Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec * petek * 18. avgust 2000 štev. 33 (5079) * letnik 55 * cena 10 šil. * 0,73 evra
Koordinacijski odbor
POZOR - POZOR - POZOR
15. izlet Slovenskega vestnika
BO LETOS OD PETKA, 6., DO NEDELJE, 8. OKTOBRA V POREČ
o aktualnih vprašanjih
Vse naše bralce in prijatelje v hotelu »Plavi« in na izletih po Istri čaka »doživetje v modrem«. Ceno izleta in podrobnejše informacije bomo objavilili v prihodnjih številkah
Prijave: 0463/514300-30 (Milka Kokot) ali 0463/514300-14 (Urška Brumnik)
Pretekli petek je Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) na svoji klavzuri temeljito razpravljal o aktualnih narodnopolitičnih vprašanjih. Glede razgovorov z deželno vlado so člani ugotovili, da bi bila uresničitev vprašanj otroškega varstva, glasbene šole in medijske oskrbe pomemben korak pri prizadevanjih za enakopravnost in sožitje. Zato KOKS pozitivno ocenjuje razgovore z deželno vlado in dosežen dogovor. Hkrati pa so nekateri člani tudi kritično opozorili na vtis o razgovorih, ki je nastal v javnosti.
KOKS je v nadaljevanju klavzure vzel na znanje, daje Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju posredoval trem »modrecem« svoje poročilo o položaju avstrijskih manjšin. KOKS bo s svojim stališčem v tej zadevi počakal na morebitno povabilo treh »modrecev«.
KOKS je v zadevi šolskega vprašanja sklenil, da v zadevi objektivizacije ravnateljev zavzame pisno stališče, va katerem se izpostavi vprašanje kvalifikacije učiteljev, in ga posreduje deželnozborksim strankam in deželni vladi. V zadevi četrtega razreda pa bo o tozadevnih zahtevah slovenske narodne skupnosti na Koroškem temeljito seznanil zvezno ministrico za pouk.
Preberite
Peršmanov muzej bodo obnovili
Stran 2
V Holbičah je bil velik praznik z napako
stran 3
Vrhunska likovna razstava v Slovenj Gradcu stran 4
Sveta Hema je gostila tri raznolike umetnike
stran 5
Množična
Marijina praznovanja po Sloveniji in na Otoku
stran 7
Zelo obširno je KOKS razpravljal o medijski podobi slovenske narodne skupnosti in ugotovil, da čas v katerem živimo, terja nove prijeme in odgovore. Zato se bo v kratkem zelo temeljito ukvarjal s tem vprašanjem.
V zadevi manjšinskega deželnozborskega mandata so
člani KOKS-a poverili strankarska predstavnika (A. Wako-unig in A. Blatnig), da pripravita usklajen predlog za jesenske razgovore v deželnem zboru. Vsekakor pa je bilo ugotovljeno, da vprašanje mandata ne sme zamegliti izobraževalnih vprašanj (otroško varstvo ipd.).
Dalje na 2. strani
Vaš partner za transport + turizem
S£«SIK A-914t DOBftLA VAS
Posojilnica-Bank Borovlje deluje uspešno
Pretekli petek je imela Posojilnica-Bank Borovlje svoj redni občni zbor, na katerem so potrdili letni zaključek. Bilanca
Posojilnice-Bank je bila uspešna.
Seveda pa tudi slovenske banke čutijo proces globalizacije in prestrukturacije socialnega sistema države. Na eni strani ljudje postajajo pozorni na nove možnosti vlaganja denarja, npr. v fonde, kar seveda pomeni, da manj denarja zanesejo v banke na hranilne vloge. Na drugi strani pa danes banke seveda tudi bolj točno preverjajo kredibilnost svojih klientov, kar vpliva v to smer, da so se hranilne vloge in krediti malenkostno znižali.
Vse to seveda vpliva na uspešnost bank in Posojilnica-Bank Borovlje je uspešno delovala in je tudi uspešna pri sprejemanju novih izzivov. Skoraj 50 % svojega prometa boroveljska posojilnica realizira v inozemstvu.
Občni zbor Posojilnice-Bank je potrdil letni zaključek. Ker občni zbor ni bil volilni, tudi ni bilo volitev.
Slovenija pred volitvami
Toliko ljudi na vaškem prazniku v Holbičah menda še ni bilo nikoli. Vsi so se zgrnili okrog gasilcev, ki letos praznujejo 75-letnico ustanovitve in nabavo novega gasilskega vozila.	Stran 3
PREBLISK
Nekje v teh dneh sem se slučajno peljal mimo ljudske šole v Škofičah. V lepo urejenem parku in parkirišču pred šolo se mi je naenkrat prikazal nov napis in sicer na zeleni podlagi: 10-oktober Platz■ Dolga desetletja v Škofičah ni bilo nobenega takega »platza«, zdaj, ko naj bi Avstrija pod pritiskom mednarodne skupnosti začela vsaj nekoliko prebavljati zgodovino, pa se pojavi taka tabla, ki zagotovo ni v korist po ustavnem določilu zrašče-ne mnogolikosti.
Nikjer v Škofičah pa ni na primer 8-Mai Platza, ko je bil poražen nemški nacizem. Tega poraza očitno tudi sedanji strankarski oblastniki niso vzeli resno. Tudi trga 26. oktobra ni, ko se je Avstrija zavezala k traj-
ni nevtralnosti. A trg 10. oktobra v letu 2000, ob osemdesetletnici »zmage nad nadnacionalnimi Slovenci« mora biti.
Tako je pač. Še bolj pomembno pa je, da ta tabla stoji prav pred šolo, da bo mlada generacija lahko vsrkavala
Zamračenost
tradicije domovinske brambe, domovinske zvestobe nekaterih in izdajstva drugih. Ve se katerih!
Bruselj je daleč, Dunaj tudi, Koroška je tukaj, Škofiče pa so vsakdanjik. Lepe, turistično zanimive, do gostov prijazne, do sodeleianov pa še vedno zamračene in neobzirne.	i. R.
OTVORITEV RAZSTAVE
»Koroška
2000«
Petek, 25.8.2000, ob 19. uri
v k & k centru v Šentjanžu v Rožu
Projekt Gregorja Krištofa v sodelovanju z Andrejem Krištofom
Fotografije: Gregor Krištof Inštalacije: Gregor Krištof Andrej Krištof Markacije: Andrej Krištof
Razstava je odprta od 26.8. do 24. 9.2000
Predvčerajšnem se je začel volilni postopekza državnozborske volitve, ki bodo 15. oktobra 1.1. Predsednik republike je po zakonu in po spremembi 81. člena ustave, ki so ga poslanci v državnrem zboru z veliko večino sprejeli ob koncu junija, razpisal najbolj ugoden čas za izvedbo teh volitev.
Novi ustavni zakon predvideva popravljeno varianto pro-procionalnega sistema, zavrnil pa je dvokrožni večinski sistem. Prag za vstop v parlament je dvignil s 3 na 4 odstotke vo-linih glasov.
Volilna propaganda v Sloveniji dejansko poteka že vse od združevanja strank in zamenjave vlade, uradno pa se sme pričeti šele 15. septembra, mesec dni pred volitvami. Po novem zakonu je pričakovati, da bodo v parlamentu 3 ali 4 stranke.
KOMENTAR
Dr. Marjan Sturma
Razgovori z deželno vlado so potekali konstruktivno.
Dokončno oceno pa bo mogoče dati šele tedaj, ko bodo dogovorjena vprašanja tudi dejansko razrešena.
Seveda vsaj nekatere zadeve ne bodo enostavno razrešljive. Tu mislim predvsem na vprašanje deželnozborskega mandata za manjšino. To vprašanje je prišlo v razpravo na željo NSKS/
fm, Potrebna je usklajenost
vala, ker ni žele-
aldemokratski namestnik sta že nakazala določene rezerve do modela NSKS/EL. To naj nas ne moti, dokler sami vemo, kaj hočemo. Zato se mi zdi pomembno, da bosta predstavnika najpomembnejših strankarskih opcij znotraj manjšine, EL in SPÖ skušala izdelati usklajen predlog.
Nadalje pa se mi zdi po-
la, da bi nastal vtis, da manjšina ni usklajena.
Model, ki ga podpira NSKS/ EL, je model, po katerem dobi na določenem ozemlju vsak, ki to želi dodatno glasovnico, s katero voli manjšinskega predstavnika in zato predpostavlja spremembo zvezne ustave.
