je vstal. Z roko je zamahnil, kot bi hotel objeti vse zemljišče okoli
II.
Zato je smatral kardinal ta vojni pohod za enega najvažnejših svojih podvigov in ko je pričel z obleganjem, so bili njegovi politični načrti zelo daljnosežni. Toda še nekaj je močno vzpodbujalo kardinala. Vsi so vedeli, da je bil nekoč zaHubljen v Ano Avstrijsko, francosko kraljico. Toda sami smo se mogli prepričati, da ga jc Buchingham odrinil. Zato se je hotel kardinal maščevati. Njegova borba z Anglijo je bila v rcsnici boj s tekmecem. Če bi se mu posrečilo ponižanje Angleške, bi pomenilo to osebno ponižanje Ruckinghama v kraljičinih očeh.
I
Preden odidejo vojaki na fronto in preden sc dvigne zavesa bodočih vojnih zgodb, je umestno, da se pobliže spoznamo z ozadjem teh zapletljajev.
Izmed utrjenih mest, ki jih je bil Henrik IV. prepustil Ilugenotom, je ostal le še La Rochelle. Zdaj je bilo treba razdejati še to zadnjo trdnjavo kalvinizma Mqstno pristanišče je bilo zadnje v Franciji, v katerem so še razpolagali Angleži Če sc posreči zapreti to luko, bi to pomenilo krono dela. ki ga je začela Devica Orclanska in ga nadaljeval guiški vojvoda.
в
spomenika in topo zinil v noč: Lepšega sveta za kamen nismo mogli naiti. Od vseh strani ga je od daleč videti. To nas je zapeljalo. Dobra polovica kamna leži namreč na cerkvenem svetu. Ostali svet pa je pozneje kupil Sovec. Tako še danes vsi pravimo, da leži ta nesrečni kamen na dveh ramah.
—	Saj v tem ni nič hudega, če leži del spomenika na cerkvenem, saj ie vsa zemlja farna.
—	Nekdaj je mogoče bila. Danes pa ločijo tu mejo. Le poslušajte. Kmalu po blagoslovitvi kamna se je zvedelo, da je Sovec plačal kamen s krivim denarnem.
—	Ali ga je ukradel?
—	Ne. Še hujše. Cerkveni ljudje so zvedeli, da ie Sovec v Ameriki prodajal nedolžna dekleta za tiste dolarje, ki jih je prinesel v Oabrovce. Ta novica nas je potrla. Sram nas je bilo lastnega dela. Gospod župnik so rekli, da ie ta denar bogokleten. Vsi smo se križali ob teh besedah. Matere padlih so kar tulile v joku. Od jezika do jezika se je speljavalo, kakšna sramota je. da imajo za bogokleten denar kamen naši rajni.
—	Pa ste se prepričali, da ie bil denar res bogokleten?
—	Ne, verjeli smo kar v besede. Ce bi bil takrat Sovec doma, bi ga vprašali, če je res. Toda Sovec si ie dal vzi-
III
Vojvodi je bilo vse to znano. Borba za La Rochelle ni bila le boj med obe ma najvažnejšima evropskima državama, ampak tudi borba med dvema tekmecema, ki sta se smrtno sovražila Vojvoda je napadel prvi. V tihi noči je izkrcal na otoku Ree 20.000 svojih mož ter ieročasno poslal 90 bojnih ladij pred La Rochelle. Zaradi tega sta morala kardinal in kralj zelo pohiteti. Hitro sta poslala večji oddelek proti mestu. D' Artagnan je bil med prvimi ter je prišel brez posebnih težav v taborišče.
IV
Ker se je moral kralj zaradi bolezni ustaviti v Villeroiu, je bil d* Artagnan ločen od svojih treh tovarišev.
Njegove misli niso bile baš najprijetnejše, saj si je nakopal dva huda sovražnika. Prvi je bil kardinal najmogočnejši mož v državi, ki bi ga bil lahko uničil. Če tega ni storil, sije mislil d'Artagnan, da sme to razlagati kot znak boljše bodočnosti.
