Glas LETO IX. — ST. 47 KRANJ, 15. JUNIJA 1956 DIN 10.— 11 i a J a : Gorenjski tlak / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Tele*, uredništva 475 — uprave 190 t Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna (00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske PosloTne zveze Na zadnjem, II. plenumu Glavne zadružne zveze FLRJ, aprila letos, so med drugim govorili tudi o ustanavljanju Poslovnih zvez. Poslovne zveze naj bi bile nova oblika gospodarskega poslovanja večih kmetijskih zadrug. Ustanavljanje Doslovnih zvez ne bo samo reorganizacija obstoječih kmetijskih organizacij, marveč bo njihova dopolnitev. Dopolnitev v tem smislu, da se bodo z ustanovitvijo poslovnih zvez jasno začrtale naloge kmetijskih zadrug in okrajne zadružne zve-«e, ki naj postanejo družbeni Politični faktor v procesu socialistične preobrazbe naše vasi, na drugi strani pa poslovnih »vez, ki naj bi kot poslovne operativne enote močno pripomogle k načrtnosti tudi v kmetijski proizvodnji. Tovariš Kardelj je na plenumu med drugim dejal, da mora biti »poslovna zveza v Vsakem primeru močna ekonomska organizacija ... Poslovne zveze morajo biti torej prvenstveno neposredni ekonomski organizatorji Proizvodnje in odkupa v kmetijstvu.« Tako bodo prav poslovne zveze osnova za zbiranje zadružnih fondov, torej tistih materialnih temeljev, na katerih «dino lahko zrastejo novi odnosi na naši vasi. Poslovne zveze bodo nedvomno pripomogle, da se odpravijo elementi stihije v kmetijski proizvodnji. Z zagotavljanjem tržišč bodo preprečevale, da bi se kmetijski proizvajalec ravnal samo po trenutnih potrebah tržišča. Z usmerjanjem kmetijske Proizvodnje v tiste panoge, za katere so na določenem pod-ročju dani najboljši pogoji, bodo prispevale tudi k povišanju Proizvodnje za tržišče. Za sedaj je verjetno še pre-*8odaj reči, kje na Gorenjskem naj bi se te poslovne zveze ustanovile in kakšne naj bi te zveze nile. V pravilniku o ustanavljanju poslovnih zvez je rečeno, fla zvezo lahko ustanovijo 3 zadruge. Zato bo verjetno najbolje, da povedo svoje mnenje *adruge. Nedvomno bo o tem vPrašanju moral precej razprav-,J'ati bližnji občni zbor okrajne *ađružne zveze. /Na vsak način se je treba lotiti dela s preudarkom in začeti * ustanavljanjem predvsem tistih poslovnih zvez, ki bodo jahko neposredno dokazale vse koristi svojega obstoja. Tovariš Kardelj je dejal: »Predvsem ni mijno hiteti z ustanavljanjem Poslovnih zvez niti jih nesmo-*J»o drobiti.« Nadalje je tova-2* Kardelj močno poudaril, da '° treba zagotoviti demokratič-110 družbeno upravljanje v zve-*ah, da se prepreči nevarnost "irokracije. Poslovne zveze mo-**io imeti svoje upravne odbo-te' ki jih sestavljajo delegati *adrug in oni odločajo o vseh °Snovnih vprašanjih dela ponovnih zvez. Na Gorenjskem se bodo ponovne zveze nedvomno razvile v specializirani obliki. Le na ta način bo namreč mogoče doseči povečanje blagovne proizvodnje. Nosna kmetijska proizvodnja *a Gorenjskem je namreč samo °draz neutralnega gospodarstva, ^i nikakor ni v skladu z mo-^rno kmetijsko proizvodnjo. Poslovne zveze bodo lahko za-°toviie našemu delovnemu *n»etu boljše delovne in živ-"^njske pogoje. S. B. S seje Sveta za delo OLO Kranj načrtnost pri zaposlevaniu Kranj, 14. junija. Včeraj je bila v Kranju 9. seja Sveta za delo in delovna razmerja OLO Kranj. Svet je razpravljal o problemih vzgoje kadrov, o problemih zaposlevanja v gospodinjstvu in po daljšem razpravljanju sprejel nekaj sklepov. dagoga, da bi se osebno bavil s profesionalno orientacijo in bil stalno povezan s poklicno posvetovalnico. C. B. Na Zlatem polju lahko vsak dan vidimo prebivalce, kako s prostovoljnim delom urejajo okoliš stanovanjskih blokov Vsem gospodarskim organizacijam se priporoča, da začnejo s proučevanjem in strokovno analizo organizacije proizvodnega procesa in na podlagi tega k analitični oceni vsakega delovnega mesta. Nadalje se gospodarskim organizacijam priporoča, da si ustvarijo analizo zaposlenih delavcev po starosti, spolu in poklicih ter zdravstvenem stanju in na podlagi takih podatkov uredijo sistematično vzgojo novih kadrov skladno s Sprejem učiteljev in učencev pri predsedniku ObLO Kranj 12. junija je predsednik Občinskega ljudskega odb. Kranj sprejel 41 najboljših učencev kranjske občine in jim čestital k zglednim učnim uspehom. Ljudski odbor je pripravil učencem tudi majhno pogostitev in organiziral ogled Postojnske jame. Naslednji dan pa je bil v prostorih Občinskega ljudskega odbora sprejem najbolj požrtvovalnih učiteljev v občini. Bili so prav tako pogoščeni, po sprejemu pa so se odpeljali proti Postojni in Škocijanu. Z izletom so bili vsi zelo zadovoljni. Izrazili so veselje nad tolikšno pozornostjo Ljudskega odbora, saj do sedaj niso bili vajeni sprejemati tako vidnih priznanj za svoje delo. trenutnimi in perspektivnimi potrebami. Svetom za delo pri ObLO se priporoča, da tudi oni razpravljajo o problemih s tega področja in ugotovijo realne možnosti za izvedbo analitične ocenitve delovnih mest v gospodarskih organizacijah svojega področja. Glede na specifične pogoje v letošnjem letu pri vključevanju mladine v uk, priporoča Svet za delo Okrajni posredovalnici za delo, kakor tudi občinskim referentom za delo, da kmečki mladini priporočajo predvsem kvalificiranje v kmetijstvu, industrijski mladini pa naj se omogoči industrijsko kvalificiranje. Vsem gospodarskim organizacijam in zasebnim delodajalcem se priporoča, naj se sprejemanje v uk in v industrijske kovinarske šole opravi s posebnim napotilom za sprejem v uk, ki bi jih izdajali referent za mladino pri Okrajni posredovalnici za delo in občinski referenti za delo. Ob izdaji napotil bi sleherni kandidat izpolnil tudi osebni list. Posebno pa se priporoča, da se pred vključitvijo v uk napoti slehernega kandidata na poklicno posvetovalnico pri Okrajni posvetovalnici za delo, ki bo izdala vsakemu strokovno mnenje glede sposobnosti za opravljanje posameznega poklica. Zaradi posebnega problema strokovnih kadrov v kmetijstvu, priporoča Svet OZZ, da prouči stanje in potrebe strokovnih kadrov v kmetijstvu. Svet za delo je mnenja, da bi bilo na vsaki osemletki potrebno zadolžiti učitelja — pe- Z letne konference LM v Železarni na Jesenicah Uspešno delo mladih železar jev 12. junija je bila na Jesenicah redna letna konferenca (organizacije LM Zejezarne Jesenice, katere se je udeležilo nad 110 delegatov izvoljenih v osnovnih organizacijah LM v V metalurški šoli obratih. Na konferenci so bili prisotni tudi sekretar OK LMS Marijan Rožič, predsednik občinskega komiteja LMS Jože Vari, predsednik upravnega odbora Železarne Jesenice Jože Ulčar, predsednik sindikalne organizacije tov. Pintar in tajnik občinskega odbora SZDL Bine Kobentar. V obširnem poročilu, ki ga je Želje tržiških volivcev Volivci v tržiški občini so dali več predlogov in pobud Pekarija, gradnja pekarije in spet pekarije, je predmet razprav na zborih volivcev. Mnogim ni všeč prostor, kjer se bo gradila pekarija, toda ne povedo boljšega prostora. Kritika brez predlogov! Komisija (strokovnjakov in domačinov, ki poznajo vsak kotiček Tržiča, je po večmesečnem razglabljanju določila lokacijo. Vsem res ni mogoče ustreči! Podobno je z gradnjo nove trgovske hiše na Ravnah v Tržiču. Našli so se taki, ki celo ugovarjajo gradnji te stavbe. Največje delavsko naselje v Tržiču je na Ravnah — fabrki, Pred nekaj dnevi so se na Jezerskem sestali predstavniki organizacij na razširjeni seji odbora SZDL. Razpravljali so o krajevnem prazniku in programu proslave, ki bo 19. t. m. Na predvečer praznika bodo kurili kresove po vrhovih planin in imeli slavnostno sejo odbora i SZDL. |Naslednji dan zjutraj bo budnica, dopoldne pa zborovanje pred spomenikom padlih borcev. Popoldan in zvečer so na sporedu razne kulturne in druge prireditve. Na |seji so razpravljali tudi o delu in vzgoji mladine. Sprejeli so važne zaključke za poživitev dela mladinske organizacije. Zal (nimajo primernega prostora, kjer bi se , sestajali. Imeli so pevski zbor in folklor- no skupino, ki pa je zaradi pomanjkanja prostora postala ne-delavna. iFolklorna skupina je hodila vadit v gostilno »Kano-nir«, kar prav gotovo ni bilo primerno, saj so morali po 1 uro daleč peš na vaje. Razen tega pa v i gostilni »Kanonir« mladinci in mladinke niso dobili preveč lepih vzgledov in so zato te prostore opustili. 'Sklenili so, da bodo v bodo£e uredili primernejši prostor v domu »Korotan« na .Jezerskem, kjer je sedaj tudi že knjižnica. S predlogom so se vsi strinjali, pomislek je bil edino ta, da ne bi okrnili turizma z odvzemom 2 sob. Pričakovati je, da bo mladina do jeseni tudi na Jezerskem dobila sebi primeren kotiček, kjer se bo lahko nemoteno sestajala in učila. kjer pa ni doslej nobene trgovine, gostilne, mlekarne ali prodajalne kruha. Zakaj bi moral »fabrčan« daleč v mesto po svoje potrebščine? Nekam čudno pojmovanje. Volivci > so zahtevali (tudi ustanovitev nove restavracije v Tržiču v prostorih Avto-moto društva, ki naj bi se preselilo k Steru. Predlog je umesten, drugo vprašanje pa so sredstva. Blejska cesta je postala javni hlev Tržiča, kajti vozniki puščajo tam konje in je zaradi tega cesta mnogokrat ponesnaže-na, obenem pa je oviran cestni promet. Vozniki so tudi začeli uporabljati kot nekak |»hlev«, prostor pred novim portalom javnega zaklonišča na Koroški cesti, kamor privezujejo živino. Treba bo poiskati nujno prostor za vozove in živino, ker v Tržiču ni hlevov. O popravilu stanovanj v hišah Stanovanjske skupnosti je bila razprava v več volilnih enotah. Najemnine za stanovanja res niso visoke in zato ni dovolj sredstev za vzdrževanje stanovanj. \ Odvažanje smeti in odpadkov je tudi naloga občinskega ljudskega odbora, ki jo bo moral rešiti. Toda rešitev tega vpra- (Nadalj »vanje na 2. «tranJ| podal predsednik tovarniškega komiteja LMS Jovo Indjič, je bil podan pregled dela organizacije v zadnjem letu. Ugotovljeno je bilo, da je organizacija LM sicer dosegla vrsto pomembnih uspehov, toda marsikatero politično in gospodarsko vprašanje pa mladini ni bilo pojasnjeno. Od tu izhajajo tudi vzroki, da poedinci v podjetju niso vedno zagovarjali pravilnih stališč do plačnega sistema, premiranja, uvajanja norm, nekaterih kadrovskih sprememb v podjetju in slično. Prav sedanje stanje narekuje novemu vodstvu v podjetju, da se resno oprime predvsem vzgojno političnega dela med mladino. V dosedanjem delu so bile najboljše organizacije LM v obratu Transporta, prometnem in predelovalnem obratu, med najslabše pa spadajo Ja-vornik L, Plavž, 2400 in še nekateri. Pri njih namreč najdemo predvsem izgovor, da mladina dela v treh izmenah, vsled tega jo je nemogoče pritegniti k delu. Toda primer transportnega oddelka kaže, da to še zdaleka ni vzrok za zagovarjanje neaktivnosti, saj je prav v tem obratu mladina najbolj raztresena po tovarni in kljub temu dobro dela. V nekaterih obratih je zlasti pohvalno dejstvo, da pri delu z mladino pomagajo tudi obratovodstva in druge organizacije. Tovarniški komite LM je imel z obratovod-stvi posvetovanje, kajti v mnogih primerih so bili prav mojstri tisti, ki so s svojo politično neaktivnostjo odvračali mlade delavce od družbenih problemov. Stanje se je v zadnjem času izboljšalo. Tudi druge organizacije posvečajo skrb mladini, le da je z njihove strani premalo konkretnega dela. Pred nedavnim so imeli skupne seje tovarniški komite LMS s tovarniškim komitejem ZKS in odborom sindikata, temu pa je sledil še aktiv mladih komunistov, ki jih je v podjetju nad 100. Pri zadnjih volitvah v delavske svete se je organizacija LM vse premalo trudila, da bi svoje najboljše člane predlagala v delavski svet. Tako sta bi-da v delavski svet podjetja izvoljena le dva mladinca, v obratne delavske svete pa je bilo izvoljenih 15 mladincev in mladink. To še ne pomeni, da se mladina v delavskem upravljanju ne more uveljavljati. Pn delavskih svetih se bodo formirale razne komisije in tam je treba v delo organizirati tudi mlade delavce, predvsem pa skrbeti, da aktivno delajo na izvajanju sklepov delavskega sveta. V obratih, kjer organizacija LM slabo dela, so bili tudi primeri, da nekaj mladih delavcev ni šlo na volišče, n. pr. Javornik I. jih ni volilo 11 mladih, Plavž 3. itd. Tovarniški komite LMS je preteklo' leto skrbel tudi za mladino, ki živi v samskih domovih. Formirana je bila posebna komisija, ki je ugotovila, da je ponekod hrana izredno slaba in vsebuje le 200 kalorij dnevno; v domovih je mladina prepuščena najrazličnejšim vplivom, ker ni organizirano notra-n'e življenje (ra-zno igre,) časopisi, knjige in slično). Zaradi slabo urejene prehrane si nekateri kuhajo sami, taka hrana je le bolj priložnostna, slabo kuhana in tu je vzrok različnih bolezni, fizična moč delavca pa je šibkejša. Konferenca je razpravljala tudi o delovni disciplini, skrbi mladine za večjo proizvodnjo in slično. Vsem tem vprašanjem je organizacija v preteklosti posvečala premalo pažnje, svoje delo ni vedno dovolj koordinirala z delom ostalih organizacij. V podjetju je bilo organiziranih vrsto tečajev za strokovno izpopolnjevanje mladih delavcev, organizacija LM pa se zavzema za izobraževanja slehernega mladega delavca. Klub mladih proizvajalcev jfe skrbel za gospodarsko in politično izobraževanje svojih članov in je bil v tem dosežen pomemben uspeh, le da bi bilo treba v bodoče razmišljati o tem, da se delo kluba razdeli na različna področja proizvodnih in gospodarskih vprašanj in se s tem omogoči širšemu krogu mladine sodelovanje v njem. Na konferenci je bilo govora tudi o aktivnosti delavske mladine na terenu, tam kjer stanuje. O društveni dejavnosti med mladimi delavci ni ostalo važnejših vprašanj. Zborovanje mladih