Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacôga moeeca. C«na jim je îa celo Kdor želi kako osnanilo v „Dolenjske Novioo' n»-leto 1 gld,, za ih»1 leta 50 kr. ■— Naročnino in dopi&e tigniti dati, plaća za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. sa sprejema J. Krajec V Novam mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Pokonťíujmo kobre! Letos imamo kebrovo leto. To je zopet prava nadloga za kmetovalca! Keber prikazoval se je že pred dvema tednoma in takrat se je že aodilo, da bode ta požrešni Škodljivec letos v velikih množicah uničeval in klestil sadno in drugo drevje. In res je tako! Celi roji brenčeřih kebrov obletavajo sedaj ob mrahu naše drevje in išiejo primerne paše. Kjer obsedejo, sklestijo in požró vse križem, listje, cvetje iu zarod. Izmed sadnega drevja jim diši posebno dobro čeáplja in sliva, na kterih nahajamo sedaj cele gruče požrešnega kebra. Škodljivost kebra pa še ni s tem pri kraji, da nam pokleati sadno in gozdno drevje, temní nam kebri škodujejo Še veliko veČ s tem, da zaležejo njih samice do tridesetkrat toliko „Črvov" ali „ogrcev". Kdo ne pozna teh debelih požeruhov, ki izpodjedajo vsakovrstne sadeže in delajo vehko škodo na njivah, po senožetib, po vrtovih in drevesnicah? Te „črve" je zalégel keber in iz takih črvov postanejo v treh ali Štirih letih zopet požrešni kebri. Keber je po tem takem najhujši sovražnik kmetovalcu. Zato ga pa morajo kmetovalci z vsemi silami zatirati ! Najspešneje ga lahko pokonču-jemo v kebrovih letih, kakorŠno je zopet letos, Kebre zatiramo u tem, da jih otresamo z dreves, pobiramo in pomorimo. Najlaže se opravlja to delo zgodaj na jntro, še posebno ie je vreme mrzlo, deževno ali oblačno. Takrat visé kebri na pol otrpnem po drevesnih vejah, takó da jih najmanjši stres lahko pomeČe na tla. Kaj dobro je, ako se razgrne pod drevo kaka rjuha ali kaj dmzega, da se laže in liitreje pobirajo dol popadli kebri. Nabrane kebre moramo zmastiti ali pa a kropom popariti, da poginejo. Porabiti jih *amo-remo potem za krmljenje kokoši in praáičev, pa tndi za gnoj, ako jih pomešamo z apnom in spravimo na kompost. Z otresavanjem drevja je treba takoj pričeti, kakor hitro se pokaže keber. Takó zabranimo še najbolj zalégo „črvov". Otresavati pa moramo drevje toliko časa^ dokler je potrebno, to je, do- YÚMÚ. Kje bi Človek denarje dobil? I. v fari L. je vas z imenom Lepa vas, ki skoro da zasluži to ime. Leži v vinorodnem kraji na Dolenjskem na nizkem holmcu, obraščenem flkoro krog in krog z vinsko trto. Edino na severni strani je košat gozd, še skoro poln lepih bukev in hrastov. Vrh holmca stoji Lepa vas, ki šteje le kacih 12 kmetov in nekaj osebenikov. Kmetje so še kohkor toliko trdni. Sleherni ima več ali manj čedno hišico z najpotrebnejšimi gospodarskimi poelopji. Okrog hiše imajo po nekaj trate in nekaj vrtov, in ne daleč od hiš vinograde ali ^górice*. Travnike in njive imajo skoro vsi ïe bolj v dolini, občinski pašnik je pa ob strani holmca poleg gozda proti severo-vzhodu. Bilo je v nedeljo po Vseh svetih. Lep dan je bil, kakor je večkrat v jeseni v teh krajih Še ob tem času. Pihal je topli južni veter. Možakarji 80 bili šli zjutraj k rani maši t farno cerkev. Mladina je pa šla k deseti maŠi. K popoldanski službi božji so pa ljudje iz Lepe vasi malo zahajali ; ne ravno iz malomarnosti, marveč radi tega, ker eo imeli dobro uro hoda do farne cerkve. Le kak gospodar se je tu in tam ob prazniku podal še popoludne k litanijam in h krščanskemu nauku. To nedeljo je Šel razen nekaterih žensk, fantov in deklet tudi gospodar Božič. Drugi kmetje so se to nedeljo popoludne večjidel zbrah pod orehom, ki je stal sredi vasi. Niso ae šli senčit podenj, kakor po leti, marveč gret na prijamo solnce, ki je sijalo skozi veje, katere so bile že večjidel svoje perje pozgubile. Zakaj niso šli naši možki pogledat v svoje vinske hrame, kakor je to v vinskih krajih ob tem času navada? Niso imeli letos skoro ničesa v svojih sodih. Bil jim je najprvo spomladanski mraz škodoval, potlej jim je pa Še okoli Malega Šmarna toča pobila. Zato