fct. 3.
V Gorici, 14. jaii u t rja 1915.
L<‘to VI.
„Xovi ČaV‘ izhaja :
ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ..Narodna Tiskarna1, v Gorici.
,,X«vi Cas“ stane :
za celo leto...................................4	K
Nemčijo........................5	„
ostale dežele..................6	„
posamezne štev. .10 vin. — Oglasi po dogovoru. --------------
(Jpravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drug) dvirišče.
Lastnik: Konsorcij »Novela Čas i* v Gorici.
Varčuj m o z živežem!
Te dni so došle na šolska vodstva o-krožnice, namenjene naši m 1 a d i n i. Okrožnice so' se prečitale mladini, ki so se ji dale celo prepisati. Prepise so nesli domov starišem, ki naj bi vpoštevali važna navodila, ki jih podaje ta okrožnica. V prvi vrsti priporoča vsem brez izjeme prav resno varčnost pri živilih. Na vseh straneh smo obkoljeni od sovražnikov, ki ne puste v državo dovažati prav nobenih živil. Sovražnik nas ne napada le z orožjem v roki in s topovi, ampak nas hoče pred vsem premagati z gladom.
Okrožnica pravi: »2e tedne stoje naši bratje na bojnem polju in se bore za domovino. Našim sovražnikom se gotovo ne bo posrečilo premagati naših hrabrih in pogumnih vojakov na bojišču. Toda sedaj nas poskušajo izstradati, ko nam skušajo zapreti dovoz iz nesovražnih dežel. Tudi ta poskus se bo ponesrečil. V deželi imamo dovolj živil, da vzdržimo do bližnje žetve, če bomo gospodarsko in varčno ravnali.
V tej smeri lahko tudi Vi pripomorete, da bo naš veliki boj zmagoslavno končan. Vaša sveta dolžnost je, da nič vžitne-ga ne zavržete in z živežem, kakor tudi z lesom in premogom varčno navnate.S tem ne pokažete le svoje ljubezni do domovine, ampak pomagate tudi svojim starišem v tem težkem času.
Ravnajte torej gospodarsko in varčno s kruhom, ki nam ga podeljuje nebo. Če izkažete božjemu daru potrebno spoštovanje, Vam vsakdanjega kruha nikdar ne bo manjkalo in ne boste trpeli gladu. Ne odrežite si brez potrebe več kruha kakor ga morete pojesti. Mislite na vojake na bojišču, ki bi večkrat bili srečni, če bi imeli tisti kruh, ki ga morda vi zavržete. —
, Varčujte s krompirjem! Treba ga je kuhati v oblicah in še le potem lupiti. Kdor ga prej lupi in še le potem kuha, zapravlja. —
Kuhinjskih odpadkov ne metajte proč! Ostanki mesa, zelenjave in krompirja naj se (»rabijo za pičo kokošim. Ali pa jih dajte kmetom za pičo prešičem. Mladina, bodi varčna! Tako ustrežete svoji domovini in svojim starišem!«
Morda se bo ta okrožnica marsikomu zdeli čudna. To pa zato, ker pravzaprav mi še ne čutimo strogih posledic voj-skinega časa. Nekatera živila so se sicer podražila, vendar si ljudje še ne morejo predstavljati, da utegne nastati še resnično pomanjkanje najpotrebnejših živil. Toda zavedajmo se, da vojska utegne trajati še mnogo časa, v državo pa se ne uvažajo nobena živila. Vojska je prvi vrsti gospodarska. Sovražnik nas hoče posebno z izstradanjem prisiliti, da se udarno. Proti temu namenu se moramo boriti vsi. Vojaki se bore v bojnih vrstah. Vsak državljan pa je dolžan, da prepreči sovražnikove nakane s tem, da živila le skrbno in varčno porablja ter tako- kolikor mogoče mnoga blaga prihrani do prihodnje nove žetve.
Važna določila z kmetovalce je objavila tudi vlada dne N. t. m.: »Varčevanje z domačimi zalogami moke, ki mora zadoščati do bodoče žetve, je resna dolžnost splošnosti. Vlada je zato nedavno odredila, da se sme pšenična i n r ž e-na moka (bodisi moka ali kruh) spravljati v promet le primerno mešana z j c č m e n c m, k o r u z o i n s k r o m |) t-r j e m. Naravno iz tega sledi, da se redno tudi živina ne sme pitati z žitom. S. t. m. se je objavil odlok poljedeljskega minl-sterstva s 5. t. m., ki odreja potrebno in prepoveduje pitanje živine z za mleti sposobno ržjo, pšenico in ječmenom; kakor tudi ne z rženo, pšenično in ječmenovo za peko spodobno moko. Iz važnih gospodarskih razlogov sme politična deželna oblast izjemoma! dovoliti pitanje živine z 'žjo in ječmenom, če ga je pridelal živinorejec sam in le za njegovo živino. TO' določilo je < sobito važno v goratih krajih, kjer bi se prodaja pridelanega žita ne izplačala.«
Poglejmo pa, kako je po drugih državah !
Kakor poročajo dunajski listi smejo na Nunškem pecivo in finejši kruh peči le določeno 'hii v tednu in ne vsak dan.
Nemška vlada je pekom, sladčičarjem, gostilničarjem in podobnim obrtnikom prepovedala peči kruh po noči. Enako je določeno, da se kruha ne sme prodajati, predno ni star 24 ur. S tem hoče nemška vlada zmanjšati vporabo kruha. Znano je namreč, da je sveži kruh okusnejši ko stari. S temi določbami pa hoče vlada doseči, da se prej porabi stari kruh, predno pride v promet sveži. Tako se bo torej sa-moposebi zmanjšala vporaba kruha. Tako na Nemškem.
Pri nas hvala Bogu ni še takega pomanjkanja. Pri nas je vprašanje žita in kruha bolj vprašanje kupčije med Avstrijo in Ogrsko.
Na Francoskem, posebno v Parizu, pomanjkanja kruha še ne občutijo zelo. Tam se prodaja kruh po 45- 50 vinarjev kilo. Tudi sočivja ne manjka. Pač pa meso raste v ceni vedno bolj; tudi premog je vedno dražji. Jajca se tam zelo draže. Eno jajce stane tam že 25—30 vinarjev. To pa zato, ker so Francozi zaprti od Rusije. Na Francoskem so sicer razmere drugačne ko pri nas; a varčevati morajo tam še bolj. Omejiti morajo vži-vanje mesa, jajc, odpovedati se bodo morali toplim sobam i. t. d. Tako tudi tam morajo skrbeti, da ljudje varčujejo.
Nauk za nas: Varčujmo! Kdor bo bolj varčen, ta bo tudi dosegel konečni uspeh in se mu ne bo treba bati lakote!
Svetovna vojska.
Boji z Rusi.
Ob Dunajcu v Galiciji in ob Nidi na Rusko - Poljskem Rusi zastonj skušajo vreči nazaj naše čete, ki se tu hrabro drže. Rusi imajo velike izgube. V Karpatih počivajo boji vsled slabega vremena. Uradno poročilo o bojih med Avstrijci in Rusi se glasi: Poizkusi sovražnika, da bi prekoračil Ni do, so se ponovili tudi 11. t. m. Med silnim artiljei ijskim ognjem na celi fronti je dopoldne v južnem delu močna sovražna skupina prešla vnovič k napadu, vendar je pa bila v najkrajšem času od našega artilerijskega ognja poražena; bredila je nazaj, pustivši pred našo postojanko na stotine mrtvih in ranjenih.
Istotako se je vršil tudi južno od Visle artilerijski ogenj, pri čemu se je neki naši bateriji posrečilo neko od sovražnika zasedeno pristavo s takim uspehom obstreljevati, da so bili Rusi, ki so se zadnje dni tam vzgnezdili, prisiljeni, v begu zapustiti svoje postojanke.
V Karpatih otežujejo neugodne vremenske razmere vsako večjo akcijo.
V zgornji dolini reke Ung se je sovražnik umaknil bližje prelaza Uzsok.
V ruskih listih razširjena vest, da bi trdnjava P r z e rn y s 1 10. decembra poslala pai lamenterja k sovražniku, je seveda popolnoma izmišljena in ima najbrže namen, da ti prikrila dejstvo, da so Rusi napram trdnjavi popolnoma brez moči.
Nemci so vedno bližje Varšavi, Nemci se bližajo Varšavi od zapada in severa ter od jugozapada.
Po ruskih zasebnih poročilih sodijo ruski vojaški krogi, da nameravajo Nemci napasti Varšavo tudi s severne strani. Čete so Nemci zato tako razvrstili, da si ni ruski vrhovni poveljnik na jasnem, kje naj bi najuspešnejše branil Varšavo. Italijanski vojaški kritiki beležijo, da so Nemci na cesti preti Varšavi prodrli znatno naprej, ko so vzeli Lulio, ki leži med Rawko in Bzuro. Bojna črta je široka 40 kilometrov; razdalja od Varšave znaša približno 25 kilometrov. Po ruskih poročilih pričakujejo velikih bojev na desnem bregu Visle med No\vogeorgijewskem in Zecho-novem.
