St. 35.
V Trslu, v sredo 1. septembra 1880.
Tećaj V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
« V «ilin™ti j« mo8 ».
„EDINOST" Izhaja vsako sredo; eena za vs.i leto j.- 4 gld. 40 kr., 7,11 polu leta 2 «1.1. 30 kr., za leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi za poslanice s* plačuje za navadno trUtopno vrsto: •. če su tiska I krat, 22, če se tiska ^ krut, 20 če se tiska U krat. /a večje črke po prostoru. Pri
četrt
25 kr. ___________ . „._„ „ ..........
večkratem tiskanji j', cena v primari manjka.
Naročnina ii; vse drugo naj so pošilja unravnLJtvu Vit ilelle pos te, C« vi Hienckel, V. IO \ l moj
1't'iinu !pii im iitoimi oii na oni*uiaitiiitii t '. .h . >• .«<•• I...... .......1____1	11	v •	.* *
iti sj ne vračajo. — Posamezne arkoU, v Bazovici, v Skednjl in
iiunii iniiit in »no umu" ""j uiuiivniaLvu 1 t i. nene pome, < Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Rokopisi brez posebne vrednosti sj ne vračalo - iWmi'7n« »Vilke se dobivajo po 10 kr. v okolici Na OpČlnali, na 1'roieku, v lin.....
št
M, Magdaleni zg.
KTa
delo!
1.
Prebili smo stoletja trajajočo mrzlo zimo, katera je bila vzlasti v zadnjih 18. letili tako huda, da nam jo skoraj duša v telesu zmrznoiu. Zdaj pihlja z Dunaja gorkejša spomladanska sapa na vse strani naše države; nam na Adriji bivajočim Slovanom, ki smo se v starih i še neprijetniših razmerah, nego prej, veje gorkejši dih stoprav nad glavo; a Čutimo ga vendar, veselimo se ga, ker vemo, da po naravnem zakonu mora tudi nas ogreti in oživiti. Počasi se nam bližajo pravega delalnega žlvenja gorki dnevi, teh dni ne smemo v nemar puščati, ni ene ure ne smemo zapraviti i zanemariti, i z delom nemudomo začeti, s začetim delom krepko napredovati. Uze bije ura, v katerej se utegne odločiti, ima-li biti Slovcnec na Adriji sam svoj gospodar, ali še daljo podpetač i Ščavo ptujcem na svetej slovanskej zemlji.
Kaj nam koristi idealnost v sedanjih materialističnih časih, ko vse lazi i se plazi za dobičkom? vrzimo z ram oguljeni narodni plašč i spustimo se v valove občnega hlepenja, ker lo to nas privede do srečo i bogastva; tako nam utegne kedo svetovati. O da, dobro vemo, da sedajni čas ni ugoden idealom, da človek le toliko velja, kolikor plača, i žal nam je, daje tako, ker brezobirno hlepenje po dobičku, posvetnem bogastvu in uživanju je tisti črv, ki nam razjeda blagosti veliko višjo cene, greni dušne sladkosti, podkopujo javno moralo, hladi ljubezen do človeštva. Krščanska idealnost narode osrečuje, judovski materijalizem jili gonobi. Vsakdo ve, da ima človek dušo i telo, da je prva več vredna i da v resnici srečen ne more) jI ti, kedor skrbi le za telo, dušo pa zanemarja. Enako je z narodi. Ako narod zanemarja darove duha, ako zaklepa od Doga mu dane talente, propade, zgodovina ga izbriše iz svoje knjige i pozabljivosti vetrovi brijo nad njegovim grobom.
Danes so taki Časi, da se moramo krepko, z vso ljubeznijo oklenoti idealnih vzorov, otresti se moramo misli, da le petica povzdiguje i diči človeka, gojiti moramo narod za idealno bogastvo, da se bo moglo popeti do tiste moralno visočine, katera mu zagotavlja bodočnost, blagost i slavo. Kedor ni slep, ta vidi, kako globoko je pogreznola človeško družbo v zadnjih letili nenasičena materijalnost, do propada jo priti rala celo našo Avstrijo, katere sovražniki vsega sveta niso mogli podreti in o katerej velja rek: »Austria erit in orbe nitima«.
Sedanja avstrijska vlada je to kugo spoznala, ter si prizadeva, da se zatare; zato ne dovoljuje več, da bi se ustanov-Ijale banke i druga društva, katera imajo zgoli materljalistnične namene; zato pa jo tudi judje, pojmljeni grabeži, ljudski zatiralci In antekrlsti iz vse črne duše sovražijo, napadajo, natol-cujejo, obrekujejo i podreti skušajo.
Nauk o gospodinjstvu
odotim gospodinjam, ženskim učiteljilčem, učiteljem in učiteljicam na viijih dekliikih razredih ljudskih in meščanskih hI.
(Poleg nemškega) prosto poslovenila 1. BT. In I. L.
(Dalje). Kak ima biti živež.
Živež je vsaka reč, ki vzdržuje živenje; posebno voda, zrak, svetlost In toplina so po pravici pogoj živenju, brez katerih ne bi živela ni zelišča.
Voda je najimenitniša sestavina vseh rastlinskih in živalskih teles. Tudi človeško telo, ločbeno (kemično) preiskano, ima največ vode v sebi, potem malo belj&kovca, masti, soli, apna, železa, žvepla in koščenca (fosfora).
Telu treba zmlraj onih sestavin, iz katerih obstaje, od zunaj pridajati, da more živeti.
Vode so telesu v različnih podobah dodaje. Vode jo v kruhu, mesu hi v močnatili jedilih, ki jih uživamo. Vode je v juhi, sadju, zelenjavi, mleku, pivu in (največkrat še preveč) v vinu.
Vendar ni vsaka vodu enako koristna. Razen lastnih
Najboljša pomoč zoper to ku«o je pravo ljudsko lzobra-ženje, to pa je mogoče lo na narodnoj podlogi, v materinem jeziku, To je stara resnica, katero ne more nobeden pohiti. Vsled tega Slovenci z vsemi drnziml slovanskimi brati vred uže leta i leta dan na dan kličemo, zahtevamo i prosimo narodne enakopravnosti, katero nam je kratila prejšnja vlada i državnega zbora vladajoča samopašna stranka. To je bila velika, v nebo vpijoča krivica, i ker se po natornih zakonih vse, kar jo krivično, nazadnje mora s pota uinaknoti pravici, zato je pala vlada i ž njo njena stranka, ki se zdaj v naglem svojem razpadanji v obupu vije, kriči i so dere na vlado i Slovane, na prvo zato, ker Ima voljo izvršiti enakopravnost, na drugo pa, ker zahtevajo svojo pravico.
To stanje je podobno vinu, ki vre, posnemati je treba umazane pene, da se zablišči čista zdrava kapljica. Zdaj javne zadeve vro, zato pa tudi mi ne smemo rok križem držati, ampak paziti nam je, da se ugodno i srečno vred6. Nalogo imamo veliko, trudapolno iu odgovorno; le s poštenim delom, s trudom jo moremo izvršiti. Vse nas mora vodili ljubezen do naroda, do države i človeštva; ne smo nam biti preteško nobeno delo, ki pospešuje ta cilj, nobene zapreko in pretnje se ne smemo strašiti; trdna volja vso premore. Strani tedaj z lenobo i mlačnostjo, s praznimi izgovori i pretvezami, na delo, rojaki I Izobraženost naj v knjigah i časnikih ljudstvo uči i budi, bogastvo naj jo gmotno podpira, da bo mogla dober i vesel sad roditi, sosed naj bo sosedu svetovalec i podpornik, vsak naj dela po svojej moči in vspeh bo gotov iu velik; zdaj velja boj zoper spridenost, popačenost, oiloruštvo i krivico, zdaj velja Avstrijo postaviti na moralne stebre, i Slovunstvo i človeštvo na ono dično mesto, katerega je vredno; zmaju, ki človeštvo davi i mu dušo strupi, mora so glava odsekati.
Kako pa se je nam Primorcem v posebnih naših razmerah in jako teškem položjl vesli, o tem bomo govorili pozneje.
F. C.
Kopitarjeva slavnost.
V prijetnej vasi onkraj Šmarno gorć se je rodil 21, avgusta 1780 .larnoj Kopitar, učenjak, kakoršnoga tisti čas ni Evropa imela. On je bil pravi ključ, ki je odprl zaklad slovanskega jezika. Hvaležen zvezdi, ki je v temnem Času na slovanskem obnebjl pred 100 letini prisvetila, postavil jo slovenski narod spominek, ki bodo vnukom kazal mesto, kder je v bornej kmečkej hiši tekla zibelka slavnega Kopitarja. Po sto lotiti so je odkrila plošča iz marmorja avgusta t. 1., vzidana v lice Kopitarjevo hiše v Repnjah.
svojih sestavin, vodenca in kisleca, ne sme imeti v sebi nobenih drugih delov, n. pr. tvari od gnjilih teles.
Za pijačo najtečueja in najbolja voda je studenčnica, ki ima v sebi tudi telu koristnih soli. /a kuhanje in pranje jo pa boljša deževnica in potočnica.
