CrvdaUkl la «pravallki pe-
•t«rit mr a Lewaiau
Offloa of patUcatls&: SSSf Be. La»»daU m TvUphoM! Law«d»to 4tS8.
Chicago, III., četrtek, 4. septembre (September 4) 1919
STEV.—NUMBER 208.
JUGOHOVANI
PRED SENATNIH ODSEKOM.
Eksekutiva "Jugoslovanskega republi-čanskega združenja" je dobila brzojavno povabilo, da posije deputacijo, katera bo^ zagovarjala pred senatnim odsekom jugoslovanske meje. Depu-tacija z&slisana danes«
•I ——U1 r»U mf p—trn?»	fv,
SOCIALNI NEPOKOJ N AR Al C A V ITALIJI; STAVKE IN NEZADOVOLJNOST KMETOV
he ONU W CUM««, WMi. »r al O» fiwMtol. M«tioB lies. A«t of 0«t. S, ItlT, •ttikartoarf mi Jmmm 14, ISIS.
Wazhington, D. 0. 8. «ept. Be-nator Henry Oabot Lodge, predsednik senatnega odseka se suna-nje sstfeve, Je brsojevno obvestil izvršsvaini odbor "Js^oslovaa-skega Republikanskega Združenja," de bo	odsek assli-isl deputedjo "Jugostovamkaga Republttanakegs Združenje" v četrtek ob deseti vrl.
Chicago, m 8. aept. Deputadje " J ugoeovenskega Republičanake-gA Združenja" ee Je nemudoma podala t Washington.
Wssh. D. 0. 8. aept. — Jugoslovanske deputecija je dospele v Washingtoo in obstoji iz šestih članov "JngoslovanSkega Repu bličanakega Združenja," Id rs-presentire največjo politično or-ganissdjo Jugoslovanov v Združenih državah. Dosdaj is ni sna-no, 6e so prUli zastopniki tudi katere druge jugoslovanske politične organisacijs v Washington. Deputacija Je takoj odprla svoj glavni stan, v katerem daje potrebne informacije ameriškim časnikarjem. Izvedelo se je, de bo or-gumzenij* M^pvv^b
ameriški zastopnik zapusti budapeSto, ako se ententa ne o ane.
Phriz, S sept. — Ameriška delegacija je danes zagrozila, da bo ameriški zastopnik, general Band-holtz, odpoklican iz Budapeite, a-ko mirovns konferenca ne pod-vzame drastične akcije napram Rumuniji. Iz Budapešt« poročajo, da je diktator Friedrieh še ns krmilu in <la je dejal, da se ne umakne nobeni drugi vladi dokler «e ne izvrfie volitve na Ogrskem. Dalje poročajo, da se Friedrieh pogaja z Rumunijo za separatni mir.
njami imperiji do katerih Je ftleda jugoelovan-ska država upravičena s geogra-fičnega, etnografičnega in narodnega steUšče.
DELAVSKO GIBANJE V AK BONU.
PLUMB OBTOŽUJE ŽELEZNIŠKE FINANČNIKE.
priporoča takojšnjo preiskavo po konresu.
Svojo obtožbo Je poslal pismeno predsedniku odseka se	in
tujo trgovino.
Rim. — Stavka 2000 tiskarjev in črkostavcev v Rimu traja *c sedem tednov. Devet največjiji Časopisov je prizadetih. Tipografska organizacija v Milanu prispeva tedensko 10,000 lir za «tavkar-je, ki prejemajo podporo tudi od drugih delavcev. Med kmeti raste nezadovoljnost. V rimski previjt-ciji so se kmetje polastili zemlje, ki ni kultivirana.
PRIVATNI VEIEINTE-RESI PROTI NASELJEVANJU VOJAKOV.
kanadska vlada je čela izvajati- svoj načrt za naseljevanje.
Privatni internet protestirajo.
rudarji v angliji zavrgli načrt vlade, tika JO0 se rudnikov.
Ijondon. — lzvrševalni odbor rudarske organizacije Je sklenil priporočili delegatom konferemv ki ae je otvorlla 3. septembra, da zavržejo načrt vlade, ki se tiče rudnikov. Rudarji zahtevajo nacionaliziran je rudnikov, čemur se vlada upira. Rudarska konvencija ima odloČiti, da H bodo rudarji v zvezi z ostalimi delavskimi organi-zaeijami pričeli s direktno akcijo ali bodo preje izrabili parlamentarna sredstva.
AVSTRIJA JE ZAČELA VOJNO, H ZATO HORA NOSITI POSLEDICE.
"Ljudstvo in vladarji Avstro-Ogrske odgovorni za vojno", se glasi nota. V petih dneh mora biti podpisana« — Končni pogoji ie neobjavljeni. Nemčija mora spremeniti ustavo.
PREMIRJE NA INDUSTRIJSKEM P0-I UU PRIPOROČENO.
V TEM ČASU NAJ PRBDSBD-: USTVARI NORMALNE RAZMERE,
Akron, O. — V tovarnah baro-nov kavčuka so zastavkali strojnik», ker /tovarnarji niso hoteli sprejeti predsednika organizacije Ktrojnikov in Wm. R. Knudsona, zastopnika strojnikov, da se poganjata z njimi. »
Strojniki zahtevajo 44 ur dela na teden, 80c mezde na uro za Ktrojnike, 90c v delavnicah, v katerih vrtajo luknje, In en dolar na uro za delaVce, ki izdelujejo orodje. Za delavce, ki delajo po-noči, zahtevajo, da delajo le 40 ur v tednu in da prejemajo tisto mezdo kot delavci po dnevu za 44 ur dela v tednu.
Velika nezadovoljnost se je po-jsvila <tudi med drugimi delavci, ki delajo v teh tovarnah. Dela v-ci zahtevajo 44 ur dela v tednu. V teh tovarnah dela do osemdeset tinoč delavcev, ki so «iti kompa-iiijskih dobrotvornih naprav.
TATOVI «IMAJO "J_
TA DO DRAGOCENIH PSOV.
____r _— Mestne obla
«ti poročajo, da so si tatovi, vlomilci in eeetni roparji prisvojili v ;tiri in dvajsetih urah «a $71. 71» tujega blaga. Ukradenih Je Mlo eden in dvajset avtomobilov pes vreden $3.600 in za tiaol do larjev avtomobilskih «n iz gnmi-
ja.
Policija pravi, *e b io roko-mslharji tako nedeljevali s delo», da bodo lahko tekmovali kmalu s prideniči v največjih s-meriftkih «eeatih «a mojstrstvo v mkomalharski stroki.
jezero ji ven slo truplo OhJeage, IXL - Miehiganako je-zero Je vrglo na obrežje trupi" 25 let «tare lene, ki Je bila oble-čena. bile J« le hret čevljev in
klobuka.	_ ^
Policija sodi. de Je «enaka naj-hrt «ama «kočils v vodo
Ne nekem drugem meatn lavi spis viti ns »pho »"iplo 24 IH vernika Jeeepb Mertenaa.
PlmaUov načrt za podržavljanje^ kmeriških železnic, je poslal kon-gresniku John J. Eschu, predsedniku zborničnega odseka za domačo in tujo «trgovino, pismo, v katerem obtožuje, da so bile izvršene sleparije v železniških fi-naneah. ;:/'f' Del njegovega pisma se glaei: Obtožujemo ,da železniee v Združenih državah žele, da kongres legalizirs Kleparsko naložen denar v lastnini kot račun, sleparski zs več m.iljerd dolarjev in zgrajen v protislovju z ustavo posameznih držav in Zdruienih držav. Na podlagi teh sleparskih miljard skuftajo pomnožiti s pomočjo kongresnega zakona živ-jjenake troške vsemu narodu, da prejmejo najmanj šest odstotkov od previsoke voznine.
Obtožujemo, da kontrolirajo ljudi, ki rinejo dalje to zaroto v trgovSkl zbornici Združenih dr žav in v drugih zastopih, popol notna ali deloma Morganovi interesi, Rockefellerjevi intereai in Goluldovi interesi. S pomočjo zve-zfnih bančnih revnateljutev in zaupnih družb kontrolirajo te tri finančne skupine 264,000 milj že letnic v Zdrtoženih drievah. Pred lotili bomo izdelan« tablice, ki po-kazujejo norodstvo teh »vezanih ravnateljstev in finančnih inte-resov do Železnic.
Dalje v pismu obtožuje Plumb, da Je železniški. kapital močno cvoden in d« hočejo ti intereai odločati o nnodi dveh miljonov že lezniških uslužbencev in njih dru
PlundMiva obtoži» Je napravila velik učinek na vso ameriško javnost in sllftlje se glaeovi, da Je treba njegove obtožbe preiakat in dognati, koliko v J« 9*«a\t*
njih.	J
Pluml» je pravni svetovalec štirih lelczniških organlsaeij. ki Je natančno preštudira! položaj, katerem ae nahajajo železnice preden je prilel • «veji» i "btož-bami ns dsn.
OONJA PROTI
Omaha, Neb. — Kanalska vlada bi brez vsakih ovir izvedls svoj načrt za naseljevanje doslu-lenih vojakov, Če bi ne Imeli sem-Ijičnlh interesov in špekulantov, ki ne obdelujejo zemlje, smpak jo drže proč od trga in čakajo na u-godno priliko, da svet poskoči v ceni.
Vlada v Kanadi «e je odločila, da naseli d oslu Žene vojake na zemljiščih. Zemljilčnl interesi in Špekulantje bi ue imeli najmanjšega ugovora proti načrtu, Če bi vlada plačala svet, ki je pod kon-trolo teh interesov, po e«»i, ki jo diktirajo. Privatni interna bi ee-
0	ie podpirali vlado in bi defrH, da je storila zelo pameten nek . ček, ker naseljuje doduAene vo-
ake na neobdelanih zemljiščih. Ali vlada noče plačati pretiranih in oderuških cen za neobdelana zemljiiča, ampak se ravna po postavi za naaeljevanje, ki Je bila sprejeta pred tremi leti.
V Britski Kolumbiji je kupilo svet tudi več Nebraščanov, ki so lustlli ta svet ležati in mi lepo •akaJi, kedaj pojde cena temu svetu navzgor. Ta svet ho kupili že pred osmimi in devetimi leti, tako da bi ga lahko pričeli obde-ovati Že sds v n ej, Če bi imeli resno voljo ga spremeniti v rodovitno polje. Te resne volje ni bilo pri njih In svet je ostal neobdelan.