kovinarjev, proslava 5. obletnice delavskega upravljanja, mladinski festival, različna tekmovanja so dokaz aktivnosti mladih železarjev v Ljudski mladini. Bodoče delo organizacije bo lahko prineslo še lepših uspehov in rezultatov. Konferenca je izvolila tudi 15-članski tovarniški komite LMS, za predsednika pa je bil izvoljen Franc Horjak. Prva brigada odšla na gradnjo ceste Koprlvnik - Goriuse Kranj, 15. junija. Včeraj je odšla iz Kranja I mladinska delovna brigada na gradnjo ceste Koprivnik—Gor-jušc. Sestavljajo jo dijaki Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju. Na gradilišču ostanejo mesec dni. Stanovali bodo v osnovni šoli na Koprivniku, posebej pa bodo imeli urejeno barako za odvijanje ostalega brigadncga življenja in vzgojnega programa. Mladim brigadirjem in brigadirkam želimo obilo uspehov pri delu. O premijskih pravilnikih so razpravljali Kranj, 14. junija. V torek je bilo na Trgovinski zbornici v Kranju posvetovanje detajlističnih trgovskih podjetij o načinu premiranja v trgovini. Včeraj so se o istih problemih posvetovala grosi-stična podjetja z Gorenjske. BX Vzgoji vodstev v Ljudski mladini ise posveča v zadnjih letih posebna skrb, saj tudi delo z mladino zahteva sposobnih ljudi, ki poznajo probleme iz različnih področij družbenega življenja. V letošnjem letu bodo vsi večji seminarji republiškega značaja v Bohinju. Tam je namreč na razpolago dom, ki je bil že nekdaj last organizacije LM, okoli njega pa je lep prostor za postavitev tabora. V času od 1. do 15. julija bo seminar za predsednike občinskih komitejev LMS, kjer se bodo obravnavala vprašanja socialistične graditve doma, vpliv socialističnih sil v svetu in ostala družbeno politična vprašanja za vodenje organizacije. Organiziranih bo vrsta praktičnih akcij, izmenjane bodo izkušnje med občinami, udeleženci bodo v Bohinju pisali seminarske naloge in slično. Med vsemi seminarji bosta najbolj zanimiva oba odprta seminarja. Prvi bo imel izključno ideološki značaj. Predavala bosta tudi tov. Boris Ziherl in dr. Jože Potrč. Drugi seminar bo obravnaval ekonomsko demokracijo in družbeno upravljanje, ki ga še posebej priporočamo mladim članom delavskih svetov, predsednikom klubov mladih proizvajalcev in slično, kajti tam bodo lahko dobili koristno .znanje za svoje praktično delo. V oba seminarja je vpis prost, zato je toliko bolj važno, da naša podjetja, tšole in vse politične organizacije sknbe, koga bodo predlagali za seminar, prav tako pa naj se prijavijo tudi oni mladinci in mladinke, ki jib zanimajo vprašanja, navedena v programu. Ta Želje tržiških voli vce v Volivci v tržiški cbčini 10 dali več predlogov in pobud (Nadaljevanje s 1. strani) Te dni po svetu Na potovanja po južnih pokrajinah Sovjetske zveze, je predsednik republike v ponedeljek dopoldne prispel v Stalin-Ktad. Izredno veličasten sprejem, ki so ga priredili prebivalci predsedniku Titu, presega toplino in navdušenje vseh dosedanjih sprejemov. Ko si je predsednik Tito ogledal mesto, se je z ladjo odpeljal po Volgi in si ogledal gradbišče hidrocentrale Volgska, kjer ga je pozdravilo 15.000 graditeljev. Ponoči se je predsednik Tito odpeljal naprej proti Črnemu morju. Povsod po Kuhanu ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo, posebno topel sprejem pa so priredili predsedniku in njegovemu spremstvu ter sovjetskim državnikom, ki so spremljali jugoslovanske goste, kol-hozniki v Novem AleksandroV-skem, kjer so se gostje ustavili. Na povabilo kolhoznikov so gostje spremenili prvotni plan potovanja in so ostali v kolhozu še na večerji. V sredo zjutraj je zeleni vlak prispel v Novorosijsk, mesto ob obali Črnega morja. Tu se je od predsednika Tita in drugih članov jugoslovanske delegacije poslovil prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev, ki je odpotoval nazaj v Mokvo. Od Novorosijska do Sočija je potoval predsednik Tito na sovjetski križarki »Frunze«, ki sta jo spremljala minonosca »Bez-prekorni« in »Nemiloserdni«. Vso pot do Sočija so obalni prebivalci prirejali predsedniku Titu prisrčne sprejeme. Lepo ga je sprejelo tudi letoviško mesto Soči, kjer bo »stal predsednik Tito na oddihu 2 do 3 dni. Ostali politični dogodki so se slej ko prej tudi v teh dneh razpletali in zapletali okoli nekaterih še nerešenih problemov. Se vedno je v ospredju mednarodnega zanimanja spor med Veliko Britanijo in Grčijo o pravici ciprskega ljudstva do samoodločbe. Velika Britanija kljub pritiskom z vseh strani — tudi v lastni deželi — trmasto vztraja na svojih prvotnih pozicijah politične čvrste roke. Se vedno zavrača, da bi obnovila- pogajanja s pregnanim ciprskim etnarhom Hakariosom. Na Cipru pa se še vedno nadaljujejo sabotaže in diverzije. Ciprsko ljudstvo zahteva pravico, da samo odloči kakšna naj bo nadaljnja usoda otoka. Nekateri važnejši dogodki tega tedna so še: priznanje Maroka in Tunizije s strani Jugoslavije. Nadalje, bolezen predsednika ZDA Eisenhowerja, ki je spet zbudila dvome o njegovi kandidaturi na prihodnjih predsedniških volitvah in je bila v teh dneh predmet širokega razpravljanja v ameriškem in svetovnem tisku. S tem v zvezi je sovjetski obrambni minister in vojni tovariš Eisenhowerja, Zukov, poslal predsedniku brzojavko, v kateri mu želi skorajšnje okrevanje. To je vsekakor drobna ilustracija naporov Sovjetske zveze, da se dosežejo neposredni stiki tudi z ZDA. V tem tednu je bil tudi zadušen upor v Argentini, ki je izbruhnil preteklo soboto. Čeprav upor ni uspel, pa je resen opomin dosedanji vladi, da mora razširiti demokratično osnovo vladavine, če noče, da bo do sličnih uporov v prihodnosti še prišlo. oblika seminarja je pri nas še nova in imeli bomo priliko videti interes mladine za vprašanja, ki se bodo tam obravnavala. V nadaljevanju bo še seminar za mladinska vodstva na prednjih šolah in za vodstva LM večjih tovarn Slovenije. Nad 400 mladinskih voditeljev iz Slovenije se bo v |tem letu srečalo v Bohinju, kjer si bodo pridobili koristnega znanja in praktičnih izkušenj za bodoče delo, razen tega pa bo to lep odmor, saj bodo imeli organizirano tudi kulturno in športno življenje. -ič Dokaj ostro so volivci tudi grajali delo podjetij, ki so gradila stanovanjske hiše, češ da je bilo delo v mnogih primerih nesolidno in da bo treba v bodoče posvetiti temu vprašanju Volivci v 4. volilni enoti so več pozornosti. I sanja bo občinskemu ljudskemu odboru povzročila nove stroške. O GRADNJI SOLE zahtevali pojasnilo, zakaj se ne zgradi novo poslopje šole v Tržiču, ki je več kot potrebno. V 5. volilni enoti pa so volivci ugotavljali, da je gradnja trgovske hiše, v kateri naj bi bili vsi potrebni javni lokali ter prodajalne, nujno potrebna. Tudi javno pralnico zahteva ta volilna enota, ker gospodinje nimajo kje prati zaradi trajno onesnažene vode v rečni strugi- kadri - naša bodočnost Dalje so volivci zahtevali, da se napravi ograja ob vodi pri novih stanovanjskih blokih zaradi varnosti otrok in da se odstrani lesene barake .ob poti. Volivci želijo, da se v dvorani Mladinskega doma napravi igralnica za šah in uredi javna čitalnica. Za rešitev tega problema naj bi se zavzelo Društvo prijateljev mladine. JAVNO KOPALIŠČE BI RADI Volivci so se pohvalno izrazili o skrbi občinskega ljudskega odbora za ljudsko zdravstvo, istočasno pa želijo, da bi Pre- načeli vprašanje kanalizacije ii» so razpravljali o ureditvi cesi o nastavitvi novega zdravnik3 in zobozdravnika o gradnji no* vih stanovanj in o nujnost« uvedbe avtobusne proge Tržič— Kovor—Kranj. Rekli so, da i*" govor »SAP«, da je cesta preozka, ne drži, ker na tej cesti vsak dan vozijo težki kamioni in ni nikdar nobene nezgode. ZELJE PODLJUBULJCANOV Tudi Podljubeljčani so imeli številne želje. Žele gradnjo nove šole, ker je bila stara med vojno požgana in ker so bili načrti za novo šolo že lani pri" pravljeni. Dalje so zahte ureditev paše za ovce po pla' ninah, grajali so način zamenjave volne v Begunjah, kamor kmetje oddajajo čisto fino volno, pa dobe nazaj slabšo voln'°-Volivci iz Seničnega pa 9° dilnica Tržič čimprej odprla obratno ambulanto. Zahtevali so, da se začne z gradnjo javnega kopališča, ter da se uredi kanalizacija v Bistrici. Za gradnjo javnega kopališča naj bi bila v ponedeljek pomembna Urala do Triglava«. Kulturnemu dala prispevek vsa tržiška pod- Ob zaključku šolskega leta t strokovnih šolah na Jesenicah V lepo okrašeni dvorani De- pevski zbor Venturimijevo »MI lavskega doma na Jesenicah je vstajamo« in Haidrichovo »Od svečanost. V dvorani so se zbra- programu je sledila razdelitev li dijaki Mojstr. šole in delav- letnih spričeval. Uspešno delo skega odd. tehnične srednje šo- šol je nagradila Železarna Jele, ki sta bila ustanovljena šele senice kot ustanoviteljica z s šolskim letom 1955/56. Razen omogočenjem poučnih ekskur-dijakov ter profesorskega zbo- zij, ki |so bile v teh dneh. Dira so prisostvovali proslavi v jaki metalurškega oddelka Moj-počastitev zaključka šolskega strske šole so si ogledali Ze-leta tudi predstavniki sindikal- lezarno Store in Cinkarno Cene organizacije, delavskega sve- ije, dijaki kovinarskega oddel-ta upravnega odbora, ter direk- ka iste šole pa Tovarno emajli-cije Železarne Jesenice, kakor ranih posod ter strojno tovarno tudi zastopnika družbenih in y Trbovljah, dijaki delavskega množičnih organizacij. Uvodoma je podal direktor Mojstrske šole in vodja delavskega oddelka ljubljanske tehnične srednje šole na Jesenicah poročilo o delovanju in stanju šol. Iz poročila je bilo posneti, da je zaključilo metalurški oddelek Mojstrske šole 87% dijakov, kovinarski oddelek Mojstrske šole 97% dijakov in de- jetja, kot ga je dalo podjetje »Peko«. Misliti je treba tudi na gradnjo javnega vodovoda v Bistrici, kajti v gornjem delu naselja ljudje nimajo vode. Volivci 7. in 8. volilne enote elektrifikacije v vasi ter skupnega vodovoda. Podobne so bile,želje in zahteve tudi v drugih volilnih enotah. Lahko bi o teh željah napisali veliko. Vse te želje b* bilo treba izpolniti, ker so > redkimi izjemami nujne. Edina ovira je —■ denar. Občinsk' ljudski odbor je upošteval vs* želje in predloge. Izvedel Pa jih bo brž ko bo mogoče. J. V. Občni zbor Društva upokojencev iz Kranja Pred dnevi je bil v zgornji oddelka Tehnične srednje šole dvorani Sindikalnega doma v pa so si ogledali tudi Aškerce- Kranju 10. redni letni občni vo domačijo nad Rimskimi To- zbor kranjske podružnice Dru- plicami. P. U. štva upokojencev. Dnevni red je Še en gasilski prapor več V nedeljo je gasilsko društvo s Suhe pri Predosljah proslavljalo 30. obletnico svojega ob-lavski oddelek srednje tehnične stoja ter v počastitev tega do-šole 87%, ki so člani kolektiva g(Xjka razvilo \ svoj društveni Železarne Jesenice in ostalih prapor. Slavnosti so se udele-metalurških ter kovinarskih žili tudi predsednik občinskega podjetij Slovenije. Uspeh na odbora SZDL Kranj Martin Mojstrski šoli, kakor delav- Košir, sekretar Okrajne gasilskem oddelku ljubljanske teh- ske zveze Janko Stefe, zastop-nične srednje Sole na Jesenicah nik Občinske gasil, zveze Kranj je bil skoraj prav dober, kar Rudi Hilčer in zastopniki polije zasluga predavateljskega zbo- tičnih organizacij ter številnih ra, ki ga sestavljajo strokovnja- gasilskih društev, ki Železarne Jesenice in prole- Gasilci iz Predoselj so se sorji jeseniške gimnazije. Po- skupno z ostalimi vaščani na to ročilu o doseženih učnih uspe- slavnost že dalj časa priprav-hih posameznih oddelkov šol so ljali, ker so hteli čim lepše sledile čestitke s strani pnisot- praznovati ta dogodek. Na pred-nih zastopnikov. Svečani pro- večer Tazvitja so imeli gasilci slavi je sledil kulturni pro- slavnostno sejo na prostem, na gram, ki so ga izvajali dijaki, katero so povabili zastopnike Otona Zupančiča »Duma.