Možni pa so tudi modeli, ki tega ne predpostavljajo, tako npr. ladinski primer iz Južne Tirolske, kjer se predstavnik manjšine voli po preferčnem sistemu, torej tisti manjšinski predstavnik, ki dobi največ preferenčnih glasov, dobi mandat, ali pa model, ki so ga predložili avstrijski sosveti, ki predvideva, da bi predsednik (ali podpredsednik) sosveta imel pravico govora v deželnem zboru in v ustreznem odboru. Zato je potrebna le sprememba poslovnika deželnega zbora.
O vseh teh modelih bo tekla razprava v deželnem zboru. Deželeni glavar in njegov soci-
membno, da razprava o mandatu ne bo zameglila razrešitev ostalih izobraževalnih vprašanj. Najslabše bi bilo, če bi zaradi nesoglasij v tem vprašanju ne prišlo do razrešitev tistih vprašanj, o katerih vsi vemo, da so zelo zelo pomembna.
Zato je potrebna usklajenost znotraj manjšine in na drugi strani tudi fleksibilnost EL. Kajti če se izkaže, da morebitna sprememba zvezne ustave ni dosegljiva, mora priti v poštev tudi taka varianta, ki je mogoča brez spremembe ustave na zveznem nivoju.
Naš interes mora biti, da končno pridemo v nekaterih vprašnjih korak naprej in od tam gradimo dalje. Zato moramo preprečiti, da bi se kdo lahko izgovarjal na »neenotnost manjšine«.
Mentaliteta »vse ali nič« v današnjem času po mojem nima smisla.
Projektni odbor za preureditev Peršmanovega doma
RUBRIKA
Table na Gradiščanskem stojijo
Zveza koroških partizanov je ustanovila projektni odbor za generalno sanacijo in razširitev Peršmanovega doma v Podpeci nad Lepeno. Odbor deluje na osnovi projektnih načrtov dunajskega arhitekta Wolfa Jur-jansa in arhitekte Helge Ungar.
Cilj projekta je, da se na eni strani zagotovi in zboljša dosedanja uporabnost objekta, na drugi strani pa se obenem razširi njegova funkcionalnost. Tu gre predvsem za izgradnjo seminarskega prostora, ki naj bi raznim interesentom omogočal izvajanje kvalitetnih izobraževalnih prireditev.
Glede financiranja pravi vodja projektnega odbora dr. Mirko Messner, da se bodo potrudili pridobiti sredstva tako iz avstrijskih vladnih virov kot tudi iz virov Evropske unije, da
pa bodo obenem z »zidaki« zbirali denar po vsej Avstriji in seveda tudi med slovenskim prebivalstvom na Koroškem.
Trenutno tečejo priprave za medijsko in kulturno-politično pozicioniranje projekta v širši avstrijski javnosti. V tej zvezi razmišljajo tudi o vsebinski razširitvi osrednjega dela Peršmanovega doma, muzeja oziroma spominske sobe, ki je posvečena antifašistični borbi koroških Slovencev, ki pa naj bi v bodoče dodatno dokumentirala tudi širše oblike odpora proti nacionalsocializmu na Koroškem oziroma v Avstriji - kakor je na antifašističnem srečanju pri Peršmanu v letošnjem juniju predlagal prof. Gstettner.
Odbor Zveze koroških partizanov je na sredini seji projekt soglasno podprl.	M. M.
NADALJEVANJE S I. STRANI
Koordinacijski odbor o 10. oktobru
Kar se tiče praznovanja plebiscita bo Koordinacijski odbor koroških Slovenev, kakor je bilo sklenjenona nedavni njegovi klavzuri, v kratkem sklical razširjeni sestav Koordinacijskega odbora, ki naj bi zavzel stališče k temu vprašanju. Čeprav ožji KOKS o tem vprašanju ni sklepal, vse kaže na to, da mu je blizu konsenz glede prireditve v dvorani grbov (tako kot leta 1995). O govorniku se bo še razpravljalo. Kar se tiče povorke po mestu, KOKS ne bo dajal nikakršnega priporočila.
KOKS je nekatera vprašanja, kot so npr. ocena dolgoročnih finančnih potreb manjšine, preložil na naslednjo sejo.
Po besedah obeh predsednikov, dr. Sturma in Sadovnika, je klavzura potekala v konstruktivnem vzdušju. Oba želita, da bi se tovrstna srečanja nadaljevala in se s tem poglobilo medsebojno zaupanje.
DEŽELNA PRAZNOVANJA
Bo 10. oktober prost dan?
Medtem ko tečejo priprave s strani deželne vlade in občin za 10. oktobrske prireditve in proslave s polno paro, še vedno ni odločeno ali bo ob 80. obletnici koroškega plebiscita tudi prost dan za koroške delojemalce in delojemalke. Deželni glavar Hai-
Krajevna organizacija Zveza borcev občine Vojnik je tudi letos pripravila tovariško srečanje na Dobrotinu, kjer smo se poklonili spominu šestih žrtev Dobrotinškove družine, ki so dali svoje življenje za uničenje fašizma in za svobodo.
Tudi letos smo bili na to spominsko prireditev vabljeni pliberška organizacija Zveze koroških partizanov, katera se že dolga leta povezuje z Voj-ničami in je z njimi pobratena. Lep dan in dostojno pripravljena spominska svečanost sta pripomogli, daje spored prireditve dosegel in prikazal svoj namen času, se poklonil spominu na žrtve ne le domačije, temveč tudi ljudem iz celotnega območja Celja in Vojnika. Spored, ki so ga sooblikovali šolarji, pevci, rogisti in govorniki, je bil posrečeno izbran in temu primerno tudi izveden. V svojem nagovoru je vojniški župan Beno Podergajs orisal čas in trpljenje ljudi v letih upora in žrtve, ki naj nikoli ne bi zbledele iz našega spomina. Pozdravne besede delegacije iz Pliberka in
Oblasti na Gradiščanskem so zelo hitro izvedle odredbo zvezne vlade o dvojezičnih topografskih napisih. V nekaj tednih so pristojni organi (občine in cestna uprava) postavile vse predvidene dvojezične napise.
Na podlagi spomenice vseh sosvetov je še bivši kancler Klima sprožil vse potrebne formalnopravne korake. Odredbo kot
der je preteklo sredo na novinarski konferenci apeliral na socialne partnerje, da se čimprej zedinijo v tej zadevi. Nadalje je povedal, daje zveza sklenila darilo Koroški v višini 55 milijonih šilingih in 25 milijonov šilingov bo prejela s strani finančnega ministrstva. Številne prireditve, med drugim bo na sejmišču predstavitev koroškega gospodarstva (od 6. do 9. oktobra) z bogatim spremnim programom, nastop skupnega simfoničnega orkestra
nekaj svojih misli je iznesel tudi Lipej Kolenik in se obenem zahvalil občini, županu Podergajsu ter Občinski Zvezi borcev Vojnik za plodno so-
Največ zaslug za plodno sodelovanje med Zvezo koroških partizanov in Zvezo borcev NOV Vojnik ima preživeli borec Domnove čete Jurij Bojanovič
delovanje, katero naj bo vzor vsej Sloveniji z ljudmi, ki živimo na senčni strani Karavank.
Posebno presenečeni in srečni smo bili, ko je na tem spo-
takšno pa je že sprejela sedanja vlada. Odredba o dvojezičnih topografskih napisih ustreza zahtevam in željam hrvaške narodne skupnosti, ker pokriva najmanj 90 % naselitvenega območja te manjšine. V tem se bistveno razlikuje od koroške situacije, kjer odredba o dvojezičnih topografskih napisih zaobjema le okoli ene tretjine naselitvenega območja.
(Trst, Ljubljana in Celovec) v Mestnem gledališču (9. 10.), proslava v dvorani grbov in v deželnem zboru in povorka skozi Celovec so z vsemi organizatorji definitivno določene. Predstavil je tudi učni pripomoček za osnovne šole o koroškem plebiscitu leta 1920 v slovenščini, ki je nastal ob znanstvenem svetovanju Koroškega deželnega arhiva.
