VtMalM plačana ▼ gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	150.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
■aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 00 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln to£l se v Ljubljani, Uredništvo ln upravnlAtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici fitev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.051,
Geto XIV.
Telefon it. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 10. decembra 1931.
Telefon it. 2552.
Štev. 141.
jEa znižanje javnih bvemen in za zaščito domačega dela
Iz govora poslanca Ivana Mohoriča v seji kluba narodnih poslancev
V sredo predpoldne se je vršila seja kluba narodnih poslancev kraljevine Jugoslavije, katere se je udeležilo poleg mnogih poslancev tudi več ministrov.
V seji je podal poslanec Ivan Mohorič daljše poročilo o sedanjem gospodarskem položaju in o nujni potrebi prilagoditve vsega javnega in zasebnega življenja današnjemu stanju. Iz njegovega pomembnega govora posnemamo naslednje:
Poslanec za radovljški srez g. Ivan Mohorič, je ugotovil, da se zaradi svetovne krize, ki tare vse države, opažajo hude posledice tudi pri nas. Predvsem se te posledice vidijo v zmanjšanju narodnega dohodka, v nizkih cenah vseh proizvodov, v zmanjševanju števila delavstva pri zaposlenosti v industriji in obrti, v zmanjšanju konzumne sposobnosti poljedelcev, v splošnem zastoju vseh trgovskih in drugih poslov, kakor tudi v zmanjšanju naše izvozne trgovine. Sedanje gospodarsko stanje ni samo prehodno, temveč je pojav, ki bo trajal še nekoliko let. Zato je potrebno, da se vse javno in zasebno življenje prilagodi današnjemu stanju. Kako se bo prikrojilo zasebno življenje današnji krizi, je stvar predvsem posameznikov samih, do-čim morajo voditelji države in narodni poslanci skrbeti za to, da se prilagodi vse javno življenje tem novim razmeram. Zaradi tega bo treba odločno pristopiti k delu za zmanjšanje javnih bremen, predvsem v smeri reduciranja državnega proračuna. To zmanjšanje pa ni enostavna stvar, ki bi se mogla izvesti po mehaničnem potu, temveč bo treba pri tem upoštevati, da predstavlja državni proračun življenjski organizem in javni aparat, ki mu je treba zagotoviti kontinuiteto neoviranega dela. Potrebna pa je predvsem velika previdnost, da bi se zaradi štedenja in redukcije
proračuna ne povzročilo večja škoda, kakor pa bi mogli ti dve dejstvi koristiti splošnosti. Štedenje, ki se namerava uvesti, mora biti racijonalno. Tako je n. pr. treba, da se organizirajo ter nadaljujejo javna dela, da se na ta način omogoči siromašnemu delu prebivalstva zaposlitev. Prav tako je potrebno, da se vsa javna dela izvrše ne iz tekočih proračunskih dohodkov, temveč iz sredstev dolgoročnih, pretežno notranjih posojil.
Zmanjšanje proračuna je potrebno zaradi zmanjšanja dohodkov in dosledno s tem 'je potrebno zmanjšanje javnih bremen, ki relativno danes mnogo bolj teže gospodarstvo kakor pred enim ali dvema letoma.
To, kar danes narod najbolj pričakuje, je revizija vse davčne zakonodaje s ciljem zmanjšanja davčnih bremen. Nadalje je potrebna jačja zaščita domačega dela. Naša liberalna uvozna politika postaja z vsakim dnem čim dalje bolj nevzdržna. Avstrija, Madžarska, Nemčija in druge države, kamor bi morala iti večina našega izvoza, izigravajo n. pr. obveznosti, ki so jih prevzele s trgovinskimi pogodbami in ki jih celo kršijo ter onemogočajo naš izvoz, dočim jim na drugi strani mi dovoljujemo neomejen uvoz njihovega blaga, predvsem raznih luksuznih predmetov, za katere jim dajemo na razpolago naše zaloge zlatih deviz. Tako n. pr. uvažamo na leto 60.000 ton tujega kovanega železa, dočim se v. istem času meče na Jesenicah 2000 kvalificiranih delavcev na cesto. Na ta način izgublja 10.000 ljudi, vštevši družinske člane, svoj vsakdanji kruh. — Tako ne more iti več dalje in so zato potrebni takojšnji ukrepi samoobrambe in zaščite naših interesov. Treba je, da se predvsem naglasi potreba takojšnjih izvedb ukrepov, ki bodo rešili vsaj glavna ta vprašanja na zadovoljiv način.	•
Zahteve skupnih zbornic
(Rezolucija, sprejeta na gospodarski konferenci delegatov skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo, ki se je vršila dne 27. in 28. novembra 1931. v Ljubljani.)
Ureditev izvoza lesa
Osrednja sekcija lesnih trgovcev je na svoji seji dne 11. t. m. razpravljala tudi o protestu nekaterih lesnih trgovcev glede ureditve izvoza lesa. Na protest, ki je bil objavljen tudi v dnevnikih, ugotavlja Osrednja sekcija sledeče:
V protestu uvodoma navedene trditve, da se odigravajo v naši lesni trgovini dogodki, ki pomenjajo uničenje življenskega vprašanja naše male in srednje lesne trgovine, so povsem netočne.
2e navedba številk samih dokazuje, da podpisniki protesta ne poznajo prilik v naši lesni trgovini. Po statističnih podatkih Zveze trgovskih gremijev, ki slone na izkazih gremijev, je bilo 1. januarja t. 1. v Dravski banovini skupno 1264 lesnih trgovcev, katero število pa se je tekom letošnjega leta radi ostre krize še znatno skrčilo. Zato tudi ne more biti govora o 2000 lesnih trgovcih, ki bi bili z ureditvijo izvoza lesa prizadeti.
Protest navaja, da bi prišlo z uveljavljenjem pravilnika v poštev le nekaj nad 40 podjetij, kar pa absolutno ne drži. Ureditev izvoza lesa je z ozirom na izredno težke prilike v lesni trgovi-
v Dravski banovini
ni nujno potrebna. Ponovno se je poudarjalo baš od strani male in srednje lesne trgovine, da je potrebna zaščita
Nadaljevanje na III. strani.
Potrdila za oprostitev industrijskih surovin od skupnega davka ob uvozu
Carine prosto blago se more uvažati tudi prosto skupnega davka, ako ni namenjeno za preprodajo, ampak za industrijsko porabo. Za dosego te prostosti je potrebno potrdilo pristojne zbornice, s katero industrijsko panogo se bavi uvoznik, katere surovine potrebi:je za predelavo in da se ne bavi s preprodajo uvoženih surovin. Ministrstvo za finance je z odlokom z dne 27. novem-br. 1931 br. 85.249 odredilo, da se v potrdilih, ki veljajo pod gotovimi pogoji za dobo pol leta, navede poleg navedenih podatkov še količino surovin. Kjer bi se količina ne mogla točno navesti, naj se navede, če gre za predivo, vsaj količina prediva po dosedanji potrebi.