« je re- vseh organizacij in okoliških citiral združen recitacijski zbor, gasilskih društev. Najlepši vtis sledile so solo recitacije dijakov so napravili ustanovni člani Mojstrske in Tehnične šole, za društva, bilo jih je 11, ki so zaključek pa je zapel šolski prišli na sejo iz svojih domov z gorečimi baklami ter z njimi prižgali slavnostni ogenj, ki je gorel pozno v noč, ljudje pa so se ob njem razgovarjald o vsem, kar je društvo napravilo v času svojega obs'toja. V nedeljo dopoldan je domača gasilska četa izvedla mokre vaje, ki so prav dobro uspele. Glavna svečanost pa se je pričela popoldne. Kljub slabemu vremenu £je na Suho prišlo iz 10 gasilskih društev nad 200 uniformiranih gasilcev in gasilk, k: so šli v sprevodu mimo tribune. Po končani paradi so iraz-vili prapor, kateremu sta kumovala prvoborec tega kraja Janez Skofic in Marija Sušnik. Po razvitju prapora pa je Martin Košir govoril o pomenu požarno - varnostne službe ter gasilcem kot čuvarjem našega premoženja čestital k njihovemu napredku, hkrati pa jim je želel še večjih uspehov pri nadaljnjem delu. R. Carman obsegal poročilo predsednika* blagajnika, gospodarja in poročilo finančnega nadzorstva-Zbor je pozdravil in spregovoril o nekaterih problemih upokojencev tudi predstavnik republiškega Zavoda za socialn* zavarovanje. Navzoči so sprejeli njegova izvajanja z navdušenim aplavzom. Upravni odbor društva je nudil članom vsestransko pornoČ pri sestavljanju predlogov 23 priznanje pokojnin in invalidnin, posredoval je pravne nasvete in interveniral pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje za čimprejšnjo ugodno rešitev vloženih predlogov. Podružnica je na prošnjo socialnega skrbstva občine Kranj pomagala tudi pri razdeljevanju zimske pofnoči. Člani so v razpravi izrazili zadovoljstvo nad delom dosedanjega odbora. Finančno nadzorstvo je dalo predlog o razrešnici, nakar so bile volitve novega upravnega odbora, finančnega nadzorstva i" delegatov za okrajni odbor Društva upokojencev. V upravn* odbor so bili izvoljeni večinoma stari člani. Ljudje in dogodki KORISTNA KORESPONDENCA Bulganlnova pisma %ahodnim državnikom RAZOROŽITEV JE problem, ki ne zavzema precej prostora samo v stolpcih vodilnih svetovnih listov, ampak tudi v razgovorih med državniki, kakor tudi v svetovni mednarodni organizaciji, v Združenih narodih., V današnji situaciji, ko politika miroljubne koeksistence med narodi iz dneva v dan doživlja priznanja kot naj realnejša in edino možna smer v odnosih med narodi, postaja razorožitev tisto vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti, če si želimo uspešnega nadaljnjega razvoja te nove politike. Razgovori o razorožitvi, o tem važnem mednarodnem problemu, se vodijo že dobrih deset let, a do sedaj niso dali nobenega vidnega rezultata. Do pred kratkim tega nismo mogli niti pričakovati. Politika hladne vojne je zahtevala ogromne vojaške potenciale in neprestano in ponovno oboroževanje. Sele popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom in kurz na likvidacijo politike blokov, ki naj bi jo nadomestila politika mirne koeksistence, sta ustvarila prve pogoje za rešitev tega tako pomembnega mednarodnega vprašanja. Nedavno zasedanje Podkomiteja Združenih narodov za razorožitev, ki ni želo kakega posebnega uspeha, priča, koliko bo še treba vložiti truda in kako je za mednarodno sodelovanje važno in pomembno vzajemno zaupanje. Nov korak k sodelovanju pri problemu razorožitve so pisma, BULGANIN ki jih je pred kratkim poslal svojim kolegom na Zahodu sovjetski premier Bulganin. To bo nedvomno prispevalo k takemu vzdušju med narodi, v katerem bodo pogovori o razorožitvi potekali prijetneje in z večjim optimizmom. Pisma, ki so jih prejeli predsednik Združenih držav Amerike Eisenhoc medsebojne odnose. To je vsekakor vprašanje Nemčije i* njenega združenja, kakor tudi vprašanje dveh vojaških pa^' tov, Severnoatlantskega in Varšavskega. Čeprav organizirani ^ izključno vojaške namene, m0' rajo tudi le-ti pod pritiskom nove situacije v svetu spremeniti svoj značaj. Tako istočasno s potekom aktivnih priprav z9 oborožitev zahodnonemške armade v okviru NATO sam Se-vernoatlantski pakt izgubil3 svojo strogo vojaško narav°-Sami njegovi .člani mu namre skušajo dati dokaj širši značaJ-Hočejo mu dati tudi političen in zlasti gospodarski poudarek-Videti je, da protagonisti \e ideje niso daleč do svojega c1' lja. Saj so izključno vojaške organizacije — naj se one ime" nuje jo NATO, SEATO ali Va^ savski pakt — danes izgubi1 svoj prejšnji raison d'etre. Razorožitev je težak in zav°' zlan problem. Ni ga moč Tei' čez noč; morda niti jutri še °. bo rešen. V današnji situadJ pa bo mnogo laže najti skupe^ jezik in razpravljati o vpra* y nju razorožitve v skladu ?• |z0 boljšano mednarodno situac'J in s splošno orientacijo k rnir ' Tudi sovjetsko stališče, izražen ahodj nim državnikom, bo brez dvoin v Bulganinovih pismih nim državnikom, bo b prispevalo v to smer M. 020 Aktualna tema: Za razširitev trgovskega omrežja na Gorenjskem Ce primerjamo sedanje stanje trgovskega omrežja na Gorenjskem s stanjem v drugih jih Slovenije ali v drugih republikah, ugotovimo, da je razmeroma zadovoljivo, ker na •no prodajalno odpade povprečno manj prebivalcev kot v kateremkoli drugem okraju. Hitro Pa se ta slika spremeni, če to stanje primerjamo z onim pred vojno, ali v sosednjih državah aH pa (kar je zlasti važno) s Potrebami prebivalstva na Gorenjskem. Leta 1939 je bilo na Gorenjskem 1100 trgovin (brez sejmar- jev, lesne trgovine, trgovine z živino itd.), leta 1955 pa jih je bilo 518. Povprečno je odpadlo na 1 prodajalno leta 1939 manj kot 95 prebivalcev, lani pa 250. To seveda ne more biti že neko absolutno merilo zmogljivosti našega maloprodajnega omrežja, ker so se po vojni znatno povečale kapacitete prodajaln (površina prodajnih prostorov, oprema, število osebja), vendar pa tudi to ne krije vsega zmanjšanja. Posebno je še nezadovoljivo stanje v živilski strogi, kar naj pokažejo naslednji podatki: 1939 1955 Stroka Število prodajaln Na 1 prod. odp. prebival. Število prodajaln Na 1 prod. odp. prebival. Živila in gosp. potreb. 517 120 211 616 Mesnice 126 818 »1 1599 Kruh 122 850 45 2878 Sadje in zelenjava 21 5000 18 7194 Očividno je, da sedanje stanje v teh strokah nikakor ne ustreza, čeprav smo sicer na Gorenjskem, v splošnem povprečju, dosegli najnižje število prebivalstva na 1 trgovino v državi in čeprav že sedaj to povprečje dosega tisto, ki se v današnjih gospodarskih razmerah smatra za ustrezajoče (220 prebivalcev na 1 trgovino za vse stroke). - ■ . Tudi v omrežju prodajaln, ki se pečajo s prodajo industrijskih izdelkov so še znatne vrzeli, zlasti če upoštevamo razne specialne trgovine (papirnice, modno blago, športne potrebščine, kemikalije, tehnično blago itd.). Toda ne samo glede gostote omrežja z ozirom na število prebivalstva, marveč tudi glede razporeditve prodajaln po mestih in naseljih sedanje stanje na Gorenjskem ne zadovoljuje povsod, posebno ne v novih naseljih, n. pr. na Jesenicah — na Plavžu, v Kranju — na Planini; nadalje so marsikateri večji j podeželski kraji brez prodajaln nujnih življenskih potrebščin, ki jih potrebuje vse prebivalstvo ali pa so te prodajalne potrošnikom precej odmaknjene. Ze ta kratek pregled vsiljuje vprašanje, kje so vzroki nezadovoljivemu stanju in kaj storiti, da bi naša trgovina lahko željam in potrebam prebivalstva bolje ugodila, ker posledice nezadostne razširjenosti trgovskega omrežja za potrošnike so vsakomur znane in o njih ni treba posebej razpravljati. Vzroki nezadostnemu številu prodajaln so predvsem v tem: 1. Primanjkuje primernih poslovnih lokalov, ker se mnogi uporabljajo v netrgovske svrhe ali pa se ob razširitvi naselij ne gradi tudi poslovnih prostorov. 2. Trgovina sama ne razpolaga z zadostnimi investicijskimi sredstvi za gradnjo novih lokalov, niti za povečanje obstoječih, medtem pa je bila doslej pomoč skupnosti mnogo premajhna; največkrat se je zgodilo tako, da so bila sredstva, katera je ustvarila trgovina in jih odvajala državnim organom, porabljena predvsem v druge namene. 3. Današnji notranji ustroj trg. podjetij in samostojnih trgovin terja že sam po sebi večji krog potrošnikov (najmanj 500), sicer se odpiranje prodajalne ne izplača, ker ne dajo zadostnega dohodka za kritje stroškov. ' 4. Večina trg. lokalov je v Privatni posesti, kar vpliva na to da trgovina (ki je vsa družbena), težje dobi lokale kot ra-£nj drugi interesenti. Lastniki ničesar ne vlagajo za vzdrževanje in modernizacijo lokalov. Sredstva, ki se zbirajo iz najemnin, v ustrezne sklade se navadno porabijo za druga popravila zgradb, ne pa popravila lokalov. 5. Nepopoln sistem nagrajevanja v trgovini kolektivov ne Vzpodbuja k razširitvi poslovanja, razen tega pa obstoja tudi Pomanjkanje sposobnega poslo-vodskega kadra. Ti in drugi razlogi so torej Vse doslej preprečevali širši razmah trgovine in povečanje števila obratov, dasiravno je bilo tudi precej "dobre volje, idej in konkretnih načrtov, kako stvari čimbolj e rešiti. Sele v zadnjem času so se tega problema precej resno lo- tile trgovinske zbornice. Tudi za Gorenjskem so v delu podrobne analize in dolgoročni načrti, ki bodo predloženi pristojnim ljudskim odborom in gospodarskim organizacijam s predlogi za njihovo izvedbo. Glede na obstoječe potrebe bo treba v prihodnje za razširitev trg. omrežja storiti še veliko. To še posebej narekuje vedno večja domača proizvodnja kakor tudi uvoz blaga za široko potrošnjo. Na trg prihaja novo blago, izbira se širi, prav tako pa stalno raste število prebivalstva, kar vse povečuje količinski promet blaga. To pa zahteva tudi nove prodajalne. Problem razširitve trg. omrežja bo treba reševati istočasno v več smereh, potem ne bo nerešljiv, čeprav bo razširitev in modernizacija naše trgovine terjala tudi precej finančnih sredstev. Omenimo naj, da je že sedaj občinam predlagano naj se vsa sredstva, ki jih trgovska podjetja in trgovine vlagajo v občinske investicijske sklade porabijo izključno za urejanje novih lokalov in modernizacijo obstoječih. Tudi sredstva okrajnih investicijskih skladov bodo morala upoštevati potrebe trgovine. Računati je namreč s tem, da tudi sami skladi občin, glede na potrebe razširitve trg. omrežja v prihodnjih letih ne bodo zadoščala, prav tako ne sredstva prizadetih podjetij. V prihodnje se ne bo smelo več dogajati, da se med gradnjo stanovanjskih blokov ali razširjanjem naselij povsem pozabi na poslovne lokale, ki bodo našim stanovalcem neobhodno potrebni. Prav tako bo treba preprečiti pojave, da nekateri zasebni lastniki lokalov odpovedujejo lokale celo živilskim trgovinam, ki so prebivalstvu življenjskega pomena. Določiti bo treba realno tarifo za najemnine poslovnih prostorov in obenem zagotoviti, da se bo del teh najemnin smel uporabiti izključno za vzdrževanje in obnovo lokalov. Organizacijo trgovskega o-mrežja bo treba še bolj prilagoditi potrebam, ki obstojajo v posameznih krajih. Prej ko slej bo treba misliti na ustanovitev novih prodajaln s pavšalnim obračunom. Ta oblika malih trgovin, ki je potrebna zlasti na podeželju, je za prodajo nekaterih vrst živil zelo primerna, ker ne zahteva toliko postranskih del v obratu (administracije itd.). Razen tega pa bolje vzpodbuja • uslužbence takih o-bratov za kvalitativno in kvantitativno povečanje prometa. S primernimi plačami pa bo naše trg. osebje na vsak način treba zainteresirati za razširjenje trg. omrežja. Tega interesa letos ni, ker čeprav se podjetje razširja, osebje od tega prizadevanja nima ničesar. Naštete so le nekatere možnosti za postopno reševanje celotnega problema. Načrt za razširitev trg. omrežja na Gorenjskem, ki bi upošteval potrebe prebivalstva za daljšo dobo sicer še ni izdelan, vendar pa je možno najbolj kritične potrebe v nekaterih mestih in krajih reševati že sedaj. Trgovina mora sproti zadovoljevati potrebe potrošnikov in ne čakati na rešitev vseh problemov hkrati. IVO SEFIC Pričakovanja se niso uresničila - Napake, ki se ne bi smele iz leta v leto ponavljati Turistična sezona je v polnem teku. To lahko trdimo, čeprav se morda nekateri gostinski delavci s tem ne bodo strinjali, češ saj iše nismo v juliju ali avgustu. Za mnoge pomenita žal »sezono« še vedno le julij in avgust mesec. Kako je trenutno v letoviščih na Gorenjskem? Nekateri pravijo: porazno. Drugi zopet trdijo, da se bo sedanji položaj v juliju in avgustu znatno izboljšal. — Upajmo! Na Bled, ki je v nekem smislu »turistična Meka« Gorenjske, sedaj le kdaj pa kdaj pri-vozi kak inozemski avtobus s turisti, ki se ustavijo bodisi na kosilu ali kvečjemu za dan — dva in takoj odbrze dalje. Domačih gostov razen dijaških ekskurzij ni. Sicer pa je Bled prazen. Pričakovanja gostincev, da se bo letos na Bledu kar trlo inozemskih gostov v naših hotelih, se niso uresničila. Vzroki? — Več jih je. Subjektivni in objektivni. Pravzaprav so tudi ti objektivni vzroki močno subjektivni. Kaj je na stvari? — V lanskem letu je prevladovalo mnenje, da inozemski turisti prežive pri nas dopust skoraj zastonj. Lahko rečemo, da to ni popolnoma pravilna trditev, čeprav seveda nismo izkoristili vseh možnosti, ki bi nam omogočile večji priliv deviznih sredstev od turizma. In letos? Prav na podlagi takih mnenj so naša gostinska podjetja občutno zvišala cene penzionom, večina občinskih ljudskih odborov pa je prav letos predpisala take turistične takse, da je ponekod letovanje pod šotori, v lastni oskrbi turistov, celo dražje kot v hotelu. Kaj smo dosegli s tem? Prvič: na domače turiste spričo takih cen, letovišča kot so Bled, ne morejo računati. Drugič: tudi inozemskim gostom se zde cene v naših gostinskih podjetjih previsoke, čeprav smo še vedno cenejši od Avstrije in Italije. Slednja ugotovitev pa je nekoliko površna zato, ker mi v naših letoviščih lahko nudimo inozemskim gostom precej manj udobnosti in zabave kot jo lahko nudijo naši sosedje. Eden objektivnih vzrokov visokih cen v naših letoviščih je tudi 20% davek na plače v gostinstvu, ki prav gotovo znatno vpliva na cene. Še nekaj »subjektivnih« momentov: Vstop v kopališče na Bledu z ustrezno kabino stane 130 dinarjev. — Kdo izmed Blejča-nov, domačih turistov, pa tudi ostalih gostov bo lahko vsak dan plačal tako vsoto zgolj za kopanje?... Primer »elastičnosti« poslovanja: v nekem zelo renomiranem hotelu na Bledu (ime ni važno, ker je opisani primer tipičen pojav) bo prebila neka družina iz Združenih držav Amerike mesec dni. Ker bo čas njenega bivanja na Bledu sovpadal v štirih dneh z Evropskim prvenstvom v veslanju, ko bodo vsi hoteli sedanje cene še nekoliko povišali, je uprava hotela sporočila tej družini, da se bo tudi njih penzion v teh dneh povišal. Torej: za 26 dni bivanja na Bledu bo omenjena družina plačala toliko, za 4 dni bivanja pa še nekoliko več . . . K sreči bodo omenjeni gostje kljub takim postopkom vendarle prišli na Bled... Komentar menda ni potreben! Kar je — je. Po toči zvoniti je prepozno. Trdimo lahko, da bo letošnja turistična sezona precej slabša od lanskoletne. Na nedavni seji Turistične zveze Jugoslavije so člani Upravnega odbora predlagali, naj se pri Zveznem sekretariatu za blagovni promet ustanovi posebna komisija, ki naj prouči stanje v gostinstvu in naj predlaga ustrezne ukrepe. Toda — šele za leto 1957. Letos pa I. AUSEC Gospodarske novic* is m* domovine Z razstave na Bledu Na Bledu je že dober mesec dni odprta stalna sezonska gospodarska razstava, ki jo prireja zavod »Bled - Commerce«. Na letošnji razstavi razstavlja skupno sto dvoje podjetij iz vzbujajo razstavljeni proizvodi kovinske industrije. Ta sezonska razstava vzbuja vsako leto veliko zanimanje, zlasti med inozemskimi