Stroški za jubilejne proslave in prireditve bodo znašali med 10 in 12 milijonov šilingov. M. Š.
minsku opravilu spet prevladala naša uporna partizanska pesem, kar smo v prejšnjih letih že močno pogrešali. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da kljub temnim sencam, ki trenutno obstajajo, v Sloveniji spet raste odpor in ponos na čas trpljenja in da se sper vse bolj zavedajo svojih korenin v boju proti tistim, ki zagovarjajo sodelovanje z okupatorjem in sramotijo in kriminizirajo narodnoosvobodilni boj.
Po spominski prireditvi je bilo tovariško srečanje, na katerem ni manjkalo dobrot, dobre volje in tudi ne uporne in narodne pesmi, med Vojničami smo se počutili kot doma in kovali načrte tudi za prihodnjost.
Za povabilo, gostoljubje in pozornost se zahvaljujemo organizaciji Zvezi borcev, županu Benu Podergajsu, glavnemu in prvemu sodelavcu z zamejci tov. Juriju Bojanoviču in vsem drugim dobrim ljudem Vojnika in okolice. Posebno pa se za gostoljubnost in odlično postrežbo ter domačnost zahvaljujemo vsem Dobrotinškovim.
Šele pozno na večer smo si segli v roke in se razšli v prepričanju, da je bilo lepo in da vezi med nami nikoli ne bodo pretrgane.	ikej
VOJNIK PRI CELJU
Srečanje na Dobrotinu
cita. Zagovarjal je razširitev Evropske zveze na jugovzhod v naslednjih letih in dejal, da bo to v korist Avstrije. Kot primer je navedel uspešno gospodarsko sodelovanje s kandidatkami Slovenijo, Češko in Madžarsko.
67. Čelovški sejem je odprt še do nedelje, 20. avgusta.
M. Š.
67. CELOVŠKI JESENSKI SEJEM
Konjunkturni motor dobro teče
Veliko politične prominence, med njmi ministra Martin Bartenstein, Elisabeth Sickl in vsa deželna vlada s Haiderjem na čelu, se je zbralo preteklo soboto na otvoritvi 67. Celovškega sejma. Ta največja sejemska prireditev je hkrati tudi zrcalo gospodarskega razvoja v deželi.
Predsednik Koroške gospodarske zbornice Franz Pacher je svoj optimizem podkrepil z najnovejšimi podatki in prognozami, ki dajo upati za naslednja leta: 3,5 odstotka gospodarskega porastka in povišanje investicij za kar 45 odstotkov. To niso mačje solze. Razveseljiv je tudi razvoj na delovnem trgu, kjer je Urad za zaposlovanje zabeležil povečanje števila prostih delovnih mest in nazadovanje brezposelnosti. Nadalje je Pacher ugotovil, da so moderne komunikacijske tehnologije, kot internet, neke vrste turbo pri ustanavljanju novih firm; in prav te bo treba v prihodnosti izgrajevati in se jih tudi posluževati.
Njegov predlog, da se 10. oktobrska proslava in povorka skozi Celovec preloži na nedeljo, je pri Haiderju izzval oster protest in odločno zavrnitev tega predloga. Njegovi pristaši
Minister Martin Bartenstein se je zavzel za razširitev EU	Foto:stuMj
so mu pridno aklamirali s ploskanjem. Haiderje v svojem govoru izpostavil splošni pozitivni razvoj na Koroškem in zagovarjal tako imenovano iventno kul-
turo, ki pritegne mnogo ljudi in letoviščajev. Dejal je, da se bo zavzel za investicije v gospodarske projekte povsod tam, kjer je to pametno in koristno.
Visoki politiki pri načepljanju piva
Minister za gospodarstvo in delo Martin Bartenstein se je zavzel za pametno energetsko politiko v Avstriji in za liberalizacijo obrtniškega reda (Gewerbeordnung), ki naj bi olajšala ustanavljanje podjetij in firm. Propagiral je varčevanje pri izdatkih države in dejal, da bo do leta 2002 težko doseči odpravo defi-
HOLBIČE PRI ŠKOFIČAH
Lep vaški praznik z napako
Kar nekaj tednov se je dejansko vsa vas pripravljala na sobotno veselico in nedeljsko blagoslovitev novega gasilskega voza z vso potrebno gasilsko opremo. Res so zelo dejavni in podjetni ti holbiški gasilci. Prav letos
mačinom, ljudem iz sosednjih vasi in tudi mnogim tujim gostom v teh turističnih krajih ob Vrbskem, Tratnikovem, Hab-narškem in Hodiškem jezeru.
Domačnost je doma v Hol-bičah, mirni vasici, rahlo dvig-
Nedelja pa je bila svečana. Že po deseti uri se je začela zbirati množica obiskovalev iz vse škofiške občine, gasilci iz sosednjih društev ter gostje iz Nemčije in Slovenije so se strumno postavili v dolgo kolono in se podredili enotni komandi. Ob njih so se postavili pevci MGV Shiefling, Frauen-singkreis iz Škofič in z društvenimi pevci okrepljen škofiški cerkveni (slovenski) pevski zbor. Posedla se je tudi gostujoča godba na pihala s Dholce (Techelsberg).
nig (ÖVP) in Dolinscheg (FPÖ), prinesli so pozdrave častnega pokrovitelja, deželnega glavarja Jörga Haiderja itn. Podelili so odlikovanja, diplome in priznanja dolgoletnim gasilcem, počastili tiste, ki so uspešno opravili izpite, se zahvalili botram novega vozila. Program je postajal nekoliko dolg, saj so se številni govorniki v mnogočem ponavljali. Po eni uri se je mnogo obiskovalev že odpravilo pod šotor na osvežitev.
Škofiški župnik in logovaški dekan Martin Hotimitz je opravil blagoslovitev novega vozila, cekveno-društveni zbor pa je zapel slovensko, godba je zaigrala in vsega je bilo konec.
Za vsakogar je bilo na tem praznovanju nekaj, vsi so bili lahko zadovoljni, le tisti del vaščanov, ki jim je jezik in kultura zrasla iz slovenske zibeli, so bili lahko prizadeti. Upravičeno: njihova identiteta je bila skorajda zamolčana. Poveljnik gasilcev je slovensko spregovoril le en stavek, ko je pozdravil gasilce iz Srpenice v Zgornjem Posočju, še celo dekan Hotimitz, kot da se je ustrašil uniform ter visokih nemško govorečih gostov, je svojo blagoslovitev v slovenščini skrajšal na minimum. Tisti zavedajoči se svoje narodne, kulturne in jezikovne istovetnosti smo potegnili kratko. Povozila nas je že tradicionalna vsakdanjost: slovenski jezik je za hlev, za dru-
Dvojezično, a le v sanjah
praznujejo svojo 75-letnico ustanovitve in v jubilejni brošuri lahko vidimo njihov razvoj. Kar nekaj mejnikov je zapisanih v njej. Ustanovitev leta 1925 z brizgalno na konjsko vprego, nakup takrat modernega vozila leta ... izgradnja novega gasilskega doma leta 1987 leta itd. Kakim 35 aktivnim članom in mnogim podpornikom ter celo botram je letos uspelo nabaviti nov gasilski voz znamke mercedes in ga perfektno opremiti. Tako so vedno pripravljeni vsak trenutek posredovati ob požarih in drugih nesrečah in tako urisničujejo svoje načelo »Na pomoč«. Vsako leto prirejajo tudi svoje veselice in tako poleg pridobljenega nekaj dobička za svojo blagajno priredijo tudi mnogo zabave do-
njeni levo nad Rodo na poti med Hodišami in Škofičami, občinskim središčem. Ljudje kakih 35 hišnih številk se med seboj poznajo, so si pripravljeni pomagati, posedeti skupaj, zapeti, se poveseliti. Vas se po nemško imenuje Techelweg, menda zato, ker Techel pomeni holm, vzpetino. To bi še držalo, a zakaj je pridodana pot (Weg) baje ne ve nihče.
No ja, tako je pač, saj teh čudnih prevodov smo na Koroškem že navajeni.
Sobota je bila seveda bučna. Ansambel Charintia je navil zvočnike na najvišjo jakost, da smo bili vsi na veselici. Tisti v šotoru in tisti doma. Toda nič za to, saj smo vaška skupnost in gasilci so njen zelo pomemben in edino organizirani del.
Z leve: poveljnik holbiških gasilcev Mihi Humnig z gosti
Govorili so poveljnik holbiških gasilcev Mihi Humnig, škofiški župan Valentin Happe, predstavniki okrajne gasilske zveze, deželnozborski predstavniki Schober (SPÖ), Lutschou-
Z dokaj velikim zadovoljstvom se je praznovanje nadaljevalo pod polnim velikim šotorom in gasilci in njihovi prijatelji so imeli spet polne roke dela.