Predstavniki skupnih zbornic za trgovino, obrt in industrijo iz Dubrovnika, Osijeka, Novega Sada, Splita, Podgorice, Velikega Bečkereka in Ljubljane zbrani na skupni konferenci, pozdravljajo novi obrtni zakon, s katerim je končno izenačeno obrtno pravo v vseh področjih naše domovine Jugoslavije in to v duhu naših gospodarskih potreb, v cilju pospeševanja gospodarske delavnosti, s čemer so podani enaki pogoji za gospodarsko delo v edini kraljevini Jugoslaviji.
Obenem morajo predstavniki teh zbornic na žalost konstatirati, da so v ta zakon sprejete določbe v svrho enotnega organiziranja gospodarskih zbornic, četudi se je na vseh konferencah zbornic zahtevalo, da se regulira to vprašanje s posebnim zakonom. Določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na zbornice, so nepopolne in predstavljajo tako v zakonodavno-tehničnein, kakor tudi državno-pravnem in upravno-pravnem pogledu neprimeren in ne-sinotren način rešitve važnega vprašanja o organizaciji gospodarskih zbornic. Bazen tega se ustvarja s temi določbami velika negotovost v pogledu nadalj-nega dela in celo obstoja gotovih skupnih zbornic. Gotovo bo to škodljivo uplivalo na kontinuiteto dela dotičnih ustanov. Z omenjenimi določbami se tudi omogoča propaganda za ločenost, kar otežuje smotreno vodstvo gospodarske politike in lahko izzove stalno nesoglasje v pogledu zastopanja gospodarskih interesov.
Radi potrebe po enotnem vodstvu državne in gospodarske politike in v interesu čim boljšega in enakomernejšega pospeševanja vseh gospodarskih gran, kakor tudi podviga splošnega narodnega blagostanja, kojega potrebo se zlasti občuti v dnevih najtežje svetovne gospodarske krize, smatra konferenca, da bi bilo potrebno dopolniti in deloma izpremeniti določbe obrtnega zakona, ki so nanašajo na zbornice in sicer v tem smislu, da se:
1. zagotovi potrebno stalnost v regi-jonalnem zastopanju gospodarskih interesov;
2. omogoči kontinuiteto dela dosedanjih gospodarskih predstavništev;
3. prepreči nepotrebno in škodljivo ustanavljanje paralelnih ustanov za delo pri rešavanju gospodarskih problemov;
4. onemogoči medsebojno izigravanje poedinih stanov ter prepreči stanovske konflikte;
5. izogne nepotrebni novi obremenitvi gospodarstvenikov, kar bo gotovo sledilo z ustanovitvijo novih zbornic, in kar bo celokupno gospodarstvo zelo težko občutilo danes v dobi najtežje gospodarske krize;
6. omogoči sintezo v gospodarski politiki in
7. omogoči solidarizem v regijonal-nem zastopstvu gospodarskih interesov.
Skupne gospodarske zbornice za trgovino, obrt in industrijo so dale v teku 80 letnega njihovega obstoja in dela v naši državi zelo odlične in koristne praktične rezultate v pogledu zaščite in pospeševanja gospodarskega razvoja ter so kot dajalke nasvetov in sodelavke kr. vlade in njenih organov pokazale konstruktivno delo v. vodstvu gospodarske politike.
Radi tega zaslužijo, da se tem važ« nim našim ustanovam omogoči in zagotovi nadaljnje delo. V to svrho bi bilo potrebno, da se izpremeni še predivo stopi v veljavo obrtni zakon, torej pred D. marcem 1932, četrti naslov tretjega dela tega zakona in to s posebno zakonsko novelo ter da se na ta način definitivno regulirajo vsa vprašanja o zbornicah v interesu nemotenega njih nadaljnega dela. V nasprotnem slučaju se lahko dogodi, da bodo skupne gospodarske zbornice, katere so na vsakem koraku in popolnoma strokovno ter z največjim razumevanjem sodelovale na vseh poljih narodnega gospodarstva, opustile končno svojo funkcijo samo radi tega, ker slučajno to zahteva gotov del sedanjih predstavnikov onega dela interesentov, ki so zbrani v izvestnih stanovskih organizacijah in kateri ne predstavljajo vedno niti večine in zlasti ne vseh pripadnikov do-tične gospodarske grane. Tako n. pr. ne bi mogla na podlagi določb teh §§ nadaljevati z delom v dosedanjem obsegu, naša največja in najbolj pomembna gospodarska organizacija v državi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v, Zagrebu, katera je radi svoje odlične ureditve in radi svojega strokovnjaškega in konstruktivnega dela vedno zaslužila s polnim pravom spoštovanje vseh, ki jo poznajo, in to samo radi tega, ker bi se morala razcepiti v tri zboinice: za trgovino, industrijo ln obit, ker tako zahtevajo danes gotove grupe^ gospodarskih krogov njenega področja. Brez dvoma bi se s tem njeno delovanje znatno oslabilo, kar bi pomenilo ogromno škodo za celokupno narodno gospodarstvo v državi.
S predlagano novelo bi bilo predvsem regulirati vsa sledeča vprašanja, katerih ni mogoče rešiti z uredbo:
1. Pravni položaj in naloge zbornio*
2. Ustroj zbornic.
3. Področja in sedeži posameznih zbornic.
4. Razporeditev zbornic na odseke in odbore ter način njih ustroja in de* lokrog dela.
5. Organizacija dela plenuma in zbor« ničnih odsekov.
6. Način volitve članov, predsednika in članov predsedstva zbornic.
7. Pravice in dolžnosti članov pred« sedništva zbornic.
8. Suspenzija in izključitev članov zbornic.
9. Način izvolitve, dolžnosti in pravice dopisnih članov.
10. Finansiranje zbornic.
11. Aktivna in pasivna volilna pravica za zbornice in način kako se ona izvršuje.
12. Razpust zbornic.
13. Organizacija in delokrog zborničnega urada.
14. Pravice in dolžnosti zborničnega osebja obenem s tem, da mora vsaka zbornica v okviru zakonitih predpisov, izdelati službeno pragmatiko in pravilnik o penzijskem fondu.
15. Organizacija, delokrog in postopek stalnih razsodišč zbornic.
Kar se posameznih zgoraj naštetih točk tiče, opozarja konferenca predvsem na sledeče momente:
I.	Volilna prav« in način kako se Trše volitve.
V pogledu volilnega prava smatra konferenca, da je treba taksativno predpisati sledeče:
a) kdo ima aktivno in
b) kdo pasivno volilno pravico,
c) kdo je izvzet od pasivne volilne pravice in
č) kdo je izključen od aktivne in pasivne volilne pravice.
