SLOVENKA
LETNIK V.
ŠTEV. 4.
ŽENSTVO NA NAŠIH VIŠJIH DRŽAV-
NIH ŠOLAH. DR. J. T.
Tudi pri nas se ženska bolj in bolj
pripušča k raznim študijam, kar pa radi
prezremo, oziraje se bolj na tuje razmere.
In vendar se kaže i v Avstriji napredek,
naj si bo tudi počasen ! Saj se »prevratne«
ideje vresničujejo v pulzirajočem življenju
le počasi, počasi.
Ženskam je pri nas, kakor znano, pot
direktno najbolj zabranjen v oni dve šoli,
v kojih izvira širen tok našega izobražen-
stva, v gimnazijo, v realko; zabranjen je
namreč vsak telesen dotik, odprte so le
privatne študije z izpiti. Več svobode je
na spodaj in zgoraj, zlasti na spodaj. . .
Tu se ozremo le na nekatere statistične
podatke glede višjega šolstva, ki jih po-
snemamo po uradnih podatkih v odredbe-
nem listu ministerstva za bogoč. in uk z
dne 15. marcija t. 1.
.Številke, ki jih najdem v tem vero-
dostojnem viru, so dovolj zanimive. Za
svojo osebo moram izjaviti, da so me ne-
koliko presenetile. Jako nizke so v primeri
z onimi, ki se tičejo moških, ali mislil sem,
da so dejanske razmere še slabše. . . ,
Do popolne jednakopravnosti še pač
— naglica baje ni vedno dobra — nismo
prišli. K tehniki še študentke nimajo pri-
stopa ; tudi med posetniki višje poljedel-
ske šole ni nobenega ženskega imena.
Na vseučiliščih je študentk skupno
139 študentov pa 17131 ! Res, še velikan-
ski razloček ; ali kako je bilo pred neka-
terimi leti ? Nobene študentke ni, izjemoma
Krakov, na onih univerzah, ki so kolikor
toliko slovanske : v Cernovicah, Lvovu in
— zlasti temu se čudimo*) — na češki
univerzi v Pragi. V zelo pretežni večini
obiskujejo modroslovno fakulteto : na Du-
naji 57 — prav lepo število! — v Gradcu
16, v Pragi (nemška) 4, v Krakovu 34, v
Inomostu 1, skupno torej 112. — Izmed
drugih fakultet je le še v Gradcu 8 juristk
in na Dunaju poleg 9 juristk tudi 10 me-
dicink.
Če pogledamo na teh 112 modro-
slovk, 17 pravoslovk in 10 medi-
ci n k, se le smemo nadejati, da postane
i pri nas »študentka« socialna prikazen,
na katero se ne bo dolgo zrlo kakor na
abnormiteto človeške družbe. . . .
Da je filozofk največ, se menda raz-
laga iz tega, ker se na dekliških srednjih
šolah (licejih), po možnosti uporabljajo
ženske učne moči. Uprav v našem listu se
imenujejo tudi člani izpraševalne komisije
za kandidatke učiteljstva na dekliških li-
cejih ; ravnatelj je dvorni svetnik dr. Jak.
Sehipper, njegov namestnik dvorni svetn.
dr. Jul. Wiesner ; vsi komisarji so seveda
vseučiliščni profesorji.
Bolj obiskane so dekliške šole, ki so
v zvezi z višjimi državnimi ali državno pod-
piranimi trgovinskimi šolami. Bilo je v
lanskem letu 375 obiskovalk, 172 več
kakor v prejšnjem letu. V višjih trgovin-
skih šolah samih pa ženstva ni.
Izmed vseh državnih zavodov, ki imajo
namen, podati ženi »višjo« izobrazbo, je
ženstva največ v šolah za — babice,
namreč 581! Pač značilno! Uprav tu bi
želeli v imenu najsvetejše strani Evinih
hčera, da bi se pouk po možnosti postavil
*) Ali pa so tukaj študentke štete med »štu-
dente« ? Najbrž ne !
81
na višje, nadrokodelsko stališče, da bi se
mu tako lahko posvetile tudi zastopnice
boljših slojev, ki bi potem postale pravi
angelji sveta.
PESEM. VIDA.
Ko trudna uhajam izmed zidov
v mir božji, na širno polje,
marjetice, zvončki, vijolice,
pri vas mi je stokrat bolje.
Viharji vam nosijo pravljice,
kako se živi po sveti,
in zvezde po noči vam govore,
kako se živi po sveti...
Nad vami krasote je svod razlit ;
potoček iz tujih krajev
neskončnosti poje vam sveti psalm,
ko čakate novih majev ...
In kakor bi bilo vam zame kaj,
pozdravljate me prijazno,
srce mi nič več zapuščeno ni,
srce mi nič več ni prazno !
KDO IN KAJ. R. V. LAČEVESKI.
LJUBLJANA.
No, kdo in kaj — kaj nas to briga...
briga nas pa, kakšen da je. Iz čaše punča
se ni dvignil, in vile s težkimi konjskimi
kopiti  ga tudi  niso posadile na svet. —
Dovolj je, če vemo, da je naš rojak,
da ga preveva duh narodne zavesti in da
dela zgledno in uspešno za nas — za
brate svoje. —
Zgodaj je začutil v sebi moč mehke
poezije; toda njegova lirično-zveneča struna
ni zvenela v javnosti, ko je klaverno stopal
okrog bledolične gospodičine, ki je imela
ljubezen le na živo-rdečih, sočnatih ustih
in mu z ironičnim nasmehom devala le-
deno-mrzle obkladke na ranjeno srce, dasi
bolečemu srcu ugaja le udobna — tajiti-
stvena gorkota, —
Ne, za take poezije se on ni navdu-
ševal. Sovražil je stare, obrabljene motive
v dolgočasnem adagio-tempu, prevlečenem
z gostim, tupatam neestetično luknjičastim
pajčolanom — neprebavljivih starikavih
fraz. —
Do skrajnosti je obsojal ono na smrtni
postelji ležečo — mehkužno muzo nesrečne
ljubezni, okrog katere se suče [neskončno-
zoprna, grbasta starka — samoljubje, z
romantično dušo in s tolstim — realističnim
telesom. —
Njemu niso ugajali pesniki, iskajoči
idejale po zapuščenih, prhljavih smetiščih,
ne literati, ki rane človeštva le širijo in
mesarijo, ki brezbrižno zametujejo vsak bla-
žilni lek — vsako pomoč. —•
Raz plodovito drevo njegove muze je
padalo svetlo — okusno sadje — zdravega
realizma. Le tupatam je zaradi neugodnega
vremena izza sveže-živo-zelenega listja po-
gledala domišljava in prešerna dekadenca
— pa ne v fraku.
No, kdo in kaj — kaj nas to briga...
0 ŽENI IN NJENI RAVNOPRAVNOSTI.*)
ABDITUS. LJUBLJANA.
O ženskem problemu Vam naj kaj
napišem ? — Priznati mi morate, cenjena
gospa urednica, da je o tem predmetu zelo
težavno pisati v — Slovencih.
Kajti pri nas se je ukoreninila navada,
da se na članke o »prosti ljubezni« odgo-
varja s — psovkami. — O bistvu ženskega
vprašanja — mislim — seje po priliki vže
precej pisalo. Zdi se pa, da glede tega še
dolgo ne bode vse v rei lu, in čestokrat je
— ne le pri  nas !   —  slišati glasove,  ki
*) V pismu, s katerim spremlja gi pisatelj svoj
članek, piše: >Morda se ne bodete z vsem strinjali ter
morda ugovarjali kaki trditvi. Zdi se mi, da bi i za.
»Slovenko« ne bilo napačno, če bi prišlo malo pole-
mike v njo, Seyeda stvarne,« Docela naše menenje J
Ured.
82
peljejo ad absurdum. Kar se mene samega
tiče, sem prepričan, da se žensko vpraša-
nje ne da rešiti kar ex offo, temveč, da
je ravno tako obširno, kakor socijalno, ker
je v istem utemeljeno.
Žensko vprašanje se mora ogledati z
raznih stranij, če se ga hoče temeljito spo-
znati. Ni me volja, danes govoriti o raz-
ličnih tezah tega vprašanja, temveč hočem
le »del« tega vprašanja, žensko ravno-
pravnost, primerjati s sedanjimi socijalnimi
razmerami ter dokazati, da je ravnoprav-
nost Žene z Možem danes nemogoča.
Najprvo moramo — ako gremo tako
daleč nazaj — brezpogojno priznati, da je
Žena za obstoj človeške družbe potrebna,
da je torej -— človek. Jasno pa je, da
mora kot taka uživati tudi vsa človeška
prava. — Ljudi, ki trdijo, da je Žena
manj vredno bitje, moramo smatrati ne-
normalnimi. Kdor se tega ni naučil iz
zgodovine, temu se tu ne more odgovarjati.
Žensko vprašanje se je takorekoč za-
jedno s socijalnim pojavilo na površju. So
ljudje na svetu, ki trdijo, da je žensko
vprašanje popolnoma seksuelnega značaja.
Za danes hočem od tega popolnoma abstra-
hirati ter se le ozreti po socijalnih razme-
rah današnje družbe in iz teh izhajajočem
razmerju napram Ženi in njeni ravnoprav-
nosti.
Predstavljajmo si, da imamo pred seboj
dve Ženi : jedno bogato, dobro vzgojeno,
in jedno, ki se prišteva neposedujočemu
razredu in se mora sleharni dan boriti za
obstanek.
Žena hoče postati prosta moževega
vpliva, v katerega jo uklepa današnji po-
stavni zakon, ter postati v vseh ozirih
upoštevan ud družbe! Kako nasprotne pojme
pa imata omenjeni dve Ženi o tej, recimo,
»emancipaciji«. Prvi zadostuje, da se ji
izpolni zgoraj omenjena zahteva. Drugi, ne!
Zakaj ? —
Naredimo jo ravno Možu. Ona ima
makari pravico proste volitve ljubezni, ima
pravico študirati ter doseči, kar jc danes
sploh mogoče doseči, itd. Vse prav lepo.
Toda ona nima sredstev, denarja, da bi
zamogla to storiti, temveč mora v tovarno.
Tam postane nevaren konkurent možu, in
slednji prične v svoji gluposti sovražiti njo
ter njeno emancipacijo. Toda ona pade
morda še niže ; postane prostitutka po
poklicu.
Ako hočemo kako stvar reformirati
ali celo prekucniti, moramo jo dobro po-
znati. Žena je član družbe. Ce hočemo
njen položaj spoznati, moramo študirati —
družbo. A kakšna je danes človeška družba?
Ne lovimo ničesa tam, kjer ni, temveč se-
zimo naravnost pod odejo. Ne da bi se prej
mučili s kakimi globokoumnimi gospodar-
skimi nauki, da bi morda študirali Marksa
ali se bavili na dolgo in široko s takozv.
nacijonalno ekonomijo — priznajmo, da
sloni današnja človeška družba na kapita-
listični gospodarski osnovi, da je vsa družba
razdeljena na dva nejednaka razreda, ki
stojita na dijametralno nasprotujočih si
stališčih.