Dobra voda, dasi je morebiti tudi dalj časa na prostem stala, mora biti popolnoma čista, brez barvo, brez duha in no sme imeti nlkakega okusa. Dobra voda je zdravju koristna, posebno otrokom; ona je pogoj človeškemu živenju; rabimo jo tudi mnogovrstno v gospodinjstvu.
Gospodinji treba tedaj posebno paziti, da Ima stanovališče dobro vodo.
Zrak sicer ni živež, vendar i«J tako ne<Moiliio potreben živenju, kakor voda. Vode uživamo včasih, a zrak srkamo nu vsuk dušek, zmiraj, neprestano.
Zraka, ki ga dihamo, ne moremo zboljševati, vendar so lahko krajev in stanovališč z okuženim zrakom ogibljemo, ter iščemo drugih s čistim in zdravim zrakom.
Gospodinji treba posebno paziti, da se zrak z raznovrstnim izhlapljenjem v stanovališču no pokvari; okna treba čestokrat odpirati, ter dotle odprta puščati, da se pokvarjeni zrak dovolj izmeni sč zdravim vnanjim.
Telesnemu organizmu najškodljivša je ogelnokislina; največ se nje napravlja v kleteh, kjer vino vre, v premogovlh jamah, globokih studencih, pri apnenlcah in v pivarijah; brez luči naj se nikdar no ide v take kraje, ker ako luč ugasne, vemo, da je ogelnokislina v njili, in treba se takoj vrnoti. Kleti morajo imeti dovoljnega prepiha.
Iz vseh slovenskih pokrajin, od sinje Adrlje, iz daljnjega Goratanu, iz Primorske kakor iz zelenega Stajerja in sosedno nam Hrvatske, zbrala soje množica čestiteljev, Če tudi je bilo vreme slabo in jo dež kakor iz škafa lil. Zbran je bil tu cvet Slovenijo, ki jo navduševal z plamtočo besedo narod.
Ker prostora primanjkuje, popišemo le površno zanimivo slavnost. Uže na rano jutro so se delalo pripravo na Kopltarjevej hiši, po vasi so bili visoki maji postavljeni z velikanskimi tro-bojnicami. Po vseh potili so dohajali čestilri v Repuje, voz za vozom je pridrdral, množica je ras tla ter hrepeneč pričakovala Ljubljančanov. Proti II url se čujo strel na holmcu, lepo krdelo zalili kmečkih funtov je jezdilo naproti s trobojnim! zastavami v rokah, dično je bilo videti to narodno konjico, ki je sprevodu na čelu korakala. Za njo pa so jahali ■Sokoli«, za temi jo Šla godba in mnogobrojno občinstvo. Od daleč so je razlegal krepki ■živio*. Ko dospe sprovod pred Kopitarjevo hišo in zaigra godim Naprej zastava slate, zaorilo jo iz tisočerih prs gromoviti živi! Vse so je gnetilo k crkvi, ker v cerkev je lo malo ljudstva moglo. Izvrstni pevci ljubljansko čitalnice so peli pri maši, tenorju g. Medenu se jo vso čudilo. Ko jo občinstvo po spolzli poti po maši zopet v vas dospelo, zapeli so pevci Jenkovo Molitev. G. profesor Suklje jo govoril slavnostni govor, ki jo presunll vsacega, ko jo primerjal prejšnjo so sedanjo dobo. V primernem času mej govorom so odkrije vzidana plošča, ljudstvo zaori: slava in živijo. Ko h koncu govora profesor Šuklje odkrito ploščo priporoči in izroči vsem, utrnola se je marsikatera solza iz očlj. Gromoviti klic: slava je protresal zrak, pevci so zapeli Sperajte Bogu in godba jo svirala Naprej. Po vseh potih, ki držo iz prijaznih Bepenj, valilo se je ljudstvo na svoj dom, najbolj pa proti Vodicam. Z godbo na čelu prikoraka konjica kmečkih fantov in Sokolov v Vodico z ogromno množico na dvor Lužarjevc gostilnice. Vse prostore so zasedli Kopitarjevi čestilci, od prve lične dvorane pa do poda, kjer se žito mlati, v vsacem kotu si našel zadovoljno obraze, če tudi jo brez prenehanja dež lil. V gorenjih prostorih so bili odbor slavnosti in ptuji gosti, na podu so je nastanovil Sokol i pevski zbor in zastopniki kranjskih mest. ('.0 tudi na kmetih, vendar jo bil vsak dobro postrežen, tako, kakor v najboljših mostnih gostilnicah. Lužarjeva hiša v Vodicah jo vzgled mestnim gostilnicam. Brzo-javov je došlo mnogo iz vseli slovenskih krajev, celo iz daljno Bolgarije. Začele so so napitnice in govori, ni mogoče vseli po-sebo lu objaviti, naj omonimo le, da so govorili g. g. Božidar RajČ, Dr. Vošnjak, Einspieler, Zamik, Nabergoj, vseučilišnik Majaron, Bczek, IUavka, Ravnihar i. t. d. vsi govori so bili netilo Slovanstva, navdušenje jo rastlo in le prekmalu je bil čas, ki je Kopitarjeve Čestilco na bližn jo in daljno domovje opominjal. Sokolova konjica zasede konje, godba zaigra, do neba razlega-
Enako škodljiv je oglenčev plin, ki so pri nepopolnem in počasnem gorenju premoga dela. Peči, v katerih se s premogom kuri, naj so nikdar popolnoma ne zapirajo.
Škodljiv jo tudi ogelni todtnčni plin pri vodali, kjer zelišča ali živali gnjij6; v globokih rudnikih jo znan z Imenom «praskavi plin«.
Tudi žveplenovodenčnl plin v straniščih, ki ima vonj gnjilih jajec, škoduje. Stranišča treba tedaj dobro zapirati. Po mestih so najboljša lako zvana angleška stranišča.
Zrak, napolnjen s prahom ali z dimom, ni zdrav; škodujo posebno bolnim na prsih in na očeh. Pri pometanju sobe treba paziti, da se ne praši. Peči in ognjišče morajo Imeti dober prepih, da so no kadi.
tioitloba j« živelj veselja in radosti v žicenju. Brez svitlobe ni živenja. Tema je smrt v Živalstvu in rastlinstvu. Gospodinja naj tedaj pazi, da bodo vsak del stanovališča dovolj svitel, ali primerno razsvetljen.
Toplota je v nanj a, samostojna, in notranja, t. j. v živalskem organizmu.
Zemlja sama za so Ima vnanjo toploto, katero solnčni žarki lo množe; toplota vzbuja zelišča iz zimskega spanja, oživlja prečudno in raznovrstno živalsko klico v jajcu.
Vnanja toplota deluje tudi na dovršeni živalski organizem; človek se jej mora pokoravati, ker no upliva le na njegovo stanovališče, obleko, temne tudi na živež. Vsakdo v6, da nam po zimi boljo teknejo jedi, kakor po leti!
joče se živio-klii i zalonč in zopet so bila pola obljudena. Znanci in bližnji so liili srni ter tja povabljeni, kamor so veselim srcem odrinoli. V bližnji Sinkov turu se jo napotila mala karavana, radostnim srcem jo jo sprejel tamošnji visokočestiti g. župnik Dolinar, tisto slep, ali krepak na duhu. zadovoljin in poln humorja; bila je i z ven red na, prav domara zabava pri čestitljevem, na duhu i It-lesii krepkem starčku. S hvaležnim srcem smo zapazili pri slepem župniku neko posebnost, namreč stari Nikolavfi je velik prijatelj dijakom in zabavlja se prav po domače Ž njimi, (listo slep, da ne vidi nobene bliščobe, pa opravlja točno sv. mašo, krščanski nauk in litanije. Ćestibi Kopitarja so bili tudi na potu v Ljubljano navdušeno sprejeti, drugi so šli čez Savo, ki je vsled dežja tako narastla, da se brodnik v pondeljek ni več upal prevažati. Nekteri so se skoz Kranj v Skoijoloko vrnoli in veselili se v narodnem krogu še tam na prijetnih Sltmnrjih, v g. Sušnika gostilnici, ki je z vsem konfortoin preskrbena. Radostnim srcem smo opazovali, da se je po deželi in v inestili ni Kranjskem mnogo promeniio in na boljše obrnolo, kajti v večjih krajih so vihrale slovenske trobojnice Iz zvonikov v znamenje, da je slovenski duh prošinol slovensko kranjsko deželo.
--m-*--
0 PRAVD/IRSKIH REČEH,
Nedavno je umrla Marija Kalister, vdova znanega bogataša Ivana Kulistra, Ona je dala svojo (»poroko ali testament v nemškem jeziku spisati; to oporoko j<- ona potem v pričo svedokov podkrižala. — Opirajoč se tia to, da rajnka ni tunela nemškega jezika in tla je le potrdila, kar j * • i je eden svedokov nasvetoval, uložili so postavni dediči pri tukajšnjej c. kr. de-želnej sodnlji ugovor zoper veljavo te oporoke. Ker zapuščina znaša blizu milijona, utegne biti pravda huda in dolga. Mej tem pa bode premoženje v sodniških rokah.