so bili danes kaj klavrni okoli taer ie kebri ne pričnejo izgubljati. Po navadi je opraviti s pokonÈevanjein kebra do polovice mi-eeca maja. Otresati pa je treba ne le sadno drevje, amp&k tuđi drugo drevje in grmovje v okolici in ravno tako tudi drevje in grmovje, ki raste na robu bližnjih gozdov. Pokončevanje kebra je delo, kterega se moramo vBi skupno lotiti, da bode v resnici kaj izdalo. Zastonj bi se ubijal posamezni človek s zatiranjem kebra! Zato pa je treba, da se združimo VBi na delo zoper tega hudega sovražnika. Cele vasi, cele obSine, celi okraji naj pokončajejo kebra ! Le tedaj zamoremo odvrniti neprecenljivo gkodo, ki nam jo dela ta silni požeruh neprenehoma s svojim rodom. Najlepšo priložnost zatirati kebra ima paž ljudska šola na deželi. Zato pa je tudi sveta dolžnost domoljubnih učiteljev, da zanetijo v srcih mladine skrajno sovraStvo do Škodljivega kebra in jo spodbujajo na koristno delo pokončevanja. V tem lahko učitelji še naj-vež Btoré. Tegadel se pa še osobito do njih obra-řamo s prošnjo, da se lotijo z učenci pokončevanja kebrov v kolikor je le moč! S tem bodo veliko pomagali našemu kmetovalcu, kteri jim bode za nesebičen trud in pomoč gotovo vedel svojo hvaležnost. Škodljivost kebra in njegovega „črva' nam kaj živo in lepo domaČe opisuje naš slavni Erjavec v svoji knjigi „Naše škodljive živali". To preko-ristno knjigo imeti bi moral vsak kmetovalec I -m—. Bcželna postava za pokonfianje kelirov. Da se kolikor moč obvarujemo pred silno veliko Škodo, ktero dela keber, za tó obstoji de- želna postava izl. 1870. Ta postava strogo ukazuje pokončevanje kebrov našim občinam. Ker je letos nenavadno veliko tega hudega škodljivca in ker nam preti neusmiljeno pustošiti naše drevje ter zaroditi neznansko veliko „Črvov", je več ko potrebno, da opozorimo letos naše občinske predstojnike in sploh občine na vestno spolnovanje te postave. Ta postava zapoveduje, da morajo vsi posestniki, uživalci in zakupniki (najemniki) otresati kebre iz sadnega ter druzega drevja in grmovja, pa tudi iz drevja, ki raste na robu bližnjih gozdov. To otresavanje naj se izvršuje vsaki dan, sosebno zgodaj na jutro in skozi ves čas, dokler letajo kebri. Nabrane kebre je treba pomoriti. — Nadalje povzamemo iz te postave, da mora občinski predstojnik paziti, dastorévsi posestniki, uživalci in zakupniki natanko svojo dolžnost. — Kjer ni občinskega iuvaja, mora občinski predstojnik, č« potreba, najeti za ta čas eno ali veČ oseb kot čuvaje, katere je plačati iz občinske blagajnice. — Ako se oklicano splošno pokončevanje kebrov ni izvršilo do določenega časa, je treba ukreniti, da se to izpelje na stroške nemar-nežev. Razun tega mora občinski predstojnik kaznovati nemarneže z denarno kaznijo, ki znaša prvo pot od 1 gl. do 10 gl. a. v., v drugo pa do 20 gl. a. v. Kdor bi ne utegnil plačati denarno kazen, zapreti se mora 12 ur do 4 dni.— Iz drevja, grmovja in ograj, ki se nahajajo na občinskih zemljiščih in katere oskrbuje občina ali pa se nahajajo na javnih potih in ob straneh potov, je treba otresati kebre na občinske stroške. To postavo mora občinski predstojnik okli-cati dvakrat na leto in in sicer v pričetku oktobra in pričetkom februarja. Čas za pokončavanje kebrov oreha in molčé pušili iz svojih pip. „Dolg čas je letos", oglasi se Martin Levičarjev, „ko imamo tako malo kapljice, da človek ne ve, ali bi to, kar je pridelal, prodal, ali pridržal za domačo rabo, ah pa za delavce na spomlad". „Taka se tudi meni godi", pristavi Peter Vodopivec, nadjal sem se bil kljubu pomladanskemu mrazu še toliko veder, da bi bil imel za najpotrebnejše reči; za davke, za obleko in obuvalo sebi in otrokom ; ali ta toča, ta šiba božja, mi je vzela skoro vse", Janez Slovenčev pa pristavi, da se je vsaj toliko nadjal, da bi bil plačal travnik, ki ga je bil lani od nemSkovaške graščme kupil. Tako so tarnali vsi od kraja in le en glas je bil: Kje bi dobil človek denarja? Na to se oglasi Blaž Martinčič, ki je ravno k družbi pristopil: „Ali niste danes v cerkvi slišali, ko so gospod župnik oznanili, da bode danes pogovor v šoli, kako, bi se napravila v naši fari posojilnica ali hranilnica, to je šparkasa, ki bode na posodo dajala. Zakaj niste šli poslušat? Mene je mikalo iti, pa mi je dete nekaj zbolelo in žena odgovorila, da nisem Šel. Radoveden sem, kaj so ukrenili". „Kaj čejoneki ukreniti?