Drugi sovražnik je bila mylady, čeprav po njegovem mnenju ni bila tako strašna kakor kardinal, vendar se je zavedal, da mora biti oprezen pred njo. S takimi mislimi je nekega večera zapustil taborišče...
dati na kamen ploščo, v katero Je bik)
z ziiatimi črkami vsekano njegovo ime l besedami, da je postavil ta kamen svojim padlim prijateljem. Tisto noč ko so do danes neznani storilci razbili Sovečevo ploščo z imenom, je izginil Sovec.
Zgodba se mi je jela dozdevati skrivnostna. Z žgočo radovednostjo ga vprašam zaupno: Skrt. kaj pa, če si ie Sovec sam sodil svoio bodočnost?
Starec je skoraj vzrojil: Nikoli! Se na sodišču je Sovec brandi svoio pravico do plošče, ne pa da bi si sam razbil ploščo. Povem samo, da prst Hudske pravice že meče senoo na krivca.
Presunjen ga prosim; Škrt, samo med nama bo ostalo, povejte mi. nad kom ležj ta sodba fare?
Očetovski se mi je naslonil na ramo in šepnil:
—	Pazite na pokoro. In spoznali bo" ste grešnika. Tako ga mi lovimo.
Kar zazijal sem po teh besedah. Moji radovednosti se je rogala ljudska duša. Skoraij zasovražil sem starca tako me je speklo.
Da bi ob'ažil svoj poraz, zinem malomarno:
—	Sicer pa se mi zdi grše, da Ti to razdrapanijo gledate, kot pa to. kdo vam je razbil ploščo.
Ni se dal razdražiti. S tožečim glasom je nadaljeval: Ali vam nisem že rekel, da se ne smemo kamna sploh dotakniti. Kamen ni več naš.
—	Kako to, da ni več vaš, če pa ga je vam plačal Sovec?
—	Ker stoii nad polovioo na cerkvenem svetu. Tako je razsodila gosposka faranom. Med težarenjem je nagle smr ti umrl Sovec. Suma, da îe dal za kamen krivi denar, se ni mogel oprati. Dokazati pa mu tudi niso mogli. Skrivnost je odnesel s seboj v grob. Gospodu župniku je zapustil stroške in kamen, nam pa sramoto. V Gabrovcih ne bo Sovec nikoli pozablren.
—	Kai pa midva. Škrt?
—	Midva, gospod? Če sbe pravičnit bova kmalu pozabljena.
—	Pa ta kamen bo še dolgo stal?
—	Ne vem. Toda sreče ni prinesel v Gabrovce Skoraj bi se bili poklali zanj.
—	S kom?
—	Z župnikovem kupcem, ki se Se s štirimi konji oripeljal po kamen. Samo vas ga ie branila z rokami in jezikom. Do krvi bi bilo prišlo, če se ne hi splašili kupčevi konji in zdirjaH z
nJim vred v dolino. Svet okoli kamna
se je tresel pod našimi nogami. Draše-kov Tunč je s krampom v roki sedel na vrhu kamna in čakal... Grozno ie bilo. Ženske in otroci so jokali in mir lili. Kupec Je klel. Mi smo mu odgovarjali.
_ Skoraj sem zatuHl: Je to mogoče,
Skrt?
Škrt je molčal. Mene je začelo tresti Zdelo se mi je. da me grabi tista pošastna roka kmetov, ki je čuvala spomenik radnih na svoji zemlji z molitvijo, kletvijo in krampi... Razpokline razbite plošče so se vedno boli večale. Nazadnje sem videl namesto plošče eno samo črno jamo, v kaiteri se je skrivala krivčeva senca...
Starec je medtem zbežal.
Ko sem zapiral okno svoje sobe. }e zapel na vejah lipe nad spomenikom čuk svoio mrtvaško pesem...
Iz doline je potegnil veter. Pod okno mi je prinesel ovelo krizantemo. ki lih sproti meče skrivna roka v noči z ga-brovskega kamna...
Stopil sem od okna. Splašil sem se uboge cvetke, na kateri je še mogoče lepela ljudska solza, mogoče pa prekletstvo nesrečne roke.
Zaprl sem oči. Čok ml fc> prebadal ušesa.
Nekje na vest ]e začel tufitd pes.