Mi prašamo: Zakaj se ni svetovalo rajnkej Mariji Kalister oporoko — to jako važno opravilo vsakega človeka — v slovenskem jeziku napraviti ? Od uradnikov zahtevamo, da nam slovenski uradujejo, sami pa si dajemo napravljali pogodite in druge važne spise v nemškem ali laškem jeziku od takih ki slovenski ne mnejo,*) Prav zarad tega se večkrat pripeti, da posebno prosti kmet podpiše ali podkriža, kar on sam ne ve. Nastopek tacega postopanja so pravde in prepiri, Mi tedaj priporočamo našim domorodcem, naj v pravdnih zadevah sveta iščejo le pri zvedenih odvetnikih našega naroda,**)
Bajamontova drhal v Splitu in ustavoverci.
Splet je v Dalmaciji tisto gnjezdo, v katerem delu tamošnji župan Rajamonti irredentarsko politiko, hllni se dunajskim listavovcrcem ter ruje i rovari zoper narodnjake in vrlega barona Rodlča. Tisti dan, ko so Italijani obhajali naroden praznik, odprl je vodotoč ter s tem i druzimi mnozimi dogodki očitno dokazal, kam svojo taco moli, kam gnjilo njegovo srce teži. Ko je 14. avgusta praznoval \Yeberjcv polk v zet je Banjaluke in je en vojak nesel hrvaški prapor, godba pa igrala •Naprej zastava Slave«, tega Bajamontovi pristaši, ljuti italija-nissimi, niso mogli prebiti, sklenoli so maščevati se pri slavnosti cesarjeve petdesetletnice i res, napali so posamezne vojake, a ti so izdrli bajonete i strahopezljivei so pete odnesli, da so pa hrabrost in junaštvo vendar le svetu pokazali i Italiji kaj priborili, pobili so s kameni okna čitalnici. Pomenljivo je i zna-
*) To imate pad prav. Največji kričuči, naj st< slovenski uraduje, imajo na lustnein domu in v občevanji sploh vso nemški ali laški, kur so večidel prelenl i prenentarnl.	(Ural.)
") Keilor je pameten, naj ta svi-t poslufa, ila ne bo trpel sam, 1 da ga ne bo svčt klel, ko Ito morebiti uže v grobu prali i pepel.
(Ured.)
Notranja toplota, ki naslaja na poseben način v Živalskem organizmu, je pri zdravem človeku navadno 28—M stopinj po Reaumur-u; v bolezni se menja od	stopinj. Najmanja je
v spanju, kajti ta čas je tvarna menjava (ali živenje) najbolj počasna; zato se treba v spanju bolj pokrivati.
Največ notranje ali živalske toplote izbujajo močne pijače, hitro gibanje in velik napor tela. Lačnega človeka (ker mu manjka sredstev toplote) zebe bolj, nogo nasitenoga.
Živež ali le množi toploto tela, ali mu daje tudi moč in trpežnost, t. j. redi ga. Toploto podpirajo: oglec, vodenec, kislec; v mastili, olju, sladkorju, škrobu je razve omenjenih prvin, tudi dušeč. Samo tak živež, ki ne pospešuje lc toplote, nego tudi redivnost, jo človeškemu telu ugoden; treba le, da ga v primernem razmerju uživamo.
Bistven del človeškega tela je beljtikovtc, ki je iz oglenca, vodenca, kisleca in dušca sestavljen; bodi si trde ali tekoče podobe, telu daje največ moči.
Živeža, ki ima beljakovca v sebi, nam daje rastlinstvo in živalstvo; itak živalstvo v mnogo večej meri, zato tudi živež od Živalstva bolj redi.
Živalski živež ima posebno mnogo masti; rastlinstvo nam daje olja, kakor oljnato, laneno, makovo seme, i. t. d.
Tudi soli, posebno kuhinjska sol, je našemu telu neobhodno potrebna. Živalski živež ima več soli v sebi, nego rastlinski ; tega treba tedaj bolj soliti.
Izmej apnenih soli potrebuje naše telo osobito koščenčevo-kislega apna, ki je bistvena sestavina kost i j. Apniee je največ v jedilih, ki imajo beljakovca v sebi.
nienje časa, da se s to aodrgo bratijo nemški i nemčurski nsta-vaki i da jim dunajski judovski Časniki hozano poj6. — ■Narodni List. Hajamontija i njegovo sodrgo dobro klesti, ter zahteva, da se Dalmaciji sramota ne dela, naj vlada zatre italijansko rovaistvo v Splitu.
Dopisi.
V Hojami. 26. avgusta.
Včeraj je umrl tukajšni okrajni načelnik Ferluga, nže znan po slovenskih listih, ki so ga bičali. Da on ni postal magistratu sluga in nasprotnik svojemu slovenskemu narodu, še danes hi skoraj gotovo živel zdrav. Nezmožen je bil svojemu poslu in izbral si ga je magistrat le s tem namenom, da pripomore k poiaščevanji okolice, in obžalovati moramo, da se je za to neumorno trudil. Laški tretji razred v Rojanu je njegovo in Boninovo delo, da ne naštevam obilo družili krivic, kako se je naš narod zatiral; to prepuščam občnej sodbi. Na grobu Mičeta Kerlugc ne bo plakala mati »Slovenija«, tudi narod ne bo za njim žaloval. Naj bode on v svarilo vsem renegatom in izdaji ca m po trŽaškej okolici: kahtrino iivtnje, taka smrt. Naj bi njegova nemila osoda bila «memento» vsem, ki svojo kri izdajajo za novce, čašo vina in sladko besedo I
'IVmulcu n« Krnttii, 522. avgusta,
Spet je lo solzno dolino domačin zapustil, ki se je žalibog prepozno zavedel materinstva. Tem 1 »olj se jo pa podvizal popravljali zamude, spoštoval je pravične zahteve svojih rojakov, se v starih dneh učil pravilne slovenščine. Da tega svojega li vale vrednega namena po polnem ulj dosegel, kriva je smrt, ki marsikatero nit neusmiljeno prereže. Ta spreobrnencc v starosti je gospod A/itn/) Kobencl, bivši c. kr. finančni respicijent i nekaj časa začasni komisar, ki je mlnoll mesec v Mar hi njem, svojem rojstnem kraji, blago <luso izdahnol. Rajnki ni bil navaden človek, vrhu tega, da je bil visoke študije kot bogoslovec dovršil ; bral i pisal je zmerom, svoje opazke pripisaval, nato celo pole sestavljal. Bil je globoko misleč človek. Pisatolj teh vrstic se nij mogel zadosti načuditi, ki so jo ž njim pogovarjal, čisto zdravim opazkom glede države, položja narodov i glede slovenstva. V zgodovini je bil čisto doma. Kjer sem potipal, za-vrvral jo iz njega živ studenec i to je znal povedati, da sem ga z veseljem poslušal. Vsi njegovi pogovori so imeli znanostni značaj. Veselilo ga je, če sem mu kaj novega v slovenščini prečital, pa jo vzdahnol: «Ah, jaz sem pa užo prestar za to. To jo lepo«. Mene je zmerom nazival: »Melanhtonom«; n. pr. gospod Melanhton, kaj jo užo kaj novega na slovenskem svetu? Ali: Ubogi Melanhton, kuj se zmerom trpinčite s knjigami I — Nij maral celo, da me jo kakšenkrat iztrkal uže zjutraj ob 5. uri, pa vprašal tne: Nn, dragi moj Melanhton, nič novega? Kaj pravijo naši bratje Slovenci ?» Tedaj sem kar moral seči i čitati mu na tešče slovenske časopise. Ko sem bral, je pazil, i ko sem odbral, dejal je: Naši Slovenci pridejo še daleč. To je vso pravično. Presneto me veseli, da so moji rojaki so enkrat tako odrezali. Ah, ali škoda, da jaz ne morem več pripomoči. Prestar sem! »Ali lejte, gospod Melanhton — tu izdere iz suknje nekaj pisanega. AH nij lo slovensko?« Tedaj sem moral spis prečitati i povedati, kje še kaj manjka itd, Da tako povem, to jo strogo terjal. Pa kaj, saj je bil filozof, ne malenkostnik, ki strahu ali dozdevano sramote hoče kar poglnotl, če se mu resnica pove češ, da nij na svetu vse ko samo prašanje i odgovor, naj uže bo pravičen ali ne.
V slovenskem jeziku je zapustil Kobencl še precej rokopisov, sosebno veliko množico kraških napitnic, pregovorov, smcšnic itd., ker Kraševcl ob morji so radi kaj veseli, živi. Sploh so bolj živahnega duha, združujejo se radi pri veselicah, i pri vincu pade marslkaka smešna. Tudi so jako zgovorni, kar jih je več v dotiki z drugimi ljudmi, n. pr. na Brežini, Sentpolaj, Slivno, KriŽ, Prošek, Mavliinje. Kraške botrinje, opasila, plesi
Tudi železa, žvepla, koščenca, ki so v živalskem in ra-stlinskem živežu, potrebuje človeško telo.
Mleko je najtečneja in nojboljša hrana, kajti v mleku je vseli živenju potrebnih t vari j v primernem razmerju; tudi ob samem mleku je mogoče živeli.
Gem več je v mleku sirnlne, tem večo redivnost ima. Zvečer namolzeno mleko je boljšo, nego zjutraj namolzono. V zmedkih še je samo sirnine; sirodka ima lc malo redivnosti, ker jej sirnlne in masla manjka.