gosti. Ni ekskurzije, ni uradne dele- Posvetovanje atomistov. Sredi prihodnjega meseca bo v Beogradu posvetovanje o uporabi nuklearne energije v električnem gospodarstvu. (Namen tega posvetovanja bo, pritegniti primerno število strokovnjakov k uporabi nuklearne energije v električnem gospodarstvu. Na posvetovanju bodo v 5 referatih razpravljali: o fizikalnih osnovah nuklearne tehnike, o energetskih reaktorjih, o nuklearn'h termoelektrarnah, o vključitvi teh elektrarn v energetsko gospodarstvo Jugoslavije ter o organizaciji, kadru in perspektivi dela ha podruju uporabe nuklearne energije v električnem gospodarstvu. Izvoz volnenih tkanin in trikotaže v SZ. Lani smo izvozili prvič večjo količino volnenih tkanin v SZ. Do konca lanskega leta smo izvozili teh tkanin v vrednosti 1,500.000 dolarjev, s čimer je postala SZ največji kupec jugoslov. volnenih tkanin. V zadnjem četrtletju lani smo izvozili okrog 65.000 kosov volnene trikotaže v vrednosti okrog 200.000 dolarjev. Sovjetsko zunanjetrgovinsko podjetje »Raznoeksport« je letos že sporočilo svoja ina-ročila za večjo količino volnene trikotaže. Zdaj potekajo razgovori o dokončni višini naročila. Poclaljšan jugoslovansko -finski trgovinski sporazum. Z izmenjavo not med zastopniki finskega poslaništva v Beogradu in Drž. sekretariatom za zunanje zadeve, je podaljšan trgovinski in plačilni sporazum med Finsko in Jugoslavijo od 1. julija 1956 do 30. junija 1957. Trgovinska pogajanja z Izraelom. Po obvestilih Ju-gopresa bo odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija v mesecu juniju v Izrael, kjer se bo pogajala za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema državama. Dosedanja blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Izraelom je temeljila na trgovinskem sporazumu, ki je bil sklenjen 24. julija 1954 v Beogradu. Vzpostavljen želez, promet z Madžarsko. Po šestih letih so slovesno odprli promet med Jugoslavijo in Madžarsko preko obmejnih postaj Kotoriba in Murake-resztur. Na obeh postajah so bile velike slovesnosti. Na rob zasedanja okrajne štipendijske komisije Razstavni paviljon tovarne »Roleta« iz Kranja vse države. Največ je razstav-Ijalcev iz Slovenije, in sicer 71, slede razstavljalci iz Srbije (1.7), Hrvaško (12) ter po eno podjetje iz Makedonije, Bosne in Hercegovine. Največ razstavljalcev je iz tekstilne in prehrambene stroke, precejšnjo pozornost pa gacije, ni izletnikov, ki si je ne bi mimogrede ogledali. Zato ima ta razstava ne le gospodarski, temveč tudi pomemben politični moment. Gospodarsko razstavo na Bledu si je doslej ogledalo 15.000 obiskovalcev. a. V nekaterih mladinskih organizacijah se zadnji čas vneto pripravljajo na počitniške akcije v mladinskih delovnih brigadah. Najslabše so izvedli to na kranjski gimnaziji. Človek se čudi, kako je mogoče, da naši dijaki — med njimi je precej štipendistov, kažejo tak odnos do socialistične graditve. Ko je pred dnevi zasedala okrajna štipendijska komisija, je predstavnik okrajnega komiteja poročal o tem, kako ravno štipendisti, to' je tisti, katerim je družbena skupnost omogo- 0 gospodarskem tisku DELO IN VARNOST — številka 3 in 4 Izšli sta tretja in četrta številka strokovnega časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To je do danes prvi in edini list v državi, ki se peča s perečimi vprašanji produkcije in varčnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, z vprašanji smotrne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi vprašanji kadrov v gospodarstvu in s problemi preprečevanja nesreč pri delu, to je zdravstvene in tehnične zaščite. V prizadevanju za hitrejši razvoj in napredek našega gospodarstva ter za povečanje storilnosti dela ima časopis, pri katerem sodelujejo priznani strokovnjaki, brez dvoma zelo pomemben delež in nanj še posebej opozarjamo vsa industrijska podjetja, gospodarske organizacije in strokovnjake. Tretja številka časopisa prinaša naslednje članke: »Pravilniki o premijah so obvezni«, Mitja Kamušič: »Bistvo in glavna načela premijskih sistemov v gospodarskih organizacijah«. Ing. Pavle Vrbič: »Organizacija proizvodnje, storilnosti in plačni sistem v premogovnikih«, ing. R. Ahčan: »Organizacija proizvodnje, storilnost in plačni sistem pri rudniku lignita Velenje«, ing. Vinko Prežel j: »Vpliv organizacije dela in plačnega sistema na produktivnost dela pri rudniku Trbovlje — Hrastnik«. Ing. Ana Najžar: »Onečiščenja v zraku in asana-cija delovnih mest v industriji«, ing. Janko Švajger: »Varnost pri delu v luči statistike«, prof. M. Battestin: »Obrazni ščitniki«, članek o metodi praktične izobrazbe vodilnega kadra v proizvodnji«, ing. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Vsebina četrte številke: Franjo Aleš: »Izkoristimo izkušnje drugih«, ing. Ervin Pernc: »Vpliv organizacije dela na ocenitev delovnih mest«, Mitja Kamušič: »Problemi sestave premijskih pravilnikov«, dr. Leon Jerovec: »Znanstvena organizacija dela in plačilni sistem«, ing. Janko Svajger: »Varnost pri delu v luči statistike«, dr. Stane Lajevec: »In- dustrijski stol domače proizvodnje«, prof. M. Battestin: »Fluorescenčna razsvetljava«, »Ščitnik za golenico«, ing. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. V založbi »Gospodarskega vestnika« v Ljubljani je izšla knjiga »PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE KOLIČINE TEKOČIN V NEPOLNIH SODIH IN DRUGIH POSODAH«. Potrebo po tej knjigi je narekovalo dejstvo, da delavci in uslužbenci mnogih gospodarskih organizacij, predvsem trgovinskih in gostinskih podjetij, zadrug, vinskih kleti itd., morajo skoraj vsakodnevno ugotavljati količine raznih tekočin, (vina, žganja in drugih alkoholnih pijač, bencina, petroleja, olja) v različnih posodah (vinskih in drugih sodih, valjastih pločevinastih sodih, kantah itd.) ter tudi ugotavljati prostornino teh posod. To delo je včasih zamudno in zapleteno, če nimamo potrebnih pripomočkov. Priročnik, ki je sedaj izšel, upamo, da bo zadovoljil vsakogar in olajšal tako delo. čila šolanje, kažejo naravnost nemaren zgled za vključitev v delovne brigade in' da se dijaki neštipendisti obregujejo ob nje, češ: »Ce vi ne greste, ker vas država podpira, zakaj bi potem šli mi, ko tako nimamo nobenih obveznosti!« Res je, da obvezno ni nihče dolžan oditi v brigado. Res je tudi, da nima nobenega smisla postavljati stvari tako, kakor se je to že dogajalo: »Ce ne boš šel v brigado, ti ne bomo dali štipendije!« Dijaki kranjske gimnazije naj vedo, da ima tudi dijak-neštipendist obveznosti do družbe. Vzdrževanje prosvetnih ustanov prinaša ne-štipendistu prav take ugodnosti za razvoj kot štipendistu. V osnovi gre za nek popolnoma drug problem in o tem je vredno spregovoriti. Gre za preprosto ugotovitev, da današnja mladina res samo zahteva, da pa ne občuti nikakršnega dolga za ugodnosti, ki jih v naši družbeni ureditvi ima. V taki luči se nam tudi najrazličnejše oznake posameznih dijakov, ki jih prebiramo na sejah, zde naravnost smešne. Na primer: »Tovariš je vzoren član mladin- ■ ske organizacije . . .« ali: »Tovariš Vencelj Cufar izpolnjuje, vse dolžnosti, ki mu jih nalaga LMS itd.«, zde naravnost smešne. Takih oznak za naše dija-ke-štipendiste bi lahko našteli vsaj trikrat toliko, kolikor se je teh prostovoljno javilo v mladinsko delovno brigado. Zato ni prav nič čudno, če je bila vsa komisija za podeljevanje štipendij pri OLO Kranj mnenja, da bomo v bodoče sodili le po delu. Bolj kakor štipendijska komisija, ki je le po naključju izvedela za odnos učeče se mladine do delovnih naporov naše skupnost^ bi se oib tem morali zaustaviti in zamisliti vsi tisti, ki jim je poverjena skrb, da vzgajajo izobražence zaradi družbe in ne zaradi šole. -on ŠT. 47 / 15. JUNIJA 1956 D2C TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Častno sodišče -pomembna ustanova Pri nas je precej organizacij in ustanov, katere tisk mačehovsko obravnava. Njihovo ime se pojavi v časopisih običajno ob kaki letni skupščini in potem spet nič, do prihodnjega leta. Morda so krive temu same te ustanove, ker niso znale ali pa tudi niso hotele zainteresirati javnosti za svoje delo. Vsekakor pomeni to njihovo življenje »v senci« škodo, ker mnoga dejstva in pojavi ostanejo tako med štirimi stenami. Ali ste morda kdaj prebrali v časopisih beležko o tem, da je bilo neko izvozno podjetje iz Sarajeva, Beograda ali Zagreba kaznovano z javnim ukorom zaradi kršenja dobrih poslovnih običajev? Morda ste se zanimali, v čem je bilo to kršenje, kdo je tisti, ki je kaznoval dotično podjetje in kaj ta kazen pomeni za podjetje. Te kazni so prišle kot končni izid dolgotrajnega preverjanja dejstev, vztrajnega dokazovanja in dostikrat ognjevitih razprav v neki ustanovi — v Častnem sodišču pri Zvezni zunanji trgovinski zbornici. To Častno sodišče je bilo ustanovljeno v začetku 1954. leta in njegova naloga je izpolniti praznino, ki obstoja v naši zakonodaji. Vse to na področju poslovne, »trgovske« morale. Vloge Častnega sodišča v naših pogojih ne moremo zanikati, saj se pri nas socialistična poslovna morala šele ustvarja. Da se prav ta socialistična morala šele ustvarja, da so norme te morale še neutrjene, je dokaz 49 primerov prekrškov, o katerih je Častno sodišče, sestavljeno od 25 članov, moralo razpravljati v lanskem letu. Dokaz o tem so tudi kazni: štiri običajni ukori, šest javnih ukorov, 4 javni ukori v časopisih, ena izmed kazni je tudi dvoletna prepoved izvoza v Turčijo, prav tako ena kazen izbrisanje iz zunanjega trgovinskega registra itd. Čeprav se pri nas že več let upoštevajo v zunanje trgovinskem poslovanju domače uzance, ki so v precejšnji meri zmanjšale možnost nesporazumov in nasprotij, se še vseeno pojavljajo primeri, v katerih se morajo Člani Častnega sodišča osloniti predvsem na svoj zdravi razum in izkušnje, da bi rešili kak spor. Nekateri primeri so prav zanimivi: Podjetje »K« Iz Novega Sada je bilo obtoženo, da je z neresničnimi dejstvi onemogočilo podjetju »C« iz Beograda poslovati z nekim tretjim podjetjem iz Zrenjanina in je zaradi tega ustvarilo dobiček 100 milijonov dinarjev. Predstavniki podjetja iz Novega Sada so kot kaže, prepričali podjetje iz Zrenjanina, da jih podjetje iz Beograda izkorišča in da se jim mnogo bolj splača delati z njimi. Tako je razumelo tudi Častno sodišče in obsodilo novosadsko podjetje s tromesečno prepovedjo opravljanja izvoznih poslov. Toda Vrhovno gospodarsko sodišče je prišlo do prepričanja, da v tem primeru ni elementov nelojalne konkurence in je zato osvobodilo novosadsko podjetje vse krivde. Nekemu podjetju iz Ljubljane je bilo prepovedano izvažati v letošnjem letu papriko. Tožilo ga je podjetje iz Skoplja. V čem je bila krivda podjetja iz Ljubljane? Njegova krivda je bila v tem, ker je prodalo papriko, upoštevaje zgolj poročila o ceni neke dunajske firme, ki je njegov poslovni prijatelj in ni upoštevalo konjunkture na tržišču. Zaradi tega je izvoznik iz Skoplja smatral, da je s tem prizadejana škoda celotnemu gospodarstvu. To stališče je zastopalo ne le častno sodišče, temveč tudi Vrhovno gospodarsko sodišče. Kljub nekaterim protislovnim sodbam Častnega sodišča pri Zvezni zunanji trgovinski zbornici ter Vrhovnega gospodarskega sodišča pa se pomembnost Častnega sodišča nikakor ne zmanjšuje. 2e zaradi tega ne, ker se na tem področju utrjujejo Ob jubileju telovadbe v Kranju Spomini na dogodke pred 60. leti V teh dneh proslavlja telovadno društvo Kranj, danes TVD »Partizan«, G0-lctnico svojega obstoja. Slavnostni dan praznovanja bo v nedeljo, 17. junija, ko bo v Kranju okrajni telovadni nastop, na katerem bodo sodelovali člani vseh TVD »Partizan« z Gorenjske in tako dostojno proslavili pomemben jubilej. oblike naše nove poslovne morale. (JUGOPRES) 3. maja 1896. leta se je sestal Gorenjski Sokol v Kranju k ustanovnemu občnemu zboru. K tej slavnosti je poslal Ljubljanski Sokol deputacijo 10 članov. Na občnem zboru pa so za starosto Kranjskega Sokola izvolili Avguština Drukarja, notarskega kandidata v Kranju. Ob ustanovitvi je društvo štelo že 50 članov. Pri popoldanski prosti zabavi so govorili razni odposlanci, med drugim Koblar, Globočnik, dr. Tavčar, Hribar itd. Vroča želja vseh je pač bila, da bi se ustanovljeni »Gorenjski Sokol« lepo razcvital v čast, ponos in bodrenje naroda slovanskega. Le v najožji zvezi z domačo grudo, z narodom in njegovim življenjem vseh razvijati svoje telesne in duševne sile, iz svoje zemlje črpati vedno novih sil za življenje in graditev naše domovine. Vedno in vedno iznova je treba orati v plast naroda, da ne zamre življenje v gLobočinah in da se ne razraste v površen plevel. Slični pozdravi so se vrstili na občnem zboru. Ob tej priliki naj omenimo še dogodek, ki je bil 2 meseca po ustanovnem občnem zboru; t. j. 9. avgusta 1896 v Kranju. Kronist tedanje dobe poroča v Novicah z dne 14. avgusta 1896. leta naslednje. Ljubljanskega Sokola izlet v Svetujemo vam Kam na letošnji dopust? Komu še niso poznani Ka- zirajo se izleti na vrh Kozjak, Splitom. Avtobus vozi šteli ob Kaštelanskem zalivu, od koder je prekrasen razgled pol ure, parnik pa 4 do Sedem jih je in se kakor beli na bogato kaštelansko polje, na dnevno. Razen .tega ima labodi vrstijo ob obali od Trogira do Splita. Vsi so bogati po prirodnih lepotah in polni zgodovinskih zanimivosti. Srednji med njimi je Kaštel Lukšič, ki se posebno v zadnjem času turistično zelo razvija in privablja domače in inozemske goste na prijetno letovanje. Novo ustanovljeno Turistično društvo razpolaga pri privatnikih z 200 ležišči. Cena prenočišča za eno osebo je 120 do 150 dinarjev. Razen tega je Turistično društvo odprlo v juniju restavracijo, kjer se vsakdo lahko dobro hrani po nizki ceni: za 450 do 500 dinarjev