W. Sommer: KOŠAR

JUBILEJ ŠALJTVCA MUNCHHAUSNA
esettt leta 1786, torej pred 150 loti, je znani nemški pesnik balad, avtor Leoore, G. A. Btirger iz angleščine prevedel in anonimno izdal znamenito zbirko »Čudovitih potovanj po vodi in po suhem in veselih dogodivščin« barona Karla Friedricha Hie-ronymusa Mlinchhausna. Ta Šaljivi potomec stare plemiške rodbine (1720—17®7) je v mladih letih vstopil v rusko armado, ee kot poročnik boril a Turki (1740/41), pozneje za tiste čase mnogo potoval in marsikaj doživel ter ee nato bogat pestrih izkušenj vrnil v domači grad Bodenwer-
Baronu so pred mestnimi vrati razpolovili konja (bakrorez iz leta 1786)
der ob reld Weseri, kjer se je potem posvečal samo lovu in veseli družbi starejših gospodov, razboritih »lažnivih Kjukcev«, ki so ob punču in pipici tobaka duhovito tekmovali, kdo bo znal zasoliti kakšno bolj nemogočo in neverjetno.
Omenjeno zbirko tega šegavega kavalir-ja, širokoustneža in potegovalca je spremljala čudna usoda. Spočetka so jo smatrali za literarno potvorbo in splošno mislili, da priljubljene »Lligengeschichten«, ki so se po ovinku vrnile v domovino, z galantnim baronom niso y nobeni zvezi. Prvič so namreč te zabavne zgodbe zagledale luč sveta v Oxfordu, kjer jih je po ustnem izročilu angleški zapisal profesor Rudolf Erich Raspe, knjižničar iz Kassla, ki je za-
HIERONYMUS von MtîNCHHAUSEN ,(po takratnem bakrorezu)
пмђ nekih ромтеА nbeîa! y AngHjo to Šaljivim dogodivSHnam »junaka« iz turških bojev in ruskega stotnika v pokoju dodal
Miinchhausen odstreli Konja a sicupa, na katerega ga je bil privezal prejšnjo noč v visokem snegu (bakrorez iz prve nemžke Izdaje, 1786)

nekaj dovtipov iz življenja na morju. Angleško izdajo Munchhausnovih doživljajev je potem — kakor sem že zgorej omenil — ponemčil Biirger. Ta je dal posameznim zgodbam dokončno književno obliko: hu-moristični snovi primeren lagoden, preprost a ljudsko krepak izraz. Tudi je baronovo in Raspovo zbirko obogatil še z nekaterimi anekdotami, ki jih je posnel po znamenitih tujih šaljivcih, po grškem Lukianu, danskem Holbergu ta angleškem Swiftu. Že prvo izdajo knjige je v Chodowieckije-
IZ LITERARNEGA SVETA
Herman VVendel
HERMAN WENDEL
Б. oktobra so pokopali na nekdanjem vrta jezuitskega glavarja Pèra Lachaisea v Parizu nemškega pisatelja-emigranta, častnega doktorja beograjske univerze Hermana Wendla (*2. Ш. 1884, t 3. X. 1936 kot žrtev raka) — velikega humanista ta Evropca, ki je posvetil domala vse svoje delo južnim slovanskim narodom, čijih kulturo je pred velikim svetom postavil ob stran romanske in germanske.
Po mladeniško romantičnem izletu na Balkan pa do svojega zadnjega bivanja med nami ta še potem, ko je bil po krivici v nemilosti pri nas, ves čas — tudi v svoji težki bolezni — ni pozabil Jugoslavije, ki jo je seznanjnl v svojih delih z Evropo, kolikor je nemški jezik kulturno občilo Evropcev, saj »visokovredni ta vase zaljubljeni« Nemci v rajhu niso pokupili nje-
vem slogu ilustriral bakrorezec Riepen-haus. Poslej so v stopetdesetih letih to znamenito knjigo smele »lovske latinščine« in posrečenih vojaško meščanskih dovtipov še neštetokrat tiskali v najrazličnejših opremah izvrstnih ilustratorjev, med katerimi zavzema vidno mesto Francoz Gustave Doré. Zbirka je našla tudi obilo posnemovalcev, saj se je mladi nemški svet z izbranimi mUnchhausemadami seznanil te iz šolskih čitank.