Ta svet zdaj potrebuje kansd-sks vlada, da na njem naseli do-služene vojake. Vlada je ocenila U svet po pet dolarjev aker in je obvestila lastnike, če niso zadovoljni s to ceno, ds lahko apelira-proti vladnemu odloku. Odlok vlade je povzročil ogenj v strehi In semljMčni velelntereai n špekulant je zdaj kriče, da jim hoče vlad« «vet zapleniti, dani ravno jim Je ponudila po pet do-arjev od akra in jih obveatll«, d« se lahko pritožijo proti vladne«!« odloku.
1	Privatni intereai, ki laatujejo določeni svet «a naseljevanje do slnženih vojakov v Brfeski Ko-
umbiji, so se hitro «družili in vlo-žili protest proti vladnemu odln-cu. poleg so pa zakričali, da jim dela vlada veliko krivico, ker hoče konfiaeiratl njih svet. Tako ns stopijo privatni Interesi vselej kadar gre za njih koristi. — Naj pa delavci in farmarji 9
Tako priporoma Newyorika dolar-ska federaotja.
New York, N. T. — Newyor-ftka delavska federacija priporoča, da za toat mesecev prenehajo stavke in drugi spori v industriji, da ima predsednik priliko ustvariti normalne rasmere, da se zni-«ajo ii vi jen tki troiki.
Apel, ki ga je Izdelala Newyor-Ika delavska federacija, se obraba direktno do delavcev In jim da prenehajo c mezdnimi zahtevami, da se pomnoži produkcija in da nastanejo rasmere sepot normslne.
V spelu izrekajo upanje, da bodo ddevel le tedsj pozvani na kjer se pojavi bresmejno

Wewyorika delsvslre federacijs je imenovsls svoj odbor dne 29.
je laivnovniN uvoj ounor unc m. , . »..¡¡ii:	...» .. iL»
julija, da preštudira industrijske	ruiiIre ' Vtttori«' v Msl
n življenake razmere In t» pod agi teh Atudij pod« svoje poroči o in potrebn« priporočil« z« od-jravo nenormalnih razmer. Od-»<>r ae je letil dane naloge in je zdaj priobčil rezultat avojlh študij.
V krogih atrokovno organlzi-ranegs delsvatva dvomijo, da bo to priporočilo Imelo tudi praktičen uapeh, ker Je med privatnimi podjetniki toliko prenapetih issi-vaAev, da ho nemogoče obdržati mir akozi Šeat meaecev, p« če imajo delavci najtrdnejšo voljo, da ga obdrŽe.
Delavci nimajo kontrole n«d profltSVji, ki izr«bijo vs«ko pri-liko, da navijejo cene navzgor. Ravno tako so med privatnimi podjetniki nestrpneži, ki bodo pričeli takoj'trgati delavsko me-sdo, ko opazijo, ds se vrsčsmo v normalne čaae. Tudi nad temi nimajo delavci nobene kontrole, torej ni odvisno le od delavcev, če obrani mir v industriji «kosi d *cc«iv, ampak prizadeti so tudi podjetniki. Od njih Je celo več odvisno kot od delaveev, Ae «S o hrani premirje, dokler ne na«ta< ne j o razmere zopet normalne,
I Pariš, 8. «ept. (Aemciated Pres«), — Vrhovni «vet mirovne konference je danes sklenil poslati rumunaki vladi ultimatum gle-de njenega delovanja na Ogr-akem. Vsebina tega ultimatuma je zelo atroga in ako Rumunija ne izpolni «ahtev, katere ao jI «s-veznlki predložili v določenem času, bodo pretrgali vse diploma-tične vesi in postopali s njo kot Hovralno državo.
IZBRUH NOVE REVOLUCIJE V BUDIMPEŠTI,
0 POLOŽAJU V ISTO-NI JI.
EoljSevtki bojno ladjo v SeMflmn morju.
Uiondon, * Mpi — I« Amsterdama Je prills brsojsvka "Central Newsu," d« j« v Hud« pošt i izbruhnila pove revolueUa.
.1, 4a je bil sad njo ao-
bote torpedlrsn In potopljen

W- Tokaj pričela agitacije, de se odpuste tnje«em«ki delevei imi «e m njih natavijo le tietl f^sM, U KO Člani »rgenaaeljs, poenene pod Ameriška legi«
irci prsd senatnim odsb-KOM.
D. 0. — «enstni odaek ze šunanj« zadeve Je v soboto zaslišal depotacljo Ireev. ki naaprotujejo ratifikaciji- mirovne pogodW v aedsnjl obliki in zahtevajo neodviano Irsko ivpubll-ko. Več kot 100 Ireev Je Mlo v de-
poteči JI.
V petek so bile saalOane depu-teeije Rstoneev, |TkraJi»w^r. Ut-vinccv In Indijcev___________¡;
BRUTALEN ROPARSKI
UMOR.
Ohlesgo, 111. — Atirje zamor-akl tolovaji ao v»topill v restav. racijo Theodora Chacoloaa In u kazali navzočim, naj dvignejo ro-ke k viško. Chacolos «e Je m«lo M» otavljal in vodja roparjev Je n strelil. (lucoloa aa Je težko ra-njen zgrudil na tU. Takoj Je e-den tolovej skolll k regiatru se gotovino In gs izpraznil P«l»ra Je Is njeg« trideaet dolarjev.
fhacoloacv brat Nicholea, ki Je delel v kuhinji, Je pograbil «mokre» in pribite! v r*stavre«4Ja, ko Je «Ušel počiti strel. Toda ropar JI ao bili že na ulici. Hitel Je njimi ie Je na nllci oddal nekaj strelov nanje, ki aa pa rgreIH cilj.
Chicago H» okolica« V četrtek ee/jidel «hlačno in hladno Hever< ni vetrovi. '	. ± ,
lntaleo se je ubil MeelguemiT. Ale. — letalce
Richard L. Johnaon bivši lajt nam v i1l#h» letelakcm zbo r«, > padel is rračnih višav ea tla in obležal mrtev ea tleh.
Pari«, 3. «ept. — K«rl Henncr, načelnik avatrijak« mirovne delegacij«, je včeraj prejel zadnje formalne pogoje miru in obenem uoto, v kateri je pojaanjeno, zakaj so zaveanikl odbili mnoge u-govore lu proteete Avstrije. Ren-ner je sinoči odšel na Dunaj. Prod odhodom j« tsjsvll, ds je pet dni premslo čaae, kajti avstrijska ns-rodna skupščina «e anide še le v soboto tutkio- bo raspravljsla S pogodbi. Zaveinlki mogoče podaljšajo obrok «a podpis pogodi».
Nota, ki spremlja mirovno po« godi», j« presenetila avstrijsko delegste. Jedro note je, da Je ljudstvo bivšega svstro-ogrslega ceaaratv« ravno toliko edgovorno za vojno kakor bivši avstro-ograki vladarji, ker je podpiralo vladarje ml začetka, daidravno «dsj trdi, ds je vrglo rez sebe jsrem H«b«. burgovcev.
Not« pravi, da j« MsvstriJsko ljudstvo" odobravalo ultimalum Hrbijl, ki Je bil "hlnavaka pretveza za «ačetek vojne," dalje, da Je "ljudstvo dovolilo «vojim vladarjem serotnUko «odelovanjs « Nemčijo, ki Je imelo namen zanetiti avetovni potar, in ds Je avstro-ogrsko ljudstvo Ista iu let« podpiralo mllitsristični komplot sa do-
tilkem morju. Osem mož je izgubilo življenje.
Bresžična brzojavka poroča lx Moskve, ds so sovjetskt« Čets re-okuplrsle zunanje utrdi» Dvlti-ka n« južnozapadui fronti.
London, sept. — I« Moskve ;ievljejo, ds se rdečs «rm«d« pri-»revija za napad na Heval iu «a nvssijo Finske, sko Kstonel ln •'iuči ne nehsjo s podpiranjem entintne kampanje. Hovjetaka vlada je ponudila mir Katoncem.
Heval. Katonlja, 31. avg,—(Poroča Klchard H«nry Little listu •Chlcsgo TrHiune"). — Zdi se, da entenit« pričakuje, da bodo najlins ljudstva na zapadnem robu Rusije pometls s boljševizmom s površja Rualje. Tukaj nič ne vemo, kaj počneta Kolčak in >< nikin na vshodu in jugu, ampak protiboljše viška kampanja ns «epsdu Je «elo šepava. Finci, Estonci, Leti ln MtvM se drše ns svojih mejah In nič «e Jim ne jubl bojevanje na boljševlškem ozemlju Omenjeni narodlči «e m»je boljševlkov In če jih enten-zagotavlja, da je ona za njimi, «mat rajo, da J« ententa zelo daleč od njih. da bi jih otela. ako se bodo hoteli boljševiki malčfvs ti nad njimi. Balorual ao še naj ioIJ aktivni, ampak zadnje čaae so izgubili blizo 20.000 »oš in vsi njihovi napadi so prenehali.
Htvar Je taka, da Je tukaj ve Ik ruski element, ki ee ne briga, na kateri «treni se vojskuje, «o mo d« ime dovolj jeatl ves k dan. Kad«r Imajo boljlevlkl dovolj hr«ne, tedaj «o te čudne četa na njihovi strsnii kakor hitro pa slišijo, da «o Angleži pripeljali v Reval novo zalogo moke, kav« iu cigaret, zapustijo rdečo armado in ae pridnfttjo beli ermsdl. Ka dar ps beli armadi zmanjka kru ha. izginejo ker čez noč in drugi dan se kar v celih regimentih po Javijo na etranl boljlevtkev.
Mprvs ae zavezniki poHIJe" « vila, toda ne atrsllva, adsj pa pri-ha J* na angleških ladjah samo «trellvo. MvU pe nW Tokaj se je le pojavila zima, tods btfe armada »e slabo oblečena Hi vojaki se elebo zanimajo za granate In eirojne puške, peč pa vprašujejo, kdaj pridejo čarljl in kožuhi Nadaljevanje t» X str. $ kol.)
•P«."
T«' besede ko odgovor ns en« avstrijskih not, v ksterl prsvljo delegstje Nemške Avstrije, ds j« njihova drftavs novs, kskor je CVhoalovaklja Itd. in da ni bil» nikoli v vojni z entento, ter ds j« vsled tega opravičena do raviio takšnih koncesij kot oetale nove države na teritoriju hlvše monsr> hije.
Na drugem mestu je natančno definirano, ds zsvesnikl smstrsjo le avstrijske Nemce in Msdžsre
zs soodgovorne z njihovimi bivšimi vlsdsrji vred ss vojno. Zsve«-niki odklanjajo utemeljevanje «vat rlJake delsgsdjs, ds Js 1« bshaburžks dinaatljs odgovorna za vojno, "fie hI Mlo ljudstvo A vat rije — se glssi note — pred leti ali vaaj tekom vojn« poakuslto omejiti moč gospodujočega mlllts-rističnegs duhs, še bi bilo prote-stirslo proti vojni In odreklo podporo vlsdsrjsm, tedsj bi se mirov-ns konference vsekakor ozlrsls i» njihov protest)
jiihiM t | Ml je, ds
Je nova Avstrija nastala le Is po« tem, ko Je bils atsrs Avstrija premagana ml zsveznikov In ko »o odpsdll drugi tittrodl."