V svriio določitve načina kako naj Be volitve vrše, priporoča konferenca, da se predpiše sestavo in nalogo glavnega volilnega odbora pri zbornici ter da se izdelajo določbe za volilne funkcije stanovskih udruženj, sestavo volilnih imenikov, razpis volitev, reklamacijski postopek, način sestavljanja kandidatnih list (obvezne liste po odsekih, sistem proporca, načelo cenzusa in teritorialne razpodelitve mandatov), način glasovanja (delegatski sistem), določitev volilnih rezultatov, overovljanja mandatov, naknadno diskvalifikacijo izvoljenega člana, poklicanje namestnika, naknadne volitve, trajanje mandatov, sukcesivno izmenjavo članov, konstituiranje novoizvoljene zbornice, taksne
olajšave za volilno korespondenco in končno, da se predpišejo potrebne sankcije proti zlorabam in prestopkom tekom volitev.
I]. Odnosi napram oblastem, društvom in gospodarskim podjetjem.
Konferenca meni, da je treba predpisati:
1. da bo minister za trgovino in industrijo neposredno nadzoroval zbornice,
2. da so zbornice dolžne podpirati vse oblasti in druge državne ustanove pri izvrševanju njih zakonitih nalog,
3. da so zbornice dolžne poročali oblastem strokovna mnenja in potrebne podatke,
4. da morajo državne oblasti in samoupravna telesa konzultirati zbornice pred izdajo zakonov, uredb in drugih predpisov, ki se tičejo gospodarstva,
5. da se določi, da so uradi za zavarovanje delavcev in borze dela kakor tudi vsa udruženja gospodarstvenikov, vse obrti in podjetja, dolžni dajati zbornicam vse potrebne podatke in obvestila.
(Dalje prihodnjič)
Ilove določbe zakona o zaščitfi cesrf in varnosti prometa
Nj. Vol. kralj je na predlog gradbenega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega svela na podlagi žl. 26 zakona o državnih cestah z dne
8.	maja 1929 predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.
Čl. 1. Čl. 2 se izpremeni in se glasi: Kraj javnih cest se ne smejo postavljati ograje bliže ko 1 m, zgradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjaki in temu podobno ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, kovačnice in temu potk bno ne bliže ko 10 metrov, apnenice, opekarne, livnioe in dTuge industrijske ustanove ne bliže ko 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Izjeme, zlasti v goratih krajih, dovoljuje •pristojna drugostopna oblast na vlogo prvostopne oblasti. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati nadaljnjo grad-bo naštetih objektov in odrediti, da se odstranijo v določenem roku. Osebo, ki se ne bo pokorila tej odredbi, bo policijska oblast prisilila, da odstrani objekte, s kaznijo po čl. 36 te naredbe. Pri izreku vsake kazni bo obenem odredila nov rok za odstranitev teh objektov. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem zemljišču zraven javnih oest stavbe s stanovanji, ograje, plo-te, žive ograje i. p., jih morajo prav tako odstranili v roku leta dni po razglasitvi tega zakona. Po poteku tega roka bo cestna' uprava sestavila seznam neod-etranjenih objektov z Imeni lastnikov krajevni policijski oblasti, ki so prisilila lastnike na gori navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerili lahko cestna uprava tudi sama izvede potrebne odstranitve objektov, pri čemi’t si pridrži pravico, da zahteva od lastnikov primerno odškodnino. Če ibi Slo za proučitev objekta večje vrednosti, lahko pristojna drugostopna cestna oblast dovoli, da ta objekt še nadalje ostane, tcda njegov lastnik mora plačevati last"iku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler ta objekt stoji. Predpisi teg:i člena se ne nanašajo na mesta a odobrenimi regulacijskimi načrti.
Čl. 2. V čl. 7 se izpremipjata 1. in 2. odstavek, in se glasi: Kadar vozijo vozovi ponoči, morajo biti razsvetljeni. Svetiljko morajo biti pričvrščene na levi 6trani voza. Vsak voz mora imeti zadaj reflektorsko steklo. Obliko in kraj, kjer ee mora pričvrstiti, predpiše minister za gradnje.
Čl. 3. Čl. 8 se izpremeni in se glasi: Voznik-šofer se mora na križpotih ravnati po mednarodnem signalu za križ-potja.
Čl. 4. Na koncu čl. 9 se dodajo novi odstavki, ki se glase: Prepovedano je imeti bliže ko 5 m od cestnega roba gnojišče ali gnojne jame ter odvajati gnoj preko cestnega zemljišča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščati na cesto otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje. Lastniki gostiln in trgovin ob oeslah, pred katerimi stojijo vozovi in
Priporoma se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in koloni|alnega blaga, raznega fganja in špirita.
Telefon 22-46 Brnjari: Gregorc
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
živina, morajo na lastne troške čistili cesto in cestno zemljišče, kjer se ustavljajo vozovi.
Čl. 5. Na koncu čl. 12 se dodajo novi členi, ki se glase: Lastniki obstoječih jarkov in nepristopnih polov večjega pomena morajo v roku dveh let po uveljavljenju tega zakona na lastne stroške zgraditi stalne objekte, mostove in prehode po navodilih pristojnih cestnih uprav. Pristopna pola večjega pomena morajo lastniki v istem reku zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota, ali jih posuti najmanj deset metrov. Te objekte in pota lahko zgradi tudi pristojna ceslna uprava na stroške lastnika. Višina stroškov se odredi sporazumno. Cestna uprava bo prijavila osebe, ki ne zgradijo v predvidenem roku stalnih objektov ali pristopov, krajevni policijski oblasti, ki jih bo prisilila, da zgradijo objekte odnosno pota na način, kakor določa čl. 2 te uredbe.
V nujnih in izrednih primerih cestna uprava lahko sama zgradi objekte ter si pridrži pravico zahtevati od lastnika jarkov ali pristopnih potov sorazmerno odškodnino. O izjemah iz gori navedenih odredb sklepa cestna oblast druge stopnje. Isto velja v primerih, kjer gre za pravilno vzdrževanje potov manjšega pomena ali varnosti prometa.
Čl. 6. Člen50 se izpremeni in se glasi:
V prometu so lahko samo motoma vozila in prikolice s polnjenim in elastičnim gumijem. Od tega so izvzeta motorna vozila ministra vojske in mornarice. Uporaba elastičnih gum je dovoljena do konca 1. 1934, od 1. januarja 1935 pa so lahko v prometu samo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumiji.