dnevno. Kaštel Lukšič ima lepo plažo obkroženo z borovim gozdičkom. V tem kraju se vam nudi vsestransko razvedrilo. Organi- Kranj se je razvil v pravo narodno slavnost. Udeležil se ga je »Ljubljanski Sokol« z nad 60 člani s starostjo dr. Tavčarjem na čelu, »Gorenjski Sokol* 9 34 člani, na čelu mu starosta V. Majdič, »Postojnski Sokol« je poslal starosto dr. Treota s 15 člani, »Tržaški Sokol« s starosto dr. Gregorinom, »Goriški Sokol«, starosta Gabršček. Razen sokolskih opazili smo obilo drugih društev. Slovenski bici-kliški klub »Ljubljana« je bil korporativno s 30 člani navzo-čen. Dasi je vreme zjutraj slabo kazalo, zbralo se je na stotine občinstva na ljubljanskem kolodvoru, od koder se je v dveh vlakih odpeljalo proti Kranju. Na vseh postajah se je moralo priklopiti novih voz, osobito v Skofji Loki se je izletnikom pridružilo mnogo rodoljubov in rodoljubkinj s škofjeloško čitalnico na čelu. Po sijajnem sprejemu na kranjskem kolodvoru se je jel slavnostni sprevod pomikati skozi bogato z zastavami okrašeno mesto. Pred mestno hišo je do-šlece v krasnih besedah pozdravil kranjski župan gospod Sav-nik, nakar mu je v lepem govoru odgovoril starosta dr. Tavčar. Popoldne ob 5. uri se je pričela ljudska veselica z veliko javno telovadbo. Telovadba, katera se je vršila v na to nalašč grajenem prostoru — te- lovadišču, je v vsakem oziru sijajno uspela. Osobito so se proste vaje izvajale z občudovanja vredno točnostjo. Telovadba na orodjih, katere se je poleg ljubljanskega udeležil tudi postojinski »Sokol« pod pred-telovadstvom staroste dr. Treota, je tudi na tem polju pokazala velik napredek slovenske telovadbe. Po telovadbi sta se spustila dva balona, mladina pa se je razveseljevala ob raznih mladinskih igrah, med kateremi je osobitno radost in smeh vzbujala igra z lovilni-kom, toda dež je nanagloma prekinil veselje in zabavo in spodil mnogobrojno občinstvo pod gostoljubne strehe kranjskih gostiln. Pri Majarju se je nadaljevala veselica, kolikor so to pripuščali skromni prostori. Godba, petje sta se menjavala z navdušenimi govori in le prekmalu je poklical sokolski rog Sokole v vrsto k odhodu. Spremljani od neštevilnega občinstva, so se ob zvokih godb in sokolskih rogov podali na kolodvor in se burno pozdravljeni po vrlih gorenjskih sokolih odpeljali proti beli Ljubljani. Tako se je tudi v tem jubilejnem letu udeležil Gorenjski Sokol izleta v Skofjo Loko dne 4. julija 1896. ter otvoritvi Narodnega doma 7. in 8. avgusta istega leta v Celju, kjer se je zbralo 7000 oseb z vseh slovenskih pokrajin ter tam preprečili nemškutarjem izvesti pripravljene demonstracije, katere se jim tako niso posrečile. Tako je bilo delo, borbeno in cenjeno Že v času pred 60 leti, to je v času narodnega preporoda ter tudi kasneje pod pritiskom Avstrije. Vendar se j* po zlomu Avstroogrske nekje zgubilo v pravcih in smernicah kar se tiče metodičnega dela, kar se je pa nadoknadilo v poznejših letih pred drugo svetovno vojno. Nešteto imen, katera so ozko povezana s telovadbo v mestu Kranju odnosno cele Gorenjske, imena, katera so vzgajala zdrav duh v zdravem telesu, ter vzgojila rod, ki je v času narodnoosvobodilne vojne krepko posegel v borbo za boljše življenje. Zato je prav, da se ob priliki proslave 60-let-nice telovadbe v Kranju, katero proslavlja Partizan mesta Kranja v nedeljo, 17. junija, spomnimo vseh tistih, ki so pripomogli pred vojno s svojim vzgojiteljskim delom v telovadnicah ali pa med vojno žrtvovali svoja dragocena življenja, da jim ob tej priložnosti zakli-čemo: Slava. Njihovo delo, njihov trud, poglobljen še z izkušnjami narodnoosvobodilne borbe vodita TVD »Partizan« v letih po drugi svetovni vojni, katerega geslo je: Le v najožji zvezi z domačo grudo, z narodom in njegovim življenjem lahko uspešno krepimo svoje telesne in duševne sile in le tako bomo lahko uresničili svoj cilj — lepše življenje in čimprejšnjo izgradnjo naše lepe domovine. L. Stiglic vsake 5-krat ta kraj DUBROVNIK — najlepše mesto našega Jadrana rciiji te b o d Fc e LETOŠNJE VREME ga pa res krona. Čeprav smo že v času, ko bi moralo biti najlepše, je en dan sonce, tri dni pa deževje. Zaradi takega poletja se mi ljubitelji kopanja kar smilijo, zlasti še plavalci, ki komaj čakajo tekmovanj. Čudi pa "me, da je letošnje vreme tako slabo vplivalo na »modro vodstvo« kranjskih plavalcev, ki svojih tekmovalcev še ni verificiralo, čeprav je rok že potekel. PRI SVOJEM HIŠNEM prijatelju sem opazil kaj čuden račun komunalnega podjetja Vodovod Kranj. 14. maja je pri njem podjetje napeljevalo vodovod. Zadnji dan v maju je napisalo račun, na katerem piše: plačljivo takoj po prejemu računa! Toda moj prijatelj je v resni zadregi, ker je račun prejel šele 14. junija. Ja, pa še to: na, računu je bilo zapisano, da moram plačati za delo jurja, za nekakšne takse pa kar dva! No pa naj že bo, če drugače ne gre, le da bi vnaprej vedel, kdaj ne bo vode, je dodal prijatelj. ČEPRAV SEM BODICAR i-mam tudi prijateljic precej. Pred dnevi sem imel pa smolo. Kar dve naenkrat sta me obiskali. Ker sta mi obe tožili, k sreči druga druge še dobro vi- deli nista. Obe sta namreč kupili povsem enak par dokolenk (nogavic) iste barve, iste številke in iste znamke (le zank ne vem, če je bilo isto število), v dveh različnih kranjskih trgovinah po dokaj različnih cenah. Pri »Volni« za ta »špas« računajo 460, pri »Modi« pa kar 625 dinarjev! POT ME JE TA TEDEN peljala v Skofjo Loko. V izložbenem oknu »Dežnikarja« v Bla-ževi ulici sem opazil 5 slik, pod njimi pa napis: Od Podobnika slike od izleta na Plitvice in morje. Ena slika velja 100 din, kdor pa vzame dve, sta pa 160 dinarjev. Uboga slovenščina, pa kar javno te izobesijo. Se danes pa mi je žal, da nisem šel še jaz po slike. Morda bi jih bilo vseh 5 že zastonj? NAMENJEN SEM BIL tudi v Ljubno, pa mi je kolega rekel: »Nikar!« »Veš, mi je dejal, nekateri ljubenski psi so — ne vem če .zaradi visokih pasjih taks — tako podivjali, da bi ti utegnili utrgati z zadnice kak kilogram mesa.« Naj ga raje ljubenskim lovcem, ki dopuščajo, da psi ujamejo srnjaka in se čez dan svobodno sprehajajo po polju, ponoči pa ovcam, spečim v hlevu, s stegen in pleč trgajo meso, sem si mislil. Kaj ko bi lastnikom takšnih psov še zvišali pasjo takso? Mar ne bi bilo prav? EDEN MOJIH SODELAVCEV pa mi je poslal takšnole pismo: »Veš, pretekli četrtek nas je bilo več službeno v Bohinju, kjer smo v hotelu »Jezero« za kosilo naročili vsak po dva ocvrta jajca. No in ker so se nam jajca zdela premalo slana, smo si jih osolili še s tisto rečjo, ki je bila v solnici. No, in veš kaj je bilo notri? Sladkor! In tisti sladkor je moral biti vsaj 14 dni v solnici, ker je bila že skorja čezenj. Poklicali smo natakarico, ki je resničnost tega dejstva potrdila tako, da je svoj kazalec vpričo nas pomočila v solnico in prst obliznila. Ko je solnico zamenjala za drugo, je dejala, veste, najbrž je kakšen gost to nalašč naredil. Toda plačilo za naše skromno kosilo je bilo pa kar dobro osoljeno. Porcija navadne solate 50 dinarjev, jajčka 60 dinarjev. Kar zona me je ob-lila, kakšna cena bi utegnila biti, če bi naročil pečenko.« Ker gostov ni, je treba pač tistim, ki pridejo, pošteno seči v žep. Le pazite, da tudi vam ne bodo in pozdravljeni. VAS BODICAR Split in na bližnje otoke. Prav tako so tujcem omogočeni izleti s parnikom, motornimi čolni in malimi ribiškimi ladjicami na večje otoke in manjše manj obiskovane otočke. Ob večerih pa vas v letnih vrtovih zabava plesna glasba aLi pa se vam nudi kakšna druga prireditev, kot so narodni plesi in podobno. V okolici so bogati vinogradi in sadovnjaki. Kaštel Lukšič ima avtobusno in ladijsko zvezo s Trogirom in tudi železniško postajo ob progi Zagreb—Split. Ako želite prijetno in poceni preživeti letni dopust, 6e odločite za Kaštel Lukšič! Za podrobnejše informacije se obračajte na Turistično društvo Kaštel Lukšič, Dalmacija. Invalidska mladina je razstavljala V zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku »• v ponedeljek odprli razstavo ročnih izdelkov gojencev zavoda, ki obiskujejo osnovno i» vajeniško šolo. V štirih učilnicah so bili razstavljeni šolski izdelki, zvezki, skice in risbe, pri čemer so obiskovalci lahko ugotovili, da nekateri invalidni otroci spretneje sučejo pero ali čopič kot mnogi zdravi učenci. Med izdelki njihovih obrtnih delavnic smo videli razne lutke, pletenine in vezenine, čipkarske in krojaške izdelke, igrače, pohištvo, izdelke ročnih spretnosti in še mnogo zanimivih predmetov, od glinastih gobic do raznega orodja. Posebno zanimiv je bil urarski razstavni oddelek, kjer so bili med drugim razstavljeni tudi samostojni urarski izdelki in doma izdelano urarsko orodje. Razstava je bila res lepa in zanimiva, najbolj pa je obiskovalce ganilo in navdušilo to, da so vsi izdelki dokazali sposobnost gojencev in prav nič ne zaostajajo za izdelki na razstavah po drugih šolah. Dopisujte v „Glas Gorenjske" Slavje gasilcev v Zg. Tuhinju Najstarejše društvo v Tuhinjski dolini je v Zgornjem Tuhinju. Ustanovljeno je bilo leta 1912. Društvo nima še motorke, dobro pa je izvežbano za gasilsko službo. To nedeljo je razvilo nov gasilski prapor, ki so ga omogočili velikodušni darovalci spominskih žebljičkov, kumovali pa so mu domačini Marija Zavbi, Rudi Kramar in Alojz Balog. Ob tej priliki se je zbralo v Zg. Tuhinju mnogo prebivalstva iz okoliških krajev, zlasti pa sosednja gasilska društva. Tajnik Jože Koncilija je podal kratko zgodovino društva, zastopnik okrajne gasilske zveze tov. Jože Berlec iz Kamnika pa je nekaterim zaslužnim članom razdelil priznanja, s katerimi jih je odlikovala Zveza. Kulturni del prireditve so s petjem in recitacijami izpolnili pionirji osnovne šole iz Zg. Tuhinja. Z. RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) natečaj za naslednja delovna mesta pri ObLO Tržič: 1. Referent za narodno obrambo — Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse v upravnih poslih 2. Referent za prosveto — Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse v upravnih poslih 3. Stenodaktilograf — Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali dve leti administrativne šole oziroma višji administrativni tečaj in znanje stenografije za naziv deb. stenografa ali strojepisca I. b razreda 4. Pravni referent v oddelku za gospodarstvo — Pogoji: pravna fakulteta in 5 let strokovne prakse od tega 3 leta v gospodarstvu 5. Ekonomist — Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v gospodarstvu 6. Gradbeni inšpektor — Pogoji: višja strokovna izobrazba in 3 leta gradbene prakse, ali srednja strokovna izobrazba in 5 let gradbene prakse 7. Pravni referent za imovinsko pravne zadeve — Pogoji: pravna fakulteta in 5 let upravne prakse. Plača po uredbi o državnih uslužbencih in dopolnilna plača po odloku ObLO Tržič. Prošnje z življenjepisom je poslati ali osebno dostaviti občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 15. julija 1956. Komisija za volitve in imenovanja pri ObLO Tržič. O delu Ljudske univerze v Naklem Tesno sodelovanje s KZ osnova uspeha Ljudska univerza v Naklem je šal svoje delo, da bi spoznal pa predvsem teh ne. Zato ne-'pričela z delom že pred leti, ko mnenja svojih poslušalcev in kateri predlagajo, naj se pre-•o se preživeli tedanji izobra- da bi lahko s pridom uporabil davanja kmečko - gospodarske Sevalni tečaji. Danes smemo trditi, da je izpolnila pričakovanja. Obisk je bil prav zadovoljiv, od 50—70 poslušalcev pri predavanju. Sezono je otvoril z ▼zgojnim predavanjem priznani pri nadaljnjem delu predloge vsebine izdvojijo iz LU in naj prebivalcev, je izvedel ob kon- jih posebej organizira za svoje cu letošnje sezone anketo med članstvo Kmetijska zadruga, svojimi poslušalci. Ta je poka- Na spjošno se anketiranci lizala, da je razmeroma zelo ma- javljajo zelo pohvalno o prelo vaščanov, ki bi poslušali le davanjih in predavateljih. Zelo eno ali dve predavanji. Neka- razveseljivo je dejstvo, da se ljubljanski* pedagog dr. Stanko teri se za predavanja LU sploh vsi po vrsti navdušujejo za Gogala, zaključila pa jo je dr. še ne zanimajo, drugim pa so ustanovitev Mladinske ljudske Lunačkova z zdravstvenim pre- postala že nekakšna potreba, univerze. Aktiv mladih zadruž-davanjem. Tretji predavatelj iz Največ anketirancev je poslu-Ljubljane, inšpektor Vladimir šalo 5 do 8 predavanj. Pravza-Cvetko, je govoril o vlogi dru- prav se delijo poslušalci na dve grupi: ena posluša kmečko-go-predavanja, druga Ob zaključnem koncertu Glasbena šola ima že stalno občinstvo S četrtim koncertom je za- reči, da so učenci pokazali zna- žel za svoje lepo izvajanje mo- ključila Glasbena šola v Kra- ten napredek zlasti v godalih in čan aplavz. nju svoje letošnje glasbene deloma tudi pihalih, precejšen Iz klavirskega oddelka, ki ga produkcije. Priredila ga je z glasbeni vzpon pa je dosegel vodijo prof. Avguštinova, Aljan- nekaterimi učenci Glasbene šo- godalni orkester, ne samo v čičeva, Strniševa in Zupančiče- le Ljubljana - center. Tako smo kvantiteti, (marveč tudi v kva- va, so pokazali že precejšnjo imeli priliko vzporejati uspehe liteti. To daje slutiti, da ima stopnjo ne samo v tehničnem, obeh šol. šola izvrstne glasbene pedago- _ .... ge za te instrumente v prof. Seveda ne gre toliko za pri- -n staniču p[>_ merjavo, poglavitna je ugoto- ^ . egel ng za_ vitev, da opravljata obe šoli veliko pedagoško delo na polju Sine v naši družbeni ureditvi. Od ostalih predavateljev so bili trije domači, večina pa iz Kranja. LU v Naklem dela v najtesnejši povezanosti z domačo zadrugo. V tem sodelovanju je tudi eden izmed razlogov, zakaj se LU v Naklem ne preživi, kakor se je to že marsikje zgodilo. Razen uspehov, ki jih LU prav gotovo ima, pa so seveda tudi