Iz teg« oslrs — nadaljuje nota - smstrajo zavezniki Avstrijo zs sovrslno držsvo toliko čaae, da podpiše mir in nositi mora odgo-vomoet za «Mlškodniiu», ki Je je naložena Kutenta pa upa na pri-JatelJake atike s A vat ri Jo po pod-p kanem miru In želi, de ae kmalu pridruži ligi narodov.
Končni pogoji, ki Jih mora AvMrlja podpiaeti v petih dneh, nlao objavljeni, vendar ee pe »»«-tre, da m «premenjenl v mnogih točkah. Določane meje « Cshoslo. vakijo oatanejo; «u jugu Je uate* novljena "Jezikovna meje" « Jugoslavijo, dočl» dobi Italije Južne Tirole, kar Je la okupirale. Ne ograki Mreni dobi Avstrija gotove nemške kraje.
O »ejah med Jugoslavijo ie Italijo ni le govora. Kar ae tiče Seka, bo gotovo tvorila del need-v lune državica s koanm zaledja
Humunaki delegatje so isjevill. da ne podpišejo pagudbe f Avstri-Jo zaradi točke, ki jamšl gotov« praHee oarodiio«Tntm msnjltns».
PaH«, 1 sept ~ \ rliovni svet mirovne konference Je včeraj sklenil poalati noto Nemčiji s ra-
htaeo, da mora takoj zavreči toč.
Nadaljevanje na 3, sir. 9. k«d.)

n»


t W
prosveta
GLASILO ILOVEWM W ARPO NE POPTOKKt JEPNOTI
LAHTNINA bU>VBN*l NARODNE PODPORNK JFDNOTE
Ceo« ogtaaee >o dagevore. Bokepid se »e vt»¿*Jo.
N.ro*nbu7z¡<iÍAjaae driate U^Tcbkoge) to 00 «a pol 1*U in 91 "o xa tri »«MM; Chk»(o $6.60 na Uto, $2.71 M fol i, $1.40 so tri
*PRÔSVEI A" I
\m¡1 U. Lewadele Am-, Chleepe, lili—I».
"THE ENLIGHTENMENT'
•r I ho IImmU Noftioaol Benefit
muiw. nnini aamsxsamexmsaL
Ow.«d bf SUfMU N*U«ul BoMfit
j__— i—T—rr'	4 .i* ~ <■*'■' »ASM
Advertising roto* on
■eNprtotiMi Uaited flotes (eieeptCbíce«o) utf.OuUa M 9« out foreign countries $7.00 por pear. ■
Chicage $«».60, ona
SI
Dal«» o oWopanJo í pr. (Julijo 30 IP)
<l» M VMM BO aitovi
▼•loga lam lo aasleea PhwUi io p***e-
ICAKO JE TREBA TOLMAČITI VESTI O DOGODKIH
V RUSIJI.
DOP f Sí.
nos
fifi
0. — Opozarjam člane društva 448lovenaki narod," it. 163 HNPJ, da pe bo vršila pri hodnja metalna aeja prihodnjo
nedeljo t. j. 7. septembra t« 1. toč-no ob eni uri popoldne in aieer v poljaki dvorani na Franklin sve., kjer no se vršile društvene aeje že laiiako leto.
Poživljam člane tega društva, da se udeleže te «aje polnoštevil-iio. Pobiral bom saesment za mesec avgust in september. Opozarjam brata Hrvate, da ne udeleže te aeje, ker Nem dobil hrvatska pravita, da iste dobijo.
John Patrieh.
Opomba «r0*. — Z« oblina t no
Al« vilko prejeli prepozno.
Aliqutppa, Pa. — Opozarjam rojake v zapadni Penna., da pe vrši * prihodnja konferenčna aeja o j; rožne organizacij« it. 1 JEZ 21. septembra v^Saygan, Pa. Poroča-no jc bilo, da ae vrši ta aeja 2H septembra, toda ker ae prične te k» dne tretja redna konveneija j R. Z., Mino primorani obdržavati konferenčno sejo en teden preje.
Apeliram na vae delegate iz zaledne Penna, da »e udeleže te konferenčne aeje pred odhodom
Kdor je pazno zasledoval vesti iz raznih virov o položaju v Rusiji tekom zadnjih par let, »e je lahko naučil — ¿¡tati takšne veatf.	*
Nt» »mejajte »e! To je reana reč. Čitati zna vsakdo,
kdor dita časopis, ampak čitanje suhih beaed in stavkov	..........
jo ena stvar, misehri proces razumevanja tega, kar je ti-[na ukano črno na belem, je pa druga stvar.
Rekli smo, da se je "lahko naučil", kdor se je hotel, če se je namreč potrudil. In vidimo, da so se mnogi potrudili ; med temi mnogimi je tudi karikaturist McCutehen, ki rifte dnevne karikature za čikaško "Tribuno". Pred kratkem je narisal karikaturo, ki je predstavljala povprečnega in z vsemi butarami visokih cen in davkov obloženega «Jržavljana Amerike, ki je kazal začudenemu diplomatu v Washingtonu prvo stran dnevnega časopisa rekoč: "KolČak je torej zopet tepen, ftkoda!" — "Kako to? Ali ste slepi? Ali ne vidite v časopisu, da Kolčak zmagovito prodira proti Moskvi?" je odgovoril diplomat. Nato odgovarja državljan: "Ravno to je! Vi Se ne znate čitati ruskih vesti, gospod diplomat, čeprav ste učen diplomat. Jaz nisem noben diplomat, ali v dveh letih sem se naučil čitati tako, kakor je treba. Kadar na primer čitam, da Lenin beži iz Moskve, tedaj vem, da Lenin čvrsto sedi v Moskvi. In zdaj, ko čitam, da Kolčak prodira proti Moskvi, sem prepričan, da beži proti Omsku. Tako je in drugafe." ,	i
■M^IBHriífilÉHÉlBMB^^Ml	-•* 'm
Dober ključ za čitanje ruskih vesti!
Premnoge izkuftnje so dokazale, da je res treba tako čitati ne glede na to, če je komu Lenin všeč ali ne in Če je ruski boljilevisem najboljša oblika proletarskega gibanja ali pa največja zločinska iznajdba sedanje konfuzne dobe, kakor ae že glase argumenti pro et contra.
Potek zadnjih vesti iz Rusije je dober dokaz. Ko smo ¿itali, da so rdeči prodirali v Ukrajino, osvojili Odeso in zmagovali v Estoniji, je Kolčak valil svoje "velike" armade proti Moakvi. Ko se je pa Kolčakova ofenziva spre menila v beg proti Irkutaku, je naenkrat pričel zmagovati slavni hetrtian Denikin in Petrograd je imel pasti v par dneh. "Par dni" je seveda minulo in grdi Petrograd fte "stoji", ampak zdaj "ima pasti" Kijev in Kolčak se bo spretno obrnil nazaj. Ali glej zlodja! — Pskov je padel in nekje na Kavkazu se je nekdo dvignil proti Denikinu.
Da ne bo stvar preveč grda, je treba hitro poročati, da je bil Pskov kupljen za miljon dolarjev; ali to le ne zadostuje in zato so kozaki v A«trahanu pričeli "novo ofenzivo". Nekdo mora zmagovati, ker drugače bi "dobra publika", ki ima krasen apetit, res začela misliti, da je bela vojna sreča na ruskih frontah priftla na psa.
In tako potuje stvar dalje v neskončnem ciklu. Toda ključ do jaanosti je resnično v tem, da je treba misliti ravno narobe, kadar se čita.
Pred nekaj dnevi smo čitali, da bo Amerika pozvala domov čete iz Sibirije; kmalu nato smo zopet brali, da je odšlo 8000 mož v Sibirijo. Tukaj je tudi treba ključa in tipamo, da ga odkrijemo.
--- m;* v i|
Krokodilov« sob«. — Ko je umrl Ralph Albert Blake-lock, So naenkrat občutili veliki dnevniki, da se je ločil od nas velik umetnik, tenij, ki ga pogrešajo vsi pravi prijatelji umetnosti. V lepo ostruicnih nekrologih pripovedujejo, da je postal slaven slikar in da m ae kar pulili za njegove slike šele tedaj, ko se mu je omračil duh. Prav ganljivo slikajo, kako so gs navihani trgovci opeharili za produkte njegovega ienija. Slika, ki jo je prodal za borih pet sto dolarjev, je šla za dvafset Usoč dolarjev, ko je pofftal blazen.
Ravno ti listi, ki mu sedaj pojejo slavo in proslavljajo njegova dela, so ga nekoč imenovali tuinjavega mazača brez talenta, ki *i domišlja, da je ienij.
Tako je povnod v današnjem svetu. Dokler si živ, ti dajo kamen, če vprašaš za kruh, kadar ni mrtev U sipljejo cvetlice na grob in žalujejo z« teboj. Ali tako ne bo vedno ontalo, kajti že prihaja nov čas, zarja novega dne žari In prihaja dan, kako bodo liudi znali ceniti po njih delih, dokler šo žive.
govorimo ter razpravljamo o go lovih točkah, katere bodo na dnevnem redu na konvenciji. '
Tajnik okr org. I za zap. Penna - 3 ;
Lor&in, O. — Z vaakim dnevom človeška družba oziroma delavaki razred bližja svojemu cilju, avo bodi in prostosti, za katero se bo rimo. Ravno tako prihaja vedno bližje tudi dan,*ko «e bodo Jogo slovanl o treni i vseh starovešklh monarhlstičnih verig, v katere ao Se vedno vklenjeni.
Kavno tako hitro prihaja tud čas tretje redne konvencije J RŽ najpomembnejši dan vseh ameri îkih Jugoslovanov, na foâteri »e bo natanjko razpravljalo 'ô rtè-t ran jem položaju nove Ijugoslo-vanske države.
Vai ameriSki Jugoaloftfni an»o na stališču, da nova jugoslovanska država mora bVti fe^ativua republika, kakšno zahtevajo tudi narodi v sta#em kraju. In' ra-joki v starem kraju potrebujejo moralne pomoči od naa, da tem pogumneje delujejo po ' začrtani poti.