Vzroki leže v gospodarstvu. Na jedni
strani moč, na drugi brezmoč. Kdor je
slabejši, je tlakar ; to je naravno. Tu leži
ona točka, ki vam pripoveduje, da se je
i Žena ločila od Žene. Gospodarsko boljše
stoječa Žena noče biti ravna z ono, ki
je slabejša.
Če se danes proklamira ravnopravnost
Žene z Možem, nima to nikakega pomena,
ker se bistveno ne spremeni ničesar. Le
peščica Žen posedujočega razreda, zadobi
s tem nekoliko praznega hšpa ; — vse
ostalo ženstvo ostane pri tem neintere-
sirano.
A materijalistiški svet — ne delajte
dolgih obrazov, prosim ! —• uči, da je le
ono nekaj vredno, od česar ima človek
užitek !
Toda, stoj ! Gotovo kdo ogorčen pro-
testira ! Vsled tega je ravnopravnost Žene
z Možem še vendar mogoča, bo dejal kdo !
83
Da, priznavam ! Toda ravnopravnost v
mejah današnje družbe ! Prepričan sem, da
je najti ljudi, ki bi razredni razloček radi
zanesli i na to polje ter zato postavljajo
na dnevni red novo vprašanje : Ali bodi
ženska emancipacija splošna, ali omejena
na gotove kroge ?
Kot socijalist zahtevam splošnost in
mislim, da je to stališče najpravičnejše.
Žene se rade sklicujejo na to, da so človek.
Ali naj res potem jednemu delu to pri-
znamo, druzemu pa odrekamo ? /ene same
bi morale biti prve, ki bi se morale ka-
kemu takemu poskusu najodločnejše upreti.
Kaj sledi iz tega ? Socijalni položaj
Žene treba spremeniti!
Odpraviti je treba razredn i razloček
med Ženo in Ženo. Ker pa dela tega ra-
zločka ni mogoče odpraviti, je jasno, da
se mora odpraviti ta razredni razloček v
celi družbi.
Za zmago je treba boja ! Boj za žensko
ravnopravnost, za emancipacijo, mora biti
naperjen v prvi vrsti proti gospodarskemu
— sistemu družbe, to je proti kapitali-
stični gospodarski osnovi, v drugi vrsti pa
proti duševni revi in temi ter vzrokom, ki
to dvoje pospešujejo. Ker pa trpi ves ne-
posedujoči razred vsled kapitalističnega
gospodarstva, in ne le Žena, je tudi jasno,
da bi samo boj Žene ne zadostoval, tem-
več da se mora Žena skupno s celim ne-
posedujočim razredom boriti za svojo reši-
tev. — To je ravno punctum saliens »Žen-
skega vprašanja.«
Boj Žene mora postati socijalen!
Vsak drug boj v tem žiru je danes
nezmisel !
Mnogo nasprotnikov ženske ravno-
pravnosti najdemo med možkim spolom.
Tu mi prihajajo na spomin dijaški nemiri
na neki nemški univerzi. Tam so dijaki
demonstirali proti dijakinjam, ki so studi-
rale na istem zavodu medicino. Zakaj V
moramo se vprašati nehote. Iz zavisti
morda?  O,  ne!   Iz   sebičnosti! Dijaki so
namreč dobro vedeli, da bi jim Žena uteg-
nila postati v življenju hud konkurent.
Torej gospodarsko bi škodovala ! Ko bi
se dijaki tega ne bali, bi gotovo ne imeli
ničesar proti temu, da jim postane Žena
ravna.
Primimo stvar, kjerkoli hočemo, in za-
vijajmo jo, kakor se nam ljubi, — vedno
pridemo zopet in zopet do točke, pri ka-
teri se moramo vstaviti — do razmer, ki
jih vstvarja gospodarstvo. Vesoljno gospo-
darstvo napraviti tako, da bode mogoče
izvesti ne le žensko, temveč emancipacijo
cele družbe —- to bodi danes glavni cilj
Žene in njenega boja.
Žensko vprašanje torej nikakor ni sa-
mostojno, temveč odvisno od razmer, v
katerih živimo. Kakor se spreminjajo raz-
mere, tako spreminja poleg »Ženskega
vprašanja« sto in sto drugih vprašanj -voje
stališče. Vem, da bode zopet kdo ugovar-
jal ter tožil, da se »rešitev« ženskega vpra-
šanja stavi v nedogledno daljo. Da ! Toda
ti cilji ni 30 megleni, tam več jasni, kakor
bi ležali na dlani. Od razvoja gospodar-
stva je odvisno tudi vsako kulturno vpra-
šanje. Najprej je moral pasti fevdalni sistem,
potem še-le je zamogel vstati četrti stan ;
sedaj pa mora pasti kapitalistični gospo-
darski sistem, da se zamore izravniti raz-
redna razlika družbe.
S tem pa nikakor še ni rečeno, da je
vsaka pridobitev žene v današnji družbi
nezmisel! Nasprotno. Žene morajo gledati
in paziti na to, da kaj pridobe ! Ne vsled
tega, ker bi morda v teh pridobitvah le-
žala rešitev Žene, temveč zato, da posta-
nejo i one krepke in zmožne dovelj, da
izvojujejo boj, ki ga bodo morale bojevati
v — prihodnji socijalni revoluciji. Ne vstra-
šite se pri tem imenu ! Ne mislite, da vže
teče kri v potokih, temveč pomislite, kaj
pomeni vse ta beseda (lat. revolvere). Kdor
pozna današnji gospodarski proces, je go-
tovo prepričan, da je socijalna revolucija
neizogibna   ter  tudi  potrebna.   Tudi   tej
84
trditvi bode morda cenjena čitalka ugovar-
jala ter se sklicevala na znanega Bernsteina.*)
Znano je, kako je meščanstvo liberalne
gospodarske šole pozdravljalo Bernsteina,
ko je izdal svojo knjigo, ter ga imenovalo
»Kleinbürger.« Ti ljudje so se gotovo pre-
zgodaj veselili. Nâ-me je njegov nauk celo
prav dobro uplival, ker je Bernstein raz-
kril novo obzorje. Vsaka pridobitev na
gospodarskem ali političnem polju je novo
orožje proletarijata proti kapitalizmu. Moči
si proletarjat lahko največ pridobi z go-
spodarsko organizpcijo. Vidite, cenjene či-
talke, ravno tako je z Ženo. Le s premiš-
ljenimi dejanji in z gotovim ciljem je
moči tudi kaj doseči.
Danes, v družbi svobodne konkurence
v gospodarstvu, je ravnopravnost Žene z
Možem neizvedljiva. V družbi tlačenja in
brezobzirnega boja za obstanek, kjer velja
načele : homo nomini lupus (človek člo-
veku volk), je vsaka emancipacija nemo-
goča. Žena ne more sama vstati iz blata,
v katerem leži, če je Mož suženj. To je
mogoče le v kolektivizmu !
Vsakdo mora priznati, da je danes
nemogoče odpraviti prostitucijo po poklicu
s kakimi reformami. Da, gospoda ! Borimo
se proti prostituciji. Toda če se hočemo
resno in z uspehom boriti proti njej, mo-
ramo kapitalizmu napovedati brezobziren
boj ! Ne učite le morale teh ubogih žrtev
bede, temveč kruha jim dajte !
Danes je Mamon premagal Amorja.
Ce hočemo ohraniti Ljubezen, moramo od-
vreči Mamona, ne pa skušati ju sprijazniti!
Žensko ravnopravnost hočete. Dobro!
Ne iščete je torej tam, kjer je ni, temveč
priznajte, da pomeni padec kapitalizma,
odpravarazrednerazlikedružbe, vsta-
jenj e tlačene, izmučene Žene ter njene
ra vnop ra v n osti.
*) Glej knjigo: Bernstein: Die Voraussetzun-
gen des Socialismi!s.
NARODNA VZGOJA. *)
Nemci so dandanes mogočen činitelj v
svetovni politiki, lastnik ogromnega na-
rodnega gospodarstva in bogatih zakladov
na vseli poljih umetnosti. Se pred petde-
setimi leti pa so bili v posmeh svojim
srečnejšim sosedom. To, kar so dandanes,
niso postali le po zaslugah velikih mož, kakor
je bil Bismarck, ampak v prvi vrsti imajo
dandanašjo svojo veličino zahvaliti svoji, v
primeru z našo — uzorni na r odni vzgoji.
Kakor v marsičem drugem, lahko bi
se mnogo naučili i v tem pogledu mi pri
njih. pri naših najnevarnejših nasprotnikih.
Kako torej mislijo nemški pedagogi o na-
rodni vzgoji ?
Distenveg vidi bistvo narodne (nemške)
vzgoje v naslednjih točkah : Nemška vzgoja
ne sme zatajiti značaja obče človeške omike.
Nemec je človek, v katerem se nahajajo pred
vsem klice občečloveške, univerzalne omike.
Nemška vzgoja mora iti za tem, da raz-
vije občečloveško nrav v narodni obliki,
odvračaje, zlasti v prvi mladosti, ves tuji
nakit. Nemška vzgoja naj povspešuje razvoj
individua, samostalnost in samodoločbo
istega. Nemška vzgoja se ozira ne le na in-
dividualnost otroka, marveč spoštuje tudi
pokrajinske posebnosti, izhajajoče iz ple-
menske razlike, podreja jih pa pogledu na
narodno jedinstvo. Nemška vzgoja vzbuja
narodno zavednost; čut za vse, kar je na-
rodnega, pa seznanja mladino z narodnimi
duševnimi zakladi, goji misel o narodni skup-
nosti ter odvrača vse ločujoče razločke,
zgodovinske in verske. Nemška vzgoja de-
luje od znotraj, ne pa od zunaj noter, na-
čelo ji je evolucija. Nemška vzgoja gre v
svojem bistvu za tem, da razvija in jači
čustvovanje, da budi živo zanimanje za
resnico in čednost ter za predmete omike.
Ista ne vidi prave vrednosti v mnogolič-
nosti znanja, nego v omiki značaja, ne iz-
*) Po dr. H. Abegg-a : "Was schulden wir unserii
Kindern ?
85
ključujoč telesne vzgoje. Nemška vzgoja se
vrši pod uplivom strogosti, pokorščine, pi-
jetete, truda in marljivosti. Nemški vzgoji
smoter je prijaznost, odkritost in resnič-
nost. Nemška vzgoja je vzgoja po nemških
običajih in navadah. Nemška vzgoja polaga
temelj neprestani, vse življenje trajajoči evo-
luciji gojenca...
V vzgoji igra prvo ulogo materinščina.
Cujmo še, kako sodijo Nemci o materinščini.