Čl. 7. Na koncu čl. 31 pride nov odstavek, ki se glasi: Na predlog tehničnega oddelka lahko kr. banska uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, če so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se laliko ukine v vojaške namene.
Čl. 8. Na koncu čl. 36 pridejo novi odstavki, in sicer: 31. Kdor zgradi ograje in druge objekte bliže cesti, kakor je predvideno v čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 32. kdor zgradi na cestnem zemljišču objekte po čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 33. kdor ne ravna po določbah čl. 13 te uredbe v določenem roku
Čl. 9. Za čl. 36 pride nov člen 36a, ki se glasi: V primeru, da kdo poškoduje cesto ali cestne objekte, in če se krivca ne more dobiti ali od njega izterjati odškodnine, poravnajo škodo lastniki cest ali ono občine, na katere ozemlju se je poškodba zgodila. Od tega ni izvzeta malerijalna odgovornost cestnega organa, ki skrbi za cesto.
Čl. 10. Za točko, ki se črta v odst. 1, čl. 37, pride: Najdalje v roku 15 dni od dneva dostave tehničnih organov.
Čl. 11; Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v Službenih novinah«.
Vabilo
IV. seja predsedstva Zveze trgovskih greinijev za Slovenijo v Ljubljani bo v torek 15. decembra 1931 v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani
(Gregorčičeva ulica).
Začetek ob pol 11. uri dopoldne, nadaljevanje popoldne.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika.
2.	Razprava o proračunu in določitvi zvezne doklade za leto 1932. 3. Novi obrtni zakon. 4. Raznoterosti. — Seja se bo radi obsežnosti materijala, ki je na dnevnem redu, nadaljevala tudi popoldne.
Zloraba blagovnih kreditov od strani odjemalcev
Inkasni oddelek pri Trgovskem gre-miju v Mariboru sporoča javnosti, da je tekom svojega poslovanja ugotovil veliko malomarnost in brezbrižnost posameznikov v plačevanju svojih dolgov trgovcem in obrtnikom, kateri so jim zaupali in dali na kredit blago, ter jim s tem pokazali dobrohotnost v teh težkih razmerah, kjer se bori enako z odjemalcem tudi trgovec in obrtnik za svoj obstanek.
Ugotovilo se je nadalje, da nekateri še celo odklanjajo plačila svojih obstoječih dolgov, ali pa se na pismene opomine sploh ne odzivajo.
Da se prepreči nadaljnje brezvestno izrabljanje danih kreditov, in to ne samo v škodo trgovcev in obrtnikov, temveč tudi odjemalcev, ki so kredita vredni, opozarja Inkasni oddelek pri Trgovskem gremiju vse prizadete, da bo v bodoče objavljal iste javno in imenoma v svojih strokovnih glasilih in ostalem časopisju, da bodo trgovci in obrtniki spoznali take stranke in se vedeli v podeljevanju kreditov ravnati.
Pri Inkasnem oddelku je vpeljana takezvana >Črna knjiga«, iz katere je razvidno kje, koliko in pri katerih trgovcih ali obrtnikih je odjemalec dolžan. Ta knjiga je vedno na vpogled članom Inkasnega oddelka.
Obratovanje v trgovinah ob nedeljah in praznikih v mesecu decembru
Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, da ima v mesecu cembru delo počivati ves dan ob nastopnih praznikih: dne 17. decembra rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra, dne 25. decembra in 26. decembra (Božič in Štefanovo). Z ozirom na predpise čl. 27. t. 9 b) in c) naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, je obratovanje ob nedeljah dne 20. decembra in dne 27. decembra dovoljeno za ves dan. Dan Novega leta in Sv. Treh kraljev sta normi. — Načelstvo.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in ifidustrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek dne 15. decembra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo.
Za izvoznike lesa. Zastopstvo za razpečavanje jug. lesa v Italiji bi prevzela tvrdka Giuseppe Pešci, Perugia, Piazza G. B. Rossi Scotti. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno.
$>4vdi»
Zlate zaloge Francoske banke so narasle na 67.670 milijonov frankov in krijejo obtok bankovcev s 60 odstotki.
Danska Hipotekarna banka je postala insolventna, ker je Danska Narodna banka odklonila zaprošeno pomoč.
Poraba sladkorja v Ogrski močno pada in je nastala pri tovarnah bojazen, kako bodo mogle prodati svojo produkcijo.
Tkalnico v Turčiji hočejo na prigovarjanje bivšega turškega finančnega ministra Šukrija zgraditi ameriški veleindu-strijci.
V Karlovcu hočejo' zgraditi tovarno d/.ute, deloma z italijansko glavnico.
Proračun Osijeka za leto 1932 izkazuje 31-5 milijonov Din izdatkov in 26-4 mil. Din dohodkov.
Brezposelnost v Franciji je dovedla do načrta, da se prepove doseljevanje tujih delavcev, a prepoved se bo izvedla le v skrajnem slučaju.
Papirno tovarno v Carigradu hoče zgraditi neko češkoslovaško papirno podjetje. V prvi vrsti mislijo na izdelovanje tenkega barvanega ovojnega papirja, ki ga zlasti v Carigradu mnogo porabijo.
Anaconda Copper, znana ameriška bakrena družba, je zašla v velike denarne težkoče.
V Lodžu bodo vsi tekstilni veleobrati cd 15. decembra do 15. januarja delo popolnoma ustavili, ker nimajo zadostnih naročil.
Navigazione Generale, največja italijanska plovbna družba (delniška glavnica 600 milijonov lir), predlaga izplačilo 5 odstotne dividende proti 8 odstotkom v preteklem letu.
Konkurzov v Nemčiji je bilo v novembru priglašenih 1215, poravnalnih postopanj 935; številki za oktober sta 1435 in 1010. Torej se je število znatno zmanjšalo.
Standardiziran,ie ngrarnih produktov
v češkoslovaški se nadaljuje. V teku decembra pridejo na vrsto mleko, sir, jajca, surovo maslo, perutnina in ječmen. Upoštevale se bodo tudi koristi konsu-mentov in trgovine.
Funtova imovina Francoske banko se ceni na ca. 10 milijard frankov. Ob sedanjem stanju funta rezultira za Francosko banko zguba 31100 milijonov frankov ali 33 odstotkov.
Brezposelnost na Dunaju je narasla v drugi polovici novembra za 6300 oseb na 97.000 in je za 8500 oseb večja kot lani ob tem času.
Mednarodni borzni indeks je v tednu od 21. do 28. nov. na novo padel in je dosegel 43-8% višine leta 1927. V zadnjih dveh tednih je padel za 7%.