Na francoskem.
V Alzaciji se pojavljajo vedno bolj franc, napadi. Toda Francozi so Flandrijo spravili pod vodo, da s tem ovirajo nemške napade; sedaj pa to njih same ovira. O izjalovljenih napadih francoskih čet poro-čajo Nemci 11. t. m.:
Na črti Sennheim - Ober - Burnhaupt Altkirch iz doline Silzbach od 7. do 9. januarja podvzeti odločni napadi francoskih čet so se vsi izjalovili, ker so jih Nemci vztrajno odbijali. Glavno torišče tamoš-
njih trdovratnih bojev je tvorila višina 452 južnozahodno od Steinbacha in ozemlje zahodno in južnozahodno od Burnhau-pta. Na obeh točkah so bile odbite francoske čete z velikimi izgubami. Ujetih je bilo več Francozov. Popolnoma se je izjalovil francoski načrt, da bi se bili polastili krajev, ki so jih nameravali vzeti.
Poročevalec piše dalje: Osebno sem prisostvoval napadu-na višino 425 dne 7. januarja in sem bil v Sennheimu priča lju-tega obstreljevanja, ko je francoska artilerija z granatami obstreljevala evangel-sko cerkev in do poznega večera bruhala ogenj na kraj. Noč sem prebil v gorečem kraju, ki je bil zelo poškodovan. Kakor so pripovedovali ujetniki, so sovražnikove izgube zelo velike naše so pa majhne. Učinek sovražne artilerije na železnico južno od Altkircha dne 9. januarja, je bil zelo neznaten.
&a Kavkazu.
Dunajska »Zeit« poroča 8. t. m. iz Beroiina o turškem porazu na Kavkazu:
»Kodanjska »Politiken« priobčuje sledeča tri uradna poročila generalnega štaba ruske kavkaške armade od 5. t. m.: »Po trdovratnem boju so bili Turki v nedeljo pri Aidaghanu popolnoma poraženi. Naše čete so zavzele Ardaghan in preganjajo bežečega sovražnika. — Bitka pri Sarikamišu e razvija nam v prid. V nedeljo so naše čete ob zori napadle Ardaghan in proti večeru so bili Turki po ljutem boju pregnani iz svojih zakopov, ko so pretrpeli velike izgube. — Včeraj zvečer so naše čete priborile pri Sarikamišu popolno zmago nad Turki. Porazili smo dva armadna zbora, od katerih je bil eden popolnoma ujet, z zbornim in tremi divizijskimi poveljniki na čelu. Nekaj majhnih turških oddelkov, ki se jim posrečilo uiti, smo enegično zasledovali.«
Kaj mislijo nevtralne države.
Nevtralne, to so države, ki se doslej še niso spustile v vojsko, so se zadnji čas začele bolj oglašati. Nihče ne ve, kaj nameravajo. Vendar pa se iz raznih poročil da posneti saj nekaj gotovih točk, ki nam deloma razodevajo položaj. V poštev pridejo balkanske države: Bolgarska, Rumun-ska in Grška ter Italija.
Rumunija.
Graško glasilo nemških kršč. social-eev »Grazer Volksblatt« piše 12. t. m. o stališču Rumunije. 'lam pravi: »Z nova se je zadnji čas začela agitacija, da bi se Ru-munija priklopila trojnemu sporazumu. Take Jonesku, bivši intimen prijatelj Kin-derlen-Wachterja, nadaljuje s pomočjo francoskega časopisja svojo agitacijo za vojsko proti Avstriji. Podpira ga prejšnji njegov politični in osebni nasprotnik Nicu Filipescu. Tudi prejšnji minister lstrati išče tu, kot zvest oproda Joneskov, lovorik, seveda če mogoče pozlačenih ... Mini-sterstvo pa se drži krepko svojega dosedanjega stališča, kar je pripisovati razsodnosti in previdnosti ministerskega predsednika Bratianu, ki ga najbolj zvite vabe in največje snubitve zastopnikov trojnega nesporazuma niso mogle premotiti. Le finančni minister Emil Consti-nescu bi Rumunijo danes rajši ko jutri privedel v naročje nasprotnikov Nemčije in Avstrije; vendar za to k sreči ni močan
dovolj  Ce vsa znamenja na varajo,
se v R u m u n i j i pripravljajo nove stvari. Bolgarski zunanji minister Genadijev je preko Bukarešta odpotoval v Rim, in poročajo, da je to potovanje v zvezi z novo balkansko zvezo, ki bi stala pod vodstvom Italije.« Tako »Grazer Volksblatt«.
Bukarešt, 12. jan. Rumunski državni zbor je v 2-dnevni seji uvaževal posebne politične zadeve. V razpravi o prestolnem govoru, pri kateri se navadno razpravlja splošni politični položaj, so se tega predmeta le malo dotaknili. Sploh so vsi govorniki vpoštevali kočljivi položaj, v katerem se nahaja Rumunija in so se ravnali po opominu min. predsednika, da sedaj ni čas govoriti, ampak delati in mol-
čati. Bolj ko ob drugih prilikah se je pokazala tu avtoriteta vlade, ki vkljub gotovim strujam v rumunskem narodu ne pusti, da bi odgovorno politiko dežele vodili ali na njo vplivali neodgovorni činite-lji. S tem je previdna in modra politika! min. predsednika Bratianu, ki jo — kakor je tu znano — kralj Ferdinand popolnoma odobruje, dosegla znaten in nedvom-ljiv uspeh. Parlament je sklenil izjemno postavo, ki določa gotove posebne odredbe za slučaj mobilizacije. Prvi del te postave, ki zadeva rumunski moratorij za inozemstvo, stopi že sedaj v veljavo neodvisno od mobilizacije. Parlament je povišal tudi civilno listo kraljevo od 1 mil.
800.000 levov na 3,100.000 levov.
Bukarešt, 29. dec. Neki tukajšnji
list poroča iz Carigrada po endotnih listih, da se med Rumunijo in Bolgarsko vrše; pogajanja, da bi se sešla bolgarski in rumunski kralj na rumunskem ozemlju.
B e r 1 i n, 7. januarja. »Telegraphen-union« poroča iz Bukarešta: Potrjuje se, da se v prihodnjih dneh sestaneta rumunski in bolgarski kralj, in sicer na rumun-slcih tleh. Diplomatični dogovori so malone dovršeni. Oba vladarja bosta spremljala zunanja ministra.
Dunaj, 8. januarja. Listi poročajo: 7. t. m. je zboroval v Bukarešti! minister-ski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami. Dunajsko rumunsko poslaništva razglaša, da se morajo predstaviti domačim nabornim komisijam tisti možje, ki so bili pri novačenju letnikov 1909 do 1915 izpoznani kot nesposobni za orožje. Ce se ne zglase, jih brez pregleda takoj uvrste v armado.
Otrokom, ki so šli na božične počitnice domov, so izročila šolska vodstva pisma staršem, da naj svojih otrok ne pošljejo nazaj, dokler jih šolska vodstva pismeno ne pozovejo, naj se vrnejo. Komisija ogleduje šole, ki riaj bi se izprenrenile v vojaške bolnišnice.
Budimpešta, U. jan. Iz Bukarešta poročajo: Pod predsedstvom min. predsednika Bratianu se je vršil minister-ski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami z slučaj morebitne m o b i 1 i z a c 1-j e. V številnih poslopjih so priredili p o-rn o ž n e bolnišnice, tako na univerzi in na vojaški akademiji. Vrše se tečaji za postrežbo ranjencev, ki morajo biti do k marca končani.
Gradec, 11. jan. Cenzurirani graški listi poročajo iz Milana: »Unione« javlja iz Bukarešta: Rumunija je pripravlje-!la; da se udeleži vojske. Vlada je v okrožnici organizirala podporo v vojsko vpoklicanega moštva in njihovih svojcev. V okrožnici, ki je objavljena v časopisju, se glasi: »Znatne vsote so potrebne za veliko pomožno akcijo, ker mogoče je, da bo Rumunija prisiljena, da se udeleži vojske.«
B a z e 1, 11. januarja. »Baseler Nach-richten« poročajo iz Londona, da so vsi rumunski vojaški obvezanci, ki stanujejo v inozemstvu, dobili povelje, da se vrnejo dOmov.
Pariz, 10. jan. »Petit Parisien« 9. t m. poroča: Mobilizacije v Rumuniji je pričakovati v najkrajšem času.
330.000 mož je za konec januarja že poklicanih pod orožje. 85.000 mož sedaj aktivno služi. V kratkem bo Rumunija imela pod orožjem 600.000 mož, od katerih je
450.000 linijskih čet.
Budimpešta, 11. jan. »Magya-rorszag« poroča iz Bukarešta, da sta se rumunski poslanik na petrograjskem dvoru dr. Diamandi in znani rumunski politik dr. lstrati v Rimu razgovarjala z nemškim poslanikom knezom Biilow. Razgovora 'se je udeležil tudi rumunski poslanik v Rimu knez Ghika. V diplomatičnih krogih pripisujejo tem razgovorom izredno važnost.