žino, morda celo za gostilno, za javnost pa nikakor ne! Pojejo naj ti Slovenci še, njihov jezik pa je politikum, ki ga Koroška ne prenese! Napaka, velika napaka!
Jože Rovšek
PINO POGGI V SLOVENJ GRADCU
.. Brez modrine neba je drugače ...
Galerija likovnih umetnosti v Slovenj gradcu nadaljuje s serijo impozantnih preglednih razstav znanih umetnikov. V tem poletju krasijo bele in nedolžne prostore slovenjgraške galerije predvsem instal-akcije in skice vsestransko angažiranega in družbeno kritičnega zemljana in umetnika Pina Poggija, ki je po rodu Italijan.
Pino Poggi se je rodil 4. marca v pristaniškem mestu Genua, kjer je spoznal v podjetju svojega očeta snovi kot marmor in kamen ter oblikovanje le tega. Ob študiju kiparstva v Ge-nui je prišel v stik z najpo-
nosti. Potovanja so ga pripeljala v tedanjo Jugoslavijo in tudi v Slovenijo, kjer je v Slovenj Gradcu spoznal Tanjo. Z njo se je tudi poročil. V sedemdesetih letih se z družino preselil v Nemčijo, kjer se je udeležil razstave Documenta 6 v mestu Kassel. Sledile so razne akcije, projekti, razstave, istalacije... Intenzivno se je ukvarjal s futu-rologijo, utopijo, arheologijo, filmom, pisateljevanjem, družbenimi tokovi...
Kulturno ogledalo
Leta 1990 je napisal manifest »Arte utile II« in propagiral
Pino Poggi: Bilo je nekoč (vojna), konceptualna knjiga
Foto: Štukelj
membnejšimi predstavniki tedanje avantgarde v Liguriji. Od leta 1962 do 1966 sodeluje pri raznih študentskih gledališčnih skupinah. Vletih 1965/66 je napisal manifest »Arte utile I« (AU), v katerem je nanizal svoja gledanja o koristnosti umet-
svoja gledanja in vizije o vlogi umetnika in umetnosti v družbi. Za ilustracijo nekaj njegovih tez iz manifesta: »Umetnik korenini v družbi. Umetnik dela v družbi. Njegova kreativnost se razvija v družbi, v kateri živi. Umetnik je soodgovoren
za družbo, ki je resonančen prostor njegove umetnosti. Tudi družba se mora odpreti kulturi, se nasproti njej vesti častno in pošteno. Tako bo umetnik postal kulturno ogledalo družbe. Kjer ni kulture, tam družba umre«.
človeško vrednoto. V tem smislu vodi Poggijeva »akcija arte utile« k zavestnim družbenim, političnim in človeškim procesom. Za AU je pomembno samo delo, ki je povezano z vsakdanjim dogajanjem, z neprestanim spreminjanjem, s
skicami o njegovi koncepciji AU. Instalacija »Zemlja v letu 1999« naj drastično in svarilno prikaže stanje na našem planetu. Pepel kot izraz bolečine, ki ga umetnik uporablja v instalaciji, naj opozarja in svari gledalca. Pepel pod folijo simbolizira našo zemljo v prihodnosti. 12 veder napolnjenih z vodo in motornim oljem naj jasno kaže na naše zaloge vode. Kajti to se res lahko zgodi.
Instalacija Pina Poggija je nabita z družbeno kritiko
Med njegovimi najživahnej-šimi dejavnostmi so protest proti onesnaževanju okolja, za zeleno mesto (München 1977) in pedagoške raziskave. Leta 1994 je sledil manifest »Arte urile III«. Poggi se v smislu AU ukvarja z družbeno relevantnimi temami z večjo ali manjšo mednarodno pomembnostjo, razumljenimi v kritiškem in izzivalnem smislu (na primer: neofašizem, terorizem, konzumna družba itd.). Te teme so kot izrazit družbeni ključ tudi v lokalnem interesu (problematika starejših in otrok v mestni četrti). Pomoč pri premišljevanju vodi v razvoj družbene in politične zavesti, ki predvsem v izkustvenem polju, v katerem deluje Pino Poggi, namreč na Bavarskem, dosega natančno
svobodo izpovedi in z gibanjem. V tem smislu mora »uti-list«, kot ga imenuje Poggi, braniti in zadržati svojo lastno svobodo mnenja in dejavnosti, to je svojo lastno kritiško svobodo. Prav tako se mora boriti za preživetje s tem, da se znajde na stvarni ravni »boja za naj-, nujnejše življenjske potrebe« in se z lastno impulzivnostjo uvrsti v dejavnost AU. »AU delo obstaja s svojim pomenom za družbo le, če ga ta dojame kot njen lasten problem. Brž ko ga družba reši, preneha AU delo resnično obstajati.« Od takrat naprej je to le še zgodovinski dokaz.
Socialna estetika
Umetnik obiskovalca konfron-tira s številnimi instalacijami in
Pregledna razstava dokumentira delo širokega človeka in umetnika Pina Poggija, človeka z izrednim umetniškim čutom, kreativnostjo in zavestjo, ki je naravnana v umetnost, ki jo sam pojmuje kot specifično človeško in komunikativno delovanje. Za vsem, kar dela in ustvarja Pino Poggi, stoji Pino Poggi, kot človek, družinski oče, državljan in razsvetljevalec...
Če se boste napotili v Galerijo bodite pozorni: na levi strani ob cesti pred Slovenj Gradcem stoji na travniku skulptura S z dvema modrima kroglama Pina Poggija iz leta 1968.
Razstava je na ogled do 10. septembra 2000, od 9. do 18. ure. Ob ponedeljkih je zaprta.
Mirko Štukelj
POLETNI FESTIVAL V LJUBLJANI
Za zaključek štiri vrhunske prireditve
Letošnji 48. mednarodni poletni festival, ki je potekal od 5. julija na raznih ljubljanskih prizoriščih je nedvomno uspel, saj so organizatorji pripravili za vsakega nekaj. Tako so prišli na račun tako ljubitelji zabavne glasbe, pop in jazz glasbe, kakor tudi stalna ljubljanska publika, to so ljubitelji koncertne in operne glasbe. Posebno zvenečih imen znanih svetovnih umetnikov (razen tenorista Jose Cure, kateremu se približuje naš Janez Lotrič) na festivalu ni bilo, ker so le predragi za skromno finančno konstrukcijo celotnega festivala, katerega pretežno financira mesto Ljub-
ljana in sponzorji. Med publiko smo opazili tudi precej tujcev, prizorišča so bila večinoma polna in predstave razprodane.
Za zaključek bodo na programu še štiri prireditve, katere se splača obiskati, saj so vse zelo zanimive. V ponedeljek, 21. avgusta, bo v letnem gledališču Križanke nastopil popularni pevec Vlado Kreslin s svojo Beltinško bando, Malimi bogovi, Dariom Marušičem in Liviom Morosinom. Kreslin ima že svojo stalno publiko. V sredo, 23. avgusta, bo tudi v Križankah na sporedu eno najlepših in najbolj uspelih opernih del, to je Turandot
Giacoma Puccinija. Opero bosta izvedla orkester in zbor mariborske opere pod vodstvom dirigenta Stefana Pelle-grina Amata. V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistki Nel-li Manuilenko (Turandot) in Natalija Biorro (Liu) ter naš tenorist Janez Lotrič (Kalaf). Obeta se prvovrsten dogodek. V soboto, 26. avgusta, bosta na Prešernovem trgu (ob 11.00) in na Ljubljanskem gradu (ob 17.99) dve uprizoritvi Komedije burkežev - »La Commedia degli zanni«, ki ju bo izvajalo Gledališče Avogaria iz Benetk.
Kot zadnja sklepna prireditev Festivala bo v soboto, 26.
Vlado Kreslin
avgusta, v Križankah na programu popularna opereta Netopir skladatelja Johanna Straussa mlajšega. Tudi to delo bodo izvajali ansambli mariborske opere pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona. Netopir že od svoje premiere dalje s svojimi večnimi melodijami razveseljuje staro in mlado, kar je zagotovilo tudi za uspešen zaključek 48. ljubljanskega mednarodnega Festivala. L. S.