Češkoslovaški sladkor za er' tski bombaž hoče zamenjavati industrijski ( koncern Zivnostenske banke. Tako zamenjavanje je prišlo v zadnjem časi že kar v modo.
Uvoz sladkorja v Francijo hoče francoska vlada kljub že obstoječi visoki zaščitni carini še kontingentirati.
»Ford Roman« d. d. je naslov nove Fordov© delniške družbe v Rumuniji (Bukarešta), ustanovljene z glavnico 5 milijonov lejev in namenjene trgovini in predelovanju prometnih in avtomo-bilnih predmetov.
Van Hengel, dosedanji sosvetovalec pri dunajskem Kreditnem zavodu, je dobil ponudbo, naj sprejme mesto generalnega direktorja tega zavoda. Zahteval je plačo 700.000 šilingov na leto. pa mu jih niso hoteli dovoliti. 700.000 šilingov je 5,600.000 Din, na mesec torej skoraj 470.000 dinarjev.
Zveza jugoslovanskih hranilnic se hoče organizirati po vzorcu Zveze češkoslovaških hranilnic.
Češkoslovaška družba za trgovino z žitom se ustanavlja v Pragi. Delež znaša 80.000 Kč. Gre za nakup domače in za import inozemske pšenice.
Glede iuzij berlinskih velebank poročajo listi, da je v ospredju zanimanja sedaj spojitev Danatbanke ter Kommerz-und Privatbanke.
Načrt žitnega pridelka v Rusiji je bil i dosežen letos samo s 75 odstotki, na državnih posestvih pa še z manjšo šte-I vilko.
Monopolska uprava
N,j. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra s soglasjem predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o državnih monopolih.
Po tem zakonu pripada monopolska pravica samo državi. Zakon se nanaša na državne monopole o tobaku, cigaretnem papirju, vžigalicah, umetnih vžigalnikih, petroleju in soli- Upravo nad monopoli ima samostojna uprava državnih monopolov kraljevine Jugoslavije. Uprava monopolov je samostojna ustanova pod nadzorstvom finančnega ministra. Ustrojstvo in pristojnost monopolske uprave bo predpisana po uredbi o samostojni upravi državnih monopolov, po določbah tega zakona, zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895 in po določbah kasnejših, zakonov o državnih posojilih, za katere je bilo treba založiti dohodke državnih monopolov.
Glavnico uprave monopolov tvorijo nepremičnine in inventar monopolsne uprave, obrtno glavnico pa tvori druga imovina (gotovina, potrošnji materijal, sirovine, polu izdelki, blago in terjatve).
Osnovna glavnica se poveča z investicijami iz državnega proračuna, iz presežkov monopolskih dohodkov ali iz posojil, zmanjša pa se z letnimi rednimi odpisi zaradi znižanja vrednosti z redno uporabo oziroma z izrednimi odpisi zaradi elementarnih poškodb in izpreine-njenih gospodarskih ali produkcijskih razmer.
Obrtna glavnica je namenjena nabavi potrošnega materijala, sirovin, polizdelkov in izgotovljenega blaga, za predujme izdelovalcem monopolskih predmetov za naplačila za tobačne izdelke in za druge monopolne predmete, za zakupnike veleprodaje, za prodajalce na drobno in za preprodajalce v inozemstvu in za udeležbo v privatnih podjetjih, ki izdelujejo ali predelujejo predmete, potrebne monopolski upravi. Obrtna glavnica se izpreminja po potrebah in obsegu poslovanja. Ta glavnica se lahko poviša iz državnega proračuna ali s presežki monopolskih dohodkov ali s posojili, zmanjša pa se z odplačili državi.
Monopolska uprava ustanovi tele fonde:
1. fond po čl. 13 zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895;
2. fond za odplačilo glavnice po čl. 9 pogodbe o 6 in % monopotskega posojila z dne 22. novembra 1928;
3. f< 1 za zavarovanje proti požaru in drugi škodi. V ta fond spada iz bud-žetnih kreditov letno 2 pro mille od vrednosti inventarja in nepremičnin,
izvzeta je vrednost zemljišč, sirovin, polizdelkov in izgotovljenega blaga. Prispevki v ta fond se vlagajo do zneska 100 milijonov Din;
4. fond za pobijanje monopolskih pre-kršitev. Semkaj spadajo:	a)	denarne
kazni za monopolske prekršit ve po odbitku kazenskih in drugih stroškov, b) zneski iz prodaje zaplenjenih monopolskih predmetov, v kolikor je ta prodaja po zakonu predvidena in možna, c) zneski iz prodaje drugih zaplenjenih predmetov, d) kazni zakupnikov prodaje na debelo, če kršijo pogodbe ali jih ne izvršujejo, e) zneski iz državnega proračuna ali po posebnih zakonih.
5. fond za tobačne sušilnice, kamor spadajo razlike med stvarnimi izdatki za odkup tobaka in zneski, dobljenimi od' sadilcev tobaka po tem zakonu Ta fond je namenjen za brezobrestna posojila sadilcem tobaka za gradnjo sušilnic.
6. novi fondi, ki se ustanove po potrebi z dovoljenjem finančnega ministra na predlog monopolske uprave.
Gotovino fonda po čl. 13 zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895 je treba naložiti pri Narodni banki, gotovino drugih fondov pa pri Državni hipotekarni banki zaradi obresto-vanja ali pa naj se uporabi za nakup državnih ali od države zajamčenih vrednostnih papirjev.
Iz fonda za pobijanje monopolskih prestopkov bo monopolska uprava krila izdatke za organizacijo in vzdrževanje izvestiteljske službe za pobijanje monopolskih prestopkov, zatem bo krila izdatke za prevedbo krivcev in bo izdajala nagrade osebam, ki bodo naznanile ali omogočile, da oblasti primejo kršitelje. Podrobna navodila za izdatke iz tega fonda predpiše finančno ministrstvo na predlog monopolske uprave. Za sklepe o izdatkih iz tega fonda ni potrebno predhodno soglasje glavne kontrole.
Kjer je v tem zakonu predpisano, da je treba za neki monopolski predmet plačati monopolsko takso in da je za te predmete določena prodajna cena, predpiše njeno višino finančni minister na predlog* monopolske uprave. Cenejša ali dražja prodaja monopolskih predmetov otl določene prodajne cene je prepovedana.
Od monopolskih predmetov se ne plačuje nobene državne ali samoupravne dajatve. Prav tako ne plača prodajalec na drobno neposrednih davkov, samoupravnih doklad ali drugih državnih in samoupravnih taks in dajatev od dohodkov, ki jih ima od nadrobne prodaje monopolskih predmetov z določeno ceno. Prav tako so oproščene državnih in samoupravnih taks tablice za nadrobno prodajo v izdanju monopolske uprave.