Zato pa, kdor v reenici^eli, da se uresniči U program, f«(r podpira organizacijo, katero ai je na* dela nalogo, da izvrfti ta program do konca, da bo jugoslovanski d«-lavee ponosno lahko rekel, da je siu jugoslovanake republike, v kateri amo vai enaki In vsi za ene-ga in eden za vse. ■Tukajšnja krajevna organisa
ske" sarše ni dobil — ne obstane fest cvek za vpe večne čase"!? Strajk pouličnih železnic je trajal osam dni, nakar ae je kompa-ni ja udala. Delavci ao dobili garancijo za svpje zahteve in pričeli operirati cestne železnice % rezer-varijo, da ae stavka obnovi v nekaj dneh, ako ne bo v tem čaau zahtevana svota (sto tisoč dolarjev) na banki, do katere ao opravičeni v smislu sedanje pogodbe. V tej zadevi ao mnogo posrodova-le vae oblaNti; najbolj ae je pa trudil tajnik državiie razstave, da vzdrži poulične železnice v giba nju j kaj*i, če se stavka obnovi za časa razatave, bi veliko žkodova lo na uapehu te kulturne prireditve. Zdaj zgleda, da je nevarnost ponovne atavke odstranjena. Tu je zaznamovati lep uspeh na poljn organiziranega delavstva. Lahko si mislite, da kapitalistom ni bilo prijetno poseči v žep iti izplačati sto^ Usoč «a nazaj -— kar je' že takorekoč 44ogreto" ležalo v njih blagajnah! Trdna organizacija delaveev je to izvrftila v Des Moi-nesu; isto bo izvršila tudi drugod,] če bodo delavci tako solidni in edi ni, kot so bili železničarji pouličnih železnic v Des Moinesu, Iowa
Ker sem se mudil nekaj dni mestu Des Moines, potem ko sem bil odpužčen iz armade, sem pregledal državno razstavo. Kazka-zali no vnakovrstne poljnke pridel ke, živino, kuretnino, atroje na različne gonilne eile: elektriko bencin, gaaolin in tudi na — "ro ke"; novi patenti, in že priznani za oglaianje. Nadalje so pokazal tudi razno morilno orodje: tanke topove, strojne puike itd.«, kar me pa ni poaebno zanimalo. Zrako plovi ao delali svoje zračne vaje kar je obrnilo naae sploftno pozornost. Tudi vojne prizore so pro dueirali ,kolikor je to sploh mo goee. Posneli so nekaj važneJM bitk iz Francije, katere so izvoje vali naii fantje.
Razstava je torej ie dbsti zani miva, če vpoftt«ramo ie vse pri vMke, katerih niaem tu omenil in In^iD kljub temu zanimivi. Obha jal sem torej nekake počitnice —-da, več . .. Skoraj bi rekel — medene tedne, kot imenujejo hu domulneži neko l4kratko-sladko dohb, v gotovih periodah človeških unionizmov in življen. Da sem si vzel te počitnice r 41 medom namazane", je več vzrokov. Prvič »i to sladkobo vsak rad privošči če1 je le mogoče; drugič je zda, ravno pravi čaa v dobi splošnih počitnic; tretjič sem pa smatra
organizacije "United Mine Work ers of Ameriea". Pogreb »e je vršil dne 23. avgusta t. 1., katerega so se udeležili člani omenjenih organizacij. Pokopan je v Valsen-burgu, Colo.
Defivske razmere v tukajšnji okolici so bolj piikave. V zadnjem času so se pričele nekoliko 'popravljati", toda ne svetujem nikomur, da bi sem priiel za d* om, ker si najprvo napolnijo svo-, e nikdar polne žepe delavski izr (oriščevalci in kar ostane pa raz-dele med delavce. Koliko je tak ostanek pa vsak delavee dobro ve.
Louis Zupan in J<>s. Ver)>ič.
uija št. 13 JRZ obdržava 6. sep- svetu za delom". Vpiaan aem aicer
tembra svojo izredno sejo in si eer zvečer ob pol osmi uri v prostorih brata Fr. Juatina. Poziv-I jam vse rojske is tukajšnje naselbine in bližnje okoliš, da ae udeleže te seje polnoštevilnov Kajti na dnevnem redu imamo več zelo važnih točk, katere je treba rešiti in razpravljali bomo tudi o bodoči konveneiil. Dati moramo navodila delegatu ,kate-rega bomo poalali na to konvencijo.
Iste korake je podvzelo tudi tukajšnje društvo J. N. D. ter Izvolilo delegata, kateri bo saatopal to društvo na konvenciji JRZ. lipam, da bodo tudi draga društva poslala svoje rsstopnike.
Tajnik, kraj. orfr. JRZ, št. 13.
Ia Iowa. — V dragi polovici ar-
mi moji pnIÍMÉbM povedali, dit
terej h« ran i tudi bije "prostaško-nrproMto-junaško" area . «.
Povedali ao mi ti «loftje, da na ho treba več poslušati jutranje iakoriššanl in veferne trompete, ker to bodo kovrstnin» zdaj nadomeatili petelini zjutraj.
poatal navaden
car nekoliko bolj pokvečan kot sem Ml prid
v«topom v armado,
kar pa ni nI« čudnega. Saj nobe na reč ni večna na tem ra i barka nem svetu. Nekatpri ekatrensni skepokI poocžejo eelo laven dale-kroga naše zemlje, in israšajo ne kak dvom o večnasM neke« somih J«* li torej kaj čudnaga. če navaden pruatak — ki nUi "rajtar*
da jih enkrat zaslužim tudi jaz pa raagari, če ae ima potem sam vrag za pete obeeiti!
Romanca se je odigravala romanci... in znamenit je bil ta sejm v naši cvetoči Iowi Tako je bilo. Ob koncu dopiaa naj še enkrat akeeano poveril, da aem odslovljen iz slušbe in da bo, treba iti 4 4 po
v šolo osmega federalnega distrik tak, ki ima glavni atan v drugem največjem mestu noše republike toda prišel aem v leta, v katerih je nek "zgodovinski" revoluoijo-nar izdihnil . . . Well ampak čaai ao se pač znatno spremenili
Povezal aem torej svojo culofo priprovljen sein na pot mirno veatjo in hladno krvjrl Kje se ustavim in kakšen 44ant-verh'' 4>om imel, vam že sporočim ob priliki — če ne bodete še prej kaj zvedeli. Jaz aem namreč še prav tako počaaen, kot aem bil pred nastopom ravno iagobljenc službe; sato ae mi morda prihodnji report nekoliko savlefe.
Pran 8. Tauchar.
Revolucionarno todita» v Rusiji.
V tukaj* njem premogokopu je nastala I H. avgusta t. L rszstrelba plina, ka-
gusta — v dobi areloga klaaja. ao tero je zahtevala 18 šrtev. Vzrok
raaatreibe jo zopet nikdar alto
ae« snel aa odpust iz armade, profltaratvo in lakomnoat premo ímtmátml postati aopet rdrjč
govne dražbe, katera «e niti naj-kar, kajti vaakemu priUjejo rdeč manj ne briga sa vsrnostne ns-Kiiak na rokav leve roke no ko. prafe v rovu in so pravo venti-
lacijo
Tukajšnji premogarji niso or-ganili rani In rodi tega so še bolj in iapoetovljeni vsa-nevarnostim. kolere jim pretijo v rovu Ko hi delovei
in sove «večer. Tako som so|*t itpoanall koristi delavske at roko-
in politične orgoniaaeije, hi se dralba ne moralo uotavljati delavskemu gibanju za pripoana-
Stockholm. — (Poroča I. D. Le-vinc listu 'Chicago Daily News'). "CrezviČajka" je okrajšano rusko in\c instituciji, katero je organizirala sovjetska vlada proti vsakemu gibanju kontrarevolucije. To ime je atrah in trepet buržoazi-ji in vsem tistim, ki nasprotujejo sedanji vladi in kujejo zarote pro ti nji. Kar je bila v carjevih Časih "okrana" revolucionarjem, tb je danes "črezvičajka" protirevolu cionarjem.
Na čelu črezvičajke je<F. Dzer žinski, predsednik komisije za pobijanje protirovelucijc, rodom Poljak/ Doba rdečega terorja je minula, ali črezvičajka je ostala kot stalna ustanova proletarske diktature. Črezvičajka je najbolj perfektno organizirana detektiv ska institucija na svetu. Ni se ČU diti. Ljudje, ki so na čelu te organizacije, so bili fie pred dvema le toma beguni, ki so znali zmešati štreno najbolj prekanjenim taj-him policistom . carjeve okrane; organizirali in Izvedli so do točke naravnost čudežne pobege iz Bibi-rije, iz zaporov in eelo izpod vi slic. In ti ljudje zdaj zasledujejo svoje bivše jetničarje in rablje, ki so beguni in zarotniki proti sov jetski vladi.
Črezvičajka zasleduje prodre volucionarje in rasne druge zločince in njena naloga je, ujeti jih in izročiti revolucionarnemu sodi Šču. Predsednik revolucionarnega sodišča v Moskvi jc Peters, rodom Let. Zunaj Rusije opisujejo Peter-sa kot velikega tirana, toda v res-nici ni tako. Peters ni sodišče. On le vodi tribunal, ki sestoji iz več sodnikov. Najmanj trije sodnik obravnavajo vsak slučaj. Kljub temu, da je proletarska justiea prccej hitra, imajo obtoženci vso pravico in priložnost do zagovor-nifitva.
Meseca maja sem imel priliko prisostvovati obravnavi, ki ae jo vršila proti Žunkovskiju, bivšemu gubernatorju v Moskvi, pomožnemu ministru notranjih zadev In znanemu birokratu starega režima. Sodišču je predsedoval omenjeni Peters. Vladni toŠitelj jo označil Žunkovskija za krutega zatiralca revolucionarnega gibanja, za zagrizenega monarhista in hlapca carizma, ki je nevaren sovjetski Rusiji. Predlagal je smrtno kasen. Obtoženec je v svojom zagovoru dejal, da ni nikdar odobra val Špioniakih metod starega režima, da je on opozoril Hodzian-ka, predsednika dume, da je bil floeiallstični poslanec Mallnovskij vladni špion, da je sovraži) meniha Rasputina in da ni nikdar podpisal nobene smrtne obsodbe nad revolucionarji. — Priče, ki ao nastopile v prid obtoženca, ao bile Oolovin, predsednik druge dume. knez Humhatov in pesnik IŠalmon-tov. Nikdar ne bi bil pričakoval, da se pojavijo takšne priče pred revolucionarnim sodiščem.