Opera Netopir
Omizje Unikuma z rektorjem celovške univerze dr. Miillerjem in galeristko dr. Bohunovsky (desno)
SOLIDARNOST V KULTURI
Galerie Carinthia pomaga Unikumu
»Unikum ima premalo denarja, jaz pa preveč slik«, je pretekli petek v Hiši umetnikov v Celovcu na konferenci za medije dejala galeristka dr. Irmgard Bohunovsky. Poleg tega je še dodala, da želi živeti v zreli demokratični družbi in je zato povsem samoumevno, da k temu tudi kaj prispeva.
Univerzitetni kulturni center (Unikum) se je kot mnogo drugih alternativnih in kritičnih kulturnih društev in ustanov v tem letu znašel v hudi finančni krizi, saj so mu bile podpore iz javnih sredstev zmanjšane kar za pol milijona šilingov. Deželna kulturna subvencija (referent Jörg Haider) v višini 300 tisoč šilingov je bila ukinjena, celovška (referent Gassner, FPÖ) pa znižana s 400 na 200 tisoč šilingov.
Kot je povedala predsednica Unikuma dr. Helga Raben-
stein, je vodstvo društva za nadomestilo izgubljenih sredstev krenilo v dve akciji. Prva je bila že izvedena, in sicer pod naslovom Bärentaler/Stemdo-lar, s katalogom + -, ki mu je prinesla nekako 180 tisoč šilingov, tristo novih članov in široko solidarnostno podporo po vsej Avstriji.
Največjo podporo Unikumu pa je ponudila gareristka Galerie Carinthia Irmgard Bohunovsky. Skupaj bodo pripravili prodajno razstavo likovnih del okrog petdeset umetnikov v vrednosti treh milijonov šilingov. Polovica izkupička naj bi šla za podporo Unikumu, preostanek pa bo galeristka uporabila za druge kulturne namene, vsekakor pa za razvoj razstavne dejavnosti.
Poleg prodajne razstave, ki bo v Hiši umetnikov odprta
21. avgusta ob 20. uri, bodo prav tam še tri spremljevalne benifične prireditve, in sicer 22., 24. in 25 avgusta. Podporo Unikumu in zahvalo galeristki Bohunovsky je na konferenci izrekel tudi rektor celovške univerze dr. Winfried Müller.
Organizatorji te akcije pod naslovom Der Kunst ihre Mittel računajo na prodajo v višini okrog milijona šilingov. Slike umetnikov, med katerimi so Corneile, Debre, Gilbert, Kra-vagna, Oman, Hoke, M. Schellander, Prelog, Stauda-cher in mnogi drugi, stanejo od 700 do 220.000 šilingov in so torej za vsak kulturni žep. Hiša umetnikov pa kot svoj prispevek daje prostore brezplačno. Pogram spremljevalnih prireditev najdete na strani obvestil in prireditev. J. R.
Skupinska slika vižarjev na Božjem grobu
CLOBASNICA-EVENT NA KULTNI GORI
Erotično in spiritualno na gori Sv. Heme
843 m visoka gora Sv. Heme nad Globasnico velja že od pozne antike dalje kot zelo privlačen kraj z lepim razgledom po vsej Podjuni. Danes pričajo o nekoč zelo pomembnem naselju in kultnem središču v 5. in 6. stoletju samo še kameni ostanki in napisi.
Trije umetniki, Rudi Be-netik, Janez Gregorič in Fabjan Hafner so prav vrh te gore, ki je nabit z zgodovino, mistiko in energijo, izbrali za enkratni kulturni dogodek pod geslom »Trivium, tri poti, drei Wege«. Zamisel o tem se je vsem trem umetnikom porodila že pred nekaj leti, pretekli ponedeljek pa je ob krasnem poletnem vremenu prišlo do uresničitve tega pilotnega projekta. Številni obiskovalci in obiskovalke iz Podjune, Celovca in drugih krajev so priromali z jeklenimi konji do parkišča, kjer je nekoč stalo obzidje in se nato peš podali skozi gozd do vrha Sv. Heme.
Dogodek so po pozdravnih besedah globaškega dekana Petra Stickra v nabito polni cerkvi oblikovali Rudi Benetik s prostorsko instalacijo »Tri rajska drevesa«, »Rajske ptice« in kolažem »V rajskem vrtu«. Kitarist Janez Gregorič je obiskovalce glasbeno popeljal preko Španije v Južno Ameriko in spet nazaj v Podjuno. Zaigral je mojstrsko in čutno na kitari brez rezonančne votline nekaj temperamentnih skladb komponista in izumitelja te kitare Abela Carlevara. Fabjan Hafner je predstavil kot tretjo zvrst umetnosti še poezijo. Bral je nekaj lastnih pesmi in pesmi drugih avtorjev. Po umetniško-kulturnem delu je sledila prijetna družabnost pod tisoč let staro lipo.
Pobudniki tega zanimivega projekta so obljubili, da bodo tudi prihodnje leto na gori Sv. Heme izvedli podoben dogodek. Prireditelja dogodka sta bila SKD »Globasnica« in fara Globasnica.	M. Š.
Trije oblikovalci dogodka: Rudi Benetik (likovnik), Janez Gregorič (glasbenik) in Fabjan Hafner (poet) med rajskim drevjem foio Sium/
LJUDSKA UMETNOST
Vižarji na Svetem mestu
Preteklo nedeljo so prišli na svoj račun tudi vižarji. Kar krepko preko ducata se jih je zbralo na Svetem mestu nad Suho in godli in prepevali so kot za stavo. Kljub precejšnji vročini so svoj program na prostem izvedli v zadovoljstvo vseh številnih obiskovalcev in seveda prireditelja, Katoliškega prosvetnega društva »Drava« iz Zvabeka. Vižarske prireditve povezujejo ljudske godce in pevce iz vse Koroške in tudi preko nje. Nedeljski sestav je bil zelo raznolik, geografsko
pa je segal od Bistrice v Rožu in Kotmare vasi preko Celovca do Dürrenmoosa in Mežice ter Črneč v Sloveniji. Med nastopajočimi je bil tudi Hubert Krop s Suhe, ki je že pred trinajstimi leti dal pobudo za tovrstne prireditve. Prireditev sta odlično organizirala Lenart in Rozina Katz, vodil pa jo je Jokej Logar.
In še posebnost: med vižarji na Svetem mestu se je znašel tudi znani koroški ÖVP politik Georg Wurmitzer, ki je zaigral na harmoniko.
Namig: morda pa bi za prihodnje leto povabili tudi slovenskega politika Lojzeta Peterleta, ki prav pridno razteguje frajtonarco.
PRIREDITVE
SOBOTA, 19. 8.________________
GREBINJ, Grebinjski samostan
20.30	Gledališka predstava »Schulfrei oder: Der Staat und der Tod (Peter Handke). Zadnja predstava 20. 8. 2000.
NEDELJA, 20. 8._______________
LOČE, pri gostilni Pušnik (Wrolich)
10.00	Ovčji dan
OBIRSKO, pri Jerebu
14.00	Tekma koscev; v primeru slabega vremena bo prireditev teden kasneje na istem mestu
GREBINJ, Grebinjski samostan
20.30	Gledališka predstava »Schulfrei oder: Der Staat und der Tod (Peter Handke).
TOREK, 21. 8._________________
CELOVEC, hiša umetnikov -UNIKUM
12.00	Der Kunst ihre Mittel.
Prodajna razstava
SREDA, 22. 8._________________
CELOVEC, hiša umetnikov -Unikum
21.00	Benefični koncert.
Willi Resetarits - Wolfgang Puschnig Quintett
ČETRTEK, 24. 8._______________
CELOVEC, hiša umetnikov -Unikum
20.00	Video-Screening »Die Kunst der Stunde ist Widerstand«
PETEK, 25. 8._________________
ŠENTJANŽ v R., k 8i k center
19.00	Otvoritev razstave »Koroška 2000«; Gregej in Andrej Krištof
CELOVEC, hiša umetnikov -Unikum
21.00	Benefični praznik. Nastopa Trio Exclusiv
SOBOTA, 26. 8.