Tudi v belicah ali jajcih so vse omenjene tvari, ki sestavljajo živalsko telo. Mehko kuhane belice so lažje prebavljive, nego trdo kuhane. Trd beljak je najme teško prebavljiv; zato treba, da jajčnatim jedilom surovega masla dodajemo.
Za mlekom in jajci ima meso največ redivnosti: posebno če je mnogo v njem soka in krvi. Krv in sok lažje piebavljamo, nego mesno vlakno; zato ga treba (vendar ne pre eč) kuhati, peči in pražiti. Suhemu mesu naj se pridene masti.
Jetra, obist, možgani so baš tako redlvni kakor ineso.
V svinjskem mesu so včasi male živalce, tribine imenovane, katerih s prostim očesom ne moremo videti, in katere ako žive pridejo v človeško telo, istemu škodujo; radi tega treba svinjsko meso dobro skuhati ali speči.
Gnjatim in drugemu suhemu mesu treba masti pri-deti, da je tečneje iti lažjo prebavljivo. Surovo meso ni zdravo.
Tudi se ne smo meso preveč izpirati (kakor nekatere kuharice delajo), ali predolgo v mrzlej vodi ležati; kajti v vodi Izgubi meso sirnine in ni redivno. Boljša jo motna juha, ki ima v sebi sirnine razstopljene, kakor Čista — topla voda!
i druge javne veselice so priložnosti, pri kterih se mora Človek čuditi obilnosti, radodarnosti i zdravej veselosti. Kot Kraševec je Kobencl imel priliko nabirati govorin, prislovic, smešnic, i nabral jih je veliko. Tudi je preložil več nemških pesem na kraško podnareČje. Besede, ki sem je uže dolgo rabil, a nikder slišal, videvšj je le v slovnlkih, slovnicah ali drugih spisih, čujem tod po Krasti, ko navadne reči; ker kot meščan rojen med ljudmi, ki čisto spakedrano furlanščino govor«'-, nijsem imel priložnosti sprva iz naroda pobirati. Moral sem iti po učtnej poti, začenši s Klocovim Glagolitom, nadaljevaje z Miklošičem i drugimi, i spopolnjevaje svoje znanje z deli učenjakov drugih slo-slovanskih jezikov, sosebno z onimi i Vukov i Daničičev, i Ša-farikov i Hankov i Vostokovov itd. kako trudapolni i strašno dolgi, rekel bi, neskončni ovinki! kako kratka je pa pot pri narodu, na deželi, če te je le tolikajn, da moreš spoznavati i razločevati domačo od ptujega! Zato se še zdaj ne morem načuditi strašno krivej rabi n. pr. glede glagola dovršnika itd., ki je še pred malo leti vladala po nokterih knjigah. Narod je uže govoril z davna tako, kakor mi sedaj po dolgih cel6 bridkih skušnjah pišemo, Zato se oni zelo motijo, ki dejo, da je sedajna pisarna slovenščina nekam kakor za silo izdelan jezik. To nij res, ker je naroden. Le da nekteri, če tudi so uže omikani, ne vedo prav, kaj je jezik, kaj štil ali zlog, kaj splošnost, kaj indi-duvalnost. Ker jim manjka teh razločevalnih pojmov, zato pa tudi tako napačno govori.*)
Iz teh in enakili stališč smem toraj trditi, da je hraUo narečje glede čistoče, prvotnosti in odbornosti bodi-si v posameznih besedah, bodi-si v stavkih, to jo v govoru, izmed najboljših v vsem obsegu našega jezika. Zato naj bi duhovniki na Krasu in učitelji ne zamudili ugodne prilike, ko sc prav zdaj izdeluje slovensko-nemski slovnik, ter naj bi po moči nabirali še svetu neznanih zakladov iz kraškega narečja, mišljave, občevanja itd. Urednik, g. Fr. Levstik v Ljubljani, bodo gotovo take pošiljatve hvaležno sprejemal, i opravičene stvari porabi.
(Konec prihodu.]
M krasa. 29. avgusta.
Dne 24. t. m. je bil v Gorici shod volitve v drž. zbor. Došlo je bilo volilcem neko vabilo na ta shod in sicer od take strani, od katere no bi ga nikdo bil pričakoval. To vabilo s podpisom dr. Josip Tonkli provzročilo je veliko šuma in čudenja, posebno nam kraškim volilcem, še bolj pa potem, ko smo se v Gorici osobno prepričali, kakošen namen bi utegnolo imeti in glejte, kaj smo pri tem shodu videli in slišali — in čujte, kako se je ta shod končal. Najpred se vzdigne gosp. Tonkli in začno razkladati, kaj je namen tega shoda; kar se tiče njegovega govora, ne moremo trditi, da ni bil važen in podučljiv; vendar pa temu ne moremo ni kratko ni malo pritrditi, kar je gosp. dr. Tonkli trdil, da se je dr. Ahram ustmeno, i njemu v obraz državnemu poslanstvu odpovedal, ter mu zatrdil, da nikakor tega posla ne prevzame. Tem besedam smo pa nekteri povabljeni volilci pri shodu kar naravnost in očitno nasprotovali, ker so neresnične, i ta neresnična trditev dr. Tonklija nas je tako osupnola, da smo kar naravnost dvorano zapustili in se dogovoru odtegnoli.
Drugi priporočevalnl govor nekega častitega gosp. duhovnika nam tudi ni dosti na srce padel, ker jo bilo preveč hvalo in priporočanja za edinega kandidata ln govor sam na sebi ni bil posebno temeljit.
Ker so ostali večinoma kandidatovi prijatelji po našem odhodu, morete si misliti, da je konečno obveljalo, kar je kan-
*) Tuko govorč odpadniki. Njim je podpisani v jeziku, ki ga oni najrajši govori — v nemškem — zasolil juho še precej obilno v delu: Abrist der ilorenischeii Literaturgeschichte: gl. Programm der h. k. Ober-renlschule tu Gtirz ISOI po kteruj razpravi je učil tudi slavni profesor Leger na Collčge du France v Parizu — slovensko slovstvo. Prav v tem delcu stoji tudi dokazano, da je slovenščina bogat jezik ne narečje.
Fr. Z.
Ako se želi sočnatega, dobrega in lahko prebavljivega mesa (se ve da juha je slaba), treba ga v toplej vodi pristaviti k ognju; kajti tako ostane beljak v mesu, ki je zato tudi re-divnišo in tečniše. Baš zato je tudi na ražnju pečeno meso boljše nego v ponvi pečeno.
Će meso na drobno sesekamo, v mrzlej vodi četrt ure mešamo, in zatem ožinemo, dobimo rudečkasto tekočino, imenovano Liebig-ovo meseno juho, ki jo izza težkih boleznij in pri počasnem prebavljenju izvrstna hrana.
Ribje, račje in meso mehkužcev (polžev 1. t. d,), ima isto redivnost kakor meso toplokrvnih živalij.
Za mesom ima največ redivne moči sotieje, kakor bob ali ližol, leča i. t. d., vendar jih je radi lupin težko probavljati. Lusko se pa lahko odstrane, ako sc sočivje prav dobro prekuha, stlači in ožme.
Da se sočivje hitreje skuha, treba vodi prideti polu žlice dvojno ogelnokislega natrona (natron bicarbonicum), katerega je lahko v vsakej lekarni dobiti.
Razne vrste žita, dasi imajo manj redivne moči, nego mleko, meso in sočivje, vendar baš tako rede človeško telo; le v večej meri jih treba uživati.
Semieto žito nam daje moko, od katere pripravljamo mnogovrstnega živeža; najbolj znan in najpotrebnejši je kruh. Kruh je črn in bel.
Dobremu kruhu treba dobre moke, redno pripravljenega testa, in mora biti dovolj pečen.
Lc od suhega, popolnem zrelega žita je dobra moka; čem
didat sam predlagal; shod je postavil za kandidata dr. Tonkii|a. Mi smo molče proti tema protestovali in kesneje poizvedel i, ii;i se dr. Abram nikoli ni odpovedoval posln, katerega mu je morda doslrj ponujal kandidat tam, a ne roli/ci, ki so mn'udajni. — I)r. Abram nema nobene dolžnosti, razodeti komu, ali sprejme poslanstvo, ali ne; mi volilci pa dobro vemo, da sprejme poslanstvo, ako ga volimo. Da je bolj delikaten in se ne sili — to je njegova lepa lastnost in s tem se je nam Še bolj prikupil, da bi «a zdaj še rajši volili, nego poprej.
Mi kratki volilci torej ne moremo hiti zadovoljni se sklepom shoda '2't. avgusta. Mi temveč svetujemo, naj se skličejo >e drugi shodi volilcev: eden v Ajdovščini za vipavske volilce, eden v Tolminu in eden v Sežani. Pri teh shodih bode gotovo zastopana velika večina volilcev in pride na površje pravo me-njenje, kajti, ako se bomo zdaj prepirali in se bode preveč enostransko agitiralo za eno osobo, pridemo zopet do tega, da zmaga kak vladni kandidat.
Torej sporazumemo se ob pravem času, to je takrat, ko bodo izvoljeni in znani volilni možje; takrat pojde dobro brez agitatorjev, ponnjevalcev iu kandidatov.