« oglasi se Levičar. „Kdo bo le neki dal pri fari denar v šparkaso, da bi ga ljudem posojevali? Kdo pa tudi ima kaj pod palcem? Gospod župnik ao sicer pameten mož, pa ne verjamem, da bi si bili v teh par letih, ko so pri naa, toliko prihranili, da bi napravili to posojilnico, za katero so menda zeW vneti". „Učitelj ga pa tudi menda nima", pravi Vodopivec, „in ta dva prigovarjata najbolje ljudem in skušata na svojo stran pridobiti novega štacu-natja, peka in klobučarja, ki pa se menda vsi obotavljajo. Zato pa tudi jaz nisem Šel poslušat, ker mi je rekel štacunar, ko sera pri njem nekaj nakupaval, da bo težko kaj iz tega". „Seveda", pristavi zaničljivo Slovenec. „Vsa ta slovenska gospoda nima Še toliko denarja, kakor en Nemec v trgu; kaj se neki ujeda". Tako pa mora natančno določiti pri tej ali drugi pn-ložnoBti. To Tse zahteva ta prekoriatna deželna postava, ki je sklenjena v to, da se ovaroje naSe kmetijstvo proti pustošenju kebrov. Glejmo toraj, da storimo vsak svoje dolžnosti in epolnujemo vestno to postavo! Saj je to vsacemu na lasten prid in blagor! Zdrnženo moramo toraj po-končevati Èkodljive kebre! —m—. Odprto pismo pogorelim VlnlCakom in sploh Tsem, ki Imajo slamnate strelie. ViniÈahil Klančanll Golfičanil Hada nesreča vas je zadela, bo ste pogoreli. Veliko pomoč ste prejeli v denarjih, po milosti svitlega očeta naSega cesarstva, obilna pomoč vam bo došla áe od dežele. Po tej pomoči vam bo mogoče pogorele strehe zopet napraviti ; toda priporočim vam napraviti jih tako, da vam ne bodo zopet po ognju pokončane. Res je, da ne bote v stanu tako močnih odrov napraviti, da bi opeko (cegel) imeli za streho ; toda blata le vendar de-nite v slamnato streho; blato bo varovalo vaše „kuče", da vam jih ogenj 2opet nenadoma ne pokonča. Na Pruskem Pomorji so imeli kmetje do zdaj navado, ravno zavoij varnosti pred ognjem blata (ilovice) devati med slamo, s katero si „kuče" in hleve pokrivajo ; dobro se je skazalo to delo. A Rusi znajo bolje; ti devajo blato (ilovico) notri v slamo; in to je veliko bolje; skazal se je njih način strehe napravljati si, da je veliko boljSi. V štev. 6. „Kmetovalca" kateri izhaja v Ljubljani, je nataujko popisano, kako se to delo izvršuje; iz „Kmetovalca" vam priobčim, kako mo- in enako je zabavljal kmet Slovenec, ki ni bil vreden tega lepega imena. Drugi kmetje niso do-eta šli na njegove zabavljice, ker so vedeli, da je dober prijatelj nemškemu oskrbniku, ki mu je pripomogel, da je dokaj po ceni kupil travnik graščinski. Za travnik Je bil Slovenec še 300 gld. dolžan. Prihranjenih je pa imel doma Že 100 gld. Zato je rekel ponosno: „Za travnik mi je sicer plačati o novem letu 150 gld.; a 100 gld. imam že prihranjenih, 50 gld. mi bo pa že oskrbnik posodil". Oskrbnik je bil sicer prijazen človek, kmetom ni nič slabega hotel ; le za tiste ni maral, ki so poslušali župnika ali učitelja ali druge Slovence. „Jaz bi tndi nekaj denarja za davke silno potreboval", pravi Marko Peteriin. „In jaz pa za usnje, da otroke obiyem in v ěolo pošljem", pristavi Jože Vivođa, „a kje ga vzeti, kje na posodo dobiti?" (Daljo ilodi.) rate i vi si aroje streha vtrditi roper neareČno silo ogiya. „Kmetovalec" piše: V Rusiji se redko vidi po vaseh kamenat dom ; hiše so večidel lesene in krite sè slamo ali pa s tenkimi deskami, katere Rusi imeni^emo ,tes* (od besede „tesati"). Take hiše po navadi mažejo z ghno, ki jo mešajo s kravjekom. Gospodarska poslopja seveda bo tudi lesena, večidel pa celo pletena. Po nekaterih krajih delajo hiše iz surove opeke, ki se po ruski imenuje „sirèc". Sirèc, od besede 8irf»j, t. j. surov, dela se veči, nego navadna opeka, in se suši samo na solnci. Pokrite so hiše in poslopja, kakor sem rekel, së slamo ali pa s tesom. Slamnata streha pa se ne dela tako natanko, kakor