P. Kar lin.
govih knjig, dišečih po neprijetni slovanski resnici«. Celo kot izgnanec v Parizu, kjer je delil usodo od tuje pomoči zavisnih gostov, je bil vesel vsake naše pomembnejše publikacije, ki so mu jo poslali prijatelji, ter je z njemu lastnim znanjem ta duhovitostjo poročal o njej. Ali ni bil v zadnjih letih pravi užitek čitanje njegovih jedrnatih »kramljanj« v Prager Presse?
Zvest samemu sebi, svojemu svetovnemu nazoru ta političnemu prepričanju — »kako naj se sporazumeta čisti Francoz tn hakenkreuzlarski Nemec, ali nacionalistični Rus (ta še manj breznacionatal »boljševik«) ta nemški nacionalec brez temelja človečanstva, ki ga izpodjedajo samozvani samosilniki ta z njim demokratično pa tudi kulturno Evropo«, je pisal — je hodil težavno pot idealista ta borca za resnico v času, »ko je politični materia-lizem pod krinko tega ali onega kolektiva (!) prehudičil kapitalističnega hudiča (fraza je Glonarjeva ali morda kakega drugega prav tako dobrega mojega prijatelja po duhu ta cvičku).« V resnici je ta del šentflorijanske fraze Cankarjev (moja pripomba).
O življenju ta delu Hermana Wendla je poročal ob njegovi prerani smrti naš dnevni tisk, nedvomno pa se ga bodo spomnili tudi naši mesečni obzorniki, čeprav ni bil ne znanstvenik, ne »literat«, pa je navzlic temu storil za našo stvar več nego marsikdo naših, čigar ime se proslavlja po analih naše kulture.
Bodi časten spomin velikemu človeku, našemu iskrenemu prijatelju, pa tudi odličnemu sodelavcu naše revije.
Iv. Podržaj
Uredništvo je prejelo:
REJEC MALIH ŽIVALI, leto Ш., št. 10. Izmed obilega zanimivega gradiva omenjamo konec članka o Trihomonijazi golobov, prispevke urednika Alf. Inkreta o Zadružni vnovčevalnici rejcev malih živali. Kako si osnujem rejsko središče, Na obisku pri vzgojiteljici ilirskih ovčarjev. Katero pasmo si bo izbral perutninar (Cilka Zaje), Zaklopna gnezda (Iv. Zupan), Predpevci in učenje mladih kanarčkov, Akvaristovstvo i. dr. Rejec se naroča v Ljubljani, Karu-nova uL 10 ter stane celoletno dis 30.
MEDNARODNO У NARODNEM BLAGU
(Prišla je miška) Dr. A. DEBEL JAK
»Vsa Evropa je provinca ne le gospodarsko, temveč tudi duhovno,« je zapisala ob koncu avgusta 1936. »Neue Ziircher Zei-tung«. Nizozemska himna n. pr je pesem »Wilhelmus van Nassauen« iz 1. 1570, t.j. iz verskih in osvobodilnih vojn. Britski izrek v grbu »Dieu et mon droit« (Bog in moja pravica) izvira iz Francije, iz Normandije. Iz istega izvora poteka nizozemsko ali oranjsko geslo: »Je maintiendrai« (Držal bom, ali: Če ti kdo da, vzemi — če ti kdo jemlje, vpij). Iz pomorskih popevk so posnete krilatice: »Rule Britannia« (Živela Br.), »England shall ever be Lord of the Seas« (Anglež bo vedno gospodar morja). Jako se je udomačila poslovica iz Mac-chiavellija »Right or wrong: my coomtry« (prav ali neprav: tu sem jaz doma). Vobče je znana francoska modrost v angleškem redu hlačne podveze: »Honnv soit qui mal v pense« (sram ga bodi, kdor si pri tem kaj slabega misli). Waleški princ kaže še vedno nemški izrek »Ich dien« (služim). Odkod pa je ta nemški izraz? Bil je na ščitu češkega kralja Janeza Luksemburške-ga, ki je padel pri Crécyju 1. 1346. Ta Nemec je govoril francoski in je bil v politiki francosko usmerjen, njegov sin Vaclav-Charles je bil po materi že Premyslovec, po babici pa Hohenstaufovec.