Dvanajst podpisov odličnih Kraševcev. --
Kritični politični pregled.
Domače dežele.
Dunajčanje so zarad cesarjeve petdesetletnice predzadnjo nedeljo napravili na praterju velikansko narodno veselico. (Je tudi je bilo vremo neugodno vendar je bila vdeležba sijajna. Ustavoverni dunajski listi so se tej veselici upirali, zdaj pa zabavljajo nanjo ter jo ponižujejo. Ti judovski listi so dospeli uže do tega, da jim je zoperno vse, kar kaže lojalnost, udanost i ljubezen do cesarja.
Na Dunaji so zaprli več iz Bismarkovih dežel došlih socijalnih demokratov, ki so mej ljudstvo delili veleizdajske proglase. Ali z deljenjem so slabo opravili, dunajsko ljudstvo taciin zapeljivcem ne daje sluha.
Na jesen začne na Dunaji izhajati velik časnik, ki bode zastopnik državnozborske večine. Tacega časnika je silno treba.
Dogovori o avstrijsko-srbskej trgovinskoj pogodbi so se pretrgali. Serbski dotični poslanci so se zarad tega z Dunaja domu vrnoli.
Ustavoverci so hoteli napraviti skupni «Parteitag», a vso se je razbilo zarad nesloge mej njimi. Po 18 letih njihovega gospodarstva in rovarstva še do tega niso dospeli, da bi bili razglasili vladni svoj program, i ti ljudje se bahajo, da so edini oni sposobni za vladanje I
Ustavoverna stranka se vedno bolj cepi, Se v onem prašanji ni več edina, uže Herbstova stranka se je začela deliti v dve polovici; ta stranka si je zapisala na svoj prapor: »Strani s Taaffejevo vlado [• en del te stranke ga sovraži zato, ker hoče biti vsem narodom pravičen i Slovanov ne zatira, drugi večji del pa zato, ker grof Taaffe pazi na to, da se z goljufnimi bankami itd. ljudstvo ne dere i judovsko mošnje ne redć. Štajerski centralisti so zopet uneti najbolj za svoje nemštvo ter se dan na dan bolj cepijo od llerbstovih pristašev, ker vedno bolj uvidevajo, da so lo orodje sebičnim namenom. Centralist grof \Vurmbrandt je zadnji teden v Gradcu, ko jo v trgovinskoj zbornici poročal o delovanji državnega zbora, zelo hudo sodil liberalce. Iz tega govora je očito, da se Wurmbrandtova stranka nikakor ne more zediniti s Herbstovimi pristaši, ker jo uže zdaj manjši prostor loči od avtonomistov, nego od Herbstovcev.
Ministerstvo za občevanje (komunikacijo) se utegne k malu ustanoviti, kakor je soditi iz prenaredeb v trgovinskem mini-sterstvu. Področje novega ministerstva za občevanje bi obsegalo železnice, pošte in telegrafe.
več je v njej vlečeea, tem večo redivno moč ima. Bela moka Ima malo vlečeea, zato tudi beli kruh ni tako rediven kakor črni.
Za testo treba primerno moke, ter niti prevoč niti premalo vode ali kvasa. Testo treba dobro umesiti. Nepečen kruh ne sme prekipeli. Peč naj ne bode premalo, pa tudi ne preveč razgreta. Preveč pečenemu kruhu se skorja utrga od meče. Surov kruh je voden in nezdrav. Vsako jed je lažje dobro pripraviti, nego dobrega kruha speči. Zato treba posebne pazljivosti pri pečenju kruha.
Tudi moka sočivna, primešana žilnej moki, jo dobra za kruh. Kruh iz krompirjeve moke ni rediven.
Dober kruh ne sme biti kislega vonja in okusa; ne sme bili špehast; skorja treba, da je rujava in ne odkrhnena od sredice. Luknjic ne sme imeti niti preveč, njti prevelikih.
Novopečen kruh ni zdrav, zato prvi dan ni za uživanje.
Iz pšenice, .ječmena, turšiee, ajde in prosa se pripravlja kaša in pšeno. Kašo in pšeno pridevljcmo juhi.
Moka iz ajde jo dobra za žgance.
Najmanjše redivnosti sta turšica in rajž; imata namreč v sebi največ škroba, in le malo (do 7 odstotkov) vlečeea.
Bajža je več vrst; beli in bliščeči rajž, dasl dražji, ni nič boljši od drugega manj belega. Varčne gospodinjo naj ne moti blišč!	J
V trgovini navadni rajž je italijanski; prideluje se pa tudi v Banatu.
Bajž množi toplino, a nc redi; zato mu treba prideti mleka ali jajc.
Manjše redivnosti, nego razna žita, so gobe, čebul, lukec in česno.
P že nekaj Časa sem se razglasa vest, da avstrijska vojska zasede \es novopazarski okraj. Ker pa so ;e k zadnjič zapustila nekatera krdela Bosno i Hrcegovino brez name čenja, zato ne kaže, da l>i se In zgodilo, če tudi • NVehrseltnng*, organ vojaških krogov, to priporoča. Mi smo te niMi, tla zdaj ne bi ugodno bilo Avstriji, ako iii na Turškem dalje segala. Ako Avstrija nema Soluna, potem bi jej novopazarski okraj malo koristil, pot do Soluna pa bi jej gotovo vse druge države zaprle.
Vojna krajina se ima vendar k malu združiti s Hrvaško, ker je cesar hrvaškega bana uže imenoval za komisarja, ter mu dal nalog, zedinjenje izvršiti. Ali kako plačilo zahtevajo Madjari? Da se Hrvatje Reki popolnoma odpovedo I Tu je maček pokopan.
Tuje dežele.
Loris Melikov je na Ruskem pomiril nihillste, kar poprej nobeden ni veroval, da so mu posreči. Odvezan je tedaj vrhovne oblasti, ker je ni več potreba, car pa ga je imenoval za ministra notranjih zadev ter mu dal jako obširno področje; gotovo bo ta izvrstni mož tudi v novem področji Rusiji v veliko korist delal.
Italija je začela obračati svoje oči tudi ua Tunis v Afriki, ker je tam nekoliko Lahov naseljenih; ali Francozom, ki imajo svoja posestva v Algeriji, to ni po všeči i ti nikakor ne pripuste, da bi Italijani postavili svojo peto na afrikansko zemljo.
DOMAČE STVARI.
Paroliroilno društvo Llojil je dobilo dovolitev za izdanje novih delnic, da vožnje pomnoži i podaljša; to je odgovor laškim sanjačem v Benedkah, kateri namerjavajo, kakor je dopis iz Trsta v št. 34 poročal, konkurenco delati avstrijskemu Llojdu. Mnogo vpitja pa malo užitja bo še dalje v Benedkah.
Laškim šimh'iitoiii na graškej unlversl je daroval mestni magistrat 100 gld. da ne hi Slovencem ni solda dal, to se samo ob sebi umeje. Pred mesecem pa je daroval ribarskomu društvu v Ćjoži na Laškem precej denarja. Ćjožoti so bili namreč prišli v prepir z našimi ribiči, ki so tudi tako ubogi, kakor oni na Laškem. S tem darom je pokazal, kde je njegovo srce. Kaj tacega je v Trstu le zato mogoče, ker tukaj laška hidra z repom vije.
Delctfaclja ineKlneva zbora je zavrgla Škork-Ijanov prošnjo, v katerej so prosili, naj bi so temne ulice, ki so brez vse svečavo in nevarne, s par svetilnicami razsvetilc. Pred nekoliko leti jo stanoval plinarnični vodja Gregoruti sredi neke temne ulice v Skorkljl, i le k malu je napravilo mestno starešinstvo dve plinovi svevilnicl do njegove kampanje, zdaj pa za vso Škorkljo še eno ncČe dovoliti. Slovenska okolica pod pa-ševsko maglstratovo vlado nikoli nič nc doseže. Pač pa mora radi slabega gospodarstva mestnih očetov plačevati velike davke, da se lahko potem denar za strankarske namere rabi in lažje polaščuje okolica. Temu se bo moralo konec storiti, i nadejamo se, da čas ni več daleč, ko pride tudi to na dnevni red, ker polaščevanju neobhodnje treba vse duške zamašiti.
IloJitiiČnm1! uže danes opazorujemo na imenovanje novega okrajnega načelnika, katerega jim magistrat usili. Treba je v ta namen uvesti agitacijo i krepko zahtevati, da se no imenujo nobeden, kedor ne umeje slovenskega jezika. Na vso moč je treba na to delati, da se no postavi zagrizel ptujec, kateri bi lo temu ugajal, da v Bojanu nadaljnje laško propagando, 1 na slovenskoj zemlji laški gospodari. Rojančanjel bodite možje, in povzdignite glas o pravem času. Poglejte v Bar-kovlje, tam imajo tudi ptujoga načelnika, katerega videti ne morejo.
Pr«'jrl<»«lovalna v^aiika skupščina bo za vse
tiste, ki so še pod vojaško zavezo, iu sicer: L, in .'1. oktobra
Gobo treba gospodinji popolnoma poznati, da ve razločiti zdrave od strupenih aH otrovnih. Navadna in najboljša goba jo jedljivi goban (karželj aH gllbanja); merčes njo rada objeda v kocenu iu klobuku, pa tudi zunaj. Vse objedeno naj se izreze in zavrže.