Nadaljeval je članka: Ureditev
proti raznim prekupčevalcem in inozemskim zastopnikom, ki nakupujejo les od kmeta in ga izvažajo v inozemstvo. Pa tudi v vrstah lesnega trgovstva samega so z nastopom težkih razmer, ki vladajo na inozemskih lesnih tržiščih, nastale nepregledne težkoče.
Da se vrste lesnega trgovstva izčistijo od onih, ki so le izrabljali dobro konjunkturo, ki jo je preživljala lesna trgovina, je bilo potrebno, da se pred tem izrabljanjem in izkoriščanjem zaščiti vsa naša reelna in solidna trgovina.
Z določitvijo kapacitete se ni hotelo in se tudi ne ovira izvoza pravim in solidnim lesnim trgovcem. Kapaciteta je tako urejena, da postane izvozničar vsak producent že z eno samico.
Da je nastal odpor proti v osnutku pravilnika določeni kapaciteti, pa izvira iz nepoučenosti zainteresiranih trgovcev samih, ki brezdvomno niso dovolj pažno zasledovali poteka.
S soglasnim sklepom Osrednje sekcije je bila sprejeta v pravilnik določba, da more postati z uveljavljenjem pravilnika izvozničar vsak lesni trgovec, ki je produciral in prodal v tu ali v inozemstvo v pravilniku določeno količino lesa. Povsem napačno se tolmači, da bo mogel postati izvozničar le oni, ki je izvozil 2000 m8 mehkega rezanega, ali 8000 m8 mehkega tesanega lesa ali 150 vag. drv. Izvozničar bo mogel postati vsak, ki je produciral in prodal doma ali pa v inozemslvu n. pr. 800 ' mehkega
izvoza lesa v Drav. banovini.
rezanega, 700 ms mehkega tesanega lesa in 500 m8 drv tako, da je v vseh teh vrstah lesa dsegel skupno kapaciteto 2000 m8 lesa. V enem izmed let 1928, 1929 ali 1930, odnosno 1931 pa je vsak lestni trgovec brezdvomno dosegel to količino, izvzemši seveda onih lastnikov žag, ki so obrtniki in ki brez obrtnega lista za trgovino z lesom itak ne morejo biti tudi trgovci z lesom.
Pa tudi taka podjetja, ki niso v enem izmed zgorajšnjih let dosegla kapacitete, morejo postati izvozna podjetja, če se udružijo v skupno prodajno pisarno. Dvoje tako udruženih podjetij, ki pa obdržita vso svojo samostojnost za trgovanje v notranjosti države in ki sta dosegli skupno določeno kapaciteto, je usposobljeno za izvoz. Vtem primeru se vzame kapaciteta dveh samostojnih podjetij kot ena kapaciteta in podjetje s skupno prodajno pisarno more postati brez nadaljnjega izvozno podjetje.
Iz tega torej dovolj jasno slodi, da Osrednja sekcija pri svoji akciji za ureditev izvoza lesa, pri kateri je stremela edinole za tem, da pride naša lesna trgovina izključno v roke našega domačega lesnega trgovca, ni prizadela šl rokega kroga naših lesnih producentov in lesnih trgovcev in zato lahko z mirno zavestjo trdi, da bo s tem pravilni kom zaščitena vsa solidna mala in srednja lesna trgovina.
Vsak mali in srednji producent in lesni trgovec, ki izvaža v inozemstvo, je v poslednjem času brezdvomno občutil
šikane od strani inozemskih dobaviteljev, ki ga ogrožajo s postavljanjem na razpolago, z neplačilom itd., da izgubi cele vagonske pošiljke. Zato je potrebna organizacija, ki bo skrbela za dobrobit naše solidne lesne trgovine in ki bo z ureditvijo izvoza lesa pripomogla do zboljšanja položaja tako v pogledu cen, kakor tudi v pogledu zaščite naših izvoznikov napram inozemskim dobaviteljem.
Baš radi popolnega pomanjkanja strokovne organizacije je nastalo v naši lesni trgovini naravnost nevzdržno stanje. Ostra medsebojna konkurenca naših izvoznikov na inozemskih tržiščih je mnogo pripomogla k ogromnemu padcu cen; pomanjkanje organizacije je tudi vzrok, da je naš izvoznik na zunanjem tržišču brez zaščite.
Ce hočemo tedaj omiliti sedanji položaj, je torej neobhodno potrebno, da se napravi red tudi v vrstah lesnega trgovstva samega. Ne obstoja nikaka tendenca prikrajšati pravice lesnih trgovcev, marveč z enotno organizacijo privesti trgovino do boljših in ugodnejših prilik. Zato bo skrb organizacije, da bo omilila medsebojna nasprotstva, ki nam škodujejo in s svojim ugledom, ki ga pa more prinesti le stanovska zavest trgovstva, uspešno intervenirati v vseh^prašanjih, kjer se godi očitna krivica naši lesni podjetnosti.
Tisti, ki ugovarjajo nekaterim določbam pravilnika in organizacije, ki je sestavljena iz zastopnikov gremijalnih sekcij lesnih trgovcev in na katere ima torej tudi naša mala in srednja trgovina ves svoj vpliv, brezdvomno ni poznal in ne pozna pravih ciljev, ki jih je Osrednja sekcija začrtala v pravilniku, pa bi bilo zato primernejše, da bi se nekatera glasila in posamezniki, ki kažejo absolutno nepoznavanje dejanskega stanja, obrnili na Osrednjo sekcijo, odnosno na pristojne gremijalne sekcije lesnih trgovcev, ki bi jim podale točna in stanju odgovarjajoča pojasnila.
S
KOLINSKA TVORNUA SIKO RIJE LJUBLJANA
RO'LEX
knjlgovodslvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 53-58
OKUSNA IN ZDRAVA KOUKSKA KAVA!
Iz Osrednje sekcije lesnih trgovcev
V petek 4. t. m. se je vršila v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani VI. seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev.
Po uvodnem nagovoru načelnika Osrednje sekcije g. inž. Joška Kobi-ja se je obširno razpravljalo o poročilu in predlogih, ki jih bo stavil zbornični član in načelnik Osrednje sekcije g. inž. Joško Kobi odboru za proučavauje krize, ki se je sestavil povodom zadnje zbornične plenarne seje.
Ker vsebujejo predlogi vse najvažnejše težnje naše lesne trgovine in industrije, bomo o njih posebej poročali.
Z ozirom na določbe osnutka pravilnika o izvozu lesa iz Dravske banovine, ki predvidevajo osnovanje »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine« je bil izvoljen na seji pripravljalni odbor »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine«, ki bo podrobno izdelal osnutek pravilnika in izvršil vsa pripravljalna dela za osnovanje te organizacije.
