------    302    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Juter — 15. dne t. m. — se ven-dar-le začne državni zbor. Vendar-le! — pravimo, kajti podoba je, da vlada sama še pred malo dnevi ni prav vedela, ali bi sklicala poslance na 15. dan septembra, ali pa zbor zopet odložila, ker še le v pondeljek so po telegrafu vabila v državni zbor šla na poslance. Res prav čuden bo^začetek tega zbora, in Bog vedi, ali ga bode še kaj ? Češki deželni zbor še le obravnava adreso (odgovor na pismo Njeg. Veličanstva) in jo morebiti komaj dovrši do 15. sept. Tudi tirolski deželni zbor, ki je sicer sklenil, da pod enacimi pogoji in ogradami kakor kranjski, pošlje poslance v dunajski zbor, ni do danes še volil poslancev. Vrh vsega tega pa se bere v časnikih, da zagrizeni patroni decemberske ustave, ker čutijo, da ne bi morebiti več zvonca nosili v zboru, se še mrdajo zboru in se pripravljajo „strike" delati, to je, zapustiti zbor. V očigled tacih prikazen se ima začeti državni zbor!
Češko. Iz Prage. Deželni zbor obravnava adreso. Večina zborova je načrtala svojo, manjšina pa svojo. Adresa večine (narodnej stoji na stališču državnega prava za češko kraljestvo kakoršno je ogersko a gledč na sedanje velike homatije evropejske jo je volja poslati poslance v skupne delegacije; — adresa manjšine ne za las ne odjenja od decemberske ustave in brez pogojev hoče poslati poslance v zbor. Da obvelja večinska adresa, je gotovo; potem pa deželni zbor hoče adreso cesarju pokloniti po posebni deputaciji, od odgovora Njegovega Veličanstva bode odviselo, ali gred6 češki poslanci v zbor ali ne.
Iz Trsta. — Za poslanca tržaškega deželnega zbora gresta na Dunaj baron Pascotini in Girardelli.
Dalmacija. Iz Z a dr a. Za poslance dalmatinskega deželnega zbora gred6 v dunajski zbor Gregor pl. Voj-novic;>,Peter Budmani, dr. Antonietti, Ivan Danilo, Štef. Ljubiša — vsi narodnjaci slovanski.
Francosko. Iz Pariza. Ko so Napoleona Prusi vjeli, se je prvi hip mislilo, da bode konec vojski, ker je oni mož iz poti, ki je vojsko začel; al temu ni tako; osoda Francozov se ima odločiti v Parizu, kte-remu se nemška armada čedalje bolj bliža. Kmalu se bode zavoljo tega vlada vmaknila v drugo mesto. Francosko republiko so radostne pozdravile vlada ame-rikanska, španska, švicarska in laška. Pruska vlada pa neki namerava vnovič na prestol francoski posaditi Napoleona. Preslepa je, da ne vidi, da Napoleoncem je na veke odkljenkalo!
Iz bojišča danes nimamo kaj povedati od velicih bojev. Francoskih trdnjav si niso Prusi dozdaj še nič vsvo-jili; tudi Strasburga še nimajo. Le trdnjavica v Laonu se je Prusom vdala 11. dne t. m., al ko so Prusi posedli grad, je užgan s smodnikom zletel ž njimi vred v zrak; več sto vojakov je smrt storilo, princ Vilelm Meklenburški (pruski general) pa je bil Jhudo ranjen.   Pruska vojska se v 3 velicih trumah pomikuje
froti Parizu. V malo dneh bode tedaj strašanski boj. 'rancozi so popolnoma pripravljeni na to, da pruska armada pride do glavnega mesta Pariza, ga obleže in zapre. Zato je bilo že davno treba skrbeti, poveljniku francoskemu, da se prebivalci Pariza oskrbi j o tudi s potrebnim živežem za več časa. Državni zbor je tedaj že davno sklenil, da se vse žitne kopice, ki se po francoski navadi narejajo na prostem polji, sežg6, ako jih posestniki v pravem času ne prepeljejo v mesto kajti zunaj mesta shranjeno žito bilo bi le sovražniku na dobro. Zaloge živeža v Parizu so velikanske; skoro vsi javni   trgi  so  žitnice.    1500  molznih  krav  so že
25. avgusta prignali iz Normandije; volov imajo okoli 30.000, koštrunov čez 100.000. Iz Havra je po železnici prišlo 4700 velikih vozov moke, suhega mesa, rajža, kave, cukra. Drv, oglja in premoga za kurjavo imajo za 3 mesece. Dve ladiji ste v snopiče sprešane mrve pripeljale za živinsko krmo. Cena živeža se je že zdaj zelo podražila. General Trohu je ravnokar ukazal, da vsi gozdi v okolici parižki, vsa drevesa v drevoredih se imajo sežgati, kadar doide armada pruska.
Laško. IzFiorence. — Kralj je 12. dan t. m. ukazal svoji armadi, naj maršira v papeževe dežele. Okrožnica ministrova pravi, da je to treba za varstvo sv. očeta in za vzdržanje reda in miru, in da laška vlada bode z druzimi vladami določila pogoje kraljevske neodvisnosti papeževe! (to je, oropala ga bode zopet, ker mu le še četrti del Rima — leontinski oddelek — pustiti hoče!) Papež pripravlja protest zoper prihod laške armade in je armadi svoji prepovedal upor.