Bukarešt, 11. januarja. »Petro-grajska brzojavna agentura« poroča danes listom: Ruska misija, ki jo tvorita knez Jossupev in general Tatičev, je zapustila Petrograd in odpotovala v Rumunijo. Knez Jossupev je carjev oseben, zaupen prijatelj. Trdi se, da prinese carjevo lastnoročno pismo rumunskemu kralju Ferdinandu.
Italija.
Poročevalec graške »Tagesposte« poroča iz Rima 8. jan.:	»... Berlinski
kongres je danes Italiji za vzgled, česa se mora ogibati. (Kakor znano je ob berlinskem kongresu Italija odšla praznih rok. Op. ur.) Zato se pripravlja, da v trenutku, ki se njej zdi ugoden vrže svoj meč na tehtnico. Z malimi sredstvi čim več doseči, to je geslo bolj ko kedaj prej. Zgodovina druge balkanske vojske je učila, da je Rumunija podobno delala in imela uspeh. Kdo pa more danes z gotovostjo reči, kaj Italija namerava? Preiti Soninu (ital. zunanji minister) je bil Moltke, veliki molčečnež, stara baba. (Hoče reči, da laška vlada molči. Op. ur.) Vemo samo, da je laška vlada od početka izjavljala svojo nevtralnost le pod tem pogojem, da laške koristi ne bedo v nevarnosti. Vendar nam ni nikdar izdala, kako daleč gredo njeni interesi, niti ne vemo, kaj pomeni oškodovanje in ogroženje teh interesov.
Kdo nam pove danes, kje so življenjska vprašanja Italije, ali na Adriji ali v Sredozemskem morju, ko gredo mnenja tu tako narazen, ker so razpaljene vse strasti vročekrvnega naroda in srce pameti nogo podstavlja? Mi bi znali dati odgovor; toda kdo nam jamči, da se naše pojasnilo krije z mnenjem vodilnih krogov v tej deželi?
Nad vsak dvom pa je vzišena pripravljenost armade in bredovja. Mobilizacija ni še odrejena, vendar že stoji nad
600.000	mož pod orožjem. Te dni kličejo nove rekrute; v šestih tednih morajo biti izvežbani. Koncem februarja bo število pod orožjem stoječe vojske znašalo 800 tisoč tnež. Medtem so bili drug za drugim klicani k orožnim vajam rezervni letniki prve vrste in bili zopet odpuščeni. Strelivo za posamezno orožje je že naku-pičeno na določenih skladiščih. Mobilizacija bi se v danem slučaju lahko vršila hitro. Prav tako pripravljeno je brcdovje. Omenimo še, da so skladišča, ki so dobila v libijski vojski praznine, zopet polna. Tudi' avtomobilske in tovarne koles delajo za vojaške potrebščine poleg državnih tovarn v Turinu, Bresciji, Terni, Neaplju, Speciji. Nekatere tovarne delajo noč in dan, kakor n. pr. Fiat in Fiala v Turinu.
Kdo nam more dati zaželjeni odgovor? Ali ie treba vseh teh prizadevanj, da se vzdrži v Valom red? So li laške življenjske koristi resno v nevarnosti? Ne verujem, da bi kaki danes se vojskujoči se državi prišlo na misel, jutri napraviti vojaški izlet v ta »bel paese«. Nobena si danes ne bo* želela novega sovražnika. In vendar govori trenutno stanje stvari v Italiji bolj za grozečo vojsko kakor za nadaljevanje nevtralnosti. Poleg vojaških odredb je še stroga cenzura in od 1. januarja dalje nadziranje inozemcev. A ne v zadnji vrsti dogodki v Albaniji. Polagoma gineva notranji mir.
Toliko pa je gotovo: Z a n a j b 1 i ž j e tedne ne grozi, če se ne primeri kaj izrednega, nobena nevarnost. Sedaj je treba spraviti v luko novo miljard-sko posojilo, izvežbanje čet še ni končano in nekoliko se boje tudi letnega časa. Poleg tega pa — in to je po mojem mnenju glavno — ni padla še odločitev niti na zapadli niti na vzhodu.
Naj Italija namerava, kar hoče, tako previdna bo, da ne bo dregala v sršenovo gnezdo. In v tistih par tednih, ki jih Italija še rabi, da bo pripravljena za boj, se lahko na bojiščih zgode tako važne reči, da bodo naše skrbi polne prsi zopet lehko svobodno dihale.« Tako graška »Tages-pošta«.
# #
Dunaj, 11. jan. Dunajska »Information« piše: V italijanskem parlamentu sc je razpeložil seznam, v katerem se zbirajo prijave za italijansko-rumunsko ligo. Vpisalo se je dozdaj 50 italijanskih poslancev. Socialisti so izjavili, da ne pristopijo ligi.
Rim, 11. jan. »Agenzia Stefani« poroča; »Oiornale dMtalia« in »Tribuna« objavljata naslednjo noto: Zadnje dni so se v političnih in časnikarskih krogih širile najrazličnejše govorice zlasti glede namišljenih vojaških odredb. Neki jutranji list je priobčil vest, da se imajo v januarju vpoklicati štirje razredi mobilne milice (domobranstvo.) Te govorice so docela neutemeljene.«
Ženeva. 11. jan. Mnogo tu živečih Italijanov se je zadnje dni moralo zglasiti na laškem konzulatu.
Milan, 11. jan. Ministerska odredba je izšla, ki ukazuje prefektom, da razveljavijo vse potne liste, ki so bili izdani pred 6. avgustom 1914, za one, ki se niso
prekoračili 39. leta.
M i 1 a n, 7. januarja. Prefekt je zaplenil cklic radikalnih in iredentovskih po* slancev, s katerim so pozivali prebivalstvo, naj zahteva, da Italija nastopi z voj-
Milan, 7. jan. Pariški dopisnik »Corriere della Sera« poroča, da Franco-
zi pošiljajo sedaj večji del svojih črnovoj-nikov z južne meje na bojišče.
Milan, 11. jan. »Perseveranza« poroča, da se med Vatikanom in italijanske vlado vrše zaupna pogajanja za obojestransko zbližanje in rešitev vprašanj, ki bi nastala, če bi se Italija udeležila vojske; n. pr. vprašanje o poslanikih, ki so pri Vatikanu, nedotakljivost vatikanske korešpondence i. t. d. Papež dalje živahno želi, da bi bil pri prihodnji mirovni konferenci zastopan, če se more to zgoditi v sporazumu z vsemi vlastmi, vštevši Italijo. -
R i m, 8. jan. »Oiornale d’Italia« poroča iz Bara: Vstaško gibanje se je razširila na vso srednjo Albanijo od Sv. Ivana Medovanskega do Bojuse. V Medovi so muslimani kljub premirju pričeli s sovražnostmi in so preprečili vkrcanje za Cino-goro določenega blaga preko Bojane. Da se informira o položaju, je poslala vlada v Medovo vojno ladjo* »Piemonte«.
Atene 4. jan. Grški generalni štab se temeljito peča z preustrojitvijo armade. Nov zakonski načrt, ki bo predložen zbornici, določa, da se ustanovi nova 15. divizija, ki bo imela sedež na Egejskih o-tokili. Novinci z otokov bodo tvorili 3 polke, 42., 43. in 44. polk. Tudi orožništvo se bo popolnoma preuredilo. Italijanski odposlanci so predlagali, naj šteje orožniški zbor 12 tisoč mož.
Rim, 12. jan. V teku pret. noči in današnjega dne je bilo na laško državno 1000 miljonsko posojilo podpisanih 130 0 milijonov lir.
Bolgarija.
Sofija, 11. jan. Agence Telegraphi-tiue Bulgare poroča: Prejšnji zunanji minister Genadijev gre danes v Rim v posebnem poslanstvu, da se pouči o razmerah.
Sofija, 11. jan. Načelnik stranke Stambulovistov Genadijev odide preko Bukarešta, kjer pa se ne misli muditi, v Rim. Z dobro informirane strani poročajo, da Genadijev nima posebnega političnega poslanstva in njegovo potovanje bo omejeno na Rim, kamor najbrže prispe tudi francosko poslanstvo. Zdi se, da je Genadijeva naloga, da se razgovori z Bii-lowom (nemškim poslanikom). Nikakor pa potovanje nima namena, ustvariti 1 a-š k o - rumunsko - b o 1 g a r s ko zvezo, o kateri sofijsko časopisje že dolgo, a brez povoda, piše.
Sofija, 12. jan. Vodilni bolgarski krogi niso mnenja, da'bi se vojska raztegnila tudi na Balkan. Konečne odločitve v tej stvari so odvisne od odločitve na bojiščih. Rumunija meni koncem januarja zvišati stanje čet. V Bolgariji se v vpo-klicanju rezervistov še niso odločili.