pri vas na Kranjskem, ampak slama se precej na debelo nalaga na fltropila in se privezuje. Včasi pa jo drže prek-Ije, ki jih polože na streho in na skoz privezujejo. Taka streha je debela včasi dobri dve pedi. Ruske vasi (sela, derevnje) ne delajo se tako kakor pri vas; hiša stoji poleg hiše tikoma, in tako se vleČe po vsaki strani ulice cela vrsta hiš. Za hišami, katerih je včasi po vsaki strani ulice po sto ali pa še po več, glede po tem, kako veliko je „selô" ali „derevnja", stoje gospodarska poslopja; tam je „čorni dvor" (črno dvorišče), koder hodijo krave, ovce in svinje sem ter tja — todi živine nikjer ne privezujejo, razen konj. Ruske vasi so torej, tako rekoč, velikanska dolga kopica slame in lesa, torej se tudi lehko misli, da so ognji (požari) jako pogostom. Zagori ena hiša, in »krasni petelin", kakor tod imenujejo ogeiy, leti z enega konca na drugi. Kjer je bila danes vas, vidimo drugi dan večkrat kopico žijavice in pepela. Požari so todi velikanski ; ustaviti ogenj je skoraj nemogoč«. Da bi streha vender tako lehko ne gorela, mažejo jo z glino; no ker gline tudi ni povsod, in ker poleg tega prosti narod večkrat misli, da, če Bog noče, tudi požara ne bo", to tudi z glino ne mažejo vselej strfihe. Nedavno je ministerstvo narodnega prosvečenja poslalo okrajnim šolskim nadzornikom knjižico, v kateri se uČi, kako se delajo „ogujeupome" strehe, to je strehe, ki bi ne gorele. Narodni učitelji in selski svečeniki dobih so množico takih knjižic, da bi jih razdali brezplačno med prosti narod in đa bi delovali na to, da bi si narod omislil omenjene ognjeuporne strďie. Te strehe je izumilo realno učilišče v mestu Krasnoufimsku, Permske gubemije, kjer im^o pri realki ,fermo", t. j. pristavo, kjer se nekateri učenci te realke poučujejo o razumnem gospodarstvu. Pisatelj teh vrsti« je videl sam poskušnje s tako streho, in srečen je, da more poročati o tem svojim dragim zemljakom v Avstriji, kjer je Tečin« kmetfikili poslopij tudi Bè slamo krita. Omisliti si more tako streho TBakdo. Dela se jako prosto. Vežejo se dolge slamnate plahte, ali najbolje jih je tkati. Plahte te 80 po 1 meter Široke, slama pa se polaga po 2 palca na debelo. Dolge se delajo tako, kakor zahteva Btreha. Jemlje se naradni tkalski stavek, samo da veči. Osnova se dela ia debelih niti ali iz tenkega motvoza, utřik (votek), t. j. popreÈne nitko platna, pa Esmenja slama. Da bi bila plahta ravna, treba je kraje obaekati. Ko je taka plahta gotova, izkoplje se jama tako žiroka, da bi plahta v njej lehko ležala, ia začne se plahta močiti v glini. Glina mora biti brez peska; tako je lehko dobiti, ako se glina v vodi meša, kajti takrat pesek Bede na dno Čebra. Najprvo se v jamo vliva vode toliko, da bi plahta bila vsa v glini, ko jo polože v jamo; potlej pa se na plahto vliva zopet tako redka glina ; glina naj bode tako gosta, kakor jako redko smeteno mleko. Kadar plahta leži v tej moči, mora se poteptati z nogami ; slama se lomi, in redka glina napohii tako vso slamo. Kadar mehurji nehajo iti iz plahte, je to znamenje, da je ves zrak izSel iz slame, t. j. da je po slam-nih cevkah sama glina. Tako naj plahta leži v jami 54 ur. Potlej se jemlje iz jame in suŠi na kozah; ako pa ae razatilja po zemlji, treba jo je obračati, da bi se poauSila. Peska v glini zato ne sme biti, ker bi on zamaSil luknjice, a glina ne bi mogla prodreti v bilke. Taka plahta je uže dobra za streho. Pokriva se strelia od zdolaj, in sicer tako le : najprvo se položi prva plahta zdolaj, t. j. kjer je Žleb; na njo se položi druga plahta tako, da bi zakrivala polovico prve ; da bi se droga plahta dobro sprijela s prvo, treba je, da se prva pomaže do polovice z glino, in druga plahta se mora na njo dobro pritisniti ; ravno tako se na tretjo plahto položi četrta, na Četrto peta itd. Ker vsaka plahta pokriva polovico prejšnje, zgodi Be, da je streha pokrita povsod z dvema plahtama, samo nižuja plahta je ena. Zato pa ec na nižnjo plahto, katera največ trpi, položi druga pUhta vsa ; ali, drugače rečeno, na riižnji del ťtre-he položita se dve plahti, t. j. prva in druga ena na drugo; na nji položi se tretja itd. Ko je treba streho „završiti", t. j- narediti ji vrh, seSijeta se dve plahti vkup, in tako se dobi greben. Na stro-pila pribijajo se preklje tako, da bi vsaka plahta počivala na treh prekljali. Plahte se k tem pre-kljam priveznjejo ali pa pribijajo. (Kon« siedi.) Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu? v Ljubljani so bile volitve v mestni zbor. Izvoljeni so zopet Slovenci, kakor že več let zaporedoma, kar je tudi naravno in prav, kajti Ljubljana je po večini prebivalstva slovensko mesto. Ž&li Bog, da so tudi drugod po Kranjskem mesta slovenska — ali odbori, žnp&ni —■ nemčurski ! Koroški Slovenci se pritožujejo, da nimajo sodnijskih uradnikov, ki bi bili zmožni slovenščine, Pa zakaj? Ker se mnogo naših mož pošilja drugam — a Nemci k nam — in ker se zlasti na Koroškem v šolah skrbi le za nemštvo — slovenščina pa se joka v kotu! v državnem zboru se pretresuje državni proračan. Pri tem se oglaša toliko govornikov in dela toliko hrupa, da nastanejo celó zmešnjave pri glasovanji. Tako se menda tudi niso glasovi prav šteli, ko je bilo odbito ministerstvu tistih 50.000 g!d., katere porabi za vladne časnike. Od slovenskih poslancev je pri proračunskem razgovoru dolgo in prav dobro govoril naš poslanec Šuklje, ki je tudi povdarjal potrebe slovenske in dolanjske. — Mnogo se govori, kako bode z versko šolo? Mi upamo, da je državni zbor ne bode zavrgel, ker je potrebna, in ker se sicer utegne zgoditi, da bodo naši poslanci zgubili večino ter jo dobili liberalni Nemci. To bi bila pa za Slovane grozna nesreča. Naš cesar se kaže povsodi očeta svojih narodov. Ko je bil zadnje dni na Tirolskem, da, je pozdravil tamo potujočo kraljico angleško, je dal 6000 gld. 5000, da se razdelé med Tirolce, katerim so Škodovali zimski plazovi, 1000 pa za uboge v izaškej dolini. Kaj je novega po širokem svetu? Novega nemškega cesarja Friderika življenje visi na nitki; skorej da ne bo dolgo, ko se bo slaba nitka pretrgala. Zadnji čaa sicer pravijo, da mu je bolje; toda k^j je upati od človeka, ki mora dihati po srebemej cevi pod vratom, mesto skozi nos ali usta?! Angleška kraljica je potovala skozi Inšpruk v Berolin. Naš presvitU cesar jej je bil šel naproti in jo je v glavnem mestu tirolskem prijazno pozdravil. Šla je obiskat svojega zeta bolnega cesarja Friderika, ki ima za ženo ujeno hčer Viktorijo. V Rimu BO bili posebno slovanski romarji, katerim je bil na čelu vladika Strossmayr, od papeža kaj milostno sprejeti. Sploh bi pa imeli o potovanju avstrijskih romarjev v Rim, katerih je bilo skupno čez 6000, kaj veliko povedati, ali žali Bog majhen prostor v naših „Novicah" nam tega ne pripušča. Gospodje, ki so bili v Rimu, ne morejo dovolj povedati, kaj so videli lepega. Papež 80 pač stari — 71 let — ali kot starček vendar še trdni. Darovi, katere so dobili od vesoljnega sveta so neprecenljivi, pravijo, da so vredni do 200 miljonov. Na Srbsliem imajo zopet nove ministre — do pravega miru tamo ne pride. Nekateri bi bili radi prijatelji nam Avstrijcem, dragi pa Kuaom. Črnogorci stradajo. Eusi so jim poslali fiest ladij žita iz južno ruskega mesta Odeae. Bolgarski knez, princ Koburg, gre na potovanje v Avstrijo in dalje. Pravijo, da se več ne bode povrnil v Bolgarijo. Je paê lahko verjeti^ kajti bolje je biti vse kakor kuez, ki nikdar ne ve, kaj mu prinese prihodnji dan. Fiàe se nam: Iz Rudolfovega. — 26. aprila je umri ta dobro znani zdravnik in hišni posestnik goap. dr. Martin Kazpet po dolgej muinej bolezni v 63. letu svoje starosti. Vrli pokojnik je bil pri nas le nekaj let — prej je služboval dolgo v Postojni, kjer si je 5 svojim marljivim delovanjem zlasti v mnozih nalezljivih boleznih pridobil zaslug, da ga je Njih Veličanstvo, presvitli naš cesar, odlikoval z zlatim križcem s krono. Pogreb přetečeno sa-boto ob 5. nri popoladne je pričal, kako priljubljen je bil pokojni tudi pri nas; vdeležili ao se ga večinoma naSa narodna društva in mnogo zlasti izobraženega občinstva. Mnogo krasnih veucev bilo je rajnemu poklonjenih, namreč; od rodbine, od sodnijskih uradov, od društva zdravnikov za Kranjsko, od Novomo^ke občine in od različnih domačih nár. društev. Bil je umrli vedno vrl narodnjak Bodi mu zemljica lahka 1 Iz Toplic. 