še pomanjkljivosti pri njihovem delu. Ena teh je premajhna sistematičnost in povezanost poedinih predavanj. Treba bo uvesti cikluse sorodnih nikov, o katerem smo doslej slišali žo dokaj pohvalnega, bo imel v prihodnji sezoni spet priliko, da se izkaže. J. K. glasbene kulture, saj uvajata učence in občinstvo v eno najlepših panog umetnosti. vod mnogo svojih teoretičnih in praktičnih izkušenj. Iz njegovega dela na ljubljanski in marveč tudi v vsebinskem izrazu učenci Grčmanova, Liparje-va, Mihelič, Gorjančeva, Ribičeva in Remičeva. Vokalna solista Venci jeva in Zvab iz šole prof. Majdičeve, ki sta odpela duet iz opere Ri- Ce primerjamo uspehe prejš- Pogačnik, Fajonova in Golob; njih let z letošnjimi, je treba iz oddelka prof. Fajona pa je kranjski glasbeni šoli so nas goietto, sta pokazala lep čut za posebno ogreli mladi violinisti izvajanje, le v barvi glasov se nista povsem ujemala. Godalni Premiera DPD spodarska preaavanja, aruga j. k. njih let z letošnjimi, je treoa iz oddelka pror. i-ajona pa je orkester je pod vodstvom prof. V Fajona izvajal Vivaldijev kon- cert v G-duru (I. stav), in Kličkov Scherzo. Obe deli je izvajal zelo sproščeno z lepim dinamičnim niansiranjem, posebno je treba omeniti vse tri soliste. Hvalevredno je dejstvo, da so bili vsi koncerti dobro obiskani. To je dokaz, da ima glasbe- pa, kar so videli, lahko rečemo: najbolj razgibana je bila četrta na šola že stalno občinstvo, ki komedija ni vžgala. slika, sicer pa je bila opazna z zanimanjem in veseljem Prvo dejanje j'e bilo dokaj zev med starimi in novimi igral- spremlja mlade glasbene izva-W. Ingeja, ki ga po svetu mno- držal visoko raven kamniškega statično, igralci so razen tega ci. Komedija je pustila občutek jalce. Sola, ki tako vzgaja ob-go igrajo, pri nas pa je komaj amaterskega gledališča zadnjih marsikdaj »lovili« tekst. Največ neizdelanosti. Tudi odrski jezik činstvo in svoje učence, mora življenja je vnesla živahna Ro- ni bil ravno vzoren. biti deležna posebne pozornosti „Solidarnost" v Kamniku William Inge: PIKNIK Preteklo soboto in nedeljo žiji F. Boltauzerja Priestleyeve-smo videli v Kamniku delo no- ga »Inšpektorja na obisku«, ki vejšega ameriškega dramatika je bil solidno zrežiran in je ob- znan. V Jugoslaviji so prvič let (Ogrizovič: Hasanaginica, predavanj ki osvetljujejo isto uprizorili »Piknik« v Nišu leta Harris: Molčeča usta itd.). »Pik- semary Sydney (Greta Ravni- V gledališkem listu so za naše javnosti. Za lepe uspehe je problematiko z različnih vidikov. Druga pomanjkljivost je v tem, da je pri predavanjih premalo nazornih pripomočkov, zlasti filmov in skioptičnih slik. Da bi odbor LU lahko izbolj- 1954. V Sloveniji so igrali »Pik- nik« primerjave s prejšnjimi nik« v sezoni 1955/56 v Kranju, deli ne vzdrži. Res je, da je celjsko gledališče pa je v isti imel režiser (I. H. Tagora) te- sezoni uprizorilo dramo »Vrni žavno delo, saj je moral kome- jelo. Tudi Zdenka Malovrh (Flo drži le prvo!« se mala SHEBA«, ki nam je dijo zasesti v veliki meri z no- Owes) je zaigrala s solidno ru- znana v filmski verziji. vinci in jo naštudirati v krat- William Inge je bil rojen 1913 kem času. Res je pa tudi, da kar). Njo in njenega partnerja »Piknik« zapisali: »Nič poseb- pa treba izreči javno zahvalo Howarda IBensa... (Štefan Repan- nega a prijetno le takrat, kadar vsem glasbenim pedagogom, šek) je občinstvo ugodno spre- najde kontakt s publiko — sicer posebno pa ravnatelju Liparju za smotrno vodstvo glasbenega Stane Šimenc zavoda. S. tino. Od novincev je vidno stopila v ospredje Maruša Gregorc na ameriškem Srednjem zahodu gledalci ocenjujejo le tisto, kar (Millie Oweus), ki je v vlogi (Kansas), sedaj je profesor literature in dramatike, gledališki, filmski in glasbeni kritik. Razen obeh imenovanih del je znana tudi drama- »Avtobusna posta-Danes so se zbrali dijaki in j a«, ki je doživela na Broad-4ijakinje Srednje tehniške tek- wayu izreden uspeh, stilne šole k zaključni proslavi, katere so se udeležili tudi ne- Zaključna proslava na STT šoli v Kranju vidijo na odru, okolnosti za kulisami jih ne brigajo. Po tem male navihanke pokazala precej igralskih sposobnosti. Se Koncert študentov Srednje glasbene šole v Kranju Koncertni nastop študentov mentih, ki jih v Kranju na kateri člani šolskega odbora in predavatelji. Ravnatelj šole tov. Črtomir Zoreč je v svojem govoru pohvalil dijake in dijakinje za marljivo učenje, saj so bili v letošnjem šolskem letu učni uspehi boljši kot prejšnja leta. Ob zaključku je govoril V njegovih delih so usedline osebnih doživetij in razočaranje zaradi tiste brezupne enoličnosti, ki je tragika Amerike. Komedija »Piknik« je refleks ameriškega življenjskega tempa in z rahlo tragiko nadahnjenega iskanja dobrote in lepote. Govori nam o malih ljudeh (nekakšna skupna črta ameriških dijakom o njihovih nalogah pri dr&matikov) in Q njihovih pro. praktičnem delu v tovarnah, ^ Velikanski tehni5ni na_ kamor sedaj odhajajo. To jim ek ma člQveka Uač. k bo omogočilo da bodo po kon- ^ ^ ^ ^ ustvarUi svoj čani soli res dobri delavci. Sola skednje glasbene šole iz Ljubljane nas je tudi letos presenetil in navdušil. Skoraj never- koncertih le redkokdaj slišimo. Violinistka Dimitrova nac je navdušila s svojim tempera- jetno se zdi človeku, kolikšne mentnim nastopom in visokim stopnje poustvaritve glasbenih tehničnim znanjem. Izredno lepo barvan glas ima sopranist-ka Helclova, ki ga stopnjuje do del so zmožni ti mladi glasbe niki. Vidmarjevo odlikuje iz redna tehnična zmogljivost na velike dinamične razgibanosti z klavirju ter močan glasbeni izraz. Violinist Janček iz šole pro- močno vsebinsko poglobitvijo. Borisu Svari, izgleda, da kla- fesorja Pfeiferja je doma že v virska tehnika ne dela bistve-vseh legah ter siguren v tehni- nih težav, zato je zmožen poda-ki in tonu. Celist Skrjanc se jati težka glasbena dela z vine ustraši na svojem instru- sokim glasbenim okusom. jim je nudila le del vzgoje, živ- g bo y ljenje zahteva mnogo več, zato mJT^ *»«w-io v slika_ svet, domač, intimen in v sebi za- mentu izvajati zelo zahtevnih skladb, ki jih tehnično in iz- Vsi mladi izvajalci so želi za svoj trud izredno priznanje. Po*- je njihova dolžnost, da so v podjetjih zanimajo za vsa vprašanja. Se posebej je želel velikih uspehov onim, ki odhajajo v mladinsko delovno brigado. Po krajšem kulturnem progra samih nekaj velikega, nju teh hotenj sredi avtomatiziranega sveta se kaže avtorjeva vera v življensko silo njegovih ljudi. Namesto o literarnih in dram-mu so bile razdeljene najbolj- skih kvalitetah komedije raje Sim diplome za njihove uspehe še nekaj besed o uprizoritvi, pri učenju, praktičnem delu in Letos v Kamniku sploh nismo delu v organizaciji Ljudske imeli gledališke sezone. V zim-mladine. -ic skih mesecih smo videli v re- Obletnica velikega slikarja Ves kulturni svet, posebej pa veka, ki je v svojem življenju fie rojstna dežela Nizozemska se spoznal najvišje časti in blago-letos spominja in praznuje 350- stanje, na stara leta pa doživel letnico rojstva slikarja Rem- najglobljo bedo. brandta. Mlinarjev sin iz me- ] steca Leydena, Rembrandt (15. [ 7. 1606—14. 10. 1669) ne predstavlja le nesporni vrhunec nizozemskega slikarstva, marveč je ena najsilnejših osebnosti v zgodovini likovne umetnosti .sploh. Ni poznan le po svojih znamenitih lesketajočih se temnih tonih, marveč kot velik revolucionar na vseh območjih slikarstva . V Amsterdamu in Rotterdamu sta bili v maju odprti razstavi njegovih olj, jedkanic in risb. Obe razstavi nudita ljubiteljem redko priložnost, da si ogledajo zbrana najznamenitejša umetnikova dela. Rembrandtove slike so danes raztresene po vsem svetu in jih njegova domovina Nizozemska hrani razmeroma malo. Velike evropske in ameriške galerije ter muzeji, v katerih posesti se nahajajo, le neradi posojajo znamenita dela iz svojih zbirk drugam. Tokrat so napravili izjemo in se je prirediteljem posrečilo zbrati okoli 100 platen, od tega nad 60 iz tujine ter mnogo risb in jedkanic. . Posebno pozornost je zbudil pristanek Sovjetske zveze, da pošlje na razstavo v Amsterdam več originalov Rembrand-tovih slik, ki se nahajajo v leningrajski galeriji Eremitage, saj je to prvi primer, da so Sovjeti posodili svoje slike v inozemstvo. Razen obeh razstav originalov prirejajo v mnogih krajih razstave reprodukcij in kopij Rembrandtovih del, ki naj seznanijo ljudi s svojsko umetnostjo velikega ustvarjalca, člo- razno skrbno poustvarja. Zupan sebno pa je treba čestitati in Tomšič, prvi na klarinetu, glasbenim pedagogom, ki so drugi na flavti, sta nam pokaza- pripeljali mlade glasbenike do la veliko zmogljivost na instru- tako visoke stopnje. S. IVERI REMBRANDT HARMENSZ VAN RUN (1606—1669) Lastna podoba (Dunaj, Lichtensteinska galerija) S proslave stoletnice rojstva Stevana Mokranjca USPEH KRANJSKIH PEVCEV V BEOGRADU Razgovor % dirigentom Petrom I J par jem Petra Liparja sem našel pri delu v pisarni Glasbene šole. Rade volje se je odzval vabilu, in za bralce »Glasa Gorenjske« bila pod pokroviteljstvom mar-povedal nekaj o proslavi stolet- šala Tita, ki ga je zastopal tov. niče rojstva St. Mokranjca. Vprašanje: Kdo je povabil pevski zbor »Franceta Prešerna« k sodelovanju na tej proslavi? Odgovor: Prireditveni odbor za proslavo stoletnice rojstva srbskega skladatelja St. Mokranjca v Beogradu je vključil v program tudi nastop enega amaterskega pevskega zbora iz Slovenije. To željo je sporočil Društvu skladateljev Slovenije s predlogom, naj bi to bil naš pevski zbor. Na proslavi pa naj bi izvajal VII. in X. rukovet. Obvestilo o tem smo dobili dva meseca pred proslavo. Ker naš zbor do tedaj še ni vadil Mo-kranjčevih del, je bila odločitev precej težka. Razen tega smo imeli v tem času še druge obveznosti: dvakratno snemanje za Radio, Ljubljana, sodelovanje na Cankarjevi proslavi ter tri kon- Rankovič. Ljudska oblast ji je certe. Po temeljitem posvetova- nudila vso moralno in materinju se je naš kolektiv le odločil za študij Mokranjčevih del. Dva in Centralnega doma JLA. Pre-šernovci smo pri občinstvu že takoj doživeli val navdušenja Ko smo odpeli VII. rukovet, ki je tehnično najbolj zahtevna, smo želi ogromen aplavz. Po dvorani so odmevali vzkliki: »odlično«. Zboru je prišel česti- Vprašanje: Rad bi zvedel ne- zbor je pel VIL, to so pesmi iz tat predsednik Zveze skladate-kaj o prireditvah v Beogradu. stare Srbije in Makedonije. Za Ijev Jugoslavije Matija Bravni-Odgovor: Celotna proslava je zaključek prireditve je vseh 11 čar. Dejal je, da so bili navzoči Sarajevska založba »Narodna od koder jo bodo prenesli na prosveta«, ki se je lani tako Finsko. Razstava vzbuja povsod krepko afirmirala z izdajo Ca- po svetu zaradi svoje edinstve-mila Sijariča »Bihorci« razpisuje nosti veliko zanimanje, letos ponovno natečaj za najboljši izvirni srbsko - hrvatski Junijskih slavnosti iger na roman. Nagrade so tri: prva mi- DunaJu se P° vrnitvi iz Sovjet-lijon dinarjev, druga in tretja ske zveze udeleži tudi jugoslo-pa petsto in tristo tisoč dinar- vansko dramsko gledališče iz jev. Beograda z Držičevo renesanč- Razstava jugoslovanskih sred- no komedijo »Dundo Maroje«. njeveških fresk potuje že več Prireditelji so povabili tudi let po Evropi. Trenutno je od- norveško narodno gledališče, ki prta v Orhusu na Danskem, nast°pi z rbsenovo dramo »Peer ^^^^^^^^^^^_ Gynt«. Dunajski gledališčniki pripravljajo zelo pester spored zborov zapelo X. rukovet. Gle- skladatelji nad našo Izvedbo ze dališče je bilo do kraja zase- lo navdušeni in da spadamo v deno. Med poslušalci so bili tudi skupino štirih najboljših nastop zastopniki svetovnih festivalskih pajočih zborov. Čestitali so nam odborov, predstavniki naših re- tudi drugi skladatelji. Našemu publiških skladateljev zvez ter zboru sta izrekla priznanje še najvišji predstavniki našega po- podpredsednik Zveznega izvrš litičnega in kulturnega življe- nega sveta tov. Rankovič in nja. član Zveznega izvršnega sveta Druga prireditev z enakim tov; Rodoljub Colakovič. Vsi so programom je bila naslednji dan se *udili> s kako lahkoto in si na stadionu Tašmajdan. Ogrom- ^urnostjo izvajajo Slovenci srb- je dala pravi ske glasbene motive, ki so za- na udeležba ji , ljudski značaj. Naš zbor je htevni Predvsem v ritmu, sprejel tudi vabilo Radia Beo- Vprašanje: Kakšni sov tvoji grad in tam izvajal slovenske vtisi o i tehnični in umetniški narodne pesmi. Mestna občina izvedbi proslave? Beograd je na čast udeležencem Odgovor: Organizacija je bila priredila koncert na Kolarčevi odlična in proslava je bila tudi univerzi, na katerem so sodelo- kvalitetno na dostojni višini, vali: beograjska filharmonija, Moje mnenje j§„ da go bm med pevski zbor Centralnega doma JLA ter solisti. PETER LIPAR najboljšimi zbori Zbor Radia Beograd, Zbor Centralnega do-Kako je nastop ma JLA in Akademski pevski zbor Branko Krsmanovič iz Beograda. Najšibkejši pa je pil zbor iz Tetova. Ta proslava je bila velika manifestacija zbo Vprašanje pevskih zborov, predvsem va šega,, sprejela publika in kakšen je bil odmev pri glasbenih kritikih? meseca smo vadili večer za ve- aino podporo. 