Haška je prvi spesnil »Gott erhalte« (Bog ohrani), nekoliko opilil je to himno domo-rodni pesnik J. G. Seidl. Napev je »ličen angleški himni »God save the King« (Bog ohrani kralja), ki jo je uglasbil Carey 1. 1743. L 1790 jo je danski župnik prevzel za dansko himno. Preko Schleswig-Holstei-na se je prenesla na Prusko kot »Heil dir im Siegeskranz«. Nacionalistične popevke so večinoma posnete po »Komuni«, ki je svoje koračnice prikrojila po starejših narodnih pesmih. Britanska »God s. th. K.« živi dalje v švicarski »Rufst du, mein Va-terland« in v kneževini Liechtenstein kot »Oben am deutschen Rhein, lehnet sich Liechtenstein«. Francoska koračnica »Allons enfants« se poje deloma po Južni Ameriki in na Grškem (Deute, paides ton Hel-lenon). Naslanja se na oratorij, ki ga je zložil Grison na Racine-ovo pesnitev. Krasna Haydnova himna zveni v pasionalu iz 14. stoletja »Ubi es spes mea«; kot nemška pesem stoji v stari pesmarici, tudi kot slovenska ljudska pesem je eksistirala že dolgo pred Haydnom (Prager Presse. 31. 8. 1936). Obratno pa so prvi takti lepega škroupovega napeva »Kde domov mu j« v Mozartovem klarinetnem kvintetu Češka literarna zgodovina spravlja to besedilo v zvezo z Goethejevim »Kennst du das Land«. Tekat Haydnove himne je zložil po-
litični demokrat Hoffmann-Fallersleben za Nemčijo, toda njegova misel »Nemčija nad vse« je bila brez imperializma (nad Prusko, Bavarsko).
Na te stvari sem opomnil v zvezi z Mohorjevo pesmarico, ocenjeno v »Zisu« 25, 7. 1936. Tam sem sprožil vprašanje, na katero odgovarja dr. Jos. Cerin z navedbo iz Cerkvenega Glasbenika nov 1904. »Prišla je miška« je normanska narodna pesem, glasi se skoraj popolnoma enako kakor slovenska v Mohorjevi zbirki, samo refren je drugačen, namreč: »Uboga muha, da bi bila vendar pobegnila!« Kdo je primerja) obe pesmi? Francoski citat je videti tako zma-ličen, da ga ni spoznati. V Ljubljani, žal, ne morem več najti mesečnika »Conferen-cia«, ki je pred par leti priobčil glasbotvor o muhi. Mogoče pa je odvisnost obeh na-pevov vendarle dvomljiva? Ko je Thomas^ prof. na drž. akad. za muziko na Dunaju, 1. 1896 slišal našo Glasbeno Matico ki je pela »Miško«, si je želel imeti v nemščini to in druge pesmi. Tako je nekaj let pred vojno objavila »Universel Edition« slovenske narodne napeve: 's kam ma1 ein Maus-chen aus dem Loch, i. dr. Ah so' dunajski kritiki kje pribil! siičnost normanskega in slovenskega napeva? Morda je podobnost besedila golo naključje: sloven&ko in nor-mansko besedilo bi utegnilo biti posneto po kakem srednjeveškem meniškem tekstu. Naša beseda »kotel« in normansko ime Anr quetil potekata iz lat. catinus oz catillus (a n je ostanek besede a s e s = bogovi, skrčeno a s, nazalirano ans, sinkopirano a n + quetil, glej A Longnon, Les noms de lieu de la France, p. 298).
Giomale di Genova je 4. 5. 1929 natisnil članek »Poesia del Madagascar«, kjer čitam to nežno popevko:
Ima li starejši brat sadje dehteče? Ima li mlajši brat liste vonjive, da veje po hiši kraljevska dišave? Starejši brat nima dehtečih sadov, mlajši brat nima listov vonjivih, pač pa po hiši veje kraljevska dišava, ker vlada po njej Ljubezen!
Ako zdaj primerjam narodno popevko, ki sem jo doma pogosto čul:
Preljubi moj fantič, po čem tak dišiš? Si s cukrom namazan al v gvercah ležiš? Nisem s cukrom namazan, tud' v gvercah ne spim, od same ljubezni tak močno dišim...
se ne morem ubraniti dojmu velike slično-sti med obema motivoma. Medsebojni vpliv med Madagaskarom in Ribniško dolino pa je izključen.