Sofija, 11. jan. Bolgarska vlada je razveljavila prepoved izvažanja fižola, sira, krompirja, masti in prešičev.
Dunaj, 13. jan. »Reichspost« poroča: »Znani vodja stambulovcev in nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Genadijev je prišel danes zvečer ob 7. uri na Dunaj in po kratkem odmoru nadaljeval svojo pot v Rim. Tukajšnje poslaniško o-sobje pa je pozdravilo in spremilo na južni kolodvor.
Angleži in Rusi 5£ sporazumeli za Dardanele.
Znano je, da je Rusija od nekdaj hotela imeti iz Črnega morja skozi Dardanele prehod v Sredozemsko morje in odtod v svetovna morja. Angleži v strahu za svojo gosp. na morju so bili ter ruskim željam glavna ovira. Krvave vojske so se radi tega že bile po Evropi radi tega nasprotstva. Sedaj pa prihajajo v svet naslednji vesti, ki so baje vznemirile Italijo.
Pariz, 11. jan. Francoski listi prinašajo na prvem mestu razbuljivo vest, da je Angleška opustila svoje dosedanje stališče v dardanelskcm vprašanju. Angleška je še zadnje dni poudarjala, da so dardanelsko vprašanje z ozirom na angleške interese v Sredozemskem morju dotika življenjskih interesov Anglije m nasproti ruskim diplomatom se je Anglija sklicevala na zgodovinske boje. katere je morala izvojevati za Dardanele. Angleška diplomacija je ponovno povdarjala, da Angleška ne bi nikdar mogla privoliti v neomejeno nadvlado Rusije nad Dardanelami.
Sedaj pa je prišel te dni ruski poslanik v Londonu k državnemu tajniku Sir Grey-ju in mu izročil pisanje, v katerem se Rusija sklicuje na to, koliko ie tekom vojske žrtvovala za svoje zaveznike m prosi naj bi Anglija pod gotovimi pogoji priznala rusko nadvlado nad Dardanelami. Po večkratnih razgovorih med posla -nisom in Grey-jem je angleški državni tajnik izjavil, da bo Angleška svoječasno pod gotovimi pogoji priznala Rusiji predpravico v Dardanelih.
Rim, 11. januarja. Iz Pariza došle vesti, da je Angleška v dardanelskem vprašanju popustila Rusiji, so povzročile v tukajšnjih političnih krogih veliko razburjenje.
C a r i g r a d, 12. jan. List »Ikdam« poroča: Po gotovih poročilih je laška vlada naznanila angleški in franccoski vladi, da ne bo trpela nobenih vojnih podjetij proti Dardaelam. V takem slučaju bo pri-lisjena opustiti nevtralnost.
Razne politične vesti.
Amerika In Anglija.
Ameriška vlada je izročila angleški noto, v kateri protestira proti temu, ker angleške ladje zasledujejo kupčijske ladje in ovirajo ameriško* trgovino. Angleška vlada je te dni odgovorila v tem smislu, da mora to storiti, ker se uvoz blaga in živil vrši tudi v sovražne države. Amen-ški državni tajnik Bryan je izjavil, da bo z odgovorom počakal, dokler ne dobi v roke celega angleškega odgovora. Splošno smatrajo v Ameriki angleški odgovor za zadovoljiv, četudi ne odgovarja popolnoma resnici.
Amerika pošilja topove Rusiji.
N e w - J o r k, 12. jan. Iz Viktorije v angleški Kolumbiji poročajo, da je 12. dec. odtod odšel ruski parnik »Novgorod« v Vladivostok, ki je vozil 32 vagonov vojnega materijaia za Rusijo, med temi 4 velike kanone. Topove je izdelala ameriška tovarna v Pennsylvaniji.
Angleži in Nemci se bore na življenje in smrt.
L o n d o n, 12. jan. Lord Roseber v je imel govor, v katerem je dejal:	»Pred
seboj imamo dvoje dejstev največje važnosti. Prvič, da bi bilo anglešk: ljudstvo za vedno poraženo, če se ne bo berilo do zadnjega šilinga in do zadnjega moža. Drugič, da se nemški narod kot največje oboroženo ljudstvo ne bo dvignil več, če bo enkrat poražen.
Posvetovanja na Dunaju.
Dunaj, 12. jan. Cesar je ogrskega min. predsednika grofa Tiszo sprejel v nedeljo v avdijenci. Danes dopoldne je bil Tisza zopet pri cesarju. Oba ta dneva sta se posvetovala zunanji minister gr t Bcrchtold in grof Tisza.
D u n a j, 12. jan. Včeraj popoldne je cesar sprejel v 1 in pol udi avdijenci zunanjega ministra grofa Berchtolda. Skupni finančni minister vitez Biiinski je bil danes eno uro pri cesarju.
Bcrchtold odstopil.
Dunaj, 13. jan. »Frcmdenblatt« poroča v današnje večerni številki, da je cesar ugodil prošnji zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki je že davno iz osebnih razlogov prosil za dopust. Na njegovo mesto je cesar imenoval ogrskega ministra a latere barona Buriana.
Nabiralrtica za 5iover\skf d(»i dežele v Gonci.
v Gosposki ulici št. 6/11.
Začetkom oktobra se je otvorila v Gorici »Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele«. S posebnimi pozivi se je obrnila na slovenske" prebivalstvo za darove, ki so se potem pošiljali našim vojakom, ki so bili na bojnem polju, ali ki so oddajali onim, ki so odhajali na bojišče. Slovenske občine so* zbirale z veliko požrtvovalnostjo tako, da je bilo slovenski nabiralnici omogočeno uspešno delo za ta plemeniti namen. Od začetka do 8. jan. t. 1. se je preskrbelo zimske sp. obleke oz. pletenin za nad 700 vojakov. Od 8. t. m. do danes se je oddalo paketov še nad 100 vpoklicanim črnovojnikoin in ozdravelim ranjencem, ki so se vrnili. Roleg tega se je poslalo nekaj zabojev tople obleke na pristojne vojaške oblasti pred vsem za 20. lovski bat., za 27. dom. polk in 97. pešpolk. Mnogo blaga se je oddalo bolnišnicam.
Od začetka do 8. t. m. se je oddalo naslednje število kosov: nogavic 1344 parov; ovojev za noge 2077 parov; rjuh 4-0 kosov; čepic 978 kosov; rokavic in polro-kavic 468 parov; srajc 335 kosov; hlac spo. 213 kosov; zapestnic 1236 parov; o-vejev za trebuh 599 kosov; nakolcmc 180 parov- sp. jopic 295 kosov; dokolenk 557 parov brisač 161 kosov; blazin 6 kosov; odej 54 kosov. To so le nekatere številke; drugega blaga se je oddalo posebno mnogo bolnišnicam, kjer trpe naši ranjeni vojaki.
Se mnogo več bi bilo treba storiti, a žal, sredstev ni. Obračamo se ponovno na dobra slovenska srca, naj zbirajo darove, denarne prispevke iu pletejo za naše vojake. Zbirke naj pošiljajo le na Slovensko nabiralnlco v Gosposki u) 611., ki je ustanovljena za slovenski del dežele in deli blago med slovenske vojake.
Delujmo, kolikor je vsakemu mogoče, da se olajša položaj našim dragim o-četom, sinovom in bratom na bojišču!
Gibanje ljudstva 1. 1914.
V duhovniji Otalež jih je bilo rojenih 1. 1914 51, in sicer 30 možkega in 20 ženskega spola; umrlo jih je 34, 17 ž. in 17 m.; poročenih bilo 6 parov. Število duš; 1227. Število obhajil :5000. Štiri vojake je že objel angelj miru na bojnem polju. O treh nam je znano*, da so v vojnem ujetništvu v Sibiriji, v Krasnojarsku in At-karsk-u.
Novaki: V letu 1914: poroke: 4, rojenih: 28, umrlih: 12, sv. obhajil: 7.493.
V Krcnbergu: V preteklem letu je bilo rojenih v Kronbergu 53 otrok. Umrlo je 31 oseb, razven tega so umrli še 4 Kronberžani junaške smrti na bojnem polju. Poročeni so bili 4 pari. Sv. obhajil je bilo prejetih 4033.
Novice.
Posvetitev prihodnjo nedeljo 17 t. in.