Materinščina je jezik, v kateri začne,
kakor je naravno, človek govoriti ; bistveni
znaki istega mu ne izginejo nikdar. Očet-
njavo imenujemo deželo, ki nas je rodila,
a materinščino imenujemo jezik, v katerem
se razvijajo in izražajo naše misli, naše du-
ševno življenje. V materinščini molimo, v
njej mislimo in čutimo vse, kar se tiče domo-
vine in kar nas je domovina naučila. Vsa po-
sebnost čustvovanja in sprejemanja utisov iz
zunanjega sveta nam prihaja posredovanjem
prvih glasov, ki jih čuje naša vzbujujoča
se duša. Ljubeznivi govor matere, laska-
joča imena, ki mu ga jih daje, pesem njeno
posluša dete vedno pozorno ; sprva obrača
svoje oči v njen obraz, na njena usta, potem
začne samo govoriti, in njegova prva be-
seda je skoro vedno: mati. Krivo pa je
menenje, da bi se morda vsakdor sam iz
sebe naučd svoje materinščine, da bi mu
torej ista bila prirojena. Človek ni ustvarjen
za določeno materinščino. Germani, Slo-
vani in Romani imajo fizijologiško in ana-
natomiško enaka govorila (organe za govor).
Francosko dete, rojeno na Ruskem, se
nauči istotako čisto govoriti ruski, ako g.i
obdajajo le Rusi, kakor domačin, in ru-
ščina mu postane materinski jezik. Otrok si
obrazuje dušo in jezik po okolici, ki ga
obdaja, on govori za drugimi.
Zdravi otroci bistrih glav posnemajo
kmalu, in sicer izvrstno, tudi najfinejše ni-
janse. Tako je pri deci v drugem, tretjem,
četrtem letu in tako dalje : vso šolsko
dobo mora otrok na isti način, posnema-
joč, učiti se svoje materinščine. — Prak-
tičen problem je vprašanje o učenju tujega
jezika poleg materinega. Tu ne govorimo
o znanstvenem, filološkem proučavanju,
nego o rabi tujega jezika za vsakdanje
potrebe, kot sredstvu neposrednega obče-
vanja. Kakor je videti na prvi pogled,
preti nam tu nevarnost, da izgubi otrok,
ako hočemo njegovo duševno življenje
stlačiti v dve različni obliki, narodni tip
in nravni čut za domače, da nastane zmeš-
njava v jeziku, v čustvovanju, neznačajnost
in hermafroditstvo. Ako pa to stvar pre-
iščemo natančneje, najdemo, da je ta bo-
jazen pretirana. Pred vsem veljaj načelo,
da mora biti en jezik materinščina ; niti
otrok ne more služiti dvema gospodarjema.
Drugi jezik se nauči otrok pač rabiti, da
se zamore razumevati s tujimi osebami, s
katerimi pride v dotiko in ki ne umejo
njegovega jezika. Pazno posluša njih go-
vorjenje ter govori kmalu za njimi, kar so
rekli in kakor so imenovali posamezne
predmete. Ta tehniški del govorjenja je
znatna pridobitev, katero je v poznejši
dobi mnogo težje doseči, ter je vsed tega
velike vrednosti za vse, ki imajo potrebo
in priliko, priučiti se tujim jezikom. Sicer
pa korist, ki jo ima otrok od tega, ni to-
lika ; izvečine usposobi otroka rabiti vsak-
danje izraze, mnogokrat ponavljane reke.
Ako sta oče in mati različne narodnosti,
razumevali bodo otroci pač oba jezika, go-
voriti pa hočejo le enega ter govorijo na-
vadno le s tistim roditeljev, ki razume sa-
mo dotični jezik. Tuj jezik ostane otroku
vedno tuj : s prvinami se seznani zunanje,
a še le mnogo pozneje, vsled čitanja in
vaje, se pokažejo očiti uspehi, katerim se
je z zarano navado položil temelj. Nobe-
nemu nemškemu otroku pa, in če bi
bil kraljevega rodu, ni smeti o vzbu-
janju zavesti pridržati ali prikrajšati
nemške materinščine. Ako se je iz-
polnil ta pogoj, ni nobene nevarnosti, če
otroka uvedemo tudi v območje tujega
jezika. Ce je korenika ostala zdrava, smemo
86
rastlino tudi presaditi ; potem bo razvijala
svoje posebne lastnosti v tuji zemlji to
toliko bujnejše.
Tako sodijo o narodni vzgoji in o ma-
ternera jeziku Nemci. Dal Bog, da bi Slo-
venke uvaževale nauke, ki jih lahko crpijo
iz gornjih vrstic !
UMIRANJE. J. S. MACHAR. (GOSPEJ
OTILIJI SKLENAREVI - MALI. *)
„No, kje je ?«
„Se sledu ni, milostiva;
ves vrt sem preiskala in podstrešje,
i v kleti bila sem in pri sosedih
povprašala — a nihče ni je videl.
Kakor bi zemlja bila jo pokrila."
„A v pralnici in čumnati si bila?"
,.Da, pa zastonj."
„Morda je kdo ukral jo."
„To bi se mu splačalo ! Kakor kožuh
moljav je bila mačka, dlaka v roki
ostala je, če se si je dotaknil",
postrežnici mladi smeje iskrene
oči se zlobno in zaničujoče
na bolno gledajo gospo, katera
leži tu v belih pernicah odeta
in v zid obrnjena.
Pepelasto ji
novembra svit lase obseva rjave,
kateri se ji lepijo na čelo,
proiil izmučeni in ožolteli
in suhe členke na ročici mali,
ki iz rokava kuka in kot mrtva
na pernici leži. Poročni prstan
motno leskeče se na njenem prstu,
prevelik je.
„Kako je danes zunaj?"
„Eh, vlažna zima, mraz, da kar pretresa
kosti človeku."
„Saj ga tudi čutim.
Priloži v peči in potem š" enkrat
preglej vse — sobico, klet in podsttešje,
prinesi mi živalico ubogo.''
In v peči veselil se zlatožolti
plamen je nove žrtve, zadovoljno
skakljal je okrog črnih kosov oglja,
ki hišina mu jih je vrgla v žrelo
nevoljna, godrnjaje radi smešne
želje po mački, radi muh goposkih,
„Zival uboga", vzdihnila gospa je
in topo zrla v ornamente stene;
na polji modrem melanholično so
se vili cveti enostavno sivi,
„uboga mačka!" —
Njena duša davno
že v neki slutnji je račun sklenila
z ljudmi, z mladostjo, z vsem, kar nam je žitje,
te štiri stene zdaj so bile svet ji —
zdaj še žival se izgubi ji stara!
Tu čuti, kakor bi ji roka tuja .
uropala kos duše ! . .., Nekaj tednov
ta mačka že ni mogla več iz hiše,
in nekaj tragičnega bilo v hoji,
v očeh nje žoltih . . . kakor da bolezen,
ki muči njo, lotila se je tudi
razumne te stvari ! Po cele dneve
polegala je v toplem kotu blizu
peči, izleknjeno in nepremično,
in odtod zrla vanjo žalno z okom
širokim, svetlim.
Petnajst let temu je, ob svoji svatbi
prinesla jo od matere je svoje,
igravo mucko z mehko belo dlako
in smešno črno liso na glavici,
ki bila je kot čepica koketna
nad hudomušno modrimi očesi.
Takrat je k možu svojemu stopila
in mucko pritiskaje k nedrom nanj se
naslonila: „Glej zadnjo stvar iz bale!"
in mucko poljubila je. On v šali
zagrozil mucki je: „Tatici mojih
poljubčkov ne dajaj." In mucika je
na tla zletela, ona pa se je ovila
okrog vratu njegovega . ..
Ah slike te iz minulosti njene ! . ..
Spomini njeni bili so le vrsta
momentnih slik, ki v nje je vse prelila
v nočeh Drezsanjskih, dnevih zapuščenih,
kak doživela je. Na njih je bilo
naslikano natančno, kot reljef, vse,
in vsaka slika bila je dogodek.
Le-ti spomini so ji še ostali, ko je
pod težo slutenj že račun sklenila
z ljudmi, z mladostjo, z vsem, kar nam je žitje, —
pač žalosten plus. Nje premišljala je,
*) Iz zbirke »Zde b y mčlv k vest ruže...«
Prel. Ant. Dermota,
87
za sliko slika se vrstila v duši,
kakor med prsti jagode na molku,
sicer brez žala in nevolje in le
z nekako tesno mračnim fatalizmom,
ne verujoč, al res tako je bilo
vse, ali ona, ki leži tu kakor
kak Lazar, res je to vse doživela,
v kalejdoskopu prejšnih dnlj je zrla.
Tako jc bilo v času nje zaroke.
Skoz okno majnikov večer se vlega,
a ona mi odlaga platno belo
in iglo in na prstih šteje resno :
en mesec — dva — trije ; tako nekako
trinajst bo tednov. Tekom tega časa
zgotovim balo — in potem . . . potem pa . . .
In zamiži... toplota ljubka lije
po licih se ji. . . aedra dvigajo se . . .
In z vrta doli, ki drgeče v cvetji
medenem, gor na okna njena spenja
mladike belordeče jablana in
peresca v sapici se vetra lahno
priklanjajo na platno belih srajc . . .
In slika svojo si jesen prihodnjo :
V nje topli sobi samovar šumi ji.
On tesno k nji primakne stol in gleda
na sence njeno. Toda ona kakor
nalašč pazljivo pregleduje zadnji
„Bazar" ali pa kak roman. On glavo
k nji sklanja, niža, položi jo
na liste knjige, z lepimi očmi zre
v njo, prosi nemo jo,  ginljivo prosi. ..
Tedaj šele poskoči kakor srna
in vjame glavo in poljublja, vroče,
da žgoča tema nakrat oči obsenči,
v omami sladki pada mu v naročje . . .
Izgine slika in zatone v meglo.
Težko zakašljala gospa je bolna,
Z naporom obrnila se je znak in
suhe roke nad glavo je sklenila
in gledala na rožo sredi stropa.
In spet se vidi. Pet al šest je tednov
po njeni svatbi. Pred zrcalom sedi
in češe rjave si lase svilene.
Že več dnij nekaj v nji bojuje se in
duši jo. In neznano čustvo često
prešinja jo, gnusoba jo pretresa,
presičenost. Čemu ¦— ni vedela. Zdaj
kar nehote v zrcalu gleda medle
oči, višnjevkaste zre kolobarčke,
in čustvo to trepeče v vsakem nervu,
močneje vedno in močneje — čuti
to intenzivno — jasna ji uganjka.
Trenotki vsi so zoprni ji, ki so
doslej omamljali jo z blaženostjo.
To sreča ni, ki je o nji sanjala.
Nečesa manjka... manjka, Bože, Bože...
In pregleduje sliko svojo in se
zdi sama sebi kakor cvet utrgan,
ne ovenel, ampak zmečkan in pust in
brez vonja... V tem pocuka nekaj doli
za krilo jo. Igrava mucka spenja
po nji se, vsaja kremplje v krilo njeno
in gleda jo. Privzdigne mucko, prosto
peroči tok solza zdaj lije mucki
na mehko dlako.  Z doma stvar samo ta
je smela biti priča nje solza, nje
bolesti prvih solz .. . Premišlja sladke
trenotke plašnih sanj dekliških, slike,
o kojih je hotela, da življenje
ji uresniči jih... Ah, sanje te le
bile so prava neskaljena sreča,
tedaj pa jih še niti ni čutila,
in zdaj ne vrnejo se več nikoli...