Še manjšo redivno moč ima korenje, in druga zelenjad, ločika, krompir in ovočjo ali sadje.
Rumena repa in koleraba šc ste najbolj redivni. Prestara repa ali s klicami ni za jed; ba^ tako redkev.
Mej listnato zelenjavo še je cvetno zelje največe redivnosti, ker ima dušca v sebi.
Sicer pa jo tudi od zemljo in gnoja odvisna manja ali veča redivnost zelenjad i.
Vodo, v katerej se zelenjava kuha, treba osoliti, kajti ne-osoljena voda soli, ki so radi veče redivnosti v zelenjavi, posrka, ter se ž njo vred izlijo.
Zarad lažje prebave treba zelenjavo zabeliti. Ločika so beli navadno z laškim oljem; tudi bučino ali tik vino olje je dobro.
Porabili hiluš ali špargelj množi redivnost in toploto.
Krompirje živež najmanjše redivnosti; od 100 kilogramov ima le poludrug kilogram redivue moči. Ali mnogo je v njem škroba (15—17 odstotkov), ki toploto iu dihanje podpira, in jo lahko prebavljiv.
Najtečneji krompir je tisti, ki ima mnogo škroba v sebi. Nezreli ali vodončni krompir zdravju škoduje.
Klice krompirja so otrovne. Od krompirjevega škroba se dela sago za juho, ki je pa slabši od pravega saga, katerega pripravljajo v izhodnej Indiji iz stržena palmovih dreves.
naj pridejo v mornarsko vojašnico v stari Lazaret tisti, ki so služili v vojni mornarici in nemajo odpusta tako le: 1. oktobra tisti, katerih imena se začenjajo z .t. .lo II. 2. oktobra vsi tisti, ki se pijejo s črko / pa do K in :i. od črke S do Z. Vsi tisti nedosluženl vojaki, ki so bili pri peščih, morajo se uglasiti prav tam tako le: < »d črke A do \f i. oktobra, od črke A' do Z pa o. istega meseca.
Vsi nedosluženl vojaki: lovci, konjiki, topničarjl, vozniki, peki, sanitetnih oddelkov in drugI naj se oglase <i. oktobra. Vsak nedosluieni vojak mora svojo knjižico ali drugo listino so saboj prinesti, v \seli dneh se začne pregledovanje ob 'J. uri zjutraj.
K pregledovalni skupščini ni treba priti: a. listini, kateri so lani še pri aktivni armadi služili iu so se vežbanja vdeležill, b. tistim, ki so popolnoma dovršili vojaško službo in so v javnih službah, c. tistim, kateri so po ječah zaprti, d. mornarjem, ki so z dovoljenjem višje oblastnije na morji, e. tistim, ki so bili pri zadnjem vojaškem naboru novincev za dopolnjenje zaznamovani in novincem, kateri so bili k vojakom vzeti, pa še niso k armadi pozvani bili. Oproščeni od pregledo ane skupščine so dalje bolni in laki, ki izven države bivajo.
Kedor želi oproščenja od skupščine, mora vložiti s r>0 kr. kolkovano prošnjo in priložiti dotični vojaški odpustni list pri okrajnem dopolnilnem povelnišivu (Krgftnzungs-Bezirks-Com-mando). Tako prošnjo je izročiti tukajšnemu magistratu.
liiilioiiHki IKf „Allia" je vlada ustavila, da ne smo več izhajati. Pisan je bil v duhu «irredente».
NHjcnj« % Trslu je kaj posebnega; kakor je Trst bogato mesto, tako je poleg to bogatije tudi obilo siromaštva. Vsako loto okoli 24. avgusta vidiš vse ulice z vozovi pohišnine preprežene, tam se vslpljejo stenico iz umazanih starih polomljenih omar in postelj, zopet tam se sveti vse v svili, seli so bogataš v palačo, siromak v prlzemeljske luknje so zaduhlim zrakom, ali podstrešje, kder jo poleti vročina, kakor pod zgodovinskimi svinčenimi strehami v Benetkah; pozimi pa burja ropota, tuli i sibirski mraz provzročuje. Pred stolno crkvijo na visokoj planoti pod gradom leži vsevprek pohišnina uhozih ljudi brez stanovanja, kajti pregnali so jih novi stanovalci, ali pa gospodar, ker mu niso mogli stanovanja plačati. Takih uhozih družin naraste do sto vsako leto, dobrodelna društva in občina priskrbe počasi vsem stanovanje. Mej temi ubozimi jili je mnogo, ki so po malomarnosti v revščino zabredli. Slabo gospodarstvo, nemoralno žlvenje, pijančevanje je največkrat krivo, da nižje ljudstvo v Trstu propada. To opazujemo vzlasti pri tistih rodovlnah, ki niso ni slovensko, ni laške, ampak polaščene. Pravi Slovenec si ve vedno pomagati, i pravi Lah tudi zna gospodariti. Da tu ni govora o onih ubošcih, katere so britke nesreče zadele, to je samo ob sebi jasno.
niokarftlv« \ fržaškrj okolici na propadu. Nekoliko let sem se vedno bolj gnezdijo v tržaško okolico ptujci Furlani, katerih nekateri imajo uže do i«) molznih krav. Da je temu največ okolica sama kriva, no moremo zamolčati, kajti ako hi bili okoličani posnemali Purlane, ne bili bi ti svojih pet tako globoko v slovensko našo okolico zasadili. Da je pa to lažje dozorelo, pripomogel je največ lahonski magistrat, ker rad sprejme vsacega, kdor v lesenih cokljah čez Idrico privandra in mu še neposrednjo pomaga in na roko hodi. Našim okoličanom tržni laški komisarji vedno mleko pregledavajo iu ga izlijejo, če le kapljo vode slutijo. Furlani pa vozijo cele vozove mleka v Trst, pa tržni komisar vse skoz prste gleda, jo li voda ali mleko, je li ugodno človeškemu zdravju, ali ne. Zdaj rc ustanovlja velikanska mlekarija, ki bode več sto molznih krav imela. Kaj okoličani teinu porekć? Kmet plačuje visoke davke in mora vse drago plačati, ako hočo ravnati živino, katere mu jo potreba, da more polje in vinograde gnojiti; kak udarec bo to njemu I Tu nič no pomagajo tožbe, tu je treba marljivega in umnega dela, lo s tein, i da donašate vedno vsi dobro, .še lo nainolzeno mleko v Trst, lehko izpodkopljete tudi to društvo.
Ovočjo pospešuje dihanje in toploto. Sadje uživamo ali sveže, posušeno, kakor čežano, ali zavrelo. Sveže ovočjo ni za bolnike, boljšo je kuhano.
Kava, čaj in kakao pomnožujo toploto in redivnost; vse druge pijače (razen mleka) množe le toploto.
Kava jo tudi krepčavon živež, ker ima mnogo dušca
v sebi.
Najboljša jo ona kava, ki se prideluje pri mestu Mokha v Arabiji.
Zrna dobre kave so enako velika in enake sveže boje; v vodi morajo utoniti, in ako jih en dan v vodi pustimo, treba da je voda rumena kakor citrone.
Kave ne smemo preveč sežgali.
Mnogo vrst jo ponarejene kave, kakor pšenična, ržena, ječmenova, želodova, smokvina ali figova kava, in cikorija. Vendar vsi omenjeni kavini nadomestki pravo kavo lo slabo nadomeščajo, ali so celo zdravju škodljivi, n. pr. cikorija. Pametna gospodinja naj jili tedaj opušča.
(>uj je Črn ali zelen. V čaju je mnogo dušca, zato je tudi rediven. Najboljši iu najdražji je tako imenovani carski čaj ali tč.
Raztrgano lislje, rnodročrna boja, črni in rumenozeleni deli so znamenja poškodovanega čaja, popravljenega s olovom iu kromom.
Tudi čaj se zamenja s raznim drugim listjem, ter ponareja.
Pivo, vino, žganje in vse druge močne pijače podpirajo le dihanje iu toploto, ker jim manjka dušca.
Pivo ni rediven živež, kakor ljudje večinoma mislijo.
(Dalji prih.J
..Triester Zeilun*" je razposlala po Kranjskem okrožnice, po katerih naznanja, da je zdaj ona organ kranjskih ustavovercev. .Triester Zeitung. bi se tedaj rada pasla na gnoji, na katerem je »Tagblatt. poginol. Naj jej dobro tekne! Kedor se v blatu valja, v blatu pogine.
ftveia birma bode: 5. septembra pri sv, Antonu, ♦I. v Truškah, 7. v Marezgu, H. v Pomjanu, 9. v Kostaboni, 10. v Šmarjah in 12. septembra v Dolini.
Imenovanje. (losp. Ivan Karabaič, ki je bil doslej v služhi pri avstrijskem poslanstvu v ('irnejgori, imenovan je koncepistom pri tukajšnem deželnem naniestnlštvu. Knez Nikola ga je odlikoval z Danilovim redom IV. vrste. Karabaič ima popolnoma v oblasti vse deželne jezike.
