Z gospodarskega polja. = Monopol na spirit, petrolej In TŽigalice namerava uvesti naša finančna uprava, zakar je pa treba prej sporazuma z Ogrsko. « Pogozdoranje Erasa. Iz poročila komisije za pogoidoyanje Krasa posnemljemo sledeča zanimive podatke: V poliliškib okrajib Gorica, Gradišče ia Sežana so pogozdili novega pustega syeta y površini 84*78 hektarjev pri čemur so porabili 658.100 rastlin in 37 kg semena, kar je stalo skupno 573071 E. Za izboljšanje že obstoječib. nasadov so porabili 1,701.500 rastlin in 280 kg seinen, kar je stalo skupno 16.80568 E. Finančni ra&un pogozdovalne komisije izkazuje 19959 E prebitka. Dohodkov je bilo 70.870'64 E, stroškov pa 70.671-05 E. = Za 236 mlliJonoT kron se pokadi tobaka t Arstriji na leto. Ako odstejemo 89 mil. kron stroškov, osUne državi čistega dobička 147 milijonov. =x Monopoll. Vprašanje monopoloT je jako interesanten! gospodarski problem. Eakor znauo, more biti mouopol dvvjen: ali državen zaradi posebnega zakona ali privaten zaradi jakosti gotove kapitalistiške družbe. Na Nemškem so n. pr. železoice državen monopol, na Angleškem in v Ameriki pa privaten. V Avstriji študirajo sedaj vprašanje državnega monopola za užigalice, kakor ga imajo na Srbskem, Romunskem, Francoskem itd.; povsod tu so užigalice slabe in vrhutega še jako drage — v Švediji pa monopolizacijo tobaka, kakor ga imamo pri nas v Avstriji. Tudi na Nemškem stopa to vprašanje na dao. = Žganjarij t Arstrijl pač ni premalo. Našteli so jib 149.455 in plačujejo državi 2,280.000 E. Žganje prinaša skupno davka 90,332.000 E. Popilo se je žganja lani 97,600.000 litroy, 20,451.700 litrov ye6 kakor leta 1879., ko se ga je popilo 77,148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalea naše državne polovice povprečno 3-70 litra žganja. Žalostne šterilke! == Droletna rojaška slnžba za ndence kmetijikih šol. Učenci, ki končajo kmetijsko šolo in dokaželo po zadovoljitvi tojaški službi y prvih dveh letib, da so potrebni za gospodarstro doma iu da bodo kmetoyali ali ua 8vojem ali pa na domu staršev, se lahko po dovršeuem drugem vojaškem letu oproste uadaljue služba v tretjem letu. == Izseljevanje t Amerlko. V me- secu juniju t. 1. je došlo v Novi Jork: 9077 Avstrijeev, 6264 Ogrov, 272 Belgijcey, 153 Bolgarov, 538 Dancev, 427 Francozov, 2162 Nemcev, 2382 Grkoy, 16.591 Lahoy, 491 Nizozemcev, 1142 Norvežanov, 275 Portugalcey, 170 Bomunoy, 15.358 Busoy, 110 Špancev, 1177 ŠvedoT, 212 Švicarjev, 1323 evropskih Turkov, 5083 Angležev in Ircev. Manjše število je došlo tudi iz Azije, Afrike, Avstralije in Južne Amerike. = Sretorna pšenična letina. BBeehrbohm Erening Coru Trade List" y Severni Ameriki ceni Ietošujo svetovno pšenično letino na okroglo 421 mil. kvarterjev (1 žitni krater == 290-7 litrov) proti 397 mil. leta 1908. in 395 mil. leta 1907. = Vinska letina letos y Avstriji in na Ogrskem ne kaže tako ugodno, kakor je bila lani. Mnogo škode je napravil dolgo trajajoči mraz, pozneje pa toča. Letošnja letina ne bo niti tako obilna, kakor je bila lauska, pa tudi pridelek ne bo tako izboren.