8. junija zvečer je bil koncert v Narodnem gledališču, na katerem je enajst je na obeh prireditvah nastopil slišali najboljše zbore iz naših Odgovor: Občinstvo je vse zbore toplo sprejelo. Naš zbor rovske glasbe, na kateri smo čerom. Težko bi seštel vse ure, povabljenih zborov zapelo po v 10. točki sporeda za profesio- republik. Prešernovcem bo osta-ki so jih žrtvovali naši pevci. eno Mokranjčevo rukovet. Naš nalnima zboroma Radia Beograd le trajno v spominu. S. od starega dunajskega komediografa Nestroya pa do Faulkner-ja »Requiem za nuno«. Dnevnik Ane Frank je eden najpretresljivejših dokumentov iz dobe vojne. Štirinajstletno židovsko dekle opisuje življenje dveh židovskih družin, ki se dve leti v večnem strahu skrivata pred okupatorjem Iv neki "amsterdamski hiši. Dnevnik je zaključen s tistim dnem, ko je nesrečneže izsledil Gestapo in jih odpeljal v uničevalno taborišče. Dramatizacija tega dnevnika je dosegla letos največji uspeh sezone v New Yorku. Ta predstava naj bi reprezentirala ameriško gledališko ustvarjalnost na letošnjem pariškem festivalu, vendar je bila iv zadnjem trenutku zamenjana z drugim dramskim delom. Primer sumljivo spominja na podobne zgodbe z lanskega in letošnjega filmskega festivala v Cannesu. Iz poročila OZN razberemo, da izhaja na vsem svetu dnevno 225 milijonov časopisov, pa tudi, da je prijavljenih na svetu 257 milijonov radijskih sprejemnikov. Primerjava obeh številk kaže, kako mogočno prehiteva radio v zadnjih letih dnevni tisk. Branje listov in tiska sploh se je zelo povečalo v deželah, ki zadnje čase uspešno pobijajo nepismenost, kot Indija, Brazilija, Indonezija in afriške države. Več kot polovico vseh radijskih sprejemnikov na svetu imajo ZDA. ST. 47 7 15. JUNIJA 1936 QIxl fićeilatee Je odizvon.il šolski zvonec in pouka )zdaj je konec. Knjige naj gredo počivat in počitnice uživat! Vabi zlata nas prostost, travnik in zeleni gozd, kopališče, sladoled in na gori pisan cvet. Vse bo knaše, hej, juhej! Srček vriskaj in se smej! Martina Bidovčeva KMET IN jPES Živel je kmet, ki je imel zelo kmeta pregovoriti, da bi te po-starega psa — rekli so mu Si- novno sprejel?« vpraša volk. vec. Ko je gospodar ugotovil, da Si vec zaradi svoje starosti ne čuva dovolj skrbno hiše, ga je pognal čez prag. Pes se je potepal po poljih in gozdovih in je srečal volka. »Zakaj se potepaš?« ga vpraša volk. »Gospodar me je napodil«, mu odgovarja pes, »zato se potepam.« »Kaj meniš, da se ne bi dalo »Nikakor ne!« odgovarja žalostno Sivec. »Kaj pa, če bi gospodarja na kak način prevaril?« m te ~bmqi cicibaneki in pionirjil te %z Je odzvionil šolski zvonec . .. Da, odzvonilo je. Vem, da vam je zadnje cingljanje prijetno udarjalo na uho. Kaj ne bi! Razredi so se izpraznili, šolska vrata zaprla in hrupni živ-žav, ki ga je bilo slišati vsak dan, je potihnil in nekje zamrl. Veselih obrazov ste se razkropili na vse strani. Vsaj u-pam, da je plala v vas sreča in zadovoljstvo, ko ,ste držali v rokah knjižice in pregledovali tiste okrogle številke. Mnogi ste se vse leto pridno učili, skrbno delali šolske in domače naloge, verno poslušali in lovili Ineznane besede, ki so prihajale iz ust vaših dobrih učiteljev — in na prazni njivi je vzklilo seme, se pognalo kvišku v polne klase — bogato plačilo za vaš trud je tu. Veseli ste vi, dragi cicibančki in pionirji, še bolj smo pa veseli mi, predvsem vaši starši. Saj ste izpolnili vsa njih pričakovanja in nade in, ko ste jim sedaj pomolili dobro spričevalo, so bile poplačane s tem vse njih tegobe in skrbi, ki so jih imeli z vami med šolskim letom. Oddahnili se boste, dva dobra meseca brezskrbnega življenja je pred vami. In kaj sedaj? Knjige nekam v kot in mnogi bodo povezali culico in šli za dva — tri tedne morda nekam daleč, se tam z mnogimi drugimi cicibani in pionirji tunkali v morju in parili na soncu. Drugi pa jo bodo morda potegnili s kolonijo nekam v hribe in se tam med gorskimi velikani nekje navžili mleka, prirodnih lepot in svežega zraka. Nekateri pa i bodo morda vzeli zakrivljeno palico v roke in paše-vali nad tropom ovčic. Kamor vas bo pot zanesla, koder boste hodili, povsod bo lepo, povsod prijetno in to vam privoščimo prav vsi. No, ko boste takole kje v kaki senci uživali dobrote, kakor tisti veliki paša, se spomnite na dedka Kosobrina, ki se nekje med štirimi stenami poti in grize neošiljeni svinčnik in mu napišite par lepih stavkov in povejte, kako se potapljate nekje v slano vodo, ali drgnete kolena ob gole stene naših gorskih velikanov, da bo to priobčil in raztrobil po širnem svetu, kako lenuharite in uživate. Nekaj bi vam pa le rad še položil na srce. Tisto knjigo, ki je obležala v šolski torbi ali plesni kje na kaki polici, le včasih primite v roko in jo malo prezračite. Saj se bo v tem soncu porodilo tudi nekaj deževnih dni in takrat bo dolgčas, pa ga preženite na ta način. Knjiga naj vam, bo prijatelj v samoti in v veselem vrvežu. To naj velja predvsem tistim, ki niso poslušali dobrih naukov staršev in vzgojiteljev. Srečne in prijetne počitnice vsem želi dedek Kosobrin IZ TRDI OREHI ŠTEVILČNICA 1. 1 2 3 4 2 5 2 2: 6 7 4 2 5 8 2 3. 9 4 10 U 12 13 2 4. 2 4 1 14 13 2 6 5. 1 2 8 4 10 15 2 6. 16 4 10 15 17 10 « 7. 16 14 17 13 2 18 12 Zamenjaj številke z ustrezajoči mi črkami (iste številke pomenijo iste črke) tako, da boš dobil vodoravno besede z naslednjim pomenom: 1. prepoved, 2. lesena zastekljena lopa, svetel hišni prizidek s teklenimi stenami, 3. nagrada, darilo, 4. telegraf, 5. stiska, zagata, 6. kontrola, nadzor, 7. prebivalci evropske države. Ob pravilni rešitvi dobiš v tretji in peti navpični vrsti znan slovenski pregovor. KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetek tekme, odlet, 6. plemenita kovina, težja od zlata, 13. stražnik, policaj, 14. krajeven, omejen na kak kraj ali prostor, 15. jus, 16. znana ameriška kratica za »vse v redu«, 17. vsakdanja toaletna veznik, 3. moško ime, 4. nekriv, prem, 5. porabljam, zapravljam, 6. ograja, 7. zvite, prebrisane, 8. okrajšan podredni veznik, 9. naša tovarna avtomobilov, 10. nekdanji prebivalec na našem ozemlju, 11. grd, nečeden, 12. pozitivna elektroda, 19. tanka in trda prozorna tkanina, 20. ekva- 1 2 3 4 5 7 & 9 tO l 15 (6 #\ \/ 30 O 21 22 '\ XS 2S ✓ \ \/ rt 26 O 50 S* 82 3J Vi ✓\ 15 36 97 59 nO M <<2 J NA POČITNICE Večkrat sem že brala in slišala o morju, videla ga pa še nisem. Zato mi je mamica obljubila, da bomo šli letos na morje. Tri tedne bomo v Šibeniku, da se bomo naužili sonca in morja. Po počitnicah bom pa napisala kaj o morju. Knific Eva 1. razred. Saj ne veste, kako težko je sedeti v šoli vse dopoldne, ko se zunaj smeje toplo sonce. Vsakogar vleče ven. Kmalu bo ogrelo vse vode in se bomo lahko kopali, saj bodo počitnice. Sončili se bomo, da bomo zagoreli. Ce sije sonce, smo dobre volje. Vriskamo in skačemo ter se igramo in brcamo žogo. Naj se le smeje sonce vse počitnice. Peric Rudolf 6. razred. Na počitnice bom šla v Bohinjsko Bistrico. Zelo se že veselim. Hodim v rovte seno .grabit. Ob nedeljah se peljemo s stricem k jezeru. Proti večeru, ko zahaja sonce za goro, so valovi pozlačeni. Zjutraj nas prehude kravji zvonci. Pastirice že navsezgodaj ženejo krave k vodi, da se napijejo. Hodim od tam tudi v gore. Lansko leto sem šla na Crno prst. S sestrično sva bili tudi na planini, kjer se pasejo krave. Kadar bodo zrele jagode, Ibom hodila v gozd ponje. Tudi gobe bom nabirala, če bodo kaj rasle. Takšne bodo moje počitnice. Alojzija Gros 6. razred. »Svetuj mi, dragi gozdni prijatelj! Zelo ti bom hvaležen in lepo te bom nagradil.« »Marsikoga sem že ukanil pa bom tudi tvojega brezobzirnega gospodarja. Veš kaj bova naredila? Ko pojde gospodar z gospodinjo na polje žet, bo gospodinja položila svojega otročič-ka - nebogljenčka na kopico otave. Ti boš hodil ob polju, da bom vedel, kje to polje prav za prav je. Tedaj se bom priklatil, pograbil bom otroka in ga bom hotel odnesti. Ti pa se moraš vreči name z vso silo in me moraš obdelovati toliko časa, da bom otroka izpustil. Ali si razumel?« »Da, da, dobri prijatelj! Vse bom napravil, kakor si ukazal!« Naslednjega dne je šel gospodar z gospodinjo na polje žet. Zena je položila otročička na kopico otave in lotila sta se dela. Kar se prično zibati pšenične bilke, med njimi pa se skrivoma bliža otroku strašna pošast — volk. Prilomasti k otroku, ga prime za povoj in zdirja z njim kot blisk čez drn in strn. »Sivec, moj dobri Sivec,« kriči gospodar, »ujemi volka, reši mojega otroka!« Pes se spusti za volkom in teče kar more. Ze se bliža volku... je že ob njem ... že je zagrabil povoj . . . ga že drži in iztrga divji pošasti ubogega otročička. Zmagoslavno ga nese in ga končno položi gospodinji pred noge. Gospodar seže v torbo, privleče iz nje velik kos belega kruha in dva koščka dišeče slanine ter da vse to dobremu staremu Sivcu, rekoč: »Tu imaš, stari, najej se! To ti dajem zato, ker si rešil mojega otroka pred volkom.« Zvečer, ko sta se gospodar in gospodinja vračala domov, sta vzela s seboj tudi Sivca. Za ve- čerjo je gospodinja skuhala ajdove žgance in jih je bolj kot kdaj prej dobro zabelila z mastjo ftn ocvirki. Ko je bila večerja na mizi, posadi gospodar za mizo tudi Sivca, sede k njemu in ukaže: »Poslušaj, gospodinja! Našemu Sivcu pripravi obilno večerjo in da ga potem ne bo že-jalo, zali j mu žgance z mlekom!« Gospodinja je prinesla večerjo na mizo: največjo skledo z najboljšo vsebino postavi pred Sivca. Predno pa je gospodar začel jesti, je žgance v Sivčevi skledi lepo razganil, da bi se prej ohladili in da se ne bi ku-ža opekel. Ko je družina povečerjala, je pripravil gospodar svojemu psu toplo ležišče pri peči v veži. Sivec leže, a ne more zaspati. Njegove misli se potepajo po travnikih in pašnikih ter širnih gozdovih. Tod je doma volkec, ki ga je osrečil. Kako mu bo poplačal to dobroto? Predno je zatisnil oči, je sklenil: »Prijatelju volku se oddolžim za dobroto z dobrim delom!« Odslej se je Sivcu pri gospodarju kar dobro godilo. Gospodar ga je smatral za člana družine, zato sta drug drugemu izkazovala spoštovanje. Gospodar zato, ker mu je pes otel otroka, pes pa zato, ker mu je gospodar nudil vse, kar si je po-želel. V takem prijetnem ozračju so minevali dnevi, tedni, meseci in približal se je predpust, ko je gospodar možil najstarejšo hčer. Tedaj se je Sivec neslišno in nevidno izmuznil iz hiše in se v dolgih skokih pognal narav nost proti gozdu, da poišče svO' jega prijatelja volka. Iskal ga je, begal sem in tja in končno ga je le našel. Ta mu reče: »Pridi, dragi tovariš, v nedeljo zvečer na vrt mojega gospo-dar j a. Previdno te pripeljem v hišo in oddolžim se ti za vse, kar si mi dobrega storil.« (Se nadaljuje) Igrica Pa se nas je zopet nekaj zbralo za vasjo in se lepo posedi3 v krogu. Mečemo žogo ali ka^ drug lahek predmet. IKdor vrže> pokliče po imenu tistega, v katerega meri. Kdor tako slab" vrže, da žoge ali predmeta n' mogoče prijeti, ali kdor žoge, % jo bil moral ujeti, ne ujame, se mora odstraniti. Poglavar, vodj3 igre, določi, da mora le-ta °" pravljati kakršno delo, s kateri^1 pa ne sme prenehati do konc* igre, lahko pa tudi obsojenec ponavlja ves (čas igre kako kr«*' njo ali posebno držo, ne da Dl prenehal. Kdor pa žogo ujarne ali kogar dobro vržene žoge kd° drug ni ujel, sme spet metati in tako se igra razvija, dokle"" ne ostane eden, ki je zmagovalec. Vsi kaznovani opravljal0 svoje delo do konca in če g'le' damo, vzbuja vsa skupina ne^ čuden utis, zdi se nam, da sm° prišli med same norce. Je m igrica zanimiva in vzbuja mnogo smeha — poizkusite še |V* morda se boste zabavali. Mi že veste? MEDVED iN ČEBELA potrebščina, 18. prekupčevalec, posredovalec, 21. ocena, 22. pisemska kratica, 24. šivalna potrebščina, 25. selo, naselje, 27. veznik, 28. vodna žival, 30. velike vojaške vaje, 33. ograja, lovski okraj, 35. kravji glas, 36. z nejevoljo, brez volje, 39. sončna ura, 41. podoba iz preprostega življenja, 42. vzvišen prostor za gledace ali poslušalce, govorniški oder, 43. blagajnik. Navpično: 1. orodje žanjic, 2. tor, 22. svoboden, 23. rekruta-ci|ja, novačenje, 26. dan v tednu, 29. debele palice, 31. sila, potreba, stiska, 32. šarenica v očesu, 34. otok na Jadranu, 37. veznik, 38. darilo, poklon, 40. simbol za kem. prvino ruitenij. UGANKE Kdo udarja brez rok? Kdo vse sliši, pa nikoli nič ne reče? 'ou.fi (Nadaljevanje) »Torej, pridi vendar sem, čebela, in daj mi medu! Lačen sem In med bi rad jedel!« Čebelica je poslušala in prišla je. Medved dvigne čebelo k smrčku in reče: »Sedaj pa le stisni sodček, naj se cedi sladki medek po mojem jezičku!« Po teh besedah odpre svoj strašen gobček in pomoli iz njega jezik. Uboga čebelica od strahu otrpne. Vendar se kmalu ojunači in reče: »Zdaj ali pa nikoli!« Tedaj za-brenči in zleti naravnost v okrilje temnega gozda. Medved pa čaka in čaka ter požira grenke sline. Končno ee le zdrami in ko ugotovi, da ga je čebelica prevarala, prime za leskovo šibo in se nerodno in počasi premika proti gozdu. Kje je že bila tedaj čebelica!... Gotovo je bila med svojimi sestricami v votlem drevesnem panju in jim pripovedovala o strašni, a neumni pošasti. Medved je še dokaj časa hla-čal in lomastil po gozdu. Ko pa je videl, da so vsi njegovi napori brezuspešni, je sedel na štor in ugotovil: »Tako sem velik in košat, pamet pa imam manjšo kot drobna čebelica — brenčelica!