Obsodba se je glasils: Z or.irom na dokaze, da je bil Žnnknvskij soodgovoren za potlačenje revolucije leta 1905, ko je HI gabernator v Moakvi. da je aktivno aodeloval proti revolucionarnemu gibanju, ko je bil alušabnik bivšega s v to krotičnega režima v Rusiji, čeprav ni dokasono, da je bil direktno odgovoren za umore detaveev in knwtov in daairavno ae Je večkrat pokazal mehkega in človeškega, is javlja revolucionarni tribunal, do je obtoienec prepričan monarh i «t in radi tega nevaren v teh čaalh civilne vojne obstoju proletarske republike, zato mora bf*1 Interniran do konm civilne vojne v koneetroeljakem taboru brez vaoke amnestije.
Obsodim jo poodrovil vikar oplavdiranja.
vičajka je izvohala, da je u Č|0. vek naatopal kot menjševik in bil je delegat na lokalni aovjetaki konvenciji v Likviuu, v resnici j* pa bil menih, ožji prijatelj Raspn tina in zagrizen carist. Na njep., vem domu ao našli piama, ki jdi ,, prejemal od carjevih sorodnikov in drugih monarhiatov. To je samo en slučaj, ki dokazuje, koliko opravka ima črezvičajka z monar-hiatičnimra zarotniki, ki se danes skrivajo celo v sovjetih, katorc pa spretno poišče in pripelje pred t*o-kjer prejmejo plačilo, s,„m lijanov je bil obaojen na smrt.
Hevolucionnruo sodišče ae ju dane« ne bavi voč toliko s carist i. bivšimi birokrati in knezi ter > drugimi proti revolucionarji kolikor z navadnimi banditj |n zlo-¿ijftkiim sovjetskimi uslužbenci '' 1 ideset odstotkov smrtnih ob-s<'db je danes Izrečenih nad /.¿hI njimi.
Vse >bravnave in ol>sodbe revo-ucioparskega sodišča v ;»usiji ho javne in ponelicj objavljen.- . uradnih 4< Iz vest jih". Imel sem v rokah uradne podatke moskovskega sodišča od 29. aprila do 28. maja 1919 in v tem Času je bilo «4 oseb obsojenih na smrt. Med temi je bilo 34 banditov, 23 sovjetskih uradnikov, stražnikov in dezerter-ev i/, rdeče arma,de in sedem jc bilo špekulantov,*sleparjev in bi\ m policijskih agentov. }led ob««-jenci je bil tudi voditelj neke ki i jevne boljševiške organ Izaeije. ker je ukradel 3600 funtov rli. To dokazuje, da sovjetska justifa ne dela nobene razlike med zločin-ei. pa naj bodo komunisti ali eari sti; vsi so enako kaznovani m storjen zločin. Z omenjenim bolj-ficvikom vred je bilo obsojenih de. set drugih komunistov od treh do lf> let zapora, ki so pomagali pri tatvini.
Dne 7. maja so bili obsojeni trije sovjetski uradniki na deset let je&, ker so zapili in zajedli večjo vsoto vladnega denarja. Drujo dan je stal pred sodiščem neki uradnik, ki je bil obtožen, da je pomagal menjševikom pri vstaji meseca junija 1918; bil je opro-fieen in sodišče mu jc prisodilo vso plačo, katero je izgubil odkar je bil suspendiran.. Dne 10. maja so bili obsojeni na interniranje d» konca civilne vojne trije možki in ena ženska, ki so agitirali proti sovjeifdtl vladi in dajali blfnrmn-cije Čehoslovakom.
raunm pbiporoOin kot
- PREDSEDNIŠKI KANDIDAT
Delavci v Severni Dakoti so se or gankdrali politično.
FMrg«, N. Dik. — Delavci v Severni Dakoti so ae organizirali politično v organizaciji pod imenom "North Dakota Workers' Nonpartisan Political Alliance," k i predstavlja tako organizacijo, kot v drugih državah delavska stranko.
Konvencija severodakotskih delavcev je sprejela resolucijo, v kateri priporoča, da delavaka stranka postavi farmarja Lynn J. Frazierja, zdaj governerja Heter-n< Da kote, predsedniškim kabdi datom.	f w (f
Konvencija je dalje sprejela resolucijo, da se podržavijo železnice po Plumbovem načrtu in druge važne in temeljne industrije. Neka druga resolucija zahteva, da «e takoj odpokličejo čete Iz Rusije in da ae ne pomaga tbtim, ki se 1 »o ju jejo proti ruski nov jetski republiki.
NA ČIGAVI STRANI BO XII Ä'Äl
WasMa*toa, O. 0. — Produkcija premegs aopet narašča, toda kljub temu prihajajo v javnet glastovi, da bo premog primanjkoval po zimi.
Nekateri pripovedujejo, da ie-leztiice nimajo doati voz ta prevažanje premoga, druga govore, da je velika nevarnost, da Izbruhnejo rudarske atavke.
Henot je «prejel resolucijo, v kateri je sohteval, da železniški ravnatelj fUne« poda infonaoei-
f t s
Železniški ravnatelj je odgovoril, da pololaj «i tako opoaen, kot ga slikajo nekateri interesi. Izjavil je, da grade aedem In trideset tisoč železniških vos In da so jih «edem na jat Haoč še postavili v slušbo. Po iajovi železniškega V drugem slučaju je stal nred,ravnatelja ne primanjkujejo vo>
Med pnaiortlinel je en Slovenec, Frank Pajk, kateri zapušča la lujoso aoprogo In posinovljon-ca Ponesrečeni rojak je bil član treh društev In iker S NIM. P P.
hi svslrijakega podpornega društva r Kronteooe, Konaos ter aodiftČMi nOkl "~~tlJaB>T ffnn 'liri
l*lf#*. # fc*- - I« Kotorja je prišla vrst, da bodo zadnji pri-sfaii fcivietfu črnogorskega kr»
Ija Nikolaja, katerih je okrog ii<K), zapustili Uato v Italiji ¿e te dni in invedirali (^rno Goro s teritorija. ki je okupirau po Italijanih. Ouj« s*, da bo ¿rnogorski princ Peter vodil ekapedieijo, katero ao oborožili Italijani.
Belgr&d, 3. espt. — V narod-nem predstavništva je bilo preči luno pitano regenta Aleksandra, ki naznanja, da je pooblastil jus tirnega ministra, da organizira volitve r.H ustavo<Iajno skupičino.
Albanci podijo Italijane is deiele.
lielgrdT^. aept. — Tultajfinja "Politika" poroda, <ia 90 albanske
vstafike Me potolkle večje Število Italijanov in ostale ho zapodile proti Efraču.
Ksrolyi pemagjal «moriti grofa Tino?
Berlin. — "Tageazeitung" je objavila poročilo iz Budapeäte, da Je baron Badvensky, svak usmitfe-noga grofa Štefana Tiaze, biv&ega ministrskega predsednika, obtožil pri policiji t Bndapeftti grofa . Mihaela Karolyija kot sokrivca pri umoru Tisze.
Italijanski kralj sluti nekaj.
Milan. — Genovski Ust "La Nazione" piše, da je italijanski kralj Vittorio Kmanuele sklenil
razdeliti svoja obširna kronska zemljišča med kmete, ki so se vrnili iz vojne, dočim je namenil mnoge gradove, ki se nahajajo na kronskih posestvih, za rasne filan-tropiftue zavode. Dalje je sklenil kralj, da se naj njegovi prvotni dohodki smatrajo za dohodke privatnega državljana in se naj podvržejo davku.
Bavariki princ je stopil v kloiter.
Bern. — Najstarejši Sin bavar-«kega eksprinca Leopolda, ki je bil vrhovni poveljnik nemške armade na ruski fronti, je stopil v neki samostan jezuitov v Ino-niostu.	,
Anglija je miWa jnprnarttW proračun.
London, — Anglija ne bo veS gradila velikih drednatk. "Daily Mail'.' poroča da se iadatki mornarice ¿e letos znižajo za polovico, Iirihodnje leto pa za 50 miljonpy dolarjev. Angleška flota bo v bodoče obstojala iz oklopnjač, križa rk, rnšileevln subinarink.
Eksoesar Kar/odide is »rice.
Ženeva. — Bivši avstrijski cesar Kari je odpovedal najem gradu, v katerem je bival s svojo družino odkar je zapustil Avstrijo. Poroča se, da misli kmalu zapustiti Švico, toda ne ve se, kam pojde.
Anguja imenovala poslanika sa Jugoslavijo.
I>ondon. — Sir Charles Albsn Voung pojde za poslanika v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
10
Bavarija bo boljfteviika v
dnSr
Paris. — Semkaj je prišlo poro-čilo, da bo Bavarska zopet boljíe-viška v prihodnjih desetih dneh.
(Včeraj je bilo poročeno, da je v Monakovt»_rsofU*sn A preki
Mil
poslaiuja v parlament pri prihod
njih volitvah. Karol se je že tako uporabil'' — kakor javljajo 1 Dunaja — da je pričel »ocialistič no agitacijo v rumunski armadi Kari je povzročil že mnoge sitnosti svojemu očetu, rumunskemu krsyu. Nsjprvo se je oženil hčerjo navadnega častnika in k«» mil je "stari" zapovedal. da se mora razporočiti in oditi na šest-mlečne "počitnice" na Japon-sko, se je princ odločno uprl oče tu. Kralj ga je nato kaznoval i zaporom, ker se ni hotel pokoriti njemu kot najvišjemu poveljniku rumunske armade. Ko je prišal fant iz zapora, se je odpovedal kroni in prestolu rekoč, da sta mu njegova Žena in otrok več kot vse kraljevske krone in priftel je ii-veti kot navadni meščan. Kot razvidno iz gornjega poročila, bo Kari £e delal preglavice očetu-kralju.
Stavbinski delavci v Montrealu itrajkajo.
Montreal, Kanada. — Tukajšnji stavbinski delavci so v pondeljek zastavkalf za osemumi delavnik. 16,000 delavcev je prizadetih.
Generalna stavka v Ohilu.
Santiago, Ohile. — l)«*lavske organizacije v Ohilu se pripravljaj«» na splošno stavko proti draginji. Vlada tudi pripravlja vojaštvo. Delavci zahtevajo med drugim tu-di odpravo davka na uvoz mesa h Argentinije.
Eksplozija streliva v Arhangel-sini; 20 mrtvih.
Arhangelsk. — 28. avg. je tukaj eksplodirala munieija na brit-skem moaiitorju " (ilo\vwonn Dvajset mož je bilo na mestu ubitih in 40 jih pogrešavajo.
Kaj jo vse greh pri katoličanih v Mehiki.
E1 Paso. ->4 Katoliška hierarhija v Čitavi (Mehika) je prepove, dala katoličanom obiskovanje Kinematografskih gledališč. (motion pictures) pod kaznijo izobčenja iz cerkve. Ravno takšna kazen je naložena staršem, ki pošljejo otroke v državne šole.
m?