„Kje je žival?" zastoka mi bolnica.
Pojavi nova slika se ji v duši,
preprost pojav iz davnega detinstva,
izgine precej in izgine druga
in tretja ; kakor v vročnici sedaj se
podi življenje mimo nje, momenta
nobenega ne more vjeti in se
pri njem muditi. Hkrati-diha trudno,
naporno, urneje ji polje kri in
trepalnice medle zatisne trudno,
kot da bi spala. Zdaj pa ena slika
trdno stoji pred nje zaprtim okom.
V postranski sobi spet se vidi samo.
Večer poleten, okno je odprto.
Vse tiho zunaj. Ura je enajsta.
Moža doma ni. Ah, to je že davno,
kar z njo prebil večer pri tej-le mizi
poslednjič je. Seve, tega je kriva
le ona, a drugače moči ni. On
odhaja vsak dan, kam, nji znano ni. Ne
vprašuje ga. Dejal ji je, grem tja al
tja, nji bilo je vse eno. Potem je
sploh molčal... Zdaj bo prišel, menda stopil
s poljubom suhim k nji, iz kojega se
ljubezen davno že je izgubila,
kakor resničnost s fraze, s kojo „Pober
večer" želimo. —- Kak vse to je prišlo?
Al ni imela ga resnično rada ?
on nje? Ljubezen bila je resnična,
88
a ne ta, ki po nji je hrepenela
v dekliških letih, ki o nji je brala,
ta nevmrjoča, vedno zmagujoča,
kot smrt mogočna, proslavljena v verzih,
romanih, bajkah in po tradicijah —
te ni bilo... Ljubezen njiju bila
v primeri z ono je nekako medla,
vsakdanja, bolj opojnost ali dušna
bolezen ... Ni je in nič več ne bo je.
Ah, zdravje prišlo je, to trezno zdravje,
in ozdraveti Melo se je spet bolezni,
in ozdravela je obupovala ...
Pri hišnih vratih zvonček zdaj  zapoje
ostro — moj mož — pomisli ona mirno.
Res je. On pride v sobo, po navadi
k nji skloni se, poljubi po navadi,
z roko pogladi čelo in lase ji.
In ko po strani ozre se, nekaj
prečudnega zapazi tam na belem
naprsniku . . . ,.Dovoli malo, čakaj."
Na igli pri kravati trdno vjetih
visi mu dvoje dolgih črnih las, ah,
ah, dvoje ženskih las !.. .
„Lasje so to, glej !"
Prestrašil se je :  „Da, res to lasje so",
v zadregi reče ji -— neumno skoro.
..Lasje so ženski!"
„Res, zdi se, da ženski.«
Molčala je. Lase na tla spustila
in z gnusom si otrla prste svoje
ob krilo.
j.Toda to je vendar čudno",
začne soprog zdaj z izlaganim mirom,
„kako lasje ti — "
V stran obrne glavo,
na videz mirna mi odide v sobo,
mehanično se brzo sleče, vrže
na pernice se. Plakala ni, samo
zastokala, parkrat zašepetala :
,., Ubita."
Zjutraj se odpelje k mami.
Povedala ji je in se solzila.
Z nasmehom tožnim mati gladi laske;
vzdihuje : „Usoda . . . Toda ti se vrneš !"
„Nikdar, kako jaz morem z njim živeti?"
„Kakor vse druge."
„A soprogi drugi. . ."
nEnaki vsi so, pravim, vsi enaki."
„Papa naš?"
„üete, vsak svoj križ pozna — ne
vprašuj nadalje."
In obe molčita.
„K.o živel bi mi vsaj črviček mali,
vsaj dete, za katero bi lahko živela !"
„Vesela bodi, da ga ni. Ker pilo
gorje bi z mlekom tvojim."
Tiho spet. . . Kar
dé majka tužno : „Cesa manjka vama ?
Ljubezni ne, bogvaruj, le navade,
ki ljubavi ostanek je, ki potlej
moža in ženo vodi. . . Vrni se in
privadi se . . ."
Vrnila se je . . .
Tu bolnica
ozre se na omaro. Tam pri zidu
izmed zmesi skodelic, vaz in pestrih
kozarcev gleda nekaj rjavkastega . ..
ostanki šopka od poroke .. . slika
prelepa njenega življenja . . . isto
ostalo od obeh je, misli ona.
In spet se vidi
v preteklih dneh. Kakor jeseni kaplje
dežja ob okna bijejo zaprta,
gredo ji dnevi enolično. Ona
sedi in misli, misli. In prihaja
na misel ji, da se odreka svetu
in njega radosti — čemu ? Dovolj je
še mlada, da lahko moža posnema,
da bi ubogala vabeče glase,
ki često čuje jih, in tiste vzore,
ki predočujejo jih žene druge.
Če srečna bit'ne more tedne, leta,
kaj ne bi uživala hipov? Toda
svareči strogi glas notranji čuval
vsega jo je . . . Danes mu je hvaležna.
Tak višja čustva vsa je darovala
igravi beli mucki, jo laskala
in negovala, z njo igrala se in
zgovarjala, smejala, in kot dete
umela jo živalica je modra.
Sicer pa strah je bila hišinam in
za vsako družbo kazen, kamor forma
jo usilila je; smešna vsem je bila,
ki so jo motrili od daleč,
in vedela je to, tak je hotela — —
to bilo je življenje .. .
Hišna pride:
„Sedaj žival sem našla, milostiva !"
89
rKje je:-"
„Podstrešjein, toda  že je  mrtva.
Za brunom ondi, človek dobro mora
paziti, v klobčič zvita je kot cunja."
Molči bolnica.
»Kaj pa zdaj naj delam?"
„Stol vzemi in k omari ga pristavi.
Za vazami, skodelicami v kotu
je bičje staro, vrži v peč je, hišnik
na vitu naj takoj zakoplje mačko,
globoko. In tako zdaj lahko ideš . . ."
In plena veselil se zlatožolti
plamen je. Stare suhe bilke ostro
so pokale, ostanki davnih cvetov,
pepel rjav, še žareč, in brzo so se
izpremenile v sivkast lahek prašek.
Bolnica čuti, kak po sobi diha
dih vničenja ¦— največ še eden, dva dni,
— pa mu odda,  kar je njegovega še.
In vidi postarao to mačko belo,
kako oči na brunu tam zapira,
te tragične oči, velike, žolte . . .
Tak vzdihnila je le, več mislila ni.
Naporno se obrača k zidu, medle
oči svoje upira topo v steno,
v cvetove, ki vrste se valovito
po sobi v melanholični modrini.
Pripravljena je. »Tako bode lahko
pričakovala . . ."
SLOVENSKO SPLOŠNO ŽENSKO
DRUŠTVO. MILA DOBOVA.
Zavedno in narodno požrtvovalno ljub-
ljansko ženstvo si hoče ustanoviti društvo,
katero bode skrbelo za izobrazbo širših
ženskih slojev, t. j. skušalo bo vzbuditi
med ženstvom zanimanje za vse, kar je
lepo, potrebno in dobro, za socialna vpra-
šanja, za umetnost, to pri nas tako zane
marjeno dete, širilo bo zanimanje za žen
stva tičoča se dnevna vprašanja ter tudi
,v:a poljudno znanstvo. To bode gotovo
lahko doseglo s predavanji, z zdravim čti-
vom, s prirejanjem učnih krožkov ter s
skupnimi izleti. To je program, katerega
ni možno dovolj  pohvaliti in  odobravati.
Tacega društva nam je bilo že d.tvno
treba . . . Da zadostuje, oziroma mora za-
doščati ženski le igla, kuhalnica in metla,
da je ženska na svetu le radi moža in
otrok, teh predpotopnih nazorov so se
otresli že malodane tudi najhujši fili stri in
— sebičneži — epikurejci. Rousseau meni,
da umetnost razmišljati ženski ni tuja.
Ženska prav tako lahko razsoja ter samo-
stojno misli, kakor možki ; od narave ima
vse iste duševne darove, samo nje odgoja
je slabša, neprava ter zatre čestokrat ono,
kar bi lepo vzklilo in donašalo sadove. To
nam potrjuje žensko gibanje na vseh kra-
jih in koncih sveta ; ženske so vzlic vsemu
nasprotovanju najmočnejših faktorjev že
odstranile mnogo zaprek, stopile so po-
gumno v areno, kjer se bojujejo z najbolj-
šim uspehom z »uma svetlim mečem« Pro-
fesorice, zdravnice, s'ikarice, pisateljice,
kiparice Zjedinjenih držav, Rusije, Anglije,
Švice, Avstrije in druzih držav pričajo, da
zmore ženska, ako se ji nudi zadostna
izobrazba in se ji dovoli, svoje znanje
praktično uporabiti, isto kot možki.
Ali ženstvo nikakor ne. namerava
konkurirati z moštvom ali siliti tja, kjer
ni njegovo mesto ; za višjo omiko teži le
zato, ker mu je to vsled socialnih razmer
duševna in telesna potreba, ker mora
dandanes bojevati prav tako boj za obsta-
nek, kakor ga bije možki, ako neče pogi-
niti ali pa se — prodajati. Kakor kaže
ljudsko štetje od 1. i8go., je samo v Avstriji
en milijon udóv in ločenih žen, od katerih
se jih mora živiti 627.000 od dela svojih
rok. Poleg teh je-pa še 300.000 deklet, ki
so stara nad 40 let ter si tudi sama slu-
žijo svoj kruh. Četrt milijona omoženih
žen pa dela v tovarnah, ker obitelji ne
zadošča zaslužek moža-delavca.
Dolžnost vsake ženske je, da se iz-
obražuje, najsi postane potem že pestunja,
tvorniška delavka, kuharica, prodajalka,
učiteljica ali zdravnica. Ako se omoži, ji
je pa še tem bolj treba temeljite ter mno-
90
g-ostranske izobrazbe, da more izvrševati
častno in koristno svoj poklic i kot soproga
i kot mati. Izrek gospe Laure Marholmove :
»Des Weibes Inhalt ist der Mann« ima
izvestno dokaj resničnega v sebi, a zato
naj vendar ne osredotoči ženska vso svojo
znanost in umetnost le na izbiranje moder-
nih, navadno malo okusnih toalet, na flir-
tovanje, na slabo igranje kakega glasbila
ter na še slabše govorjenje nemščine in
francoščine. »Žena bodi v vsakem oziru
vredna polovica celote, katere druga polo-
vica je mož.« Da temu doslej ni bilo tako,
so bili krivi v prvi vrsti možki sami. Go-
spodom je bila in je deloma še ženska
samo gospodinja ali pa igrača ; z njeno
telesno lepoto, toaletno eleg-anco ter z
njenim denarjem se bahajo pred svetom.