PLIBERK, kulturni dom
20.00	Odprtje razstave Narodnopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze »Odstiranja«. Avtorica: Irena Destovnik
OBIRSKO, pri Kovaču - Obirsko pevsko društvo
20.30	Predstavitev zgoščenke »Oče, hvala ti«. Nastopajo: Mešani zbor Obirskega pevskega društva, Kvartet bratov Smrtnik, MoPZ »Valentin Polanšek«
NEDELJA, 27. 8._______________
SVEČE, Galerija Gorše - SPD Kočna
19.00	Otvoritev 20. slikarskega tedna. Slikarski teden traja do 2. 9.
PONEDELJEK, 28. 8.____________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna, Mohorjeva založba
19.30	Literarni večer. Predstavitev trojezične antologije
TOREK, 29. 8._________________
SVEČE, Galerija Gorše - SPD Kočna
19.30	Večer klasike. Klavirski koncert z mlado pianistko Mayo Fürst (Slovenija, Bled)
SREDA, 30. 8._________________
Sveče, stara kovačnica - SPD Kočna
19.30	Umetnost gledati, poslušati, čutiti, okusiti, uživati. Dogodek ob 20. jubilejnem slikarskem tednu.
Skoraj petindvajset let je minilo od široko zasnovane akcije v obliki slovenskih in nemških nalepk »DVOJEZIČNO JE BOLJE«. Starejši Korošci in Korošice so tedaj tiste, ki so se vozili po svetu z nalepkami »Zweisprachig ist besser« na avtu, določili za »bolne«. Četrt stoletja pozneje je Gregej Krištof geslo spremenil v »ENOJEZIČNOST JE OZDRAVLJIVA«.
Ko se poklicno vozi po celi Koroški, vidi in slika kažipote, reklamne table, imena podjetij idr. s skurilnimi črkovnimi kompozicijami. Če le te glasno preberemo, slišimo lepe slovenske besede in to v Wolfsbergu, v Obermillstattu, v Dravski in zgornji Dravski dolini, tam kjer je Drava še Dravca - v Ir-schnu, pod in nad Šmohorjem, južno, sredi in severno od Beljaka.
Kot prvi korak k zdravljenju eno-jezičnosti bomo 25. avgusta 2000 ob 19. uri odprli razstavo, inštalacije, markacije pod naslovom »KOROŠKA 2000« v k & k centru Šentjanž.
Dr. Štefan Jelen
zdravnik v Železni Kapli je od 14. do vključno 27. avgusta na dopustu
KOŠ (KOŠARKARSKI ŠOLSKI KLUB) vabi igralce in interesente (začetnike) na
košarkarski tabor v PIRAN
Čas: od 3. do 9. septembra 2000
Cena: pp (penzion Maksimiljan), treningi, prevoz, 2200 šil.
Prijave z vplačilom 500 šil. na konto št. KOŠ 3.059.961 pri POSOJILNICI-BANK BOROVLJE (BLZ 39102).
SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V CELOVCU
razpisuje delovno mesto vzgojiteljice/vzgojitelja za Mladinski dom v Celovcu
Pogoji za zaposlitev: pedagoška izobrazba, delovne izkušnje, obvezno znanje slovenščine in nemščine (po možnosti še tretji jezik), pripravljenost za nadaljnje izobraževanje Nastop službe 1. 9. 2000.
Prošnji je treba priložiti: življenjepis, potek dosedanjega izobraževanja, dokaz ev. dosedanjih delovnih izkušenj Prošnje naslovite na: Slovensko šolsko društvo, Mikschallee 4,9020 Celovec
Gasthof - Gostišče - Trattoria
J. OGRIS
SEMENJ »brez TOKA«
20./21. 8. 2000
nedelja, 20.8.2000, ob 10.30
Veselo v dan
igra »Wurzenpass-Echo«
ob 18.00
Veselo v večer
ponedeljek, 21.8.2000, ob 19.30
Veselo v večer
(v primeru slabega vremena v dvorani) s skupino »DIE CLAUSTALER«
V nedeljo vsak otrok dobi brezplačen sladoled
Č6st'ta
PRAZNUJEJO! Marija Zöllner iz
Loč - 75. rojstni dan; Anči Novak z Obirskega - rojstni dan; Martin Poles-nigiz Vogrč - 25. rojstni dan; Ljudmila Wernig iz Dobrle vasi - rojstni dan; Rok Bučovnik iz Goselne vasi - rojstni dan; Marija Pečnik iz Grabalje vasi -rojstni dan; Mili Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Vera Sadjak iz Nonče vasi -rojstni dan; Marija Maček iz Zvabeka
-	rojstni dan; Herta Kolesnik iz Boro-vij pri Pliberku - 40. rojstni dan; Marjan Mavrel s Ponikve - 40. rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Ignac Krištof, Marija Müller in Adolf Ottowitz - rojstne dneve; Mici Waut-sche z Letine - 55. rojstni dan; Marija Kunet z Apač - rojstni dan; Pavla Wrolich iz Podgorij - 80. rojstni dan; Hanzi Lutnik iz Žvabeka - dvojni praznik; Dominik Krušic iz Kotmare vasi
-	rojstni dan in god; Helena Kropivnik iz Rut/Rinkole - rojstni dan; Avgust Eberwein iz Repelj - rojstni dan; Marija Hirm iz Gornje vasi - rojstni dan; Rok Drug s Svetega mesta - rojstni dan; Marija Uranšek iz Podkraja - rojstni dan; Mari Kraizer z Doba - rojstni dan; Helena Vavče iz Strpne vasi - rojstni dan; Ernst Wölbl iz Globasnice -rojstni dan; Nuži Furjan z Obirskega -rojstni dan; dr. Avgust Brumnik iz Železne Kaple - rojstni dan; Šimi Ogris z Tue - rojstni dan; inž. Peter Kuchar in Roswita Kuchar iz Železne Kaple -rojstna dneva
Slovenski vestnik čestita!
Za posredovanje imen slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost tista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig ..............................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 17. 8. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 18. 8. | 18.10 Utrip kulture
SO 19. 8.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 20. 8. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica_________
PO 21. 8.1 18.10 Kratki stik
TO 22, 8.118.10 Otroški spored
SR 23. 8. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 20. 8.113.30 ORF 2 »«Pot ni cilj!«: sosedje ob mejnem prehodu med dolinama Bele in Logarske na poti do novih povezav • Delavnik je končan. Vsi na cesto. »Farant je«! • Na pomoč! V Holbičah pri Škofičah gasilsko društvo že 75 let pomaga ljudem, ki trpijo silo. • Velika gospojnica - praznik vernikov v Marijini cerkvi na otoku
PO 21. 8. | 3.10 ORF 2, 16.00 TV SL01 -Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 18.8. I 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12. 07 Divan 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila
19.00	Proud to be loud 20.00 Musič for the masses 23.00 The rest of the day
24.00	Ta mera: Azilna zakonodaja (pon.) 1.00 Soundtrack tedna
SOBOTA, 19.8.110.00 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas: Odkod pride oranžni sok? 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta___
NEDELJA, 20.8. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Postaja Topolove 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops (DJ Nova) 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba
PONEDELJEK, 21.8. I 10.00 Vročinski val
11.30	Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Cyborg - oddaja za ženske 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Šport: Okrogla miza z radiom Triglav (1. del, ponovitev) 20.00 Take the Jazz Train
22.00	Svet je vas: Odkod pride oranžni sok? (pon.) 23.00 Glasba_____________________
TOREK, 22.8. I 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Cyborg - oddaja za ženske 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Postaja Topolove (pon.)
20.00	Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 00.30 Glasba
1.00	Šport (pon.)______________________
SREDA, 23.8.1 10.00 Vročinski val 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Cyborg - oddaja za ženske 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Postaja Topolove (pon.)
Četrtek, 24.8.1 10.00 Vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Cyborg - oddaja za ženske 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Yester-day & Today 20.00 Freak Show 21.00 Glas-ba 22.00 Club Karate (pon.) 23.00 Glasba
MARIJA OTOK
Množična praznovanja ob Marijinem prazniku
Po vsej Sloveniji so se v torek ob dnevu Marijinega Vnebovzetja verniki množično zbirali na romarskih poteh in se poklanjali največjemu Marijinemu prazniku. Osrednja prireditev je bila v cerkvi Marije Pomočnice na Brezjah na Gorenjskem, kjer.je somaševal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. V svoji pridigi se je poleg označitve pomena Marijinega praznika močno obregnil tudi ob slovensko politiko in dejal, da ima cerkev kljub ločitvi od države pomembno vlogo v demokratizaciji slovenske družbe. To ji narekuje tudi spoštovanje človekovega dostojanstva, ki je bila glavna tema Rodetove letošnje brezjanske pridige: »Po tragičnih izkušnjah petdesetega stoletja, zaznamovanega s fašizmom, nacizmom in komunizmom, se spoštovanje človekovega dostojanstva uveljavlja kot najvišja vrednota sodobne civilizacije. Lažne vrednote, ki jim svet zlahka naseda in po katerih je normalno, da jim eni gospodujejo, ukazujejo drugi pa se jim uklanjajo, pa so v navzkrižju s to vrednoto«.