24, aprila. — Zadajo nedeljo, 22. aprila smo imeli pri nas kaj prijetno cerkveno slavnost. Kat. družba rokodelskih pomočnikov v Uudolfijvem napravi vsako leto tretjo nedeljo po velikej noči, ko obhaja ob prazniku svojega zaščitnika — varustvo sv. Jožefa, izlet v kakov bližnji kraj, da ima tamo službo božjo. Letos je počeštila nas Topličane. Naš v. č. g. župnik pak je porabil to priliko, ter preskrbel, da se je uže prej naročfcua ëoîska zastava ta dan blagoslovila. Rokodelska družba, na čelu jej gg. profesor dr. Marinko in P. Otokar Aleâ, je prišla a prelepo svojo zastavo. Naša mladina jo je pričakovala s svojo zastavo pred našim lepim novim Šolskim poslopjem, od koder ao se podali vsi v mičnem ' sprevodu v cerkev. Gospod profesor je najprej J)lagoslovil novo zastavo, potem pa razložil v daljšem govoru pomen zastave za šolsko mladino in kaj je sv. Jožef kristjanom sploh, posebej pa rokodelcem, otrokom in roditeljem. Tudi seje zahvalil s toplimi besedami nam TopliČanom, da smo večinoma brezplačno dali les za streho dru-Stvene hiše v Novem Mestu, ki se bode letos popolnoma predelala. Pri sv. maši so peli dmštveniki kat. družbe pod vodstvom g. P. Otokarjn — res vrlo dobro ; popoludan ob 2. uri so se vdeležili zopet skupno službe božje. Pogostil je družbo, h katerej je došlo popo-ludne več vrlih mojstrov iz Novega Mesta, kakor tudi nekaj tukajšnjih gospodov, izvrstno in ceno naš priljubljeni župan g. zdravnik dr. Kulavic. Med obedom so se vrstile navadne napitniee z milodonečimi pesmicami — da je bilo vse popolnoma zadovoljno. Družba si je pridobila pri nas popolno priznanje. Želimo le, da bi tudi dalje tako napredovala v blagor rokodelskemu stanul Želimo drugič, da bi dobila blagosrčnih podpornikov. Iz Krškega. — (Stanje živinoreje t krškem okrajnem glavarstvu). Gr. c. kr. živinozdravnik Wirgler nam je prijazno dal v pregled poročilo o stanji živinstva 1. 1887 v krškem politiškem okraji. Iz tega sledeče na kratko posnemamo. Število domaČe živine se po malem povekšuje, zlasti število kônj. Tako je n. pr. lani prirastlo v celem okraju 390 žrebet. Konjerejo pospeSuje poleg 4 žrebčarij vsakoletno ogledovanje kùnj v št. Jarněji. Govedoreja kaže največ muriško pleme, pa âe tudi veliko hrvaških buš; bikov je bilo 24 muriškega plemena, 19 domačega; malo drugih. Število koz in ovac ae zmanjšuje, dočim se je število svinj pomnožilo nekoliko ; svinje se prodajajo na Štajersko, Tirolsko, Laško; k nam jih pa zopat Hrvatje pripe-Ijajo. Svinje so domačega plemena in hrvaški turopoljci, M so angležkega rodů (jorkširci). Zdravje med živino je bilo boljše nego leta 1886. Poginilo je vendar 284 repov, vendar za 59 manj kakor prejšnje leto. Bolezui so bile zeló tiste, kakor smo že lani opisali. Smrkelj se je bil pri konjih pokazal na Studencu in v Zgornjih Skopicah, prinesen po konju, v Karlovcu kupljenem. Pasja steklina je bila v Gorici pri Cerkljah in v Puščavi pri Št. Rupertu ; v vsem je bila pri 16 paeh dokazana. Vgrizenih je bilo po steklih paéh 5 ljudi, 3 prašiči in 30 kuretin. Pri ljudeh se niso pokazali nasledki ; 2 prašiča sta stekla. 85 psov in 2 mački je bilo pokončanih radi tega, ker so bili ogrizeni. Sploh se pa je 279 psov pobilo zavoljo pasjega kontumaca. Pasji davek je v Krškem (2 gl.), v Kostanjevici (1 gl.) in v Mokronogu (1 gl.). Stroški za pokončavanje kužnih bolezni so znašali blizo 600 g!