Prav redkokdaj pa skuša razširiti mož svoji
ženi obzorje, saj se razgovarja ž njo le o
najplitvejših vsakdanjih rečeh, in ako že
govori ž njo o resni, važnejši stvari, o
višjih vprašanjih kulture, je vedno površen,
brez vsake poglobljenosti in temeljitosti.
Mož ne informira svoje žene o svojih' tež-
njah, ona ne vé ničesar o njegovem poklicu,
da, navadno žena niti ne sluti, kaj boli ali
veseli moža. In vendar bodi žena svojemu
možu najboljši, najrazumnejši prijatelj. Mož
in žena naj drug druzega spopolnjujeta, le
potem bode zakon tak, kakoršen mora biti,
in otroci tega zakona bodo plemeniti po
srcu in duhu, umni in nadarjeni.
Seveda se naše ženstvo doslej veči-
noma ni moglo povspeti do posebno visoke
stopinje izobrazbe, deloma vsled svojih
slabih gmotnih razmer, deloma vsled po-
manjkanja praktično organizovanih šol, de-
loma pa tudi zato, ker ženstvo sâmo pre
malo skrbi za svojo izomiko. Ko dovrši
dekle 6 ali 8 razredov v samostanu ali
zavodu, ko napravi svoj trgovski ali poštni
izpit, ko ima svoje maturitetno spričevalo
in spričevalo učit. sposobnosti, napravi v
svojem izobraževanju navadno debelo piko.
Njenega učenja je tedaj konec  za vedno.
Treba si je služiti svoj kruh, vse drugo
ji je deveta briga. Ako pa ima srečo, da
dobi doktorja ali profesorja za moža, tedaj
pa preide itak njegov naslov, njegov ugled,
celo njegov vpliv tudi nanjo . . . Moda in
noblesa je večini našega takozvanega inte-
ligentnega ženstva malodane vse. Po naj-
novejši modi ukrojeno, dragoceno, če le
možno, svilnato krilo moraš imeti, in če si
hči ali žena kakega odvetnika, zdravnika,
inženerja ali vsaj kakega bogataša, ki pa
sme biti tepec prve kvalitete, tedaj smeš
in moreš prvačiti v vsaki družbi, če tudi
si nevedna in plitka, bolj kot najponižnejša
dutka. In vrhu vsega je še prav ta v
svilo in baržun zavita puhlost strašno do-
mišljava in ekskluzivna.
Da, prav ta domišljavost in to kli-
ko vstvo je zakrivilo zlasti med Slovenci
mnogo, mnogo škode, katere ne bo možno
popraviti leta in leta. To bahaško izolira-
nje, to povzdigovanje samega sebe nad
druge je krivo, da je pri nas socialno
življenje zlasti po mestih povsem uničeno.
Občevanje je postalo neprisrčno, prisiljeno,
nenaravno . . . To neutemeljeno klikovstvo
si je naložilo na dušo veliki greh, da je
pognalo ženstvo srednjih, zlasti pa nižjih
krogov k reakcionarnim strankam, katerih
voditelji so si znali s svojo sebično ljubez-
nivostjo pridobiti v narodnih družbah
ignorirano ženstvo, da vplivajo ž njim
tudi na moštvo, kar je s političnega sta-
lišča največje važnosti. Ako se množi reak-
cionarno ženstvo, se množe tudi reakcio-
narne stranke, s tem pa se utrjuje tudi
napredku sovražni politični sistem. Grehi
proti ženstvu se tako maščujejo nad vsem
narodom. Posledica dosedanjega zanemar-
jenega našega ženstva, sad nebrižnosti
moštva napram ženstvu je tudi sedanje
sramotno nemškutarjenje, ki ima svoje močne
korenine tudi mej našim najinteligentnejšim
ženstvom, da, celo mej našimi paradnimi
»prvakinjami«. Žalostno dejstvo je, da kram-
ljajo naše najodličnejše dame najlažje, naj-
91
lepše in najrajši v nemščini, da večina
dopisuje le nemško, navadno celo iz uprav
sramotnega vzroka, ker slovenščine niso
dovolj zmožne. In tako se množe vrste
slovenskih janičarjev ! Oče Slovenec, mati
nemškutarica, sinovi in hčerke pa »trdni
sinovi in pristne hčerke Germanije !«
Vsakdo, ki opazuje od strani družabno
naše življenje, vsakdo, ki hoče biti nepri-
stranski, mora priznati, da so naše razmere
res take. A k sreči je tudi res, da imamo
vzlic vsemu še  zavednih  narodnih   žensk.
Zasluga našega požrtvovalnega ženstva
je, da so se ustanovile ob mejah slovenske
šole : večinoma ženske so zabranile že po
nekaterih krajih ponemčenje ter polaho-
njenje naše dece. Skoro le na ženskih ra-
menih sloni družba šv. Cirila in Metoda.
In to gotovo ni mala stvar. Ženske, zavedne
Tržačanke, so ustanovile tudi prekoristno
družbo sv. Nikolaja, katera rešuje sto in
sto bitij gotove propasti.
»Slovensko splošno žensko društvo«
pa bode vzbudilo v vseh ženskih slojih
narodno zavest, veselje do čitanja, skr-
belo bo za revne deklice ter sploh zbolj-
šalo kolikor možno V vsakem oziru razmere
slovenskega ženstva in naroda sploh. V to
pa treba resne volje. Društvo si mora
pridobiti zmožnih, delavnih, vztrajnih ter
agilnih moči, le tedaj bode moglo vspe-
vati ter reševati v polnem obsegu svojo
nalogo. Tu se ne bo plesalo, zabavalo in
dvorilo za »narodov blagor«, tu treba
mnogo, mnogo delati. A tudi možki naj
bi smatrali to društvo kot nekaj resnega,
zares koristnega in potrebnega. Pristopili
naj bi v kar največjem številu kakor usta-
novniki. V prvi vrsti pa naj postane vsaka
žena in dekle, kateri je le malo pri srcu
napredek slovenskega naroda, član tega
prekoristnega društva, ki naj bi mu daro-
vali zavedni Slovenci tudi potrebnih lepo-
slovnih in znastvenih knjig ter časopisov,
po katerih bodo gotovo z veseljem segale
Slovenke.
KAMENČKI. KRISTINA.
Prstanček, tvoje
kamenčke tri
rade, oj rade
zrejo oči.
Kamenčki trije
lepo bleste,
živo igrajo,
svetlo gore.
Dijamant iskri,
safir, rubin
sladek na ljubca
so mi spomin.
Srce po njem mi
zalirepeni,
kakor pretekle
davne že dni. -—
A ko po noči
mamica spe,
meni na lica
kaplje rosé . . .
Biserčki lepše
ti se bleste
kakor vi, kamenčki
dragi trije . . .
0 SPOLNI VZGOJI.*) DRAGOTIN
LONČAR. PRAGA.
Vsi navedeni pojavi jasno spričujejo,
da ni izvrševanje spolne funkcije neobhodno
potrebno za naše zdravje, da morejo ljudje
vsake starosti živeti zdravi brez rje in da
bi mladini zelo koristilo, ako bi tako živela.
O tem si moramo biti najprej na jasnem ;
skušnjave, navade, umetne potrebe itd. so
postranska vprašanja.
Pametni starisi bi si morali pridobiti
tak vpliv pri svojih sinovih, da bi jih
ohranili čiste do petindvajsetega leta, po-
tem pa naj bi jim omogočali zakon in
sami jih k temu vzpodbujali. Ta red velja
za vse narode, ki žive v zmernem pod-
nebju. Bolj zgodnji zakon je morebiti časih
dober, toda splošno to ne velja. Kaj naj
storimo, da zagotovimo boljši  vzor nrav-
* Po dr. El. Blackvvellovi.
92
nosti, ki bi izpremenil vzgojo mladine ?
Vsa naša praktična delavnost v tem oziru
mora sloneti na tem glavnem načelu, da
spolno občevanje izven zakona, ki se ne
briga niti za to, kaj mu veleva vest, niti
za to, kaj zahteva blaginja drugih ljudi, ni
nujno za organizem našega telesa, ampak
je le posledica razmer, ki se dajo odstra-
niti. Od tega, ali to resnico sprejmemo ali
jo zavržemo, je odvisna spolna vzgoja in
zakonodarstvo. Ako se po nji ravnamo,
vselej se zlo zmanjšuje ; ako je ne upošte-
vamo, potem to zlo narašča in se širi.
Prvo sredstvo, s katerim bi se omogočala
boljša nravnost, je razširjanje te resnice,
da sta moška in ženska čistost nujni pogoj
razvoja v človeški družbi.
Čim podrobneje razmišljamo o tem
predmetu, tem bolj spoznavamo, da je za
nravni preporod naše družbe neobhodno
potrebno, da imajo vsi ljudje, možje in
žene, pravo prepričanje o tej stvari in da
po tem prepričanju tudi prav ravnajo. No-
ben sloj ni neodgovoren za spolno zlo.
Žene so pravtako kakor možje odgovorne
za veliko pokvarjenost naše družbe. Zlasti
imajo starisi tu važno nalogo, predvsem
mora biti žena dobro poučena o vsakem
predmetu, ki se tiče družinskega življenja.
Žena je ne samo mati otroka, ampak tudi
mati doraščajočega in dospelega moža. Ako
si je znala pridobiti prijateljsko zaupanje
svojega sina ali hčere, more blagodarno
vplivati na svojo deco od rane mladosti
do njih dospelosti, za kar ji bodo otroci
hvaležni. Zato se moramo predvsem izne-
biti domnevanja, da se žene višjih slojev,
izobražene in krepostne žene, ne smejo bri-
gati za spolni greh, da ne smejo o tem
vedeti, kaj se godi, niti videti druzcga
nego to, kar jim je milo. A ravno te žene
so vsled svoje izobraženosti v prvi vrsti
poklicane, da delujejo za nravni preporod,
ker morejo dobro spoznati veliko zlo, iz-
hajajoče iz spolne nenravnosti, kjer zma-
guje telesna prirojenost nad ljubeznijo.
Poglavitna dolžnost starišev je, da pa-
zijo na nedoraslo deco. Temelj nravne
vzgoje je spoštovanje do človeškega telesa.
Treba pouka, da ima naše telo važne
in plemenite funkcije ; zato se ne smemo ž
njim igrati. Nevaren je često v tem oziru
vpliv pestunj. Na otroka moramo paziti
noč in dan, od rane mladosti mu vcepljati
dobre navade, razloge za to pa mu moremo
navajati mnogo pozneje. Oče in mati bi
morala biti prva in najzvestejša prijatelja
svojega otroka. Le z ljubeznijo in zaupno-
stjo je mogoč trajni in uspešni vpliv, ko
bo otroku očetova ali materina navzočnost
vedno mila. Tu ne pomagajo nikaka stroga
pravila, nikaki opomini ali ukori, ampak
le vzgojevalna sila medsebojne ljubezni in
zaupnosti.