Slovesen dan bo to za vso našo škofijo. Že zadnjikrat smo opozarjali na pomen tega dneva, ko smo prinesli parstirsko pismo avstrijskih škofov. Po naših cerkvah bo slovesna služba božja povsod: Najsvetejše izpostavljeno; ljudstvo zbrano; duhovniki pa pred oltarjem, kjer bodo božjemu Srcu našega ljubezni polnega Izveli-čarja izročali v varstvo in usmiljenje sebi izročeno ljudstvo, vse ljudstvo na Goriškem. Naj vsi dostojno proslavijo ta sve-čeni trenutek, ki je določen, da prikliče blagoslov z nebes na vso našo domovino; naj gredo vsi, če le morejo; k mizi Gospodovi in darujejo posvetemu Srcu Jezusovemu sveto obhajilo v spravo in zadoščenje; naj se vsi zavežejo božje Srce častiti doma in pri vsaki priliki, posebno pa z izvrševanjem onih zapovedi, ki jih Bog postavil v našo srečo, časno in vedno. Sveto naj se praznuje ta dan, in globoko zapisan naj ostane vsekdnr v naših srcih, da se prične novo življenje po naših krajih; drugo življenje, lepše plemenitejše; posvečeno Bogu in za to plodonosno za vse posameznike in za vso domovino! —-
Hvala sv. Očetu! Dunajski list »Information« slavi sv. Očeta kot posredo-vatelja za mir ter piše: »Blagoslov, ki ga je to ime (Benedikt) prineslo, se je že razlil nad žalostnim in trpečim človeštvom. Vzpodbuda sv. Očeta za zamenjavo vojakov-, ki so za vojno nesposobni, je bila s; glasno sprejeta in ta neizrekljivo velika dobrota je prvo delo Benedikta XV. v novem letu. Koliko stotisoč src bo v tre-notku vrnitve na očetno grudo slavijo in blagoslavljalo ime papeža Benedikta! Koliko mater, žena iu sestra se bo v svojih pregorečih molitvah spominjalo vikarja Jezusa Kristusa na zemlji, koliko solza veselja bo prelitih in kakšna čustva se bodo budila v onih, ki so se v želji, da o-milijo bolčine onim, ki se kot pohabljenci vrnejo v domovino! Benedictus (Blagoslovljen) je ime, katero danes vsak s hvaležno spoštljivostjo izgovarja in od najvišjih gorskih vrhov dc najnižje koče v dolini bo donelo: »Benedieimus te, laudamus te. Benedictus XV!« (Blagoslavljamo Te, hvalimo Te, Benedikt XV!)
Štiridesetletnica dr. A. Gregorčiča.
Pret. nedeljo 10. t. m. je obhajal dr. A. Gregorčič 40-letnico mašniškega posvečevanja in prih. soboto 16; t. m. bo pri kapucinih praznoval 40-lctnico nove maše.
Za doktorja modroslovja je bil promoviran 12. t. m. na graški univerzi su-plent goriške slovenske gimnazije naš ro-lak e. dr. Josip L o i r e n C 11. nog ga
živi!
Pomagajmo »Slovenski Straži«! »Gorenjec« piše: »Piccolo« je za lahonizujočo »Lego« v letu 1914 nabral 87.000 K. Za naša obrambna društva pa menda velja moratorij. Tako n. pr. ni o darovih za Slov. Stražo nič slišati, dasi za raznarodovanje naše obmejne dece ni moratorija.« Nemci so se ravno zadnje dni vrgli z vso silo za nemški »Šulverein«, ki raznaroduje našo deco. Ali naj mi pustimo »Slovensko Stražo« vnemar?
Odvetniški izpit je napravil dr. Vladimir Orel odvet. konc. v Gorici.
Umrl je v Gorici, zadet od srčne kapi v starosti 44 let italijanski odvetnik dr.
V.' B i a s o 11 o. .
Včeraj je nagle smrti umrl v Gorici ravnatelj tukajšnje plinarne g. Franjo Ferfila. Pokojnik je bil v slovenski družbi znana in priljubljena prikazen. Pogreb bo v petek ob 2h popoldne. Naj počiva v miru!
V Ladrali pri Kobaridu je umrl posestnik Andrej G o m i I š č e k, stari Skalar, star 79 let. Bil je vedno naš pristaš, 21 let obč. svetovalec, nikdar pijan. Bil je boter 76 otrokom. Naj počiva v miru!
Umrla je 9. t. m. v Št. Petru pri Gorici mati g. župana št. peterskega Fr. Černiča gospa Lucija Černič, roj. Pelicon, stara 75 let. Pokojnica je bila sestra dveli pokojnih duhovnikov, vikarja v Pliskovici in župnika v Zgoniku, ter teta pok. mirenskega kaplana Iv. Pelicon. Bila dvakrat previdena s sv. popotnico. Bila je do zadnjega vsaki dan pri sv. maši. Umrla je mirno, kakor bi zaspala. Blagor njeni duši! Preostalim, posebna sinu g. županu, naše najiskrenejše sožalje!
januarja 1915 v Ljubljani. — Trst, dne 11. januarja 1915. C. kr. namestnik:	M	o-
li e n 1 o h e, 1. r.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po preteku 3 mesecev enoletni prostoljec 47. polka iz Gorice Jošef P o v š i č. 2e meseca septembra je pisal iz Moskve, da je bil 26. avg. ranjen in ujet. Odtedaj pa ni bilo glasu c njem. Bne 12. t. m. so stariši do-tili zopet od njega pismo, ki je bilo oddano 12. novembra v Krasnojarsku v Sibiriji. Piše, da je zdrav.
Velikanski vedoved za ves goriški Kras je Sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Bistrica, ki se bo umetno dvigala kakih 250 metrov visoko, kjer prične vodovod za goriški Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (rezervoarja) in po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50.000 prebivalcev je pro-računjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov. Skupni potrošek bo znašal okroglo 8,700.000 kron, h katerim naj bi prispevala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) Deželnozborski-klubi, sklicani ad hoc v Gorico pretekli teden vso razpravljali o tozadevnih predlogih o-gromne naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37.000 K, kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, ki jih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača - Povir - Sežana-Tomaj - Kranjavas - Komen. II. Divača -Lokev - Bazovica - Padrič - Opčina -Prosek - Gabrovica - Šempclaj - (veja na Nabrežino) Mavhinje - Cerovlje. III. Divača - Senožeče itd.
V bolnišnico usmiljenih bratov je bilo v letu 1914 sprejetih 1516 bolnikov, iz leta 1913 jih je ostalo pa še 124 neozdrav-ljenih. Od vseh teh je bile odpuščenih o-zdravljenih 1346, umrlo1 jih je 147, 129 jih je pa ostalo še v bolniški oskrbi.
Poštena najditeijica. Marija Lipušček iz Anhovega pri Kanalu je 12. nov. na Travniku v Gorici našla 40 K, ki jih je izgubil Janez P o p i k. Najditeijica mu jih je takoj izročila. Ko bi bil vsak najditelj tako pošten!
Slovenec prvi streljal na francosko bojno ladjo »Couchet«. Srebrno kolajno prvega razreda je dobil torpedni inštruktor na podmorskem čolnu »U XII.« Ljubljančan Maksimilijan Pustovrh, ki je v morski ožini Otranto lanciral prvi torpedo na francosko oklopnico »Courbet«. Ko so častniki in moštvo na našem podmorskem čolnu izvedeli 'za uspeh, so dvignili poveljnika Lercha na rame in ga nesli v častniški salon, kamor so bili povabljeni tudi mornarji. Častniki so se veselja objemali.
500 krat na Triglavu. V Mojstrani je 27. dec. umrl znani triglavski vodnik, gostilničar Franc Skumavc, po domače Smer c, v starosti 61 let. Rajnik je bil po radovljiškem okrajnem glavarstvu že leta 1878. potrjen za triglavskega vodnika. Na Triglavu je bil nad 500krat.
karpatskih gora) se razširja prepričanje, da je to zvezda miru, naznanjujoča sko-rajšen konec morilne vojske. Da bi tako bilo!
Nemci prepovedali francoski jezik v Alzaciji. V nemški — nekdaj francoski — Alzaciji prebiva večina Francozov. Sedaj je ob meji te dežele veliko bojev. Nemci so prepovedali v Alzaciji vsak francoski napis na trgovinah, na plakatih, knjigovodstvo mora biti le nemško in dopisovanje francoskih trgovcev med seboj le v nemškem jeziku.
Brat pok. papeža Pija X. odlikovan.
Laški kralj je odlikoval Angla Sarto, poštnega uradnika v Grazie pri Mavtovi, z vitežkim križcem italijanske krone.
Potres v Italiji. Včeraj, v sredo 13. t. m. ob 7. uri in 55 minut zjutraj, so< občutili v Rimu in okolici močan potresni sunek. Istega so občutili tudi v Neapolju, Kaserti, Cittavecehia, Grosetu in v Umbriji. Potres je povzročil ogromno škodo. Ranjenih in mrtvih je na stotine oseb.
V T r s t u so zaznamovale potresne opazovalnice c. kr. pomorskega observatorija močan potresni sunek, katerega središče je bilo oddaljeno 400 km. Baje tudi v Trstu tudi nekateri osebe občutile potres. - Tudi na Dunaju so a-parati c. kr. meteorologičnega zaveda zaznamovali potresni sunek v oddaljenosti 900 km.
»Novi Pridigar« II. zvezek. Eksvelen-ca prevzvišeni metropolit Goriški dr. F.
B.	Sedej je blagovolil pregledati oba doslej izšla zvezka in piše uredniku v obširnem dopisu, ki je velevažen za vso hcrniletično javnost, med drugim, »da so se mu pridige dopadale, nektere celo zelo dopadale . . . Obravnava posameznih snovij je zelo praktična in našemu narodu prikladna. Nekatere pridige so naravnost vzgledne,... ona str. 59 zasluži, da jo vsek dušni pastir enkrat svojim ovčicam govori!« — Upravništvo:	Pragerhof
(Štajer).