Duhovcnske pronieiulH' v tržaško-koperskej Škofiji. IJ. g. Fran Dovč, župnik v Sterni, ide v pokoj, izpraznena župnija je razpisana do konca septembra t. I.
Poxiv. Dni« 8. septembra, ali na malega Šmarna dan t. I. bode v Vipavi slavno praznovanje petdesetletnice Nj. veličanstva cesarja Fran Josipa I.
Program slavnosti bode sledeči: I. velika slovesna šteta maša v Logu pri Vipavi ob 10. uri dopoludne, pri kateri poje zbor 40 izvrstnih skedenjskih pevcev slavno znano Ricci-jevo latinsko mašo. II. velika kmetijska tombola v Vipavi; osnovana od vipavske podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske ob 3'/* uri popoludne, sč sledečimi dobltkaini: 1. prva amba, garnitura kletarskega orodja, vrednost (l for. - 2. druga amba, garnitura vrtnarskega orodja vrednost 6 for. - 3. toma, mlin za grozdje mestiti, vrednost 10 for. - 4. kvaterna, bolandski Hitrimi aparat za vino čistiti, vrednost 24 for. - 5. činkvina, železni stroj za rezanico, vrednost 40 for. - 0. tombola, mlad bik, Čistega mirico dolskega plemena, vrednost 100 for. — Tombola bode pri vsakem vremenu, pri lepem na prostem, pri grdem pod streho. Vsaka karlelca stane 2<> kr. a. v. III. Slavnostna beseda vipavske Čitalnice, v dvorani na Tabru, zvečer ob url, sd slavnostnim govorom, igrama: »Ena se mora omožiti« in »krojač Fips«, s petjem ske-denjskega pevskega zbora in plesom.
V Vipavi, dnč 1. septembra 1880.
Za odbor vipavske čitalnice: dekan J. Grabrijan predsednik Za odbor vipavske kmetijske podružnice R. Dolenc, predstojnik.
Mnogo Tržačanov napravi izlet v Vipavo 8. septembra, kedor se hoče pridružiti izletalcem, oglasi naj se pri Čuvaju v tržaški čitalnici ali pa pri tajniku delalskoga društva.
,»CillA<llno" M' Hoji — Rusov. O birmi so napravili Križani slavolok pri sv. Križu v tržaškej okolici, ter ga ozalšali se slovenskimi trobojnicami, »Cittadino« se jezi, da se je v tržaškej okolici rusko kosaški prapor razvil. Napada vrlega učitelja Pelicona, ki je popolnoma nedolžen o tej stvari. Pelicona po Citadlnovih besedah plačuje magistrat 11 Naj nam »Cittadino« ne jemlje v zlo, ako mu damo ta le poduk: Pelicona ne plačuje magistrat, ampak to malo, kar dobiva za izvrstno svojo službo, dohaja mu prav od tistih davkoplačevalcev, kateri plačujejo veliko boljše dotirano magistratove uradnike z vsem magistratom vred i drage, leto i dan trajajoče popravke tako imenovane »počene kolibe« ki vedno, zdaj na tem, zdaj na onem voglu v tla leze i zunaj i znotraj tako poka, da jo v Trstu uže vsak otrok pod zgoraj rečenim imenom pozna. Da »Cittadino« opravlja policijsko služlio, ker ovaja poštenega učitelja, to gotovo ni viteško, a kako bi iskali viteštva pri možu, ki je svoje srce prodajal dunajskemu miuisterstvu, neuslišan svoj žolč razlival, odpravljen iz Trsta v Benetkah zoper Avstrijo rogovilil, zapuščen od Bonečanov klečeplazil, da bi, kakor Odisej, smel zopet videti dim nad strehami avstrijskega Trsta. In gleda ga — poturica!
•*Trlester %<'llung" je uže ubula za sušico umrlega ljubljanskega »Takblata« pohedrane lltpedre, Ali ti »šlepedri« so uže tako »znucani«, da se ne vidi več le naga peta, tudi prsti uže molč iz njih. Da bi jih videl kak dunajski »Schusterbub«, grozno bi se čudil bcračljl. Da bi se vendar podplat še ne utrgal, začela je suha tetka prevajati sestavke iz »Naroda« i »Slovenca« ter jim abotne opazke dostavljati. — To je pa nam po všeči; s tem dela »Triester Zeitung« v našo korist, če tudi misli, da nas, Bog vč, kako ubija. Naša tetka bi se vendar liže lahko bila prepričala, da doslej še nobenemu Slovencu ni glave odsekala, i če se je tu na Primorskem kaj učila, morala bi vedeti, da iz ene slovensko odsekane glave vzraste devet krepkejših, ako ne več. Naj bi skrbna naša teta umrlemu Tagblattu v spomin še dalje iz slovenskih časnikov sestavke prevajala, ker, ako je trgovinska zbornica ne bo nosila na ramah, potem jo zapuste tudi lastne hrome noge, ker — skopi Taatle neče pomagati, in od tod taka jeza nanj.
Veteransko društvo z« Trst in okolico.
Cesar je dovolil, da tega društva prapor na enej strani sme imeti državnega orla i na drugej tržaški mestni grb, na osti praporo-vega droga pa cesarjevega imena začetni črki.
Volilni shod v Gorici* Ker se ima v kratkem volili na mesto odstopivšega kranjskega deželnega namestnika, gosp. \Vinklerja, v goriških kmečkih občinah en poslanec v državni zbor, sklical je gosp. dr. Tonkli volilce na posvet v Gorico. Shod je bil 24. min, meseca, vdeležilo se ga je veliko volilcev, mnogo tacih pa, ki sami niso mogli priti, poslalo je pisma, v katerih gorko priporočajo zložnost.
%ilravnik tržaškega »Delalskega podpornega društva« stanuje Via Malcanton št. 1, v prvom nadstropi. Sprejema novo ude v pregled vsak dan od 2 do 4 ure popoludne.
Odbor.
O ljudskem štetji opozarjajo uže skoraj vsi slovanski časniki, naj vsak v predel »občevalni jezik« (Umgangssprache zapiše slovansko svojo narodnost. Mi bomo o svojem času več o tem govorili; uže danes pa živo priporočamo, naj vsi rodoljubni možje ljudstvo o tem podučujejo, kako važno je to, da se obilo število slovenskega ljudstva tudi pri nas dokaže; kolikor več bo vpisanih Slovencev, toliko več bomo lahko od vlade i mestne gosposke zahtevali. Tržaški magistrat gotovo vse mogoče stori, da dokaže obilico laške narodnosti, da bo potem po svojih organih v svet trobil in vladi dokazoval, da je Trst laško meslo. Mi tega ne smemo s hladno krvijo gledati, ampak uže zdaj se moramo na vso moč prizadevati, da se Slovenci ne bodo vpisovali za Lahe i tako sami sebi i vsemu slovenskemu narodu veliko škodo delali. Da bi vsi |Slovenci v Trstu svojo narodnost vpisali, kako zelo bi italijanski napuh padel I Ali bojimo se, mnogo mnogo naših ljudi bode množilo laških prebivalcev število. Pri nas je to uže tako, da imamo v vseh rečeh zadržke in ovire, celo v domačem prebivalstvu; povsod smo zadnji 1
Občinske volitve v Istri. Iz več krajev Istre hodijo tožbe o sleparjenju pri volitvah v občinske zastope. Lahi, Kameli podkupujejo volilce, da volijo v zastop take ljudi, ki v Istri vodijo Italijansko politiko, i kakova je ta politika, kedo tega ne vć. I vse to se godi v večinoma hrvaških občinah, celo v pričo okrajnih glavarjev, ki laški žlvelj podpirajo.
L.a$ke šole v lirvaskcj Istri. Prvosednik okrajnega šolskega sveta v Pulji je razpisal učiteljsko službo v Mar-čani, v katerej itna biti učni jezik italijanski, če tudi tam živć zgoli Hrvatje. V Lindaru, Novakih, Gologorici, Kringi, Sv. Petru, Boljunu, Sumbergu i Sv. Dominiku, popolnoma hrvatski!) krajih, zahteva se na prvem mestu »lingua italiana»; v Voloski renegatstvo uže hrvatsko pesmi prepoveduje. V Istri se dela na vse kripljc za »Italijo irredento», i to pod okriljem političnih gosposk in s podporo popolnem laškega deželnega odbora. Slovan v Istri je po mislih i delili nekaterih ljudi še Je tedaj človek, kadar se polašči.
Za častna občana jo Imenovala občina Brezovica pod Ljubljano deželnega načelnika, g. \Vinklerja in g. grofa Hohonvvarta.
Tastno oličansfvo. Zastop občine v Prečni na Dolenjskem je v svojej seji dne 15. t. m. za častna občana izvolil gospoda Andreja Winklerja, c. k. deželnega predsednika, in deželnega in državnega poslanca gospoda Viljelma Pfeiferja.
Nlnnku Vrazu, slovečemu hrvaškemu pesniku v spomin, bodo se obhajala svečanost 8. septembra t. 1. v Cerovci na Štajerskem, pri pesnikovem rojstnem domu, kder se odkrije njegova podoba. Te svečanosti se vdoleŽl obilo Hrvatov in Slovencev.