Podobnih motivov bi našli obilo. Ali pa je treba vselej misliti na izpoeoditev? N. pr.: Dreimal dre! ist neuve, jeder singt das Seine — trikrat tri je dévêt, vsaki mora
svojo pet Dalje gostilniški napis na gornjem Štajerskem: Wenn das Wirtshaus a Kirchen wâr und das Dirndl der Altar, so môcht ich Pfarrer sein wohl siebenhundert Jahr — če bi bila kambrica cerkev in postelj oltar, če bi b'ia ljubca monštranca, oj kdaj b' že bil farl
Nekateri, vem, bodo kar planili češ Slovenci so Nemcem ukradli I Jaz pa menim, da je treba to dokazati. Ali niso naši rojaki učili germanskih sosedov popevanja. Slat-konja. rojen pred 480 leti (1456) v Ljubljani, Gailus-Petelin, Koschat. r. 1845 v Ve-trinju. ki je uporabil koroško narodno pesem, itd.? Vsa Koroška je bila svoje dni slovenska in je gotovo od nekdaj prepevala.
Kako je pisal Ziljan v P. SI. 7. 9. 36:
Ce bo kedaj v Ziljski dolini umrl »že-gen«, Zilje in Ziljana ne bo več. Zato. prijatelj, napoti se v Korotan, opazuj narodne šege in jih zapiši; kajti če noš še dolgo odlašal, bo prišel drugi, ki bo vse to proglasil za svoje. Ali še nisi slišal v radiu In še nisi videl filma, ki je ukradel kos Zilje, ki proglaša m raznaša pristno slovenske ziljske navade za nemško last...
Nedavno sem naletel na misel nekega francoskega kritika: Če je več avtorjev obdelalo enako idejo, naj velja za lastnika oni, ki je to snov najizraziteje ovekovečil. Isto merilo bi smeli uporabiti pr oceni narodnih napevov. Naloga pripade glasbenikom. Besedilo slovenske »Miške« je učinkovito, živo, plodno. Saj je še letos dalo naslov Beneševi opereti »Pod to goro zeleno«. Ondan je Krleža navedel v »Kerempuhu« (str. 20) kitico:
Došel je kumer v kumriči, prišel je kumek s piliči...
M Q S T MED EVROPO IN AZIJO
Pet sto let pred Kristom Je velikanski most nekaj časa spajal oba brega ožine, ki veže Marmarsko morje s Črnim morjem. To je bil most na čolnih. DareJ I. perzijski kralj, ga je dal napraviti, da bi Sla po njem njegova silna vojska, 700.000 vojščakov, ki so imeli nalogo, zavojevatl deželo Ski-tov. Zgodovinar Herodot je popisal ta čoln, čudovit za svojo dobo. ki je križal Bospor na njegovem najožjem delu.
Po tej start dobi je nastal več kot en načrt za zvezo med Evropo ln Azijo. Viljem П. je v času svojega sijaja ln svojega prijateljstva z Abdul Hamldom, rdečim sultanom, zamislil germanski pogon proti bajno bogatemu Iztoku. Njegovi tnženjerjl naj bi bili zgradili bagdadsko železnico, mogočen trumf v izvršitvi te nakane. In ta železnica bi bila tekla prek ožine po mostu obeSenem na d v» orjaška stolpa. Svetovna vojna je razrušila ta lepi naklep.
Zdaj ko so Turki gospodarji na svojem domu ln so se otresli tujih vplivov, se mlatijo zopet oprijeti nemâkega zasnutka, da
olajSajo stike med evropskim ln azijskim delom svoje države. Ako se to podjetje obistini, bo vsek&ko rodilo posledice ne samo za turške zveze, temveč tudi za ves Zapad ln Is tok To bi bila nova cesta v Indijo. Osnutek torej ne more ostati neopa-žen.
Inženjer enega izmed velemostov v San F rancis eu riSe projekte za ta most čez Bospor. To M bil viseč most, dolg 2650 m, ki bi prekoračil ožino med neko točko blizu Sv. Sofije ln Skutarijem. Dela bi se končata v treh letih in bi stala blizu 12000000 turških funtov.	K.