Vlak povozil človeka. Na postaji Trst-Sv. Andrej je bil uslužben kot mizar 35-letni Fran Mandelj, doma iz Kranjske. 12. t. m. zjutra] je šel nesrečni Mandelj na delo. Ker je pa bilo že nekoliko kasno — bilo je že 5 minut čez sedmo uro — si je hotel skrajšati pot in je zato preplezal zidek ob železniški progi na oni točki, kjer se stekate ulica dei Navali in ulica Brolet-to. In ravno ko je priplezal ta zidek in hotel naprej preko železniškega tira, je pridirjal viak, ki ob isti uri odhaja iz Trsta v Gorico, oziroma na Jesenice. Mandelj je počakal, da vlak oddirja mimo njega. Dež je ravno tedaj lil kakor iz škafa in je tudi že precej pihala burja. Ko je vlak oddirjal mimo njega, je Mandelj skočil preko tira... Ni pa revež opazil, da je ravno v o-nern trenotku prihajal iz nasprotne strani, po drugem tiru vlak, ki ob isti uri prihaja iz Herpelj v Trst: en vlak je šel gori — in tega se je nesrečnež ognil — a drugi je prihajal doli — in tega se ni mogel ogniti, ker ga ni videl, kajti zakrival mu ga je o-ni, ki je šel gori. In tako je nesrečni Mandelj, ko je skočil preko prvega tira naravnost proti stroju prihajajočega vlaka, ki je nesrečneža takoj podrl ter ga potem vlekel za seboj nič manj nego 250 metrov daleč. Pri tem je bil nesrečnež skoro ves zmečkan: strta mu je bila lobanja, leva roka in leva noga in ko so ga pol ure pozneje našli, je bil že mrtev. Pozvan je bil sicer k njemu zdravnik z zdravniške postaje. ki pa ni mogel drugega, nego kon-statirati smrt in odrediti, da se je truplo nesrečnega pokojnika prineslo v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Pogreb Garibaldijevega sina Bruna, ki je padel v boju z Nemci, se je vršil v Rimu z veliko slovesnostjo. Pogreba se je udeležilo 30.000 ljudi, med njimi francoski poslanik. Ljudstvo je navdušeno pelo »marsiljezo« (francosko himno). Bile so demonstracije.
Iz pisuni našili junaku v
črnovojniška brigada v boju.
C.	in kr. kurat dr. P. Gvido R a u t piše »Slovencu« dne 3. januarja:
Dne 10. decembra ob 8. uri zjutraj smo srečno prišli v Krakov. 2e od daleč sem iz vlaka občudoval jutranjo zarjo v vsej njeni lepoti in nekak čuden vtis je napravilo na me solnce, ki je izza vzhodnih gričev izšlo popolnoma rdeče, kakor
da bi bilo namočeno v krvi junakov, ki padajo tam zunaj na bojnem polju v borbi za drago nam domovino. Poslušal sem in poslušal, da bi zaslišal na jugu, vzhodu ali severu odmev bojnega vrišča. Pa od nikoder nobenega glasu. Rusi, ki so bili mesto že od treh strani obkolili v daljavi 15 do 20 km od trdnjavskega obroča, tako, da je bila pot le proti Dunaju prosta, so se morali umakniti. Tako sem si mislil. Teda smolil sem se. Komaj smo izstopili iz vlaka in se podali v kolodvorsko restavracijo k zajutreku, smo že slišali razločno in votlo bobnenje topov. Smo že v ognju, sem si mislil, toda še na varnem skriti za trdnjavskimi forti.
Že iz tega lahko spoznate, kako silno močno je utrjen Krakov, nekdanja prestolica Jagelonov.
V Krakovem smo ostali do 12. decembra in čakali, kam nas bodo poslali. Življenje je bilo tu popolnoma mirno. Tu in tam smo opazili kak aeroplan, od zjutraj do večera je bilo vsaki dan slišati včasih bolj močno, včasih bolj polagano streljanje naših in ruskih topov. Rusko streljanje se popolnoma lahko loči od našega. Rusi oddajajo strele v salvah, to je, osem topov ustreli na enkrat, naši streljajo posamezno, top za topom in zato mislim tudi z večjim uspehom. Moralni učinek je gotovo večji pri ruskem streljanju, pri našem pa materjalni.
Ob pol. 8. uri vjutraj smo odšli dne 12. decembra proti mestecu	ki
leži približno 20 km jugovzhodno od Krakova. Jaz sem imel na razpolago avtomobil. Pred četami se je odpeljal z avtomobilom g. general
s svojim adjutantom, 50 korakov pa jaz v avtomobilu, katerega je vodil g. Medic iz Ljubljane. Bolj ko smo se bližali mestu, bolj razločno se je slišalo streljanje. Štab je bil nastavljen v neki kmečki hiši, kjer smo ob pol 7. uri zvečer kosili in večerjali obenem. Ko smo se približali vasi, je gromelo na vseh straneh. Dva do tri kilometre od nas se je vršil hud boj. Pokanje pušk in prasketanje strojnih pušk je bilo podobno ropotanju stroja za čistenje žita. Začelo se je mrači-ti. Radovednost me je gnala na prosto, da-bi si stvar nekoliko' bolj natančno ogledal. Šel sem na mali griček par sto korakov od našega stanovanja. Nekaj časa sem se oziral okrog sebe. Kar zagromi na zahodu, da se zemlja stresa. Kaj je to? Po zraku v polkrogu nad menoj šumi, žvižga, stoče, tuli in se vije, kakor bi divjal na nebu najhujši vihar. Nek čuden čut se me je polastil. Naš motorni top (30.5) je oddal na bregu	strel	in vrgel v da-
ljavo 12 do 13 km proti sovražniku svojo smrtonosno kroglo, ki stre vse, kar zadene. Ostal sem dalje na svojem mestu, dokler se ni popolnoma stemnilo. Sedaj sem mogel še le natančno videti, kjer stoje naše in kje ruske baterije. Moštva se sploh nič ne vidi, je vse zakopano v strelskih jarkih. Bliskalo se je v polkrogu tako daleč, kakor so segle moje oči. Bila se je odločilna bitka na celi črti od severa do juga. Na vzhodni strani se zasveti, ogenj švigne iz neke hiše, zadel jo je ruski šrap-tiel. Temno nebo žari od plamena, nočni mir moti mogočno in silno streljanje. Ko se obrnem na drugo stran, zapazim dva signala. Visoko v zrak zleti na enem kraju rdeča ,na drugem pa zelenkasto-vijolič-na krogla in trenutno izgine. Signalizirala sta dva poljska kmeta, izdajice, ruska špi-jona, katera so drugi dan ujeli in oddali divizijskemu sodišču. Polagoma je boj ponehaval in podal sem se k počitku. V sobi kjer smo pali, so naši sluge razpoložiii slamo. Zlezel sem v spalno vrečo in spal, kolikor se je dalo.
Ob pol 8. uri odrinemo nazaj in se nastanemo (štab) v krasni hiši dr. Win-terja. Prva moja pot je bila v cerkev, da sem bil ob 11. uri pri sv. maši. Ko pridem nazaj, si ogledam notarjevo stanovanje. Stanovanje sestoji iz 8 sob, kopalnice in drugih pritiklin, strašno je bilo razdejano, vse v največjem neredu. Gospodar je bil s svojo družino že pred tedni pobegnil v Krakov pred Rusi, ki so tu 6 dni gospodarili. Škoda elegantnega stanovanja. Nekaj so razdejali Rusi, večino pa, kakor so mi ljudje in častniki pravili, hudobni domačini sami. Ko so odšli Rusi in naši še niso v mesto vkorakali, so hodili nič vredni e-lementi od hiše do hiše ter pobrali vse, kar jim je prišlo pod roko. Te ljudi so naše čete polovile in jih spravile na varno, kjer čakajo zaslužene kazni. Naši služabniki so stanovanje v kolikor je bilo mogoče, zopet uredili. Meni je bil odkazan za prebivališče krasen salon. Popoldne se mi je pridružil še grof Borbo. Tu sem prebival do 15. decembra. Boj je še vedno divjal. Približno 500 metrov od naše hiše je bil na vzvišeni planjavi postavljen motorni top, ki je po večkrat na dan ustrelil. Imel je srečo. Z balona, ki je bil podoben na koncu stoječi kumari, so opaz-ovali učinke
Pliskovica: V pondeljek, dne 4. t. m. sc je preselila v večnost g. Ana Š u c, vdova po Fr. Š u c, bivšem znanem učitelju iz veleugledne družine Sucove. Bila je skrbna gospodinja in poleg tega velika dobrotnica ubogim, ne samo domačinom, ampak tudi tujim osebam. Najlepši dokaz njenega dobrega, poštenega značaja je pač ta, da svojim otrokom ni samo preskrbela dobrega gospodarskega položaja, ampak da jih je tudi tako vzgojila, da vživa-jo splošen ugled in spoštovanje. Pogreb, ki se je vršil dne 7. t. m. je bil za našo vas nad vse veličasten in dobro obiskan. Ve-leugledni družini Šucovi, posebno pa g. sinu županu naše iskreno sožalje — blagi pokojnici pa naj sveti večna luč.