Po šolah in zavodih bi se moral vzbu-
jati čut za nravnost. Spolna vzgoja bi se
morala nadzirati, treba bi bilo paziti na
značaj učiteljev, primerno urediti stranišča,
spalnice itd.
Velika nevarnost so nenravni, spisi
bodisi klasične bo lisi  moderne  literature.
Naravoslovne vede in dela, ki vzbu-
jajo v nas ljubezen do narave, imajo na-
sproti temu ogromen vzgojevalni pomen.
Izprehodi in zabave pod milim nebom
blagodarno vplivajo na mladino, kakor
smo že omenjali. Telovadba in zdržan]e
opojnih pijač sta izdatni sredstvi nravne
vzgoje.
Prijatelji mnogo vplivajo na značaj.
Nad mero važno vzgojevalno sredstvo je
torej za stariše, ako pazijo na svoje otroke,
koga si volijo za svojega prijatelja, toda
pri tem ne smemo rušiti svobode dece.
Starisi morajo vedeti, kdo so prijatelji
njih otrok in kakšen vpliv imajo na nje.
Ako je oče prijatelj svojega otroka, sme
biti tudi prijatelj njegovega prijatelja.
Skrbno morajo paziti starisi na dobo,
ko se značenja vzbujati v njih otrocih
spolni nagon. V tem času ima zlasti mati
veliko a težavno dolžnost. Potrebuje zdrav-
93
ruškega sveta. In tu morajo starisi pomi-
sliti, da so svoji deci s tem, ako so ji iz
volili zdravnika za svetovalca in vodnika,
ustanovili avtoriteto, ki more koristno, pa
tudi škodljivo vplivati na nravni in telesni
razvoj njih otrok.
Ako bi bila zdravniška veda tako do-
ločna, kakor je matematika, potem bi vsak,
ki bi ne vzprejemal njenih naukov s po-
polnim zaupanjem, ravnal nespametno. Toda
medicina, ne more trditi, da pozna abso-
lutno resnico. Stoletja se vrste in ž njimi
razne medicinske šole, ki imajo vsaka
drugo prepričanje. I o spolnem vprašanju
vlada sedaj dvoje različnih naziranj. Na
obeh straneh so ugledni možje, ki zago-
varjajo čisto nasprotna stališča o tem, kako
vzgajati spolni nagon. Eni smatrajo kre-
ppst, drugi greh za nujnost. Obe strani
imata o tem jasno prepričanje in obema
gre za blaginjo človeške družbe ; razloček
je v tem, da eni imajo pred očmi daljno
a drugi bližnjo prihodnjost.
V tej važni življenski dobi, ko se v
mladeniču vzbuja spolni nagon, ne sme
dajati zdravnik nejasnih svetov. Reči mora,
dapravilno umevana čistost pomenjazdravje,
da treba mladeniču prve spolne pojave
zadrževati, a ne dražiti, da se mora varo-
vati samoskrumbe in skrunitve drugih.
Narava mu ohrani zdravo telo, ako ohrani
on čisto mišljenje. Tu ne sme biti nikakih
dvomljivosti, tu govori veda določno.
Prostitucija ni nujna. Spolni nagon
je neizogibni del naše prirojcnosti, toda ne
prostitucija. Spolno strast brzdamo ali pa
ji ustrezamo na dvoji način : z zakonom ali
pa s prostitucijo. Ta strast je nujnost, ona
jé spojena z našim organizmom ; ni pa nu-
jen način, s katerim ji zadoščamo.
Neprecenljiva pomoč pri spolni vzgoji
je prijateljsko občevanje bratov in sester,
prijateljsko razmerje med dečki in dekli-
cami sploh. Gotovo pride čas, ko opustimo
samostansko vzgojo, kjer sta spola drug od
drugega ločena. Samota, prikrivanje vzbuja
bolehno radovednost, mika in draži, kjer
bi se moralo vzbujati pravo poznanje in
naravna zaupnost. Oboje je pretiranost :
ako mladino dovajamo v pokvarjeno družbo
ali pa, ako jo strogo po spolu ločimo. Prva
pretiranost se opira na nauk, da je spolni
nagon tako silen, da ga ne moremo kro-
titi, ampak da se je treba »izživeti«. Druga
pretiranost izvira iz mnenja, da je spolni
nagon veliko zlo, skušnjava hudobnega
duha, ki jo moramo kolikor mogoče odstra-
niti. Pravdno ravnanje pa se naslanja na
spoznanje, da je spolni nagon plemenita
sila, katero je treba polagoma razvijati in
potem, ko se je razvila, pristojno ji ustre-
zati. Da ima mladina resnično radost od
drugega spola, zato ji ni treba spolnega
občevanja. Nasprotno, nepristojno občeva-
nje z drugim spolom jo oropa tega vese-
lja, ker ji ruši razvoj duševnih in telesnih
razkošij, ki povzročujejo trajno slast. Po-
šteno prijateljstvo med mladimi možmi in
ženami krepča in plemeni njih moštvo in
ženstvo. Posledice vzajemnega prijateljstva
so cene. Družba, v kateri se strogo ločijo
mladi ljudje, ni zdrava, ona vodi k narod-
nemu propadanju, a ne k narodnemu na-
predku.
Prijateljsko razmerje med brati in se-
strami se sedaj zgodaj ruši, ker starisi ne
poznajo njegove velike vrednosti, ruši se
s tem, da se bratje in sestre v šoli in pri
zabavah drug od drugega ločijo, dasi bi
morali to vzajemno prijateljstvo in ljubezen
kjer le mogoče podpirati. V družino, kjer
bi si biii bratje in sestre prijatelji in to-
variši, naj bi prihajali drugi dečki in dek-
lice, mladi možje in mlade žene ; s tem bi
se vzgojevalni vliv družine večal, in tu bi
se razvijale prave naklonjenosti, ki bi vo-
dile v zakon.
Mlade žene imajo zlasti nalogo, da
vnemajo ljubezen do kreposti, ki se razlo-
čuje od nedolžnosti. Gojiti duševno čistost
in spoštovanje do drugega spola — ta
nravna zapoved velja ravnotako za deklice
94
kakor za mladeniče. Take žene bodo iskale
pri moških svojih tovarišili bolj višje nego
nizke nagone.
Nravni vpliv rodbine in zlasti matere
se kaže v tem, kako se vede nasproti ubož-
nejšim slojem, poslom, beračem itd., in
nasproti svojim, sebi enakim vrstam. V
obeh slučajih naravnost vpliva na vzgojo
dece. Dolžnost vsake matere je, da se
osebno briga za svoje posle, blažilno nanje
vpliva, da opazuje tudi otroke revnejših
svojih sosedov kakor svoje lastne, če že
ne iz drugega vzroka,'vsaj zaraditega, ker
zahteva to korist njene dece. Napačno
ravnajo one žene, ki se ne brigajo za svoje
mlade posle, kaj delajo, s čim se zabavajo,
kake imajo prijatelje. Izobražene žene bi
morale v prvi vrsti vzgajati v ženskih svo-
jih poslih njih spolne čute, da bi jih mogli
razviti v silo, ki vlada samega sebe, ki si
je zvesta svoje velike odgovornosti, izvira-
joče iz velikega njenega vpliva. Na drugi
strani pa je dolžnost omikanih gospodinj,
da pomagajo padlim k plemenitejšemu živ-
ljenju ; naša kultura pozna le poedince
obeh spolov, ki greše, ne more pa pripo-
znati celega sloja, ki bi bil takorekoč že ob-
sojen k temu, da služi drugim v razkošje.
To vrsto človeške družbe je treba zatreti.
Enako važen je vpliv, ki ga imajo
starisi, na svoj družabni sloj, h kateremu
spadajo ; s tem pomagajo delati javno
mnenje, ki daje' pravila družabnemu živ-
ljenju. Sedanji nravni značaj naše družbe
je škodljiv mladini. Nauk, da je spolnost
stvar, za katero se ni treba brigati; navada,
da se z bogatstvom, nadarjenostjo, olikanim
vedenjem nadomešča in zakriva nravna raz-
uzdanost; razvada, da se sklepajo zakoni
kakor kake trgovske pogodbe, kjer odlo-
čujejo gmotni a ne nravni razlogi, in da se
možje ženijo v dobi, ko imajo svojo telesno
silo že zdavnaj za seboj — vse to pogubno
deluje na mlade može in žene.
Pri delu za nravni preporod človeške
družbe  moramo  nastopati   proti  razuzda-
nostim m drugič pomagati, da bi se skle-
pali zgodni zakoni.
Kako nastopati proti razuzdanostim,
to je kočljivo vprašanje, ki se more rešiti
le s skupnim delom. Ako pripuščamo v
svojo hišo žene in može, o katerih je znano,
da žive razuzdano, in jih še srčno pozdrav-
ljamo, s tem naravnost vabimo knerednostim.
Ukoreninjena razuzdanost nima pristopa
tam, kjer se krepost šele razvija. Nasprotno
pa zopet ne smemo inkvizitorsko preisko-
vati zasebneg-a življenja. Družba ima veliko
dolžnost, da s temi, ki so grešili in padli,
ne da bi si bili ta greh prostovoljno iz-
volili, ampak so bili žrtve žalostnih razmer,
sočustvuje in jim pomaga. Bodisi lepe bo-
disi grde, nestalne ali trdovrotne — vendar
so i take žene draga človeška bitja, da bi
se nrorala razširiti ljubezen tudi nanje; toda
take ljubezni so zmožni le izkušeni in du-
ševno silni ljudje. Kako potreben je boj
proti spolni pokvarjenosti, vidimo iz tega,
ker je naklonjenost k pohotnosti dedščina,
ki prehaja z roda na rod. Izpi'emeniti na-
klonjenosti, vzgojiti drug_e moremo pola-
goma šele v nekoliko generacijah. Zato je
treba, da se združujejo krepostne žene s
krepostnimi možmi. Vpliv plemenite in glo-
boke ljubezni enega moža do ene žene
vzbudi v potomstvu po nekoliko pokoljenjih
naklonjenost h kreposti.
(Zvršetek pride).
MLADI DNEVI. LINA LAVRIČEVA.
LJUBLJANA.
Na oknu sem stala.
Zrla sem na sveže-zelena polja, cvetne
travnike in molčeči temni gozd.
Od jutra je prihajal jasen dan in ra-
dostno je objemal polja, travnike, gozd.
Temni mrak je bežal in se skril v
tihih prepadih med gorami. Mlada noč si
je sramežljivo, trudno zakrila svoje temno
obličje in izginila za temnim gozdom.
95
In s krepkim, jasnim dnevom so pri-
hajali moji mladi dnevi in me pozdravljali
s prijateljskim, veselim pozdravom. Mojo
duSo je vzdramil glasni, znani pozdrav, in
vesela jim je hitela v sprejem : starim
znancem.
In ta vsprejem je bil prisrčen . . .
In ta vsprejem je bil nežen . . .
In ta pozdrav je  bil, kakor  pozdrav
mladenkin, ki je zazrla ljubeče srce . . .