đ. Ker Ijndje ne naznanjajo vselej kožnih bolezoi in se ne ravnajo po postavi zoper živinsko kužno bolezen, bilo jih je veliko kaznovanih. V vsem so znašale take denarne globe 219 gld. Živine se je zaklalo leta 1887 v celem okraju 5020 glav. Na živinskih sejmih, katerih je na 29 krajih 86, pregledujejo žendar-mi živinske pose. Skozi krški okraj gonijo Italijani konje, Hrvati prašiče. Domaéo Testi. (Premembe.) G. Golf, c. kr. praktikant pri glararatTU v Kržkem, gre v PoBtojno ; na njegovo mesto pride g. pl. Fladmig. — G. niitelj Hcievar na Jesenicali pri Vel. Dolini bo Šel na Štajersko, v Zagorje pri Kozjem. (Pogorelcem viniškim) je darovala metliška posojilnica 100 gld., nekaj jfmomaljBka, in došlo je Že raznih darov. NovomeSka narodna droStva BO bila priredila v ta namen 22. aprila Teselico, katere žisti dohodek je bil 40 gld. „Dolenjske Novice" so darovale 10 gld. 25 gld. je podarila banka „Slavlja" tistim, ki so šolsko poslopje obvarovali. (Krškim godcem) je darovala gospa Ho-ifevar 30 gld. za mazikalije. (Učiteljsko društvo Krško) zboruje 3. maja v Kostanjevici; govor bo o sadjereji, o domači vzgoji in drugem. (V Kostanjevici) je zopet izvoljen za župana priljubljeni gospod Sever, c. kr. nad-poroČnik v pokoju. (V Šentjarneji na Dolenjskem) je bil dne 19. aprila županom izvoljen g. Josip Po-lanec iz Šentjarneja, svetovalci pa Ign. Bučar, Anton Majzel, Fran Bambiě, Joe. Bučar, Fran Fabijfln iz Gradišč in Martin Metelko. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Žužemberk) in okolico priredi dne 3. maja t. 1. na korist tukajšni šolski mladeži in podružnični blagajnici „besedo'' v prostorih predstojnika krajnega Šolekega svÊta gosp. Frauja Florjančiča. Spored besedi je sledeč; 1. Nedved: Zvezna. Možki zbor. — 2, Nagovor. — 3. G, ipavic: Pod Lipo. Možki zbor in OJ Dramilo mojim rojakom. Mešan zbor. — 4. Izslavčka: Majni-kova pesem. Pojo učenci in učenke spremljeva-njem up. glapovirn. — 5 Krek: Náte podobic otroci! Deklamacija.— 6. Nedveđ: Domovina. Moški zbor. — 7. Iz slavíka: Plevica, Pojo učenke. — 8. H. Sattner: Na planine. Mešan zbor z bariton Bolo. — 9. Valjavec: Najlepši nasmehljaj. Deklamuje učenka. 10. IzslavČka: Kranjska dežela. Pojo učenci in učenke. 11, najdrih: Jadransko morje. Moški zbor. — Gledališka predstava; Čarovnik. Igra v dveh dejanjih. Spiaala K. Kosova. Začetek točno ob petih popoldne. — Vstopnina jia posamezne osobe 30 kr. Šolska mladež je vstopnine prosta. PredplaŽe se hvaležno vaprejmd. K obilni udeležbi vliudno vabi Odbor. (Občina Žužemberska) je dobila od prevzvišenega vladike Josipa Jurija Strossmayeija povodom njegovega imenovanja častnim občanom Zužemberskim sledeče zahvalno pismo: Slavna občino, častna moja gospodo ! Hvala Vam vrečita na bratskoj ljubavi, koju mi povo- dom moje zlatne Misse ukazaste, imenovao me za častnim članom i augradjauiuom Vaše slavne občine. Ja se tim častnim naslovom ponosim i Boga molim, da Vas obilno sve blagoslovi i da slavnoj VaŠej občini svaku srieču obilno podieli. U našoj međjusobnoj ljubavi, slozi i jedinstvu sastoji očevidno zalog bolje srieče i budučnosti, naše prave prosvete, slobode i svakoga uapriedka našega. U to ime Bože pomozi i blagoslovi! Sa bratskom Ijnbavju i štovanjem pišem se iz ponoaom Vašem prioteljem in zaČastnim građjaniuom. J. J. Strossmayer m. p., biskup. 1. aprila na uskrs 1888. (Sejm v Mirnipeči) bo zaradi praznika 31. maja prihodnji dan, to je 1. junija. (Živinski sejmi) v okraji Rudolfovo so bili obiskani, kakor sledi : Na mesečni sejm v Novem mestu 9. aprila so prignali 510 glav goveje živine; 17. aprila v Novomesto 920 glav; 24. v Žužemberk 860 glav in 25. aprila v Bučko nad 1000 glav goveđe in blizo 500 konj. (Meter dolg modras.) 27. aprila je gospod Primož Pakiž iz Zamosteca pri Sodražici, naš deželni poslanec, vjel meter dolzega in precej rejenega modrasa, kojega je Jože Vesel v špirituB shranil da ga pošlje v Rndofinum v Ljubljano. Modras ní niČ poškodovan, še živ, ter dva palca dolgo konec repa rudeč, rilec na gobca meri 1 £wt, debel je v sredini života preko poldrugi palec, zna pa žvižgati ter puhati zvrsino, barva na njemu je črno-Bivkasta in ima po vrhu le „Pik ásse". Pobijajte previdno a pridno take strupene kače. (Latinsko mašo) je iadal pred kratkim P. Angelik Hribar, znani skladatelj v LjuMjani. Maša je popolnem cerkvena, na vee strani lepa in lahka. Sevé, sama se ue poje; treba je pevcev, ki vsaj nekaj razumejo. Vendar z nekolikim trudom jo zmore vsak mešan zbor. Cena ji je 50 kr. in se dobi pri Millitzu v Ljubljani. Se-zimo po domačih