V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: inž. Joško Kobi, inž. Fran Zupančič Fran Heinrihar, dr. I. Rekar, Franjo Škrbec, Aleksander Friedrich, Joško Majaron, 1, Megušar, A. Tome, Ernest Marinc, Fran Lahovnik, Milan Glaser, A. Žuljan, Fran Gorjanc, Marko Rudež, Drago Riedl, A. Neudauer. — Sekcija v Litiji naj imenuje svojega zastopnika.
B
ega
Devizno tržišče
Na ponedeljkovem borznem sestanku je bil vkljub ultitnu dosežen največji dnevni promet pretečenega tedna v višini preko štiri in pol milijona dinarjev in je s tem dosegel skupni mesečni promet v novembru t. 1. 56.608 milj. dinarjev napram 69.561 milj. dinarjev v mesecu novembru lanskega leta, kar znači ponovno nazadovanje deviznega prometa za ca 13 milijonov dinarjev. Ako pa primerjamo lanskoletni totalni devizni promet do 1. decembra v višini 871-3 milj. dinarjev z letošnjim v višini 804-3, tedaj dobimo skupni presežek lanskega leta v višini 67 milijonov di narjev.
Iz naslednje tabele:
30. nov. Din 4,564.839 02 Curih—Praga
2. dec. Din 1,597.148-09 Praga—Curih
3. dec. Din 2,620.308-58 Nevv York—London
4. dec. Din 1.977.72P15 New York—Curili je dalje razvidno, da se je gibal dnevni devizni promet med 1% in 'a milj. dinarjev ter da so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v New Yorku, Pragi, Londonu in Curihu.
Od celotedenskega deviznega prometa je bila komaj ena tretjina zaključkov perfektuirana zbog privatne ponudbe, dočim je dala Narodna banka vsega skupaj za 8.768 milj. Din deviz na razpolago med drugim največ Cu-riha (2.759 milj. Din), Prage (2.522 milj. dinarjev) in Nevv Yorka (1.948 milj. dinarjev), dokaz man je Londona (1-.160 milj. Din) poleg tega pa še nekaj manjših zaključkov Amsterdama, Italije, Pariza in Bruslja.
V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom minulega tedna dosežen v posameznih devizah naslednji skupni promet (vse v milijonih dinarjev): Curih 2.759	(2.274), Praga 2.522	(1.879),
Nevv York 2.068 (1.783), Trst 1.460 (1.470), London 1.274 (1.708), Berlin ■'.354 (0.471), Amsterdam 0.137 (0.121), Pariz 0.134 (0.269) in končno malenkost Bruslja.
Devizna tečajnica zadnjega tedna kaže močno slabljenje tečajev predvsem devize London, ki je od ponedeljka na petek jonovno utrpela skoro enajst-poenski paoer- in pa Nevv York, ki je tekom prejšnjega tedna oslabel za preko 3 in pol točke, kakor je razvidno iz sledeče tabele:
Dne 30. novembra 1931
Denar	Blago
Amsterdam	2273-09	2279’93
Berlin	ne	beleži
Jjruselj	786-06	788-42
Budimpešta	ne	beleži
Curih	1097-85	1101-15
Dunai	ne	beleži
London	195-25	202*75
New York ček	5640-17	5657-17
NewYork kabel	-	~
Pariz	221-38	222-04
Praga	167-69	168-19
Trst-	288-36	294-28
Dne 4. decembra 1931.
Denar	Blago
Amsterdam	2274-19	2281-03
Berlin	ne	beleži
Bruselj	783‘86	786-22
Budimpešta	ne	beleži
Curih	1097-85	1101 15
Dunai	ne	beleži
London	184	81	192-31
Nevv York ček	5614-05	5031-05
New York kabel	5636-05	5653'05
Pariz	220-66	221*32
Pracs	167*20	167'70
Trst"	286*16	292*16
Curih je ostal nespremenjen, edini Amsterdam je v petek 4. t. m. beležil za eno točko višie kot v ponedeljek, dočim so vse ostale devize ob neznatnem tečajnem osciliranju proti koncu tedna nekoliko popustile. -
Notic ostalih deviz ni bilo,
Efektno tržišče
Pretečeni teden ni bilo bele/iti nobenega prometa na efektnem tržišču. Notica je bila za denar v Stavbni družbi Din 40*— in v Tvornici za dušik Din 125*— na vseh borznih sestankih. Izmed državnih papirjev je bil v minulem tednu nuden 7 % Blair po 59* in 8°/o Blair po 67-— dne 4. t. m., a na ostale borzne dneve po 66*—,
Lesno tržišče
Položaj na slovenskem lesnem trgu je z malimi izjemami nespremenjeno — slab ter je računati, da bo takšen ostal tudi cel mesec december in to z ozirom na letni zaključek neglede še posebno na trenotno nespremenjeno denarno stanje. V jelovini je opažati zanimanje za lepo eksportno blago namenjeno v Orijent, medtem ko Italija vkljub njenim izčrpanim zalogam ne kaže nikakega interesa za mehak les razen za smrekove deske I., II. kvalitete.
V tramih je opažati povpraševanje največ od strani Sicilije, katera^ stalno rabi sam drobiž od 3/3" do 5/6", od 4 do 7, eveutuelno 8 m. Do zaključkov skoro ne pride, ker je limitirana cena lob Sušak jako nizka in to še v liri, katera zgublja dnevno na svoji vrednosti. Zahteva se le lepo tesano blago in sicer letošnje produkcije, ki je pa letos jako majhna.
V bukovini se išče obrobljeno naravno in parjeno blago, dočim je neobrob-ljena naravna bukovina stopila nekoliko v ozadje. Cena bukovim deskam je seveda morala isto tako popustiti, kakor je to slučaj pri jelovini.
Testoni so tudi nekoliko odnehali, kar dokazuje, da ni interesa za pozno sadje, odnosno da ni denarja.
Za bukove pragove je bilo pred par tedni precej živahno, sedaj se je pa situacija spremenila v toliko, da interesent ne more nikakor osvojiti prodajalčevih cen, vsled česar bo treba tudi takoj reducirati cene ter dati možnost zaposlitve preko zime.
Hrastovina je manje iskana. Zadnji čas se je zaključilo par vagoov che-vrons, namenjenih via Sušak v Sredozemsko morje.
Povpraševanja:
1 vagon mecesna, polovico v debelini 48 in ponvico 58 mm, I.—II. kvalitete, paraleli	ta, eventualno malo koničen. Dobav	ijšnja. — Franko vagon nakladal-
na iia.