Marijina cerkev na Otoku ob Vrbskem jezeru
Rodetova pridiga kot že ne- Pirih. Tudi pomožni škofje so kaj let doslej bo seveda v maševali po vsej Sloveniji. Sloveniji povzročila kar nekaj Na Koroškem pa je bila političnih debat.	maša posvečena na Mariji na
Na Ptujski gori je maševal Otoku, ki jo je daroval hodiški mariborski škof dr. Franc Kram- župnik Lovro Kašelj, pevsko pa berger, na Sveti gori nad Novo oblikoval hodiški cerkveni pe-Gorico pa koprski škof Metod vski zbor.
POLJČANE
Dvojčici Vesna in Vlasta - obetajoči glasbeni talentki
Dvojčici Vesna in Vlasta, dve vabila na promocijo kar na dvojčic. Prišli so do blizu in da-nadarjeni glasbenici iz Križeče dom.	leč ter jima z navdušenjem pri-
vasi pri Poljčanah, sta predsta- Pred lepo novo gostilno, ki sluhnili. Ta večerje bilo res vse vili že svojo drugo kaseto in je okras cele vasi, in sta jo zgra- na nogah, mlado in staro. Ži-zgoščenko pod naslovom »Kar dila z velikim trudom njuna vahni iskrici Vesna in Vlasta, mislite si«. Nadvse gostoljubna starša pridnih rok, se je zbralo stari komaj 18 let in ves ponos in prijazna Kidričeva družina je veliko število oboževalcev staršev, sta zaigrali vsaka na
Sestri Vesna in Vlasta z Artačevo družino iz Galicije
RADIO ACORA
S kulturo na krilih v vasi Topolove/Topoio
»S kulturo na krilih« je ime kulturnega laboratorija pri radiu AGORA. Projekt podpira Evropska komisija. Cilj projekta, v katerem sodeluje skupina osem eno- in večjezičnih dijakov in dijakinj iz višje stopnje štirih srednjih šol v Celovcu, je približevati mladostnikom delo kulturnih ustvarjalcev, tako na umetniški kot tudi na organizacijski ravni. V teku enega leta bodo mladi obiskali kulturne iniciative na Koroškem, v Furlaniji in v Sloveniji. O teh obiskih sproti oblikujejo večjezične radijske oddaje (slovensko-nemško-italijan-
Skupina se je kot prvo spoprijela z gledališkim delom teatra k. 1. a. s. v Vovbrah pri Velikovcu, kot drugo pa je bil na vrsti festival »Stazione di Topolö/Postaja Topolove« v mali gorski vasici na italijans-ko-slovenski meji v bližini Čedada. Vsako leto se udeležujejo umetniki in umetnice s celega sveta dvotedenskega festivala, ki pomeni pomembno poživitev za to vas, ki se drugače sooča z močno odselitvijo prebivalcev. Vtise in utrinke s festivala kot tudi pogovore z organizatorko in umetniki in umetnicami so
S kulturo na krilih vasi, Agora, julij 2000
sko), ki jih je moč slišati na radiu AGORA in tudi pri partnerjih projekta: radijske postaje v Sloveniji, Furlaniji, Nemčiji in v Walesu/Veliki Britaniji. Po končanem projektu - poleti 2001 - bo kot dokumentacija dela mladostnikov izšla edicija oddaj na cedejkah.
udeleženci projekta »S kulturo na krilih« spojili v tričetrt-urno oddajo, ki jo boste lahko poslušali na radiu AGORA (frekvence 105,5 - 106,8 -100,9) v nedeljo, 20. avgusta, ob 12.30 uri. Ponovitev oddaje bo v torek, 22. avgusta, ob 19. uri.
svojo diatonično harmoniko, zraven pa zapeli, da se je razlegalo po celi vasi. Kogar pa so ob njunih poskočnih vižah pete le preveč zasrbele, ta se je lahko na plesišču pred hišo tudi še pošteno zavrtel. Program so popestrili številni drugi ansambli, ki so prišli dvojčicama čestitat k njunemu uspehu. Posamezne točke je s svojim simpatičnim glasom povezovala Danica Godec. Ob dobri jedači in pijači smo se gostje z dekletoma, bratom in staršema poveselili in zabavali pozno v noč.
V	posebno čast in veselje pa mi je, da lahko osebno sodelujem z dvojčicama Vesno in Vlasto kot tudi z aranžerjem in »mojstrom« polk in valčkov, gospodom Igorjem Podpečanom.
V	zabavnem stilu sta dvojčici med drugim na kaseto posneli tudi mojo skladbo »Ritem življenja«. Odlično besedilo prof. mag. Ivana Sivca na hudomuš-nošaljivi način opisuje hektiko in tempo današnjega časa. Upam, da bomo Vesno in Vlasto že prav kmalu lahko slišali tudi pri nas na Koroškem. Hanzi Artač
ODBOJKA / 17.MEŠANI TURNIR V DOBU
ŠAH
Napete tekme z zvezdnikom
V. Lastresom iz Kube
V okviru vaškega praznika je v Dobu pretekli konec tedna uspešno potekal 17. mednarodni turnir mešane odbojke.
47 ekip iz Italije, Slovenije in Avstrije se je pomerilo na travniških igriščih za finalna tekmovanja. Večina udeležencev prihaja že redno na ta največji mešani turnir v Avstriji, odbojkarski družini pa se pridružujejo vedno spet tudi novi člani. Prireditev na prostem je počastil eden najboljših igralcev v Avstriji Kubanec Vladimir Lastres, ki igra pri dunajskem Bayern-werku in šteje med evropske vrhunske ekipe.
Travnik ob potoku se je za nekaj dni spremenil v vas šotorov, kjer je vladalo prijetno razpoloženje in šotorska romantika.
Turnir so vzorno organizirali neutrudni odborniki in športniki
SK Aich/Dob na čelu s Christianom Matschkom in Martinom Micheujem. Športno srečanje
okrepili SK Aich/Dob pri lovu na točke. Prvo in drugo mesto sta osvojili moštvi iz Nižje Avstrije in Dunaja, tretji so postali igralci in igralke iz Hartberga in četrti SK Aich/ DOB.
Pričetek nove sezone
Še dober mesec nas loči do pričetka nove odbojkarske sezone. S K Aich/Dob se je v prestopnem roku okrepil s tremi novimi igralci in sicer: Jure Kokot (Ravne), Matjaž Hafner (Maribor), oba sta člana slovenske reprezentance in nekdanji kapetan češke reprezentance Peter Goga. Klubu je ostal zvest odlični napadalec Robert Chocho-Kapetan SK Aich/Dob Martin Micheu v akciji Foto stukeij lak iz Slovaške. Moštvo bo še naprej treniral
služi tudi medsebojnemu Vladimir Pridal, spoznavanju in sodelovanju Prva tekma bo 30. septembra preko meja. Zelo plodno je so- v Pliberku proti favoritu Bay-delovanje z odbojkarji onstran emwerku z Dunaja, meje, ki bodo tudi v novi sezoni	Mirko Štukelj
NOGOMET
SAK spet z dvema porazoma
V petek je SAK gostoval v Kapfenbergu, vožnja pa se za ekipo žal ni izplačala, saj je podlegla proti tedaj še zadnjemu na lestvici z 1 : 2. V oslabljeni ekipi sta manjkala Miklau in Zanki (oba zaradi rdečega kartona) in Šmid (poškodba), edini zadetek za slovenske atletike pa je dosegel Danny Roy v 69. minuti, ko je izenačil. Domačini pa so v 88. minuti zadeli še enkrat, tako da je SAK še v tretjem krogu letošnjega pr-
venstva ostal brez polnega uspeha.