proizvodih ! (Pet nedelj) na čast 5 ranam sv. fran-čiĚka, Ta knjižica izšla je ravnokar v tretjem pomnoženem natisu. Poterjena je od visokoČ. knezoškofijstva in od preČ, redovnega predetojni-štva. Knjižica se sama najbolj pohvali, ker perva in druga izdaja Bte bile v enem letu razprodane. Cena ji je po različnosti vezanja 20 in 24 kr. Dobiva se v frančiškanskem samostanu v Rudol-iovem in pri J. Krajcu. („Drobtinic") izide letos XXU. letnik. Vsebina bode precej taka, kakoršna je bila lani. Želimo Bi zlasti zabavne tvarine, ki h krati poučuje in blaži. Kakor je bilo mogoče spoznati lani, nagiba se ta letnik na zabavno stran. Želimo vspeha. Spisi, naročila in vprašanja naj se pošiljajo uredniku z naslovom: g, dr. France Lampe, Ljubljana (Marijanišče). (Cvetje) iz vrtoY sv. FrančiSka Še vedno izhaja, in toplo priporočamo ta skozi in skozi zanimivi list v pridno prebiranje. Cel tečaj 12 sno-pičev velja 70 kr. Naroča se v Hilarijanski tiskarni v Gorici. mu da i^ostiluičar postel Dmgo jutro proai potni idaj je 80 le videl, ka' tako otekli, da mu je Kazue vesti. * (Mladi pes reši človeka življonje.) Dne 19. svečana t. I. je šel M. C., mlad gospodar iz Ž., zveôer h Ložkega Potoka preko Gore (pri Sodra-žiei) domu. Vreme je bilo zelo uevgodno, sneg debel, mraz hud, noč tsmua. Privlekel se je z velikim trudom do gostilne J. V. na Gori, ter tam onemogel, — bil jo tako slab, da ui mogel gosUloičarja poklicati. Čutil pa ga je mlad lovsk pea, ki jo začo na ves §la3 lajati, kar je zbudilo gostilničarja in ga napotilo iti gledat, kaj bi bilo zvunaj. Ree najde pri vežuili vratih slonečega onemoglega, ki ekorej ni mogel dru-sega ziniti, kakor: na gorko peČ. Namesto gorke peči o — vžiti tako ni nič mogel-t kaj gorkega v želodeo, ali jo skupil. Roki so mn bili ica iz rok padala, kmalo da bi ga bilo treba pitati ~ tudi danes, ko to piSem, ima se prste na rokah debelo kakor jeterne klobasee. Kdo drugi mu je rešil življenje, kakor božja milost, ki so je poslužila v ta namen mladega psička, Lahko jc hvaležen tej otetvi, mlademu psičku; nebo pa mož hvalil občinskih očetov Gorniske, ki mislijo vi>eljati za malo občino z 65 hišn. štev. pasji davek, kojemn hi tndi to ščene s svoto 1 gld. zapalo. * (O reji perutnine.) Najvažnejši ptiči «a domačo rejo so golobi, kure, gosi in raee. Domači golobi izvirajo od divjega goloba, so enobarvani ali različno pisani; tudi so railičnih vrst, kakor pavasti, golžunasti, piamenkasti golobi in drugi. Najboljše je imeti golobe v posebnih zabojih, pod streho, kjer morajo v gnjezdih valiti in paroma živeti, ne da bi nadlegovale mačke, podgane in kuno. Poglavitno pri tem, da se jim redoma daje krma. Golobi more potem tudi se krmo iskati po cestah in poljih; vrne Be vendar se v golobujak nazaj, kjer se krmijo raznim zrnjem. Od domačih kur so nekatero prav veliko in težke, nekatero pa pretlikove; so Čopaato, pa tudi brezčopaste. Bolj redke domače ptice so: pn-run, pav, iu perlica. Fazane je treba v posebnih vrtih ali gozdih rediti. Gos in raco redimo zavoljo mesa in perja. Labuda glestajo le sem ter tje. 7. v Novem megfen; ll^v Žožemberkn; 12. t Veliki Loki na Temonici ia Zagorji (za Savo); H. v ZatiČini; 16. v Lukovea in ria Vidmu poleg Krke;.17. na Toplicah in v LaSičah; 22. v Metliki, BnseČi vasi in Radohovi vasi; 24. v niujah; 28. v Sentjernejn in Višnji gori; 29. v Crnomlji. Žitna cena v Novem m&stu 30. aprila 1888, Domače pšenice mernik 2 gld. 15 kr., Debolačo (koraze) 1 gld. 50 kr., Sorsioe 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 40 kr.. Ajde 1 gld. 20 kr,. Ovsa 80 kr., Krompirja 55 kr. Loterijske sreSke. Gradec 14. aprila 10 39 6 55 13 „ 28. „ 40 60 8 22 4a Trat 21. , 87 13 81 51 90 Zahvala. Za dobrohotno sočutje moj bulozatjct in povodom britke prortBglo izgube nnSo pruurÓno Ijub^jouo nepozabijíve híoro, oziroma sextre, goapodiËno Hermine Soklič, krekauo vucm prijataljoui in znancem, posabao pa ffOBpodiÈuam povkam za njih poŽrtTovalnost in za prelepe Tene«, «I. Dolonjskoijnu porskunui druĚÍTu za prekrasan venoc ter za lopo iiugrobiiic«, blaf;!