Hrasto vina rezana na živ rob: 100 m’ 45X45 cm, 4 m; 100 m3 45X45 cm, 1*30 m; 500 komadov 13X14 cm, 1*70 m; 500 komadov 19X20 cm, 1*70 m. Blago zdravo. Navesti dobavni rok in ceno franko meja Postojna tranzit.
Parjena bukovina, obrobljena, paralelna.
ostroroba, očeljena, I.: 8 ni3 60 mm, 7 in 15 cm širine, 1, 2, 3 itd. m; 8ms, 100 mm, od 14 cm naprej, 1*20, 2*20 in 3*30 m; 4 m3 27 mm, od 14 cm naprej, od 2 ni naprej z do 15% kratke robe (1 do 1*90 m). Franko Sušak pristanišče.
Parjena bukovina, I.—II.—III.:	2 m3
60 mm, 3 m3 70 mm, 2 m3 80 mm. od 2 m naprej, do 15% od 1 do 1*90 m, od 14 cm širine naprej, medija širine 20 cm. Franko Sušak pristanišče.
Parjena bukovina: ca. 20 m3 27 mm, obrobljena. II., courcons, od 1 m d_o 1*90 m (od 1 do 1*10 m samo 10%; ca. 3 m3 38 mm, obrobljena. II., od 2 m naprej, z do 15% courcons, od 14 cm širine naprej.
Naravna bukovina: 1 vagon (ca 10 m3) 58 mm, obrobljena, III., od 1 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej; za vse cena franko vagon nakladalna postaja.
25 m3 naravne bukovine, obrobljene, od 27 do 80 mm, z nekaj 90 in 100 mm, od 2 m naprej, od 14 cm naprej. I.—II.—III., franko vagon Sušak pristanišče.
Jamski les, večji kvantum, dolžina 2-50 m naprej, debelina v sredini največ 24 cm in na tanjšem koncu najmanj 10 cm. Kvalitativni prevzem na namembni postaji. Blago, ki no bi odgovarjalo gornjim dimenzijam, se ne sprejme. Franko vagon nakladalna postaja.
Jelova drva, 1 m dolga, sulia, zdrava, povezana v zvezke. Franko meja via Postojna tranzit.
Bukove letve 38/38 111111 debeline, 1'10 in 1-20 m dolžine, naravne, prima brez grč. Navesti kvantum vsake dolžine. Cena franko meja via Postojna tranzit.
Razveljavljenje pogodb z državo
Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu.
Člen 1. V čl. 84 se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
Država ima pravico, da zahteva razveljavljenje ali Spremembo pogodb v svojo korist, kadar v izvrševanju pogodb nastala razlika med dogovorjenimi in tržnimi cenami prekorači 10 odst. Zahtevo po tej jzpremembi postavi v imenu države resorni minister, sklep o izpreinembi pa izda ministrski svet.
Če drugi pogodbenik ne pristane na to izpremembo, se pogodba razveljavi in prestanejo nadaljne pogodbene obveznosti in pravice.
Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«.
Teža) 9. decembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	2277-49	2284-33
Berlin 100 M		—*—	—■—
Bruselj 100 bel# ....	784-96	787-32
Budimpešta 100 pen"8 . Cur’i 100 fr		- •—	—"—
	1097*85	1101-15
Dunaj 100 šilingov . . .	—•—	—‘—
London 1 funt ....	180*08	187-58
Newyork 100 dolarjev .	5622*30	5639-30
Pariz 100 fr		221-10	221-76
Praga 100 kron 		167*42	167-92
Stockholm 100 Sved. kr.	— •—	— ’—
Trit 100 Ur		285*34	29134
Sveže naj fine še norveško
ribje olje
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Carinske olajšave
N j. Vel. kralj je na predlog finanč nega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi opombe za št. 24 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi.
Člen 1. Opomba za št. 24 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni ca rinski tarifi se izpremeni in se glasi: »Opomba. Plodovi, ki bi se uporabljali za izdelovanje olja v tehnične svrlie, so prosti carine pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo.«
Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinahc
Angleška tekstilna konkurenca v Češkoslovaški se čuti vedno bolj. Angleškega volnenega blaga se ponuja vsled padca funta v Češkoslovaški zmeraj več, dočim je češkoslovaški izvoz v Anglijo vsled novih carin skoraj popolnoma ukinjen.
Citroen izkazuje za preteklo poslovno leto 33,830.000 frankov čistega dobička in se predlaga zopet 8odstotna dividenda. Avtomobilov je bilo zgrajenih 70.000 proti 84.000 v letu prej.
Proračun Češkoslovaške izkazuje s skrajno uporabo varčevalnih sredstev 9323 milijonov Kč dohodkov in 9318 milijonov Kč izdatkov.
Že v 24 urah riL"
leke, klobuke itd.
Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg portland-cementa in 70 m2 bakrene pločevine; do 16. decembra t. 1. pa glede dobave 20.000 kg moke, 1300 kg koruznega zdroba, 1000 kg terpentinovega mila in 5000 kg koruze. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do
14.	decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2 kom. gum. cevi, 10.000 kg portland-cementa, 10 kg blank-usnja, 40 m lanenega platna; do 12. decembra t. 1. glede dobave 10.000 kg moke; do 18. decembra t. 1. pa glede dobave napra-
ve za u.gala. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16. decembra i. 1. ponudbe glede dobave 2 tisoč kilogramov preje. — Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave potrebščin za ognjegasne sesaljke.
— Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa in 30 komadov kotlovnih cevi.
— Dne 21. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave maziva. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Licitacija glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala, ki je bila raz* pisana pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu za dan 11, novembra t. 1., se bo vršila dne 21. decembra t. I.
Prodaja lesa se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 21. decembra t. 1. pri Direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogjed v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 40 m3 smrekovih desk in plohov. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 tisoč kg ovsa in 39 komadov kotlovnih cevi. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg jekla. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg plinskega olja in 2 jeklenih osovin. — Dne 22. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija glede dobave ca. 210.000 komadov opeke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 22. decembra t. 1. se bo vršila pri Ekonomskem oddelku Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave ca. 900 tisoč komadov raznih železniških pragov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.). — Dne 22. decembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov trodelnih žimnic in 2000 komadov blazin, polnjenih z žimo. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Prodaja lesa se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 22. decembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zgradbe železniške proge v Vraptu pri Zagrebu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. decembra t. 1. pri Inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki
<$pedici/sko pcd/el/e
ft. ^Ranzinger
Telefon št. 20-60	Gjubljtintt
prevzema vso v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarino prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
"K
KUVERTA M
L7U BllANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Vžnccei
tovarna vinskega kisa, «L z o. z-
£] ubij ana
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarnat Ljubljana, Dunajska c-1 a, II. nadsir.
Zahtevajte ponu Jbol
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko • industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.