Tudi v avstrijskem pokalu ni šlo nič boljše. Klubsko vodstvo je želelo z novo ekipo doseči vsaj tretji ali četrti krog pokala, a že prva tekma proti štajerskemu ligašu Köflachu je pomenila izpad za Slovenski atletski klub. Ekipa Köflacha je zagotovo imela srečo na svoji strani. SAK je v močnem prvem polčasu povedel kar z 2 : 0 (Miklau, Novakovič), vendar se domačini niso
vdali in so bojevito izenačili. Ko so že vodili s 4 : 3, je Igor Ogris še rešil SAK v nadaljevanje (87. minuta). Pri streljanju enajstmetrovk pa so Lojzetu Sadjaku in mlademu Dominiku Maleju odpovedali živci, in tako je ekipa Köflacha zapustila igrišče kot zmagovalec s 4 : 3 v streljanju enajstmetrovk.
V nedeljo pa bo v Trnji vasi (ob 18.00) spet napet koroški derbi proti petouvrščeni ekipi iz Šentvida, ki je do sedaj dosegla že dve zmagi v prvenstvu in v pokalu napredovala v drugi krog. Težka, a morda le rešljiva naloga za SAK!	T. C.
BLED
18. avgusta 1. golfski turnir za Pokal treh dežel
Ideja skupnih prekomejnih športnih eventov pod geslom kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre 2006 »Sen-za confini - Brez meja - Ohne Grenzen« je zajela tudi področje golfa! Na igrišču Bled Golf and Country Cluba, enem od golfskih igrišč z največjo tradicijo v Evropi, bo danes, 18. avgusta 2000, premiera Turnirja treh dežel brez meja (Drei Länder ohne Grenzen Trophy, Cop-pa tre stati senza confini).
Na prvem tovrstnem turnirju se bo pomerilo približno 90 igralcev in igralk iz treh golfskih regij - Koroške, Slovenije ter Furlanije-Julijske krajine z
Venetom, skupni zmagovalec (brutto moški, brutto ženske, brutto team play - moštveno) pa bo prejel pokal »Beyond Bo-arders Trophy«, katerega - podobno kot »Green Jacket« pokal ameriškega prvenstva v Augusti - bo v naslednjem letu predal novemu zmagovalcu. Na blejskem turnirju bo predstavljena tudi popolnoma nova kategorija moštvene igre, ki je v taki obliki še ni bilo: v igri nastopi po devet golfistov iz vsake regije (po trije iz vsake kategorije), pri čemer pa se pri končnem rezultatu upošteva najboljših šest.
V okviru gala večera v Kraljevski klubski hiši bodo po zaključenem tekmovanju podeljene nagrade, hkrati pa se bo izžrebalo tudi 15 dragocenih nagrad. Izkupiček srečolova gre za dobrodelne namene. Od leta 2001 dalje bo Pokal treh dežel brez meja potekal v seriji treh turnirjev (v vsaki deželi-partne-
rici en turnir), na koncu pa bi določili skupnega zmagovalca.
Na tiskovni konferenci so celoten projekt Beyond Boarders Trophy in načrte za prekomejno sodelovanje tudi na področju gospodarstva, kulture, turizma itd. predstavili dr. Erwin Steiner, dr. Hannes Slamanig in dr. Andreja Wieser, vodilni člani družbe Beyond Borders - Senza confini - Brez meja« s sedežem v Celuvcu. Njim je tudi uspelo pridobiti za sodelovanje pri golfskem'projektu poleg blejskega golfskega kluba Bled še golfska kluba Bad Kleinkirch-heim na Koroškem in San Flori-no pri Gorici v Furlaniji-Julijski krajini.
V Sloveniji je trenutno osem golfskih igrišč, 12 klubov in približno 3000 igralcev, na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini pa je za izvajanje tega športa na razpolago po dvanajst igrišč.	I. L.
Odlično 3. mesto za MK Dunjo Lukan na avstrijskem DP!
Izreden uspeh za šahistko Slovenske športne zveze (SŠZ) Dunjo Lukan: 23-letna mojstrska kandidatka iz Vetrinja pri Celovcu je na odprtem avstrijskem ženskem državnem prvenstvu 2000 v Frohnleitnu na Štajerskem osvojila odlično tretje mesto! S 6,5 točke iz devetih partij je zaostala za novo prvakinjo Sonjo Sommer iz Gospe Svete ter drugouvrščeno Heleno Miro iz Predarlske samo za pol točke!
Dunja Lukan, s 1848 Elo po ratingu nastopajočih igralk šele peta, je v okviru prvenstva slavila kar pet zmag, trikrat je remizirala (mdr. tudi z novo državno prvakinjo Sommerjevo). Edino partijo pa je izgubila proti drugouvrščeni mednarodni mojstrici in večkratni avstrijski prvakinji Heleni Miri (Elo 2118).
V šahovski karieri študentke medicine pomeni najnovejši uspeh že drugič osvojitev tretjega mesta na ženskem državnem prvenstvu, saj je leta 1998 v Werfenu (dežela Salzburg) pr-
vič stala na podestu zmagovalcev. Leta 1995 je Dunja Lukan osvojila naslov državne prvakinje pri dekletih do 18 let, pred tem pa je bila dvakrat avstrijska mladinska viceprvakinja.
Z odličnimi uvrstitvami na mladinskih državnih prvenstvih si je Dunja Lukan zagotovila tudi nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1994 v Bratislavi (Slovaška) in leta 1996 v Guarapuavi v Braziliji. Leta 1999 pa je nastopila v avstrijski ekipi na tekmovanju za Evropski pokal v Novi Gorici, kjer je bila druga najuspešneja igralka v avstrijski ekipi. Z letom 2000 nosi tudi naziv avstrijske mojstrske kandidatke.
S tretjim mestom na državnem prvenstvu 2000 si mlada koroška Slovenka ni zagotovila samo nastop na zaprtem ženskem državnem prvenstvu leta 2001, temveč tudi mesto v avstrijskem A-kadru in s tem možnost nastopov na mednarodnih turnirjih v avstrijski ženski reprezentanci.
/. L
NOGOMET V SLOVENIJI
Rezultati 4. kroga v slovenski nogometni Si.mobil ligi:
CMC Publikum (Celje) - Koper 2 : 0, Domžale - Primorje (Ajdovščina) 0:1, Korotan -Dravograd 0 : 4, Tabor (Sežana) - Olimpija 3 : 2, Mura -Rudar (Velenje) 1 : 1, Hit Gorica - Maribor Pivovarna Laško (preloženo).
Stanje: Rudar 10 točk, Olimpija 9, Dravograd, Hit Gorica, Primorje, Maribor in Tabor po 7, Publikum 4, Domžale 3, Mura 2, Korotan 1 in Koper 0. Pari S. igralnega dne, 18. avgusta: Olimpija - Mura (20.00);
19. avgusta: Koper - Domžale (17.30), Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum (19.00), Rudar - Hit Gorica (20.00); 20. avgusta: Dravograd - Tabor (Sežana), Primorje - Korotan (obe ob 17.00).
Minuli četrtek sta bili odigrani tudi prvi tekmi slovenskih
predstavnikov v predkrogu pokala Uefa. Ljubljanska Olimpija je igrala 0 : 0 v gosteh pri Sheriffu iz Tiraspola (Moldavija), Hit Gorica pa je izgubila z 0 : 1 proti Nefchiju iz Azerbajdžana. Povratni tekmi bosta v Ljubljani in Novi Gorici 24. avgusta.	D. T.
»Vedno se mi je malo smilil človek, ki ne zna šaha, kot se mi je smilil človek, ki ni poznal ljubezni. Kajti šah, ljubezen in glasba imajo moč, da ljudi osrečujejo.«
Dr. Tarasch
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 123	Silvo Kovač
Gačič - Smidt / 1978
Naveza belih trdnjav po e-lini-ji na videz onemogoča delovanje črnopoljnega lovca na središčnem polju e5. Toda črni, ki je na potezi, izkorišča neroden položaj belega kralja
a E c d e f g n
na robu šahovnice in takoj krene v zmagovito kombinacijo. Odločilna prva poteza črnega vas bo pripeljala do zmage!
Rešitev št. 1-22 Beli se ne odloči za pobiranje črnih kmetov, temveč takoj krene v akcijo. S potezo l.Td8! preti matiranje z drugo trdnjavo 2.Tb7 mat. V kolikor se črni odloči za jemanje podarjene trdnjave l...Td8: pa sledi 2x7+ in po umiku kralja 2...Kb7 3.cd8D+ in matiran-jem v naslednjih potezah. Beli kmet s polja c6 je učinkovito opravil svoje poslanstvo!