México City, Mehika. — V pon deljek je bil otvorjen mehikanski kongres in predsednik Carranza
je izjavil v svoji poslanici, katero je osebno prečital pred poiilanrt, d* Mehika «e m vprašala aa vstop v ligo narodi»v niti pe bo, kajti liga do /4iuj le ne.priznava enakosti mod narodi. Carranza se je tudi pritošil nad krivicami, ki jih povzročajo Mehiki Združene države. Navedel je dolgo vrsto krivic, ki so bile izvrtane nad Mehikanci v raznih krajih Združenih držav. Dejal je tudi, da Mehika ne bo priznala M onroeje ve doktrine. Kar se tiče notranjih sadev, je rekel Carranza, da je vlada priprav. Ijcna za kompromis v zadevi pe* trolejskega zakona, ne ho pa žrtvovala suvereustva mehiško repu« blike za koristi inozemcev.
IZBRUH NOVE JtBVQLTK V BUDAPEÔTI?
h stari kraj.
PARNIK.I.—V «Url kraj m m.r. fffwiti. P»»»i tiali •• Mf«l
|»*rni\av Fr»nco*U druib« • «t* rok rajski ml pt.tnlkl. Tali» »a pr. mèp\j.joJ* Chi,
pol
Mpil
if 10. »»pl., Ut-W II
Frane« IS. iwt. Z« nji«, pri d» J« La Touraina, La LarTalaa, Ea f*|M In NUcaad. Za »aak paralh Imam i« nakaj kart mm pradaj iah patovati naj mi pUm, kar ut priti kaka | NÏÎMMBéB
i t »ga«jo
POŠILJANJE PENA
a ionJom aa jamban Mal IJon d ola raka daoifca *
RJA. — Kel
itapaik lt ial-Ammriaan Em
Ogrski monarhisti m aUjanoo s Jlumunsko in Italijo
DunaJT — Stefan Friedrieh, Hpodeni minist mk i predsednik Ograke, se j« pogajal z rumtmeko visdo za alijaiico * Ogrsko in Burn unsko. Finančni in kapitalistični krogi na Ogrskem pozdravljajo alijanco te vrate.
Podonavska komisija nima sroé* Parit. — Zavezniška podonav-•»ka komisija, ki Je hotela odpreti promet oa Donavi, je naletela ns nebrojne ovire. Rumunei, (Vho-ftlovaki «liti Jugoslovani nočejo dovoliti plovbe na svoji strani meje. Rumunci se očitno m»rčo)e-jo iz zavezniške misije v R«da-pelt i.
l-ondon. — «srn je prüU ve«, da > rumtnmki pfine Karrtl. ki St je nedavno «ripotvdal vsem prs* ' iram do prsstola, postal aktivni Mtriallm in namerava kandidirati na tlkatn
Indija — ogromno pokopališče!
New York. — Indijska organi-Uhor U^ion, tf
America" je izdala apel na delavstvo Amerike in vsega sveta za pomoč v boju proti 'britakemu im-perislizmu in avtokraciji v Indiji.
apelu se čita, da gospodarski rezultat angleške nadvlade v Indiji so sledeča fakta:
Izobrazbe ni nobene in 03 oseb zmed sto ne zna čitati ne pisati. *Ovprečna življenaka doba Indijca je 23 let. Vsako leto umre 32 oseb izmed tisoč. Povprečni do-hodki na leto so #9.50 na osebo, povprečni davki pa $1.B0 na osebo Povprečne mezde 11 centov dnev-no za navadno delo.
Indija je prispevala Veliki Bri-taniji tekom vojne Čez miljon mož n čez eno miljardo dolarjev in poleg tega je sama plačala stroške ndijake armade, ki ae jc bojevala v Mezopitamiji, Palestini, Siriji in Kgiptu.
Za svojo lojalnost in nafttete žrtve je pa Indija dobila sledečo nagfado; Nove opresivne zakone in nove ječe. 73 oseb je bilo obsojenih na smrt, 147 osel» v dosmrtno ječo na otoku Andaman in 204 v dolg zapor. R96 oseb je bilo obsojenih pred vojnim sodiščem •amo v eni provinciji. Zakaj f Zato, ker so Indijci zahtevali, da se da tudi njim praviea samoodloČ«-vanja, *a kstero so se borili v K v ropi. Samo v Punjabi! so briti-ški caristi pobili več sto moških, šensk in otrok, ko so potlačili vstajo starim tlačilnim zak^iom so Angleži dodsli nov zakon, ki se imenuje "Rnvlatt Aet"; po tem zakonu smejo oblasti v Indiji v§o» kegs "osumljenca' 'oropati telesne svobode In početi s njim. kar se jim zljubi.
Vrhutega razsajajo bolezni, katerim se ljudstvo ne more upirati radi Izčrpamih moči in Uda. ki j« povzroča ekonomsko izkoriščanje po Angliji. Kuga. kolera Hi mala rije kosijo ljudi in Infltiewa )e pobrala samo ▼ treh mesecih leta IM* Šest miljonov oseb. Od leta 1875 do 1»1* je umrlo v Indij 243,000.000 oseb
Dežela je faktično mrtvo. Jav. no življenje je povaod ubito, angleški imperialist i kljub temu trt taka vaj*» profil k živih in napol nafih okostnjakov indijskega ljudstva fndijs. nekoč rti Azi je 4*nes ogromno pokope I IŠfe
__Tak« Velika Britanija raašir/
mmfim «s'svojo "jemokrseljo"!
(Nadaljevanje prihodnjič.) Kako slabo je ententa poučena potrebah Rstoneev,. dokazuje sledeči slučaj: Zastopniki zaveznikov so bobnali več tednov, da vsak čas priplove lsdja iz Francije, polna živil. Ko je po dolgem čakanju prišel parnik, so presenečenj Kstuiici videli, da jo naložen Kam i m krompirjem in polovlcs je bila gnilega. Presenečenje je pa bilo v tem, ker krompir je edini pridelek, na katerem je Raton* ska najbolj bogata baltiška deže-a. Vse leto ne jedo skoraj nič drugega kot krompir in pričakovali so vsej kaj drugega, pa so dobili — krompir. Estonci so bi-tako jezni, da je malo manjkalo, da se niso obrnili In odkorakali naravnost k boljŠevikom. In nič čudnega ne bo, če ae zgodi. Simpatije do boljševlkov so velike po vsej Estoniji in pred nekaj dnavi je bilo poročano, da se bodo vršili v Revalu javni ko-
munistični ahodi.
-- -•*'••
AVSTRIJA JS ZAČELA VOJNO, ZATO MOfcA TEP1TI ,)t
' ..^PpNPPft t ¡j};
(Nadaljevanje s ,stran(^. (li
-	, tu
ko v novi ustavi, ki govori stopstvu Avstrije v novem nem šjcem parlamenetu. Nota opor^rjn Nemčijo, da jo dotlčna točka msU
ve kršitev mirovne pogod^, ki prepoveduje Nemčiji vse poltyi$ne stike z Avstrijo. Ako Nemčija takoj ne ugodi zshtevi, groze spy*x-nlkl, da bodo okupirali nadaljno ozemlje na levem bregu reke Rene.	, ^ ?
pr*aa C*, aa ^èèljaai* ëwja aamatvo. Vam i*«?«!» ^.Uli
vaa ilovaatln kraja aa »aal j Ivo, tro la pm a laki ca*J i«
100 krsa m. ,, 300 Krma aa.,. 90S Kmb sa, «, |,000 Kron aa.., tO.OOO Kroa sa.., .«104.00
kl-
SO Ur m.......$ «.M
100 Lir sa.......$ 12 00
500 Ur aa.......$ sa.OO
1000 Ur aa.......$111.00
Daaar imUIJIU pm Mm«T Ov4ar, aH Amtricin Expraaa Monay Ordar, ali pa pm Baak Ovalta. i
l»OTNr LISTI. — Onim, U a*«aja •ami ima I i ta aitnaali, nraakrklm ludl polni Hal.
LEO ZAICRAJSEK,
70—-9th Am NEW YORK, N.Y.

Sltreuka dirtéia
i..11
Podporna JednoU. I
■ IM i» ■ ■
_ IV. JaatJa 1S07 W érêmri lllànoèa.
GLAVNI STANi IMT4I Sa LAWNDALS AVE, CHICAGO, ILLINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1Í19-1B22.
V	Iivriovalni odbor.
UPRAVNI ODSSK. . jfcor, SSS7-SS a Aaaan Nraa«, San |4*

U
,- . .
SLUŽBA
IMe se hiftnlk (janitor) ra urad Slovenake narodne podporne jed» note. /glasite se v gl. uradu na 26fi7—2697 So. Lawndale Ave.,
4 Ilit'NgO, 111.
...... 11
H Al VET
kako se kuha doma pijataf Istta-aegs hmelja in malta al po naftih navodilih vsakteri prav lahko pa-redHO galonov prave pive *a $2.25 v vse kraje Unije. Za prlsl nost i nkakovost jam^i tvrdka: FRANK OOLA». 6401 Superia, Oleveland, 0
AU JE VASE ZDRAVJE \Um 2 CENTA?
Ako trpita na nervosnosti, la-lodlntti In l*dW nlk bolrčlnah, trn Mtj«, aflolnl sla bait I, glavobolu tiiSMC« toka, Im«
ita onamófII t, no v hrt»ta, rba ^
s «vgjim naalovom^in
PRORTO, popolno tri, Uoaio naAaga iUVITO sdravlla, ki )• j«aUvlJ*r«, it iiMih sdravilnlh s#H4f
K|> RUDARJEV POTRE-JEMO ZA DELO V Na EMOGOROVIH V T S, KY.. BLACK AIN MINEŠ. HAR-LAN COUNTV.
Novo odprti premogorovi, suhi; til plina, dobra streha, deli «¿ vsak dan stalno. Do-Ber bremogar zasluti od S7 do na dan. Nove hlle poslopja, cerkve in iole bo-demo zgradili tukaj. Pridite osebno ali pa nam pilite na ndblov:
EMPLÖ
R. SIGMUND!, 5YMENT OFFI
< EV ARTS, KY.