Zoper „Krnlnerlsclie Industrie - Ciesell-srbart'* jo začel »Slovenski Narod« ostro pisati, odkrivati njene napako i razodevati, kako to društvo kmeta tare i dere. Prav je, da sc temu nemškutarskemu društvu, katero menda uže zelo hira, v gospodarstvo pogleda in odkrijfi gnjile njegove strani, da se kmet i dežela škode obvaruje. Pri gnjilih ranah se z nožem največ opravi.
ntskup ftlrossma.ver je o cesarjevej 50letnici 5000 gld. daroval ubogim učencem na gimnaziji v Gospiču.
ttlovstvo I književnost. Gosp. Andrej Kom ti j plemeniti SoČebran, c. kr. stotnik, edini vojaški pisatelj mej Slovenci, izdal je uže deveto vojaško knjižico, katero je tudi, kakor vse poprejšnje, vojno ministerstvo potrdilo. Ta knjiga ima naslov : Službovnik nemško-slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. Tretji del: PeŠtvo in lovska četa. Prevod je jako dober. Prav živo priporočamo to knjigo vsem, kateri se zanimajo za vojaške reči.
Deutsrli-Kralner, to je najnovejši i menda tudi zadnji porod kranjskih nemčurjev, ki zdaj zdihujejo uže v Tan-talovih mukah. Ker jim je uže vse izpodletelo, izmislili so si v prismojenih možjanlh, da bi najboljše bilo, ako gredo cesarju tožit deželnega načelnika, gosp. Winklerja! Mi sieer ne verujemo, da se tvegajo take prodrznosti, ali prav bi bilo, ko bi res šli, ker vrnoli bi se z dolgim nosom, cesarjeva vrata bi se jim pač ne odprla. Do tega vendar še ni prišlo, da bi deželni načelnik bil odgovoren nekej malovrednej stranki, ki kopni kakor sneg v pomladanskem južnem vremenu. Gosp. Winkler je ne-posrednje odgovoren grofu Taaflfeju, če ima ta kaj zoper njega, stori uže svojo dolžnost, tega se ni bati. A dokler bo delal deželni namestnik deželi povoljno, kakor dela zdaj, menda mu tudi grof Taaflfe ne bodo nasprotoval. Nemčurjem bi svetovali, naj gredo — ne k cesarju, da so obvarujejo zadnje blamaže — ampak — rakom žvižgat i ribam gost, saj za drug posel na Kranjskem menda niso več zmožni, kar jih je morala pod svoje okrilje vzeti »Triester Zeitung«.
Narodni iioiiok. V sredo večer so priredili častniki Jelačičevega polka novemu polkovniku v hotelu »Europa« banket. Izvrstna godba njih polka je igrala skoraj zgoli slovanske melodije, kar je privabilo obilo občinstva na vrt, Pri napitnicah je donelo izključljivo lo domače »živio«, kar je druge goste prav vzradovalo. Jelačičev polk je hrvatski, in dela vso čast svojej domovini zaradi narodne zavesti.
Gosenice* katere so letos vso sadno drevje po okolici skoro končale, zaplodilc so se po vršičkih dreves zopet tako, da je treba kmetu vso pozornost na to obračati, da uže zdaj nemudoma z dreves poreže pajčevinc, v katerih je na tisoče malih gosenic zavitih. Spomladi smo na to opomnili, a le malo kmetov je slu-
šalo naš svet. Taki lenuhi ne Škodujejo le sebi, temu« tudi pridnemu sosedu, ker se gosenice, ko so zanikernemu kmetu vse pokončale, k sosedu presele. Zato bomo v prihodnjič zani-kerneže imenoma v listu naznanjali, da jih bo vsak lahko poznal Torej le urno po gosenicah !
Poziv na glasbeno-deklamatornu zabavu sa plesom. Što ju priredjuju u Bistrcu dne 1 rujna, 8 sati p. p. hrvatski djaci iz Istre i Primorja, prigodom »DjaČkoga sastanka«. Program: I. Proslov. 2. »Bože živi«, pjeva zbor. 3. Deklamacija. 4. Gla-soviranje. 5. »Tam gdje stoji gradič bieli« četveropjev. O.Gudanje. 7. »Glasna jasna« pjeva zbor. Ulaznina za obitelj 1, for., za pojedinca BO novč. Darovi se sa zahvalnošću primaju. Čisti prihod namjenjem jest u dobrotvornu svrhu.	Odbor.
Pripravnica za srednje nemške šole na Prošeku se začne 16. septembra, vpisovalo bode voditeljstvo učence 13. 14. in 15, septembra ves dan v hiši gospoda drž. poslanca Nabergoja.
POSLANO *)
Popotovajoč po Kranjskem sem prišel tudi prvikrat na Vrhniko. Prav razveselil sem se lepega in prijaznega trga. Stopivši v kavano pri črnem orlu poprašam po slovenskih novinah, pa strežajka ml je reklu, da nemajo slovenskih časnikov. VpraSam: Zakaj ne? in dobim odgovor : Gospodar ne dopušča. Čudil sem se temu in zvedel sem, da je gospodar Lah. Obžalujem, da Vrhničanl podpirajo ptujca kateri mej narodom živi in ga zaničuje s tem, da ima le nemške časnike, a niti nI enega slovenskega. Vrhničanl bi si morali narodno čast oteti in nikdar pri p tujcu Lahu ni enega novčiča pustiti. Ali nema Vrhnika narodnjakov, ki bi izven čitalnice imeli kavano, v katerej bi lahko vsak po svoji Zeljl slovenske novine čltal? Vrhnika je prijazna, pa da upli-vajo nekateri mameluki na kavanarja, da ne drži slovenskih novin, vprašam tu : Bode li dolgo ležal madež ptujstva na starodavnej Vrhniki?
V Trstu, dne 31. avgustu 1880.
Eden ki ne tlači matere Slave.
*J Z* BHtavk« p>d lam nislorora J« ureJuiltvo ta toliko odgovorno, kolikor mu ponUra uilag«.
Tržno poročilo.
Kava — Še vedno v najboljšem menjenju In vse kaže, da utegne še poskočiti.
Olje — nespremenjeno; dalmatinsko kupuje se celo za 1% ceneje; bombažno pa se piodaja po trdnih cenah.
Sadje. — V pondelek so došle uže veče partije raznega sadja, vsled česar se bode zdaj kupovalo za 2 do 3% ceneje.
RiZ — italijanski se kupuje zdaj po ugodnih cenah; tudi angleški je za 1, 2% ceneji, ker ga je došlo dosti in še več se ga pričakuje.
Mast in Speh. — To blago je zadnje čase močno poskočilo ; a mast je postala te dni za 1—2 % feneja, mej tem ko cene špelia še vedno rastejo. — Znamenje je to, da tudi mast zopet poskoči.
Petrolij. — Cene so trdneje in utegnejo še poskočiti, ker je vse došlo blago (došle so namreč zadnje dni 3 ladije s pe-trolijem) samo v nekaterih dobrili rokah. — Za kasneje dobe se zdaj kupi Še precej dobro, kajti vsi veščaki menijo, da hode petrolij skoz zimo draži, najmanj f. 13.
DomaČi pridelki. Vse pričakuje novega fižola in bodo tisti, ki ga hitro pošljejo tudi dosegli lepe cene, za rudečega do f. 13; a kesneja cena fižolu ne bode pri vsem tem tako dobra, kakor lansko leto, ker se nij nedejati tolikega izvoza. — Maslo, novo blago, plačujejo nekoliko bolje in se more doseči do f. 85 in čez. Za slive nobenega prašanja. Na Kranjskem, Štajerskem in Hrvatskem nij dosti sliv; pač pa jih je veliko v Bosni, kar bode zadržavalo cene, ako ne pride posebnih naročeb iz Amerike in družili krajev. Bosenske stare slive ponujajo po f. 14.50 do 15.
Ljupljene nove slive (amoli) kupujejo se zdaj po f. 38 do f. 40; torej f. 80 ceneje, nego lansko leto.
Plenica in koruza. — Oboje to žito je postalo draže, ker ga primanjkuje, posebno pa smo ostali brez koruze, vsled česar je poskočila koruza v dvćh dnčh za gl. '/* in stane denes zdravo podonavsko blago f. 7.80 do f. 8. Vse kaže, da še poskoči.
Dunajska. Boraa
dni J/, avgusta
Enotni drž. dolg v bankovcih.......72	gld. 80	kr.
Enotni državni dolg v srebru.......73	»65	»
Zlata renta..............88	»15	»
1860, državui zajem...........131	»50	»
Delnice narodne banke......... 835	» —	»
Kreditne delnice............291	» 10	»
London 10 lir sterlin..........117	» 70	»
Srebro................—	» —	»
Napoleoni...............9	» 35'/,»
C. kr. cekini..............5	» 57	»
100 državnih mark...........57	»75	»
VINSKE PREŠE
i masti I nlce
kakor tudi vsakovrstni drugi stroji za kmetijo se dobivajo dober kup pri Scsliivitz Sc Comp.1 (Živic i družb.) v Trstu., via clella Zorita 5.
Lastnik, društvo „Edinost", — IzdatcJj in odgovorni urednik; Anton Šlunder.
Tisk. Fran Huala v Trstu.