Mlado jutro mi je pripeljalo davnega,
davnega gosta . . . Poklicalo mi je minule
dni, ki so spavali, kakor v spanju pozab-
ljene sanje.
V mladostnih, gibčnih poskokih so
prihajali pozabljeni dnevi. Rajali so pred
menoj ples radosti in v njihovi sredi me
je klicala — sreča.
Kakor rosne kaplje v jutru, ko jih
obsije zlato tvoreče solnce, so bili obrazi
mojih mladih dni. In izrazi njihovi so bili
jasni, čisti, kakor med belimi kamenčki
vzhitajoča studenčnica.
Na oknu sem  stala  in  videla  sem,
kako so mi prihajali davni spomini v sprejem.
Čutila sem jih in opazovala . . .
Niso bili otožni dnevi osamele sirote...
Niso bili žejni mlade ljubezni . . . Bili
so  kakor  balzamični  vonj   cvetlic,  ki je
puhtel kvišku, k Večnemu . . . Bili so beli,
kakor lilija na  polju.   Ž   njimi  je  hodila
moja davna ljubezen, živa, hrepeneča, žgoča,
kako oglje ... In njo je spremljal mlade-
nič, meni tako drag in mil.  Mladenič,  ki
mi je bil vzel srce in ga odnesel seboj, da
ga je potem, ko mu je izžel vso kri,  vse
življenje, vrgel od sebe . . .
Jutro se je večalo, dan je vstajal, a
moji mladi dnevi so odhajali. Klicala sem
jih in vabila . . .
Nisem jih podila, saj so mi prinašali
ljubezni .. .
Nisem jih sovražila, saj so mi prinašali
spominov . . .
Prinašali so vedno manj . . .
Otožno sem jih gledala, in moja duša
je trpela . . .
Je-li vse to ? — Nič več ? . . .
Trudno so se vlačili . . .
Čemu ste prišli, moji mladi dnevi,
nekdajm spomini ? Čemu? . . .
Samo zato, da me spominjate na to,
kar je minilo, da mi obnavljate stare rane,
samo zato ? — Vse ste mi vzeli. — Le
pojdite ! . . .
A zopet sem jih vabila, klicala . . .
Le od daleč sem čula njihov zadnji
pozdrav. Ko so odhajali, so otožno zapla-
kati, in njihove tople, grenke solzice, ki
so padale na travnike, so zamorile cvetlice.
Vse ste vzeli s seboj, mladi dnevi, vse :
le upanja mi niste odnesli. Kajti čutim da
imam še v sebi iskrico, ki tli . . . iskrico,
ki me oživlja . . .
PREDLOGI V REŠITEV ŽENSKEGA
VPRAŠANJA. POROČA FRANJO
KLEMENČIČ. TRST.
Dunajski list «Documente der Frauen«
je prinesel v aprilskem zvezku spis iz pe-
resa Josipa Perger-ja, s katerim se sicer
uredništvo imenovanega lista, kakor je
razvidno iz opazke pod črto, ne strinja
popolnoma, o katerem pa pravi, da so
zanimivi, premišljeni in vse pažnje vredni
predlogi. Naslov spisa je :• »Predlogi v re-
šitev ženskega in otroškega vprašanja in
glede tozadevne ankete.« Ti predlogi so
zlasti zanimivi za nas že za to, ker iz istih
izhaja, da se je pisatelj postavil na izključno
narodno — nemško stališče. S tem je ne-
koliko popravljeno menenje naše cenjene
sotrudnice Ljube, ki je v decemberski
številki lanskega letnika »Slovenke« pred-
lagala, naj bi se slovensko ženstvo okle-
nilo dunajskega »občega avstrijskega žen-
skega društva.;
Pa da vidimo, kaj predlaga omenjeni
pisatelj !
96
Žalostne pridobitne razmere ženstva
so obče znane. Pred vsakim večjim delom
v zboljšanje istih moramo si odgovoriti na
načelno vprašanje, ali se nam je omejiti
na to, da pomnožimo sposobnost ženstva
v sedanjih njegovih gospodarskih poklicih
ter jim morda odpremo razven tega še
majhne sorodne poklice, ali pa naj delu-
jemo na to, da postanejo ženstvu pristopna
vsa polja, katera zavzemajo dandanes izve-
čine moški.
Z ozirom na to, da so poklici, ki so
sedaj odprti ženstvu, že itak prenapolnjeni
in da je v Avstriji okolo pol milijona več
ženskih nego moških, da se torej mnogo
ženstva že iz tega vzroka ne more omožiti,
marveč ostane na gmotno neugodnejšem
stališču, prihaja pisatelj do sklepa, da
morajo postati vsa polja delavnosti po
zmožnostih pristopna i ženstvu ter da bi
se morala vsaka žena pripraviti za kak
poklic, ki bi odgovarjal njenim sposobno-
stim in nagnenju ter bi ji zagotavljal
gmotne uspehe, s čemer pa noče reči, da
bi dotičnica pozneje morala tudi izvrševati
poklic, ki si ga je izvolila.
Pisatelj zahteva v povzdigo ženstva v
današnjih strokah : zavode v pouk delav-
skih slojev, kakor : kuhinjske in delavske
šole za tovarniške delavke, šole za služki-
nje, tečaje za prodajalničarke ;
šole in tečaje za strokovno izobrazbo,
kakor šole za strežnice otrok in strežnice
v bolnišnicah, trgovinske šole, šole za
uradnice v pisarnah, pri pošti, brzojavu,
telefonu in železnici, kmetijske šole ;
gospodinjske šole nižje in višje vrste;
višje ženske šole za praktično stro-
kovno izobrazbo ;
osrednje zavode za žensko umetnost
in ženski tehnični muzej ;
tečaje za izobraževanje učnih moči in
osobja za upravo.
Glede strok, ki jih zavzemajo danda-
nes skoro samo moški, omenja pisatelj, da
je ženstvu po samem obrtnem zakonu z dne
15. marca 1883. odprta vsa obrt, katero
zamore samostojno izvrševati. Tudi kot
pomožnim delavkam so ženstvu glasom
obrtnega reda z dne 20. decembra 1859.
pristopne vse stroke obrti. Treba torej
sarno privoljenja dotičnih mojstrov ali to-
varnarjev, da dekleta lahko vstopijo kot
učenke v katerosibodi obrt. Imamo tudi
obrtnih šol, katerih spričevala dajejo pra-
vico do samostojnega izvrševanja roko-
delske obrti. Te šole treba odpreti tudi za
dekleta in ustanoviti vsporednice za ženske.
Istotako je pripustiti, do preosnove na-
ših srednjih šol, dekleta k obiskovanju se-
danjih naših gimnazij in realk, kajti, če bi
zahtevali novih srednjih šol za ženski spol,
otežili bi le izpolnitev zahtev ženstva ;
država bi se lahko izgovarjala s prevelikimi
novimi stroški.
Nadalje zahteva pisatelj, da se odprejo
ženstvu vrata vseh drugih državnih, obrtnih
in kmetijskih nadaljevalnih šol, strokovnih
šol, tečajev tehnologiškega obrtnega mu-
zeja, šol za umetno obrt, trgovinskih aka-
demij, višjih sol, akademije obrazovalnih
umetnosti, velike šole za zemljedelstvo,
živinozdravniške velike šole, tehnike in
treh posvetnih fakultet vseučilišča, v ko-
likor še vsi ti zavodi niso pristopni ženstvu.
Na vseh teh šolah naj polagajo go-
jenke vse izpite ter pridobivajo pravico do
izvrševanja dotičnega poklica. Ženstvo naj
se poskusi torej v vseh strokah : agenti,
senzali, lekarnarji, stavbarji, geometri, in-
ženerji, tolmači, knjigotržci, kemiki, zdrav-
niki, odvetniki, profesorji, umetniki — vse
naj zamorejo postati žene. Zahteva se za
ženstvo sboboda, da pokaže svojo moč na
vseh poljih delavnosti, znanosti in umet-
nosti.
Z ženskim vprašanjem pa je ozko
združeno vprašanje o otrocih. Deca mest-
nih in kmetijskih delavcev, kmetov in
manjših obrtnikov se potepa po ulicah, kajti
oče in mati nimata časa, da bi jih nadzo-
rovala : oba morata skrbeti za kruh. Otroci
97
boljših stanov pa so prepuščeni pestu-
njam, ki izvečine nimajo pojma o vzgoje-
slovju. Matere same, kakor jih ustvarja
današnja vzgoja, niso mnogo boljše odgo-
jiteljice, niti v premožnejših krogih.
Z ženskim vprašanjem treba torej isto-
dobno urediti vprašanje glede otrok. Da-
našnja ljudska šola ne zadostuje, da bi
nam vzgajala ljudi, kakoršnih potrebujemo.
Potrebujemo torej ustanov, ki bi ljudsko
šolo dopolnile. V to svrho predlaga pi-
satelj :
1. ustanovljenje varovališč za otroke
revnih delavk, kjer bi isti imeli zavetja
čez dan ;
2. nadzorovališč za šolsko depo in za
mladino do 18. ieta sploh — postavno
varstvo deklet naj se podaljša od 14. do
18. leta. V teh nadzorovališčih naj bi mla-
dina preživela pod vodstvom dobrih vzgo-
jiteljev svoje proste (popoldanske) ure ter
se vežbala v raznih strokah delavnosti in
se zanimala za umetnost in znanost.
3. Ustanoviti je skupne nadaljevalne
šole za dečke in dekleta, ki so izstopili iz
šole. Ta učilišča naj bi bila združena s
posredovalnicami za delo.
4. Ustanoviti je kmetijske in obrtne
otroške kolonije za dečo, katero bi se od-
vzelo pokvarjenim starišem.
5. Za otroke, ki so se že pregrešili
proti postavam, naj bi se ustanovili ko-
rekcijski zavodi ; nikakor pa bi se ne
smelo takih nesrečnih bitij zapirati v kaz-
nilnice.
6. Za mladino avstrijskega nemštva
je ustanoviti 50 moških in 50 ženskih šti-
pendij, s katerimi bi se mladi Nemci in
Nemke vzgojevali za poklic, katerega si
sami izberejo.
Razmeroma revni sloji bi imeli pra-
vico do teh štipendij; predlagali bi do-
tičnike voditelji nemških ljudskih šol, a
podeljevala bi štipendije stalna komisija,
katero bi imenoval naučni minister.
Stroški za vse te nove ustanovitve ne
bi bili previsoki. Največ bi stali zavodi,
dopolnjujoči ljudsko šolo, a to je smatrati
kot plačilo starega dolga mladini obeh
spolov, ne pa kot neposredno posledico
ženskega vprašanja.
Da se izvedejo vse te tirjatve, treba
ustanoviti veliko, vse nemške dele Av-
strije obsegajočo žensko zvezo, katere sre-
dišče naj bi bil Dunaj, a ki bi imela
podružnice v vseh krajih, kjer bivajo
nemške žene enakega mišljenja.
Pisatelj je prepričan, da je močna
ženska zveza, ki bi zastopala napredne
zahteve meščanskega ženstva, mogoča le na
narodni podlagi in sicer le ramo ob rami
z nemškimi možmi. Vsak drugačen poskus
bi se moral izjaloviti, kajti narodno vpra-
šanje bode obvladovalo še dolgo časa vse
v Avstriji, in narodne zveze so premogočne,
nego da bi se moglo izvršiti tako dolgo-
trajno delo, kakor je emancipacija žene, ne
da bi iste nanje uplivale. V tem oziru nas
ne sme motiti narodno »brezspolni« Dunaj.
Edinim socijalnim demokratom je v Avstriji
narodnost deveta briga (italijanskim tudi ?
Op. ur.) A meščansko ženstvo, ki stoji na
stališču zasebne lastnine, in ki ima razme-
roma lahko izpolnjive želje, se ne sme po-
koriti programu soc. demokratov, ker bi
s tem prišlo v nerazrešljive konflikte s
svojimi možmi ter brez potrebe otežilo iz-
polnitev lastnega, lažje izvedljivega pro-
grama.
Meščansko ženstvo pa sploh ne more
brez mož nič večjega pričeti ; ženska mla-
dina, ki je v tem vprašanju odločilna, si
ne more izbrati niti izvrševati kakega po-
klica brez dovoljenja z moške (očetove)
strani. Razven tega pa potrebujejo žene, da
dosežejo svoj namen, pomoči velike poli-
tične stranke, torej zopet mož ki bodo to
pomoč dovolili le narodno misleč;m ženam.
Pisatelj se potem norčuje iz soc. de-
mokratov v državnem zboru, katerih je
9 —10, med njimi 6 Nemcev, in povdarja
98
razloček v inteligenci, omiki in moči med
temi — reveži in mogočno nemško stranko,
ki šteje okolo 200 poslancev, med njimi
okolo 140 bolj ali manj svobodno mi-
slečih mož!
Nasprotniki ženske emancipacije bi ne
mogli doživeti večjega veselja, nego če bi
se meščansko ženstvo dalo po »papirnatih«
enakih političnih pravicah zavesti, da bi
prešlo, proti svojim najvažnejšim koristim,
v tabor socijalnih demokratov ; kakor po
ponesrečeni revoluciji bi bilo gibanje me-
ščanskega ženstva za en naraščaj onemo-
gočeno.
Nemško-avstrijska ženska zveza naj bi
bila izvrševateljica naprednih prizadevanj ;
v tem oziru pa potrebuje pomoči naprednih
Nemcev; da doseže to pomoč v kolikor naj-
večji meri, mora podpirati kulturne in mo-
ralne koristi mož, ki so ob enem koristi žen,
ter razpršiti predsodke s pomočjo širokega a
neprigovornega programa, ki bi nudil tudi
rnožem vidnega haska.
Taka naravna zveza naprednih mož in
žen bi rodila najlepšega sadu ; tak program
bi uplival tudi na ženstvo klerikalnega
mišljenja ter jih privabljal v liberalni
tabor.
Slovani bodo Nemce v tem delovanju
kmalu posnemali. Sicer pa niso izključene
nagodbe ad. hoc z liberalnimi ženskimi dru-
štvi drugih narodnosti v dosego naprednih
ciljev, v kolikor to dopušča ozka zveza z
ncmško-nacijonalnimi možmi.
Premembe današnjega zakona, ki bi
bila združena z večjimi dolžnostmi, katerih
večina ženstva ne bi mogla izpolnjevati,
pisatelj ne zahteva. Romanskim ženam se
v tem oziru godi še slabše. Ne zahteva
niti novih političnih pravic za ženstvo;
istih bi ženstvo moglo prejeti le od sla-
botne »soc. demokracije«, ali pa od »črne
reakcije« kateri je,  žal,   »železni zaklad.«
Ženska volilna pravica je v zaostali —
katoliški Avstriji, dokler je ženstvo takšno,
kakoršno je, le sanja prvoboriteljic. V ve-
likanskem socijalnem in gospodarskem vpra-
šanju emancipacije se dosedaj ni postopalo
z dovoljno obzirnostjo, ki bi obsegala ce-
loto. Tu ne gre samo za enostranske žen-
ske ideale in koristi, tu se treba ozirati i na
bistvene interese odločnih nasprotnikov ter
poslednje spremeniti v prijatelje. Le kora-
koma se da izvesti skupni program, ki bi
obsegal vse napredno ženstvo, a ne s tem,
da kažemo na nekoliko umetno naprav-
ljenih doktoric, temveč s tem da se vedno
sklicujemo na dobre posledice storjenih
korakov za vse dele napredne družbe.
Pisatelj ve, da bi bila marsikatera žena
sposobnejša nositeljica političnih pravic nego
mnogo mož, a je prepričan, da mora in
more politična polnoletnost vsega spola
vzcvesti le iz osebne sposobnosti in vrlosti
ter na temelju gospodarske neodvisnosti
vsega ženstva. (Volilno pravico pa se daje
in — jemlje). Kadar je ženstvo doseglo to
dvoje, padle mu bodo vse politične in dr-
žavljanske pravice same v krilo, a pre-
vzeti bo moralo tudi dotične dolžnosti.
Pisatelj opozarja na današnji zakon o
združevanju z dne 15. novembra 1867, ki
ne dovoljuje, da bi bile žene udinje po-
litičnih društev (§ 30.) ter prepoveduje
političnim društvom podružnice in zveze več
društev (§ 33.). Društvo pa, ki bi šlo za
tem, da se spremeni zakonsko pravo, da
se doseže za žene volilna pravica itd., bi
bilo politično društvo, torej za žene ne-
moguće.
Ženstvo se more za sedaj združevati
le potom nepolitičnih društev, temeljem
opreznih društvenih pravil.
Pisatelj priznava, da je za vzbujenje iz
letargije potrebno krepkih motivov, a v to
ne treba gesla o volilni pravici: zadostuje
nam poziv, da rešimo krušno vprašanje,
da dosežemo neodvisnost žene ter ji zago-
tovimo, da se ji ne bo treba udati ne-
ljubljenemu možu.
Ženstvo naj se loti neizmernega polja
obrti. Do kake popolnosti bi lahko obrt,
99
združeno z umetnostjo, dovele inteligentne
žene! Proglasite načelo, da si mora vsako
dekle, do najvišjega, izvoliti primeren poklic
ter ga izvrševati dejanski vsaj do poroke !
V to svrho ne potrebuje ženstvo dr-
žave, nego le privoljenja mož in lastne
eneržije, katero vzbudi propaganda.
Vrzite se na to polje, izkažite svojo
marljivost in sposobnost, provzročite, da
vsled prenapol nj enja zastane vse
ustrojstvo na obrtnem polju, in dr-
žava bo vam rada odprla druga, vedno
širša polja, samo da reši obrt. (!!)
Nikakor pa naj nemške žene, da bi
morda prišle preje do svojih zaželjenih
pravic, ne izdajajo sebično svojih mož,
nikdar naj se ne obračajo proti nemštvu,
proti svobodi !
Pisatelj rcasumira svoje predloge — z
besedami, da zahteva omogočenje svobod-
nega duševnega in gospodarskega razvi-
janja, ki bo se seveda vršilo počasi, ker
je bila eneržija ženstva toliko časa hroma.
Političnih pravic doseže ženstvo še le po
daljši dobi, in sicer v meri, ki jo ustanovi
z oz'rom na občo blaginjo — moštvo.
Končno predlaga pisatelj, da se na
podlagi gornjega načrta skliče anketa, ki
bi izdelala popoln program v rešitev žen-
skega in otroškega vprašanja.
O teh »predlogih« bodi mi dovoljeno
nekoliko opazk. Odobravati moramo zah-
tevo ga. Pergerja, da se imajo ženstvu
odpreti vse stroke, ki jih sedaj zavzema
moški svet. Vsako polovičarstvo v tem
obziru treba odkloniti. Vprašati pa se mo-
ramo istodobno, da-li bo se država čutila
nagnjeno, odpreti ženstvu novih , strok, da
odvrne s tem nevarno konkurenco na polju
obrti. Mogoče je, da bi merodajni činitelji
sodili baš narobe, češ : ako ženstvu dovo-
limo vstop v ostale stroke, imeli bodemo
podobno konkurenco tudi tam.
Nov pogled se nam odpira ob izva-
janjih ga. pisatelja, da je z ženskim  vpra-
šanjem nerazrušljivo spojeno vprašanje o
vzgoji otrok. Kako nedostatna je današnja
vzgoja, kako slabo je preskrbljeno v tej
točki zlasti za tlačene sloje in tlačene na-
rode, to vemo vsi. Obžalovati pa moramo,
da g. Perger tudi v tem, obče človeškem
vprašanju sloni na izključno nacijonalno
nemškem stališču ter hoče napominjane
državne štipendije le za mlade Germanke
in Germane, dočim bi baš Slovani, in zlasti
mi Slovenci, v tem oziru potrebovali v
prvi vrsti pomoči. Z drug-e strani pa je
odkritost ga. avtorja hvalevredna, ker nam
dokazuje, da si moramo, kakor vselej, tudi
v tem slučaju pomagati sami, če hočemo,
da nam Bog pomore. G. Perger nam tudi
kaže, kako potrebno je da se o ženskem
vprašanju razpravljati v Slovanih, kajti
Nemci - kakor je, razvidno iz tega pri-
mera — nimajo volje niti veselja, da bi
delali za nas. Je-li potemtakem stališče
onih pravo, ki so polni laskavih besed za
ženski list, ki ni sedaj o prvič pokazal
svojega izključno nemškega mišljenja, dočim
jim na »Slovenki« ugaja k večjemu, »mo-
derna oblika« ter se le časih osokolijo, da
navedejo vsebino baš izišlega zvezka ?
Simptomatična je bojazen ga. pisca
pred socijalno demokracijo, o čemer pa po-
polnoma pozablja, da je soc. demokratiška
stranka dosedaj edina, ki vsaj načeloma ni
nasprotna ženskemu gibanju.
Pa seveda, mož govori vedno le o
»meščanskem« ženstvu, nižje sloje omenja
le mimogrede, dočim tiči baš tam vse zlo
in je baš tam to vprašanje najbolj pereče.
Važno je sicer, kar nasvetuje pisatelj
glede usposobljenja ženstva v vseh strokah
delavnosti in glede gospodarskega ojačenja,
ki je več vredno nego politične pravice
od danes do jutri — na papirju, a pri tem
ne smemo pozabiti, da bi se jako povspe-
šilo dosego popolne ravnopravnosti, ako
se skuša že sedaj ustvariti préjudice t. j.
pridobiti ženstvu že sedaj moči in upliva
v javnem življenju,  kjer je to le mogoče,
1oo
Če to ni možno potom političnih
društev, lahko se marsikaj doseže z živo
in pisano besedo, v listih in na shodih.
Može sprijazniti z ženskim gibanjem in
jih pridobiti za isto — ta je hvalevredna
nalog"a, a v celoti, dokler se ne