CE,
W1M ROJAKOM
ki so hill pri meni na stanovanju v Caninshurgu, Pa., naznanjam, da se sedaj nahajam v New Kan* sington, Pa. Prosim, da ae vsak ismed vaa spomni, da mi povrne* te kar mi dolgujete, ker ¿as je le da bi poravnali kar dolgujete, pa se nobeden nN1 ne cmeni. Akn se Ae sedaj ne oglasite, sem prlmo-ran van obelodaniti v listu s pol» nitn imenom. Hoj naslov je Jo« Klran. 026—2nd Ave., New Ken-h i a« ton, Pa
RADA BI UVXD1LA. ks mojega brsta Fran kl)otlnar. Pred tremi leti ae je nahajal na* kje v (Citnney llo« k) JJutte, Mon-t#na, od tadsj pa ne vem kje je, je li le iiv ali mrtev. Cenjene rojake uljudno prosim, íe kdo ve as njegov naslov naj mi ga naanani 9M kar mu rada trolke povrnem Ako bo pa asm litsl ts oglas, naj ne mi pri javi na moj naslov.
AN XI DOLII9AR, P. O, B. 4«, Avells, Pa.	(ftopt. 2-3)
m	----.--ÍA
■roapnsc j«
MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1917
SO DOSLE; za to leto je izftlo petero knjig, Ko-ladar, Zgodovina slov. naroda 6 zv.f Podob« is narave, Slov. veéernire In Resnir# za veénost, vseh p«t knjig.skupaj stane $1.60 s pofttnino vred. Pilite na:
\ ALOiSSKUU,
■ I«. Y.
K	m.
>	sesr^i a unas ah
a TnW*h Im I, CtM% Iti,
» Mle*. assras U. l a^mi Am. cunh m.
m tu. .cčLčrtr ~
ase ita Rtfbms, ou*. S«a 4SS.	P*
a. sese pnmt a», omSua <jm»
bolniški ooatSL
as? sss	^ •
saraimo ogaoijs.	^ iST *
U»	Sm S4S. QMwt Ste, m
Nadaomi odbor.
m teksaiei ear*. it, i«ssk, mim. JSs. Kal«. »P07 t. T4tk St.. a.»daai, OU»
Tiskovni odbor.
to «M»
N > i... IDRUtlTVKNI
AfSu
• Dr. F. J. Km, sses li
•vhosvsts-, j «a» immi HMMIM Si	M m	«i

Sw |s «
_
R o I a ki Pozor! Zelo važno!— Cltajlel
Sa^HiggSBSESM»«!
EMIL KIM BANKE PO KABLOGRAMU
rrava hrvatUka itkoionioa u lAoaaair
100 kron velja sedaj........... $ 8.75 I
10,000 kron....................$850.00
Za vsako brsojavno poilljatav snaiajo stroški $2.60 ns glede nato, kolika js svoU. Vso denarne polUjatvo so jsm^ene, PRODAJA PAKOBRODNIH LISTKOV V VSE i-,, ; KRAJE EVROPE.
mrm
% tt^ 4AJ«JO oMbno in lito vsdao salo ofressl poilljsiijam Panaris v stort kraj, tosive« as
| staro 4ssMvfae ia satots ssmsv jei
Emil Kioo, bankir,
133 Sacond A»., cor. S SL NEW YORK, N. V.
1
pm 4% «kmll «a IhssIIm vtoya. VstaanUsM ISSS. Pasla j« pU
THE ALUMINUM COMPANY OF AMERICA V MASSENA, NEW YORK,
POTREBUJE 80 DELAVCEV
v tovarni karbona in aa dolo pri bo*»H (Carbon plant an<l Kurnsrs Za (lolo pri p«4ob so pU/s 47« na uro »a sal»Uk, do f«Sr, • sr na dan. Dobra Mlllfca sa naprodovanjo. V tovarni karbeM sa IsfcjsSSSio se iU*š Ifto u salst+ « povitanlrm ss dobro dolo v krotko«-Sita, 10 gr na dan, Ml Isotujomo ifto» hu, »>u/l»rno uro-JMft s vsossj udobSosimi od	nspr«) motoéno, koUro so tudi
prodsjo asotl s«n*Miim odplačilom. Stanovanje In dohr« hrana sa samoo. TiluU ao sorkvo, ¿«i«, «lodolIMa In rasna drua* «almvlMa. Priait* naratnoot s Now Vork Control ftoloaok« sil po pMlt« na
MR. JAMES SPRINGER, 4 Smithfield St., PltUburfk, Panna.
ItCBM iVOJBOA BBATA
Franka Hkal ,dnma Is Vols k a pri Velikih UMah. Pred ñ toil je M val v (lovaiandu, Ohio In ¡nu is no vem kam J#* Ael. «far. njagnva Sprt r s I vans Akul sods j omoions Il rata r. M ario rsds Ixvadola sa njegir naslov. I'oro/aíl mu Imam Ml» valns stvsrl. MoJ naslov jo: Ivana IIrodar, II. I, Bos JOTA, Barrio, III.	(*o|»t. 2 t i >
BB koksr^s In Kí4ms »la. Iktosa dralino «tirih uaal. '.<¡17 i MarIhoriMif h Road, Ifs/al im
K
BAD BI IXVBDBL,
h jo sa nshsjsjo Harhsra H»»» in Kort* Kotil, doma is l'tjsya, vaa llii«iae na K ra n>tkrm. N'ahaja>i se «ruda nok)o v Joliatu, Iii I'.. romali imam tolo vaina atver! is otsra d^miovino Is ploma, kl arm «s prajol od doma, l'on jone rojake uJJudno prooim #o kdo ve ss njih naolovo naj mi la nemmliHiis •poroH, xa kar l»om solo h v * Ir lo m AAo ImmI« pe osmi «Hali Is oflsa, naj is Simm prijavila ns moj na »lov("Paul KoMa, V O, Ik«« (UY, Msrmlnis, l'a. (Mrp(. 8444).




J	... * ... .	,m
Ali imate hrbtobol?
i ■
To dokazuje da so vale ledvice v neredu in potreno je, da vživate zdravilo, ffatero odpravi bolečino v hrbtu in vam zopet povrne krepko zdravje. Z lastne izkušnje vam priporočamo
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
(Severa's Kidney and Liver Remedy), katero je nepr*ko§ljivo zdravilo zoper vnetje Icdvlc in mehurja, težkemu odtoku vode, bolečinam pri odtakaniu vode, nezdravemu in kislemu želodcu in hrbtobolu ki prihaja od bolnih ledvic. Zelo priporočljivo za otroke, ki po noči močijo postelj. Cena 75c in $1.26. Vojni davek je 8 in 6 centov.
W. F. SEVERA CO.. Odar Rapids. Iowa
Vaša lica n»j M bil° Irca,° *4r*vj«, prosto vwh teikoč. Cs Uma ni tsko tedaj rabite Stvtm« Cr*m«(Sever»'« Fac« Craam) To j« sasmtnito arodstvo ss dossfo Up« kote in irnaf» lica. Ca na 35c in vojni darak 2c.
Toiletno milo	popotaoms «sto da
j« antiseptično in sdrsvo ta kožo. Najboljše ta to tvrho ja Stvarm mdrm-TlUo milo. katerega naj bi rabil vaak ¿lan druti-na, vaak dan v leta. Poakaaits in se prepričajte.


NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
ZAHIMIVOiTI IZ MAEODK1 OA FEED6TAVIATVA.
Zopet korupcija I
Bd*rad, 5. julija.
Poročali «te U o seji, ns kateri je bivši miiiister trgovine in industrije (. Ki bari« odkrival raji»«* nelepe kupčij*, pri katerih so bili udeleženi rar.ni nsr. poslsnei, med njimi tudi biv&t minister g. dr. Vojs Msrinkovič, ki «edsj i-Krs veliko ulogo v klubti "Ilemo-krstske /ajednice". Rezultat napadov posi. Kibsriča je bil, da se je določils ponebn« anketa, ki nsj vse te nečedne in nelepe sfere preitfe »ss poročs o svojem delu Nsr. predstavništvu. Ts sklep js se rs hud poper za gospode demokrate Da ga omilijo in javnost odvedejo od svoje afere, so dsne« v neji Nor. predstavništva predlagali izvolitev nove —ankete, ki nsj bi se pečala s 12 novimi aferami, ki so bojda le bolj neredne kot ona — demokrata dr. V. Ma-rinkovils! Te afere so; 1. nakup obleke M srbsko vojsko; 2, naba-vs čevljev? 3 pomoč bednim prebivalcem; i- nskup moke in hrs-ne sploh za naio vojsko; 5, o pro-dsji platna v Švici; 6. kurirska trgovina * leki; 7. o nakupu ječmenu in ovsa za armado; H. o na-.kupu olja «a srbske ljudi na Kr-fti; ». zopet o nakupu obleke za srmado; 10. o izdajanju potnih liwtov onim, ki niso bili driavlja-ni HrNje; 11. o izplačevanju 200,-(100 dinarjev Belgrajski zadrug; 12. o raznih resolucijah, ki so govorile o neredu v državnih kupčijah. — Med onimi, ki zahtevajo reftfoev teb afer v posebni anketi je tudi — dr. Pavel Pestotnik in Ivan Keižar.
Kakor Je videti nimamo samo v Ljubljani, marveč tudi v Bel gradu svoje po«ebne stvari. Bo tedaj precej zanimevega, ker — • precej gnjilega j« bilo in je te v d rt« vi Srbije in v sedanji M».
Knzume se, da bomo o vsem pravočasno in natančno poročs-li.

PIOlVI

VPKAfAHJE PKJBHKAME. EE
KVIZICU m DEUOIH.... NADLOG.
Belgrad, 6. Julija, j
Na svoječssno javno vprašanje v Nar. predstsvnÜtvu od «trani »odr. An t. Krbtana, kako ni mi-nl«ter za prehrano pred«tavlja a v oje nadaljno postopanje v pr« h«njih prehrane, je minister dr. Koroše«' odgovoril, ds tip treb« zopet poseči po vazsni trgovini ne ve tudi po rekvizicijsl) in raznih enakih «redstvih, ki naj prebivalstvu zagotove zadostno prehrano. Ta odgovor g, Korošca «o porabili nafti slovenski "demo-krat je" (prsv: liberalci). Poslanec Adolf Kibnikar je v "Domovini", to je v liatu, ki ga naši liberalci izdajajo za kmete, napadel dr. Korošca, češ: kmetje, glejte r«kvirirali bodo in to po zaalugi klerikale« Konica. — Začela ae je gonj« proti SLS med kmeti, ki so seve veliki sovražniki vsake rekvizicije, ker veči notna šele, da bi avoje pridelke prodajali kar najdražje.