CESTNI PROMET NA NEMŠKEM
Zadnji dve leti se je avtomobilski promet v Rajhu podvojil. L. 1934 je prevoz s kamioni dosegel 3,440 000 kilometrskih ton, t. j. 6.8% celotnega prometa nemških železnic. Splošni nadzornik nemških cest, g. Todt, ki je pred kratkim predaval o tem vprašanju v Monakovem, je podčrtal, da je nujno treba zgraditi posebne cesite za kolesarje. V Nemčiji vozari po njegovi izjavi 17 milijonov ciklisitov. Ti pa povzročajo nič manj ko 66% nesreč, kd ee godijo pri kretanju.
PRAKTIČNE NOVOTE
Za pranje občutljivega blaga
Zastori, čipke, svileno perilo in podobno nežno blago se pri pranju ne sme drgniti, to ve vsaka gospodinja. To pranje mora biti skrajno previdno. Za manjše količine takšnega blaga je priporočljiva priprava, ki je podobna pralnemu zvoncu ln se natakne na roko. Kakor se pri zvoncih ali kompresorjih čiščenje izvrši s prisrkanjem in odbitjem
perila, tako deluje tudi mali ročni pralnik. Sestoji iz dvodelnega okrovja, ki ima sesalne luknje in je iz umetne stisnjene smole. V zgornjem delu priprave je г blagom prevlečeno pero, ki iztisne zrak iz notranjosti, čim pritisneš nanjo, in vsrka zrak, čim skoči nazaj. To pritiskanje in popuščanje v lugu spravlja lug in perilo v gibanje, ki perilo čisti. Za uporabo milnih ostankov priviješ zadnji del, ki ima isto tako sesalne luknje, na zgornji del in napolniš vmesni prostor z milnimi ostanki. Pri uporabi milnega praška ali pri izplaknjenju perila se uporabi}« le zgornji del malega kompresorja. Ta priprava občutljivo blago dobro očisti, mu ne škoduje in varuje pri pranju tudi roke.
sa Va м is
PROBLEM 179
S. M. Birnov >Sahmaty< 1935. I. in H. nagrada
a b cd e f g h
a b c d e t g h
Mat v dveh potezah
ZA BISTRE GLAVE
273 Manevri BiLi so manevri in polkovnik je neko jutro ugotovil, da bi bilo treba za njegovo moštvo nakupiti jajç. V okolici je bilo mnogo kmeti i, na katerih so imeli kokoši. Polkovnik je dal kurirju naslednje naročilo:
»Tu je seznam kmetij. Vzemite moj avto in ee popeljite naokrog. Na vsaki kmetiji kupite isto število jajc, število je napisano na listku«.
Kurir ee je vrnil čez tri ure s 1079 jajci. Koliko jih je moral kupiti na V6aki kmetiji?
Rešitev k št. 270 (Kava v škatlah) Kava v prvi škatli je tehtala 1.9 kg, v manjši škatli pa 0.94 kg, prva škatla je tehtala 10 dkg, druga 6 dkg.
Rešitev k št. 271 (Steklenica) ^Steklenica sama tehta 400 g.
Rešitev k št. 272 (Koliko je bila uraî)
Ura je bila .6.
UGANKE
C r a s s u s XXI
1'isoienke vzemi tri za sočno rastje. Tni nove — plemiču odznak in čast je. Oboje združeno narobe stavi, da ptič plezaj se pred teboj pojavi
(za[3jq -qjiS "'рф
f	XXII
En zlog pokaže ti pomorsko zveff. A drugi kleščarja junaka, ki mnogomog navzed koraka Spojena vidiš v jutro in zvečer,
(^BILUOS 'JJBJ 'UJOg)
XXIII
Trd črke: štirinožec, ki prav često človeku vdano služi, služij zvesito. Dodaj mu glas: iz petih delov grča rojena je iz jeze ali krča, sto besnih mož lahko vibti jih dvesto. To stvar podaljšaj pričlo s prezno ničlo: na pare voai iz vasi se v mesto.
(o^sad <js>d '»д) .
KAJ JE ttOVEGA? (Komiške — izrezanka)
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON 6T. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK HrednJfltvQ la uprav« ▼ Ljubljani, KnaT.Jeva ulica S — Mesečna naročnina Din —> po пш1аДи1сПч dostavljena Din Sa