« Konec. Priredil Kus Vilko Vem, da veste in, da ste tudi že uganili, o čem bo danes govora, kaj ne bi. .Saj se o tem piše in govori že skoraj štirinajst dni povsod, posebno pa pri nas. In to o velikem potovanju maršala Tita po prijateljski državi Sovjetski zvezi. Morda pa le še ne veste, da je Sovjetska zveza največja država na svetu, saj mer: 22230000 kvadrat, km (le svinčT nik hitro v roke in izračunajte koliko Jugoslavij bi lahko nastalo na tem delu zemlje), kar pomeni eno sedmino vse kopne površine na zemlji, da je ta država trikrat obsežnejša od ameriških Zedinjenih držav in štirikrat večja od vseh drugih evropskih držav skupaj, da je razdalja od najvzhod-nejše do najzahodnejše točke skoraj 10.0000 km (brzovlak potrebuje, da prevozi to razdaljo skoraj devet dni), od najbolj severne do najbolj južne točke pa znaša ta razdalja tudi skoraj 5000 km, da Sovjetsko zvezo sestavlja 16 zvezrtih republik in to so: Ruska federativna socialistična republika, Ukrajinska, Beloruska, Azerbajdžanska, Gruzin-ska, Armenska, Turkmenska, Uzbeška, Tadžiška, Kazaška, Kirgiška, Karelo - Finska, Mol-davska, Litovska, Latvijska in Estonska sovjetska socialistična republika, da so zvezne republike izraz prostovoljne zveze največjih in najpomembnejših narodnost:, ki prebivajo na ozemlju SZ, da pa imajo manj številne narodnosti v okviru teh zveznih republik še svoje lastne avtonomne republike, da Sovjetska zveza zavzema ves severni, pretežno nizki in zemljepisno enotni del Azije ter prav tako nizki trup Vzhodne Evrope, da meja te velike države poteka povečini po morski obali, na jugu pa večji del po visokih gorah — najbolj nezavarovani del zemlje je na zapadu, t. j. proti Evropi, da je za površinsko sliko te velike zemlje prav značilna velika enoličnost. Nikjer nI videti tiste žive pestrosti, kakršno najdemo pri nas. Saj prevladuje veliko nižavje, ki ga le bolj na obrobju spremljajo visoke gore. Nižavje prečka pogorje Ural, ki razpolavlja to zemlja na dva dela in to v evrops^1 in azijski del, da to ogromno površino namakajo velike reke, ki se zlivajo v Crno morje. Dnjestef» Bug, Dnjeper, v Kaspiško mol" jo se izliva največja evropsk3 reka Volga, v Baltiško morje tečeta reki Njemen in D vina, 1 Severni Ledeni ocean Severof Dvina in Pečora, Irtiš, Jenise]> Lena in še mnoge druge veli^ reke, da so pa največja jezera: Ka" spiško, Aralsko, Bajkalsko i15 Balkaško, da prevladuje skoraj vsepovsod kontinentalno podnebj6 z ostrimi zimami (pozimi pade večkrat živo srebro v toplomeru tudi 50 stopinj pod ničlo) M* vročimi, suhimi poletji, da živi v SZ nad 200 milU0' nov ljudi, sestavljeno iz ce*J vrsto narodnosti, naj navedel1" samo nekatere: Rusi, Ukraji^' ci, Belorusi, Finci, Estonci. 1^' tonci, Moldavci, Tartari, Gr^' zinci, Kirgizi in druigi, da se ti ljudje povečini P*-čaj o s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vin ogrado1' štvom in sploh z vsemi gosp0" darskimi panogami. Velike P0' vršine so tudi pokrite z igla' stimi in listnatimi gozdovi, da je bilo poljedelstvo v carski Rusiji na zelo nizki stopfll ' zemlja je bila povečini v r zjutraj nastala oseka, se je ladja nenadoma znašla na suhem. Vsekakor redek primer. 24.000 kg KRUHA DNEVNO V Beogradu je začela obratovati prva od šestih pekarn, ki jih gradijo. Glede svoje higiensko-tehnične ureditve je to najmodernejša in najboljša pekarna v državi. Spekla bo na dan 24.000 kg kruha. MOST, KI BO DOLG 32 km Največje zanimanje je izzval v angleški javnosti članek nekega strokovnjaka, v katerem je objavil projekt gigantskega mostu preko La Mancha. Ta most, ki bi povezoval Anglijo in Francijo, bo dolg 32 km ter bo zgrajen na številnih podpornikih. Dva stebra bosta dolga 100 m. Na njih bi zgradili majhno naselje s hotelom in garažami. Ladje bi plule skozi kanal tako,, da bi se most odpiral na določenih mestih. Za uresničenje tega načrta bi zadostovalo, po računih strokovnjakov 1 milijon funtov, gradnja pa bi trajala deset let. Ce so ta načrt odobrili, še ni znano. TESTO JE IZDALO TATU V nekem mestecu na spodnjem Saksonskem se je neki: tat odločil za tavino motornega kolesa, ki je stalo shranjeno v pekarni. Dejanja ni mogel drugače izvršiti, kot da je stopil v pekarno skozi okno. Pri tem je moral stopiti v pekač, poln surovega peciva. Nožni odtisi^v »testu so tatu hitro izdali. Policija je izmerila vse glavne karakteristike in ni dolgo trajalo, ko so predrznega tatu prijeli. »Pri Matijevih se je zgodil čudež!« je dopovedovala Meta ljudem, ki jih je srečavala na ulici. Dobrodušno in pošteno žensko bitje je bila Meta in ljudje so pozorno sledili njenemu pripovedovanju: »Mali Mihec, dojenček, ki je bil od rojstva kr- Verni in neverni Tomaži so prinašali tudi darove in celo Peter, Mihcev starejši bral, ki je bil tako srečen, da je bil iz nunskega samostana prinesel čudodelno vodo, je bil deležen prijaznih pogledov, prijetnega božanja . . . »Ti si tisti srečni otrok!« ga mežljav, je spregledal. Pomagala je voda iz Lurda! Materi sem svetovala, da naj otroku izmije oči s to čudodelno vodo, ubogala je in danes otroček vidi.. .« Glas o čudežu se je širil po Šentpetrski cesti in ljudje so trumoma navalili na Matijev dom; eni, da napasejo svojo radovednost, drugi spet zato, da se na lastne oči prepričajo o čudežu, ki se je zgodil v dvajsetem stoletju, sredi Ljubljane, sredi bele Ljubljane, na Sent-peterski cesti.. . je nagovorila lepa in mlada ženska ter ga stisnila k sebi in mu strastno poljubljala oči. Ubogi Peter se je namuznil ter plaho odgovarjal: »•Res je, jaz sem prinesel »vodo iz Lurda«. Pri nunah so mi jo dali in kot vidite — takoj je pomagala . . .« Lepa ženščina je Petra spet stisnila k sebi, ga iznova poljubila na oči in ga s svojo mehko roko gladila po licu. Ves blažen je bil, ker je bil deležen tolike pozornosti, obenem pa je na tihem ugotavljal: »Kako ne- vsakega nekaj ŠVEDSKI SAMOMORILCI Na Švedskem je sorazmerno več samomorilcev kot kjerkoli drugje ha svetu, njihov odstotek pa se je po drugi svetovni vojni skoraj podvojil. Glede na spol je skoraj enako število mož in žena. Le redkokdaj napravi samomor kdo, ki je mlajši od dvajset let, največ pa je samomorilcev v starosti od 30 do 39 let pri moških in od 20 do 29 pri ' ženskah. Vzroki? Predvsem nesoglasja v zakonu, Čez 200 let naselbina na Marsu Bivši nemški strokovnjak za rakete in sedanji inženir družbe Convair v ZDA dr. Ehrick napoveduje, da bodo ljudje zgradili čez dve sto let prve nasebine na Mesecu in na Marsu. Pravi, da bodo morali prvi raziskovalci našega tihega nočnega spremljevalca najprej izdelati različne krogle iz plastičnih snovi, v katerih bodo stanovali. O Marsu meni ta znanstvenik, da bodo ljudje tam laže vzpostavili »zemeljske korenine«, ker je v njegovem ozračju še vedno nekaj kisika. Po njegovem mnenju bo tam celo mogoče ustvariti rastlinstvo, se- veda prilagojeno tamkajšnjim razmeram, zaradi tega rastlinstva pa bi se kasneje morda lahko razvil tudi živalski svet. Družba Convair pripravlja raketo, ki naj bi ponesla prihodnje leto v vsemirje prvi umetni satelit. Ze julija 1950 so strokovnjaki te družbe izstrelili na oporišču , White Sands prve rakete 30 in 80 km visoko. Poskuse so izdelali ponoči,, merilni instrumenti pa so pokazali, da so temperature v teh višinah kaj malo odvisne od letnega časa na zemeljski površini. Najbolj zanimive so bile meritve zračnih tokov in njihove odvisnosti od temperature. Pri tem so ugotovili jasno razliko med posameznimi letnimi časi. Od oktobra do februarja so pihali v teh višinah močni zahodni vetrovi, od aprila do avgusta so bili nekoliko slabši in so pihali v glavnem od Vzhoda, septembra pa so bili še slabši in so vlekli od severne strani. Kasneje so merili vetrove in tokove tudi v severovzhodni Kanadi, in sicer med 62. in 74. stopinjo severne širine. Ugotovili so, da so temperature nad tem področjem v višinah 30 do 50 km za tretjino višje kot nad White Sandson, v višini 70 km pa so povsod enake. r nesrečna ljubezen, alkohol, uživanje mamil, duševne motnje itd. LIMONE V ŠTIRIH BARVAH Neka ameriška tovarna je izdelala stroj, ki »odbira« limone glede na njihovo zrelost in tako določa, koliko časa jih je treba pred uporabo, oziroma pred prodajo na trgu hraniti v skladiščih. Ta stroj ima elektronske naprave, ki delijo limone v štiri skupine, in sicer po barvi od temnozelene Ido rumene. Limone se tudi avtomatično zbirajo na štirih kupčkih. Temnozelene morajo počakati v skladišču najdlje, rumene limone pa takoj prepeljejo na trg. 47 MINUT BREZ SRCA V neki milanski bolnišnici so operirali 18 mesecev staro Lucijo Arrigoni. Deklica je bila na operacijski mizi celih 47 minut In ves ta čas ji je poseben aparat nadomestoval srce in pljuča. To je prvi primer v kirurgiji, da je bolnik (pa še tako majhen) preživel tričetrt ure s pomočjo umetnega srca. ČASTITLJIV HRAST V vasi Rankoviči pri Travniku stoji hrast, čigar starost cenijo nad 2000 let. Obseg debla je 22 metrov. V votlino tega »cesarskega hrasta«, kot mu pravijo domačini, lahko gre 30 ljudi. umen je svet! Prepričani so, da je voda, ki sem jo bil prinesel, iz Lurda, pa še Lurda videla ni.« Kar je res, je pa le res: Mihec je po izmivanju z zdravimi očmi gledal v svet. Stara, be-težna Meta, ki je svoje dni služila kot prva kuharica pri raznih imenitnih in cerkvenih dostojanstvenikih, se je kmalu po »čudežnem« ozdravljenju poslovila od doline solz. Peter je rasel in po hudih borbah in odpovedovanju srečno napravil pred davnimi leti zrelostni i/.-pit. Po maturi sta oče in mati po-' vabila Petra v gostilno pri Čadu, kjer se je razen bele kave, čokolade, maslenega kruha in kolača dobil tudi za .nal denar kak mesen prigrizek in odlična dolenjska črnina. »Pol litra črnine, trikrat šunko in kruh; domač črni kruh,« je naročal Petrov očka brhki natakarici. »Nu, pa trčnimo, ker se je vse tako lepo izšlo!« je veselega obraza dejala Petrova mamka. »Dosti preglavic si nam napravil, sivi lasje so pognali, ko si se šolal!« je ugotavljal očka. »I, kaj bi pogrevali!« je ugovarjala mamka. »Res je, marsikatero nam je zagodel. Včasih je bilo boleče, včasih pa sem se skrito smejala in se tolažila z — bo že kako! Nu! Danes povej, Peter, po pravici povej, kdaj si nam jo najbolj zagodel!« Abiturient Peter se je od srca zasmejal in se smehljajoč izpovedal: »Mihčevih oči se spominjata. Gnojne so bile in noben zdravnik ni mogel nuditi prave pomoči. Pa vama je Meta — naj v miru počiva dobra ženica, ki se me je spomnila na smrtni postelji in mi volila dve sto kron — dobra Meta svetovala, da naj grem v nunski samostan (na porti da se zgla-sim!) po vodo iz Lurda. Lurška voda, da je čudodelna in prav gotovo bo pomagala Mihcu. Pri naročilu si mi, mamka, dala desetico, ki naj jo izročim vra- trii, da me je bilo kar nekai« strah!« »Kam, Peter, s steklenico?« je izzivalno vprašal. V levici sem držal steklenico, v desnici pa stiskal desetico. »Po vodo iz Lurda grem k nunam. Mihec ima bolne cči, pa je Meta dejala, da je ta voda čudodelna. In desetico imam, dal jo bom v dar za vodo.« »Tepec!« je siknil Kikelj ter mi iz roke izvil desetico. In že je stal pri okencu pred Bohlončki ter samozavestno naročil za desetico bonbonov in napolitanka »Danes si pa bogat, fantiček!* je pripomnila Bohlončki. »Voda iz Lurda je naplavila desetico,« je odgovoril sošolec ter zgrabil I goro bonbonov i» napolitank. »Daj, vzemi in jej, tepec!« je ukazal Kikelj. Segel sem po prepovedanem sadu, se mastil s sošolcem i* ostalo svoj at j o in ko je zmanj- tarici, ko prejmem vodo. Za zamorčke da naj uporabijo desetico, si dejala.« »Spominjam se,« je prekinila mamka Petra. »In stokrat bog plačaj si imel reči, ker tako je naročila Meta.« »Res je,« je nadaljeval Peter. »Nu, pa sem prišel v i Zvezdo, kjer je nekoč stala baraka in je v njej Bohlončki prodajala slaščice. Okoli barake so se po-jali mulci dn med njimi je bil tudi sošolec Kikelj. Starec je bil med nami in lenuh je bil in izprijenec. Ostro me je mo- kalo dobrot, sem j okaje vpra~ šal: In kje naj )dobim zdaj vodo? »Tepec, ti prebiti tepec!« Je grmel Kikelj. »Mar ne vldiČ vodnjaka! Tam natočimo dobro in čisto vodo, ki ni prav nič slabša od one iz Lurda«. In že je zgrabil steklenico i* jo napolnil pri vodnjaku, ki ga danes ni več v Zvezdi.« »Nu,« je nadaljeval Peter, »prinesel sem ti, mamka, vođo, ti si mi izpraševala vest, ker sem predolgo hodil in nosil vodo; jaz pa sem s strahom pripovedoval, kako sem pozvonil na porti, kako sem nagovori1 prečastito, kako sem se zahvalil za vodo iz Lurda, kako sem izročil desetico ... In ti, mam'* ka, si takoj Mihcu pričela izpirati oči, enkrat, dvakrat tri dni po vrsti in Mihec je pričel gle^ dati s čistimi in svetlimi očm1 pregrešni svet... Tn nato Je ulica pričela govoriti o čudežu, ki se je bil zgodil v dvajsetem stoletju sredi bele Ljubljane, na Sentpeterski cesti, in to v družini proletarca . ..« »Fant,« je dejala mamka, »za marsikatero tvojo nerodnost sem vedela, se je spominjam-da si nam pa *tako zagodel, P3 ne bi v sanjah na kaj takeg3 mislila!« »Da si ga krasil, sem vedeb da si pa bil tak nepridiprav-tega ti pa nikoli ne bi prisodil'* je moraliziral Petrov očka. Peter se je zagledal v lasto" vici, ki sta letali nad mizam; in se oproščal: »Očka, odpustl fantu, tvoj sin je bil! Važno Je bilo le to, da je voda pomagal3, čeprav ni bila iz Lurda.« V. D 77 Zarja jutranja je jela rdeti in napovedovala sonce, da bi obsevalo žalostno deželo naših očetov. Zjutraj obsuje turška vojska na novo cerkveni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje, odbijajo Turke kakor ljudje, ki jih ne čaka drugega ko smrt. A pravega vodstva niso več imeli, kajti gospod z Mačerolca je prišel ponoči nevernikom v roke. 78 Turki so se bili ko divji. Zlasti velik mlad janičar je tolkel kakor groza. Kamor je on prišel, razmaknile so se strahoma vrste za zidom. Mnogi, ki so se mu postavili po robu, padli so zaliti s krvjo. To je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski janičar. Revež ni vedel, da divja zoper lastno domovino, zoper lastne brate. 79 Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je popadalo, nič več se niso dale vrzeli zamašiti. Prvi, ki je zid preskočil, bil je velikanski janičar. Ko je enkrat ta bil na zidu in čez zid, napravil je s svojo težko roko pot pajdašem. Turki so bili v sredi med kristjani; nastane klanje, da sonce ni enakega videlo. 80 Turki niso prizanašali nikomur. Kak"' volkovi davijo ovce sredi črede, tako 5 klali, bodli, sekali Turki v cerkvi. K»Pic mrtvih so ležale po tleh. Kdor je bil s t*'' slaboten, takega so brez milosti um"1' Velikanski janičar se je pomaknil na2. precej ko je minil boj z oboroženimi mi. — Dolgo je trpelo mesarjenje.