SLS je takoj občutila to agitacijo. Me«to pa, da bi odločno za stopsla stslišče dr. Korošca je začela premišljati, kako t>i osls-bila liberalno gonjo. In r včerajšnji hcji je dr. ftimrak, hrvat«ki klerikalec, član Koroičevega kluba — interpelfrel vodjo svojega kluba,, g. dr. Korošca ali re« mi-«11 rekvirirati —, «e misli, naj re-kvirira le pri onih kmetih, ki imajo nad — 100 Johov zemlje! O. dr. Koroftee je na to naročeno interpelacijsko vprašanje takoj odgovoril, da ae glede prehrane vrše konference • strokovnjaki in prizadetimi Činitelji, da se ps ni še nič definitivnega aklenilo. Oelo poslanske klube Nar. predstavništva je povabil na posebno «ejo, na kateri se bo sklepalo, kako naj ae urede prehranbene razmere v naši driavi. . .
Adolf Ribniksr in liberale! so jo stem dobili! Dr. Korošee ni za rekvizicije, ker o tem: "kako bo" se šele razpravlja —; član njegovega kluba dr. Almrak pa jasno pove ,da naj se rekvirira le pri velikih pose«tnlkihf pri onih, ki posedujejo nad 300 jutrov zemlje. . .
Volilci in prihtaši SLS so lahko azdovoljtti. Klerikalni delav* ci lahko rečejo: dr. Korošee bo re-kviriral — klerikalni kjaatje lahko trde; "mi nimamo sto jutrov zemlje, zsfo na* nikdo ne bo ob-teievalH. . . .
Tako ae delat
Srbski maturanti v Ljubljani.
— V soboto popoldne «o priapeli iz Zagreba v Ljubljano «rb«ki ■Maturanti. Sprejelo jih je veliko občirmtv«, s čimur ne je hotelo delsti nacjjoftalističrio propagando. V nedeljo in pondeljek so si ogledsli Ljubljano, poaetill *<> škofijske zavode v At. Vidu in Vrhniko. Danes so se odpeljali na Bled. — - Srbski maturanti so si ogledsli Ljubljano, aredišče Slovenije, in videli ao tudi pravo Mtran duše alovenakega ljudstva, uiMuifeatseijo aloveimkej^ prole-tari jata, ko je manifeatiral z« svo jo in v«ega človeštva pravice. Videli «no, da je med njimi veliko število zavednih, ki ao {spregledali in atopili na pravo pot življenja !
S tem ho se združila naša in vaša srca. Spoznali sle v teh dneh del Slovenije, a našega prebujenega Primorja in (Joriške žal ni-ate videti.
Pozdravljena nam srbska soei-jaliatična oni ladina!
Dva brezmesna dneva. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje namerava vpeljati dva brez-meana dneva na teden. Število živine se je za ¿aha vojne zelo /.manjšalo. Ako ae bo v veliki meri nedaljevala vporaba mesa. more to znatno škodovati naši živinoreji.
Avstrijski mimariseuL Pred enim tednom, je bilo mesto Maribor kakor v obsednem stanju. Patrulje peš in na konjih so korakale po mestu, tako so se gotovi krogi bali atavkujočega delavstva. Posebno piost je bil zelo za-strsžen. Tam je ourav)jal službo celo nek višji oblastnik, ki je na ganjil ljudi, da morajo hodit¿ na levi strani ter pri tei* kričal v nemškem! jeziku: "leh lasse sie erschíeaen, diese Houialistiache I ta ude!" Tako obn«Aa*ie ni lepo niti za pijanega človek*, le »»""j pa za dotičnika.
POTOP.	Zgodovinski roman
fpiaaJ H. SMftewks. Poatovenll Podravtkl.	
Nemara ae radi tega jezite, ker sem stopil s sabljo v roki med vaju. Ce vam je on ljubši, potem Kotovo niaem za vaa!. .
Alenka se prime s rokami za glavo ter ponovi nekolikokrat:
4'Begi Bogi Bogi" » Toda ta bolest ni omečila Volodijevskega, ki se je priklonil in jezen odšel i zsobe. Zasedel je konja in odjesdil domov,
"Moja noga ne prestopi več tegs prsgs," reče glsmto, ko odjeadi is Vodoktov.
, Služabnik Airuc, ki je jezdil zadaj, se približa urno in vpraša:
"Kaj pravite, gospodt" "Bedak ali" odgovori Volodljevaki. "To ste povedali že poprej, ko «mo šli semkaj."
Nastane molčanje, Volodljevaki ps zamrmra snovIČ:
"Z nehvaležnostjo so me tu nasitili. . . Bržkone ml je Že tako uaojeno, da ostanem samec do amrtil. . . . Kamorkoli se gsneš, povsod te zbode trnje. . . . Naj vre« vzatne takšno usodo). . . Kaj je vendar napačnega videla na menit"
Volodljevaki se zsmisli, na to pa ae u<iarl a peatjo po če!u.
"fce vem," sakliče, "ona ?a bržkone še lju-bi; nc more biti drugače! .. . Nu. to je še tem huje zš-me . . . Prav pravi Zagloba, da z zaalugo ae ne prikupiš ftenski . . . ¿enaka in liaica sta dve najbolj preksuljlvi «tvari n« avetuf... Žal ml je, »elo žal. da *e je 1o pripetilo, kajti očividno je tudi ona tako ponoana kakor Ktufcic. Da, hudo mi je pri ar«u, pa tudi nej bržkone ni lažje . , . Ni», «ko llog dš. ae prebijem tudi bre« nje. Re-vira. že bre* tega jo tare žaloat, jax aem jo pa še a pomoli na Kmltiea in ji tako zaairupil njeno mre. Kaj takega ae ne bi amelo zgoditi, a ker ae je le «godilo, treba je popraviti 1o napako . . . N«pU aem ji piamo, naj mi odpluti in pomairsti ji ho-čem. kolikor ml bo mogoče."
Daljše mlall tuu pretrga rnovič atrežaj Al-rur, ki ne tuu približa ter reee:
"Pn»aim. goapod, tam rar grič ae nam bliža llarlamp s nekim jezdecem." •Kje!" "Kvo, tauil"» " Kennira, vidim dva je»de<>« . . . Nu, Mar-lamp je o«tal pri vojvodu vilenukem. IV» čem g« pnrnai («ko daleč T*'
"Po plavkl. Saj porna to kobilo vaa vojaka.M "AH p« itdi*. da je plavat . . . Mogoče je kdo drugi "
"Poznass jo po hoji . .. nrcrdrotnno j,. ||ar-lamp "
Volodijevski vspodbode konja ter ae kmalu prepriča, da spredaj jahajoči jezdec ni nihče drugi nego Harlamp, poročnik pet i gorske g* prapora litevske vojske, njegov star znanec,, U počitka sta se često sprla; ko sta pa služila skupaj, sta se bolj in bolj zbliževala in postala «#1o dobra prijateljs. Ko zagleda Volodljevaki t*var¥ia, sdirja k njemu z razproatrlinii rokami.
"Kako se imaš, NosaČf" mu Jakliče v pozdrav.
Nagovorjeni, ki je res zaslužil to ime radi svojega velikega jiosu, mu pade v naročje. P<> prvem rsdoatnem odzdrsvu reče:
^Pridem nalašč k tebi z naročilom in denarji."
"* naročilom in denarji? Od koga t" "Od vojvode vilenskega, naiega hetmana. Prinašam ti pismo z naročilom, da takoj začneš nabirati vojake; drugo pa linam zs Kmltiea, ki se baje tudi nahaja v tem kraju."
"Za Kmiticaf . . . Bova mar dva nabirala v jedni okolici t"
"On odpotuje v Trsto, ti pa ostaneš tukaj." "Od koga ai izvedel, da sem jsz tukaj?" "Hetman asm je to izvedel od tukajšnjih ljudij, ki služIjo pri njem. ZiHo sem prišel naravnost semkaj. Tsm te čislajo I . . . Slišal aem kneza, naAega gospoda, ko je rekel, da ae ni nadejal podedovati kake stvari po vojvodi ruskem, da je t>a vseka k o podedoval najboljšega viteza," "Velika čaat je to za-me, da Imam nabirati vojake; takoj ae poprimem dela. Tukaj ae ne manjka vojakov, aamo ds bi ae jih a čim preživelo. Imaš 1 i mnogo denarja a seboj?"
"Ko prideva v Paeunele, že prešteješ."
"Namenjen si v Paeunele? Tam boš pa mnrel biti previden, ker tam kat mrgoli zalih deklet—»' "Kadi tega pa ti tako dolgo bivaš lam. (V kaj, imam tudi drug zaaeben Hat od hetmana za-te. "Sem z žnjim!"
llarlamp izvleče piamo s radzivilovim pečatom. Volodijevski odpre ter čita;	^ Ooepod polkovnik Volodljevaki 1 "Ker pozna m vašo dobro voljo, ds radi služIte domovini, naročam Vam: nabirajte vojake, pa ne tako, kakor ae jih navadno, marveč s veliko utarljlvoatjo, kajti... perienlum in mora. £e naa hočete rasveaelfei,delsjte na to, ds bo pripravljen koncem julija, nsdslje v polovici svguata prapor na pohod. Ne vemo pa. kje lahko dobite dovolj dobrih konj, kajti novcev pošiljamo le malo, ker jih nismo mogli več dobiti od saklad-nlka, ki nam še davne nI naklonjen. Polovleo tega denarja dajte Kmltleti. za katerega ima go» apod llarlamp posebno naročilo. Pričakujemo ««t obeh. da nam vnete tsvršita naročilo Ker nam je pa ddUa novica o njegovi raxp<MiajenoaH v l'piti. Vam naročamo, da prevzamete vi njegovo piamo od gospoda llarlsmpa, ter aami razsodite, ali bi se mu je oddalo «H ne. Ako Hi bilo njegovo po-če*je prtv«Š sramotilno, ne dajte puma. da M nam ne predbeetvali naši «ovratniki, kaker grf-«pod sakladnik hi vojvoda vltebaki. da »uroča mo pmlohnt opravke malopridne!««.
MAZOLA je uajbollše za kuhanje in salato
olje
za vsako
žensko-ki ima veliko družino.
Mazola vam štedi vaš čas in denar.
Nobenega sitnega "creaming" procesa ni potreba. To je vedno pripravljeno za pečenje ali za zabelo kekov in pajev.
Prihrani vam denar, kajti vi zamoretete zopet in zopet peči z isto količino Mazole.
Pri beljenju je treba eno četrtino ali eno tretino manj Mazole kot pa če uporabljate maslo ali mast.
^ ■ &■" :	* ""-¡p"' -¡¿j' • y " i,
Mazola da pri belenju salate izboren okus.
To je čisto koruzno olje, napravljeno iz koruznih vršičkov ter je tolikokrat precejeno, dokler ni popolnoma čisto.
Corn Products Refining Co.
17 Battery Place, N. Y.

kaj vam je potrebno. berite v lastno korist.
JOHN NEMETH
1597 second ave.
STATE BANK.
new york, n. y.