Deželni šolski Svet goriško-gradi-ščanski je danes imel svojo sejo v Gorici.
Zadnji slovenski duhovnik izpuščen
iz zapora. »Slovenec« z dne 7. t. m. poroča, da je divizijsko sodišče v Gradcu ustavilo brez razpisa nove razprave preiskavo proti župniku Svatonu s Koroškega ter odredile da se župnika Svatoma takoj izpusti na prosto. K temu dostavljamo, da je bil župnik Svaton zadnji slovenski duhovnik v preiskavi pri vojaški sodni oblasti radi obdc lžitve kot srbofil. Tudi on, kakor vsi drugi, je torej spoznan za nedolžnega in spuščen na svobodo. Tu vidi naše ljudstvo, koliko je v času sedanje vojske ravno slovenska katoliška duhovščina morala trpeti, kakor še nikdar toliko. Toliko večja dolžnost vsega slovenskega ljudstva in nas vseli je, da se toliko preganjane duhovščine z vsem srcem oklenemo in ji zaupamo.
Sneg je zapadel v noči od pondeljka na torek po naših hribih. Sv. Gora je bila vsa bela, snežena odeja je segla precej globoko doli. V avških hribih ga je padla do 20 cm. Včeraj pa je sneg s Sv. Gore že izginil.
Vojak umrl v Gorici. V bolnišnici »Rdečega križa« na Travniku je umrl v r.cdejo ob dveh zjutraj vojak 97. pešpolka Ivan Trebše, rojen v Srpenici 1. 1889. Imel je sklepni revmatizem, h kateremu je prišla še pljučnica, za katero je umrl. Pogreba, ki se je vršil v torek popoldan ,so se udeležili zastopniki »rdečega križa« in oblastij, vodstvo in osebje bolnišnice, ter vsi tam se nahajajoči ranjeni tovariši njegovega polka. Drugi ranjeni tovariši so ga spremili na zadnji poti le do cerkve. Na goriškem pokopališču počiva že šest junakov, ki so umrli za ranami in boleznimi, katere so dobili na bojišču, 'budi mi se pridružujemo mnenju in želji onih, ki zahtevajo, da umrli junaki zaslužijo skupno pokopališče s skupnim spominkom. Sedaj se umrli vojaki pokopujejo v navadni vrsti. Vojaki - junaki zaslužijo, da dobe skupno pokopališče. To ne zahteva od nas le pijeteta do padlih, ampak to je dolžnost naša napram domovini, da v padlih junakih počastimo tudi svojo domovino.
Na srbskem bojišču je padel bivši načelnik dornberškega Orla Andrej Rojc.
Istotam je padel Franc Pelicon mesar in krčmar v Dornbergu. Oba sta bila poročena. Oba sta bila dobra naša
somišljenika. Počivajta v miru
Letalni poskusi se bodo zopet vršili na goriškem vojaškem vzletališču, ker se je zopet otvorila aviatična šola. Naše ljudstvo naj se torej nikar ne razburja, če bodo letalni stroji zopet ropotali nad našo deželo.
Po 5 mesecih prvo pismo iz Galicije.
Cepovan: Od vojaka v Galiciji ,A'bina Kofol so dobili stariši po petih mesecih prvi pozdrav z opazko, da je poslal uže veliko pisem in da ni dobil odgovora. Tedaj vsa pisma ne pridejo na svoje mesto. To je v tolažbo vsem, ki niso prejeli nobenega pozdrava vže več mesecev od svojih dragih v vojski. Tedaj upati in moliti za dušni in telesni blagor onih vojakov, ki morda ne pišejo vsaki mesec domov!
Naknadni poziv črnovojniških obve-zancev. C. kr. primorsko namestništvo je izdalo sledeči razglas: Naknadni pregled v letih od 1878 do 1890 rojenih črnovojnih zavezancev se bo vršil:
1) Za politične okraje dežclnobramb-nega dopolnilnega okraja 'brst dne 15. in 30. januarja 1915 na Opčinah pri Trstu.
2) Za politične okraje deželnobramb-nega okraja Ljubljana, dne 20. in 21.
Ženska pekovski pomočnik. Dne 6.
t. m. je v Ptuju napravila pri preiskuš-nem mojstru Kodclla gdč. Plavčak z najboljšim uspehom izkušnjo pekovskega pomočnika. Obrti se je izučila pri svojem očetu Florijanu Plevčaku v Majšperku.
Norec streljal na generala. Z Reke poročajo 7. t. m. popoldne sta prišla dva malo pijana vojaka v neko trgovino na Dantejevem trgu. En od njiju je vzel — menda iz šale — papirnato škatljo, v kateri so bile denarnice. Tam je šel po trgu general K. Marič z nekim nadporočnikom. Trgovski pomočnik je odšel naravnost k častnikoma in ju opozoril na onega vojaka, ki je vzel škatljo. Vojaku je bila vzeta škatlja in vrnjena trgovskemu pomočniku. A vojak, namesto da odide, je odšel na drugo stran do »Riečke pučke banke«, tam si je slekel bluzo in je zopet odšel v trgovino -ter pograbil trgovskega pomočnika. Nadporočnik je posredoval in zapovedal vojaku, naj se odstrani. Vojak se je obotavljal, nakar se je približal tudi general in dal nadporočniku zapoved glede vojaka. Nenadoma pristopi h generalu pijani postrešček Gerrardo Lucich, lodom Rečan, star 28 let in ustreli proti generalu iz samokresa, nato pa takoj nameri orožje sebi na slepoočnico, ustreli in se zgrudi mrtev na tla. General pa je ostal nepoškodovan. Oče in brat napadalca sta o-ba v norišnici.
Zvezda miru. »Lidovč Noviny« so pisale: »Nekaj dni sem se vsako jutro vidi med 5 in 7 uro zjutraj nad gorami Beski-di v Karpatih zvezda nenavadne velikosti in svetlobe, podobna veilkemu srebrnemu denarju. Med Gorali (Gorjani, prebivalci
streljanja. En dan je štirikrat v polno zadel (Volltreffer). Vsak strel je pokončal po eno rusko baterijo sestoječo po osem topov. Na mestu, kjer so stale baterije, ni bilo nobenega sledu več od njih. Štiri velikanske jame, v katerih so bili pokopani in zasuti ljudje, konji, topovi in municija. Strašno!
Dne 15. decembra ob 3. uri popoldne smo odrinili proti kraju	Štab je
bil nastanjen
V samostanu so nas prijazno sprejeli in pogostili. Oskrbnica mi je pripovedovala, da so se Rusi dostojno obnašali in ničesar vzeli razun nekaj malih prašičkov. Pač pa so pobrali po hišah, kjer ni bilo gospodarjev ali gospodinj, vso živino. Rekli so, da imajo tako komando. Samostan je bil cd naših krogel zelo razdejan. Rusi so postavili na dvorišče svoje topove. Naša artilerija je bila o tem obveščena, je namerila svoje topove na samostan. Nune so se pred par dnevi umaknile, le dva duhovnika, 4 sestre in služab-ništvo je ostalo. Nesreča je hotela, da je granata iz velikega topa zadela prvo nadstropje, ga popolnoma razdejala, ubila o-ba duhovnika in ranila dve služabnici. Ker je bil ogenj iz naših topov neznosen, so se začeli Rusi v divjem begu umikati. Sledovi bombardiranja in bitke so se razločno videli. Na samostanskem vrtu, vse razdejano, polno ostankov krogel, okolica pokrita z razstreseno slamo in prepreže-na s strelnimi jarki, zemlja steptana, povsod vse polno ruskih patronov, praznih konservnih škatljic, raztrgana obleka. Po cestah hodijo ubogi ljudje, ki se vračajo v svoja zapuščena in razdejana domovja. srečamo ruske ujetnike, ki gredo veseli v varstvu naših bajonetov proti trdnjavi v osrednji Avstriji. Slamnate strehe sc v neredu ,kakor bi jih kdo zlasal, prijele so jih granate in ostanki šrapnelov. Ceste so razkopane in umetno poškodovane. Tu in tam leži v jarku konj, ki je svojo vojaško službo za vedno končal. Kdo bi vse popisal?
Drugi dan bi morali odriniti čež.
V našem mirnem spanju nas zmotita ob pol 1. uri ponoči dva častnika poslana iz Krakova (približno 35 .do 40 km) s poveljem, da je brigada razpuščena. Bataljone so pridelili drugim vojaškim oddelkom, da so spopclnili rezerve. štab pa so poslali nazaj v Krakov. Za spomin sem si pred odhodom vzel dob K" ohranjen vžigalnik granate, ki je priletela v omenjeni samostan iz avstrijske težke 15 cm havbice. Jo bom prinesel domov. Danes, ko to pišem, je tudi štab razpuščen. Gosp. grof Barbo je prideljen vodstvu I. armade( Dankel). Kam bodo mene poslali, še ne vem.
Božič smo obhajali prav domače. Za nam prideljene vojake smo častniki napravili božično drevesce z daril. Jaz sem imel slovenski in nemški nagovor. Bili sm: zadovoljni in veseli ter se v tujini spominjali svojih dragih domačih in ljubljene domovine.
Pismo iz Moskve.
Naš rojak in Orel g. Fr. Lupin iz štandreža je zopet pisal svojemu prijatelju iz moskovske bolnišnice:
»Moskva, 28. novembra 1914.
Pred ne dolgim časom sem Ti pisal neko pismo, katero upam, da si tudi prejel. V njem sem Ti poročal različne dogodke. ki sem jih doživel. Poročal sem Ti tudi, kake se meni godi in sicer sem bil destlej še zdrav in bilo mi ni hudega, kajti zdrav človek prenese vse, tudi najhujše. Ali koj drugi dan, če se ne motim, se je moje stanje premenilo in o bolel sem .Dokler sem namreč na mestu bil in nič hodil, mi ni tudi nič Imdega bilo, le noge, se mi je zdelo, da me zdaj pa zdaj malo bolijo in pečejo. Bil sem namreč 19 dni in noči pod milim nebom v mrazu in dežju, ter okopih v ilovici vse polno vode, in še popolnoma v prvi vrsti 200 korakov od sovražnika, kjer je bilo vsaki dan na obeh straneh mnogo človeških žrtev. Tu sem ves omrznil in 19. večer, ko smo odšli in zapustili ta kraj, da bi se združili z novimi močmi, ki so nam prišle na pomoč, se mi je bolezen v nogah kar na enkrat razširila, da nisem mogel več na noge stopiti. Koj ko sem namreč začel hoditi, so mi noge hudo začele ote-
kati in tako boleti (seveda otečene sem že prej precej imel,) da sem čez dve uri moral v velikem gozdu okoli desete ure zvečer sam zadaj ostati. Poskušal sem še, da bi prišel do kakih koč ali ni mi bilo mogoče več niti koraka ni moral sem po kolcnili do bolj zavestnega kraja pod košatimi strehami in tam si napravil prenočišče in tudi prenočil. Saj v tej temi nisem vedel, kam bi se bolj zavaroval, kajti ko so naše čete odšle, nisem vedel, na katero stran je izhod in ne, kje je sovražnik. Krogle so brizgale nad drevjem križem od vseh in na vse strani. Saj sam nisem v tem gozdu zadaj ostal, kot sem drugi dan videl; bilo jih je več bolnih zadaj, celo mnogo. Drugo jutro seveda ni bilo mogoče celo nič na noge;, bile so ne daleč od mene nekatere koče, ali nisem mogel do njih, in čakati sem moral pomoči. Pomoč pa je prihajala od dveh strani, in sicer zagledal sem kar naenkrat pred mano celo rojno črto Rusov, ki so kar k meni pritekli z nataknjenimi dolgimi bodali in nabitimi puškami, ko so me zapazili. Ogledali so me, sezuli ter tudi bolne noge ogledali. Vzeli so mi orožje ter bolj važne reči mi v krušnjak dejali, kar sera sploh hotel seboj imeti, drugo vrgli v stran, napravili so iz mojega šotora nosilnico in me odnesli med svoje čete. Med tem, ali že prepozno pa pride druga pomoč cd naše strani. Ko zapazi Ruse začne hudo streljati, o-sobito strojna puška. Rusi so začeli hudo bežati v bolj varno goščo in po nekem jarku zmenoj vred odšli do svojih čet. Seveda nositi jim je bilo tedaj tudi mnogo svojih. kajti naši tudi niso spali, ko sp streljali. Oscbito sem videl, da je strojna puška okoli mene kar kosila in metala ljudi na tla. Ali niti enega niso zadaj pustili, vse so pobrali in tekli ž njimi. Od tam pa so me dalje nesli do prvega spitala. Tam so me obvezali in koj čez dva dni odpe-jali po železnici v svojo domovino v Moskvo. Po železnici sem hudo trpel, da bodem to vožnjo lahko pomnil, čeprav sem ežal na prav lepi in dobri postelji in v toplem, ali vožnja je le vožnja, osobito če je dolga štiri dni in 5 noči. Nad 14 dni nisem mogel čisto nič na noge, moral sem le ležati. Sedaj pa vendar grem po sobah po časi, le spati mi dajo noge prav malo. U-panje pa imam, da bode kmalu bolje. Lipam, da mi tudi ti kaj sporočiš o naši ljubi domovini in domačih, kako se kaj tam godi in kako je sedaj z vojsko. Jaz nimam več nikakega veselja, ker nimam človeka, ki bi mi bil količkaj znan. Vse je tuje, vse drugače, vse žalostno. In konečno kdaj spet pridem domu k svojim? Konečno Te še enkrat iskreno pozdravim, ter li tudi naslov dam, da me mogoče ra-zveselis s kakim pismom.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu“.
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev. 6 — Goric«
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah..
Vozni red.
Trst-Koruiin in nazaj.
Trst
Miramar Grljan Sv. Križ
Nabrež na
Bivij
Vižovlje
Devin-Sesljan
Osebni Osebni vlak, vlak,
Osebni
vlak.
Brzo
vlak.
® od h
^ dob. ^ IB odh.l
1020 I 128
Tržič
1100 j 154 1108 | 2°2 1117
Gorica
Ločnik
Moša
Kopriva
Korniin
Ronki
Zagraj
Gradiška-Zdravščina
Rubije-Sovodnje
dob. A
| odh. \ doh
| odh. @ I doh. A
j odh. i doh.
odh. g
Osebni	Osebni	Osebni !	Osebni	Brzo	
vlak.	vlak.	vlaK	Tlak.	vlak.	
735 !	1148	410	7«	Sil	
724 j	1138	400	72i	1	
720	1134	356	721	822.	
714	1128	350	72Ž.		
705	1118	1	716	812	
657	1 102	1	6 Sl	8	09 !
651	1056	344	6±I		
643	1049	337	612		
636	1043	331	621		
622	1030	318	621	744	
611	1034	31»	61S	7«	
605	1018	307	610	721	
557	1010	257	622	729	
550	1005	248	553.		
541’	057	240	546	718	
532	945	230	534,	710	
524	923	214	514	728	
520	919	2091	510		
515	914	204	505		
510	909	158	500		
503	J 903 1	150	452:	653	
Cepovan. V nedeljo. 17. jan. pop. ob 3 uri bo v Tesnem hšt. 2 občni zbor tukajšnjega slov. katol. izobraževalnega društva.	____________________
ZotoziMfti in zoMehnifti atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju e d 9. ure dop. do 5. ure pop.
Franja Ferfila v imenu otrok Dušana in Nade naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da predobri soprog in oče, gospod
Franjo Kerfila,
ravnatelj plinarne v Gorici,
danes ob 12’A uri pop. previden s svetotajstvi po kratki
mučni bolezni mirno zaspal.
Pogreb rajnkega bode v petek ob 2. uri popoluane iz hiše žalosti ulica Corso Giuseppe Verdi na tukajšnje pokopališče.
Gorica, dne 13. januvarja 1915.
ZAHVALA.
Ob priliki smrti in izgube našega dr2gega nam
ALOJZIJA OKRETIČ
osmošolca,
smatramo za svojo dolžnost, da se vsem, ki so nam v tem bridnem času stali ob strani, iskreno zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo preč. g. Al. | o g ar j u, katehetu pokojnega Alojzija in njegovim sošolcem za zadnje spremstvo, za gmljivo j>etje in prisrčen nagrobnf govor. Hvala vsej p«č. duhovščini šol. vodstvu, obč. starešinstvu m vsem dragim občanom in drugim ki so se pogreba udeležili.
Bog Vam plačaj vsem skupaj!
KOSTANJEVICA, 30. decembra 1914.
Žalujoča druiina Okretičeva.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
j **	„	r.	^	,_______ CA/.V	rw	UfilnKha	ulauniGn	H	8.000.000
Centrala Ljubija*«. D družnice: Celje, Celome. Sjuajero, Split, Trst
Vloge na knjižice po 4V|„ v tekočem računu po dogovoru
Eelnlšha glaunica H 8,000.00® Rezervni zakladi „ 1,000
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovfenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papi jev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srefke na obroke.
Spre emanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna piuma.
Naznanilo.
Naznanilo.
Ker se do konca februvarja 1915 rcora izprazniti sedanja modna trgovina št. 2(>, se prične
RAZPRODAJA
normalnih cenah, sva izjemno odredila 201, do 50°L popusta
1	Pregrad	&	Černetič	—	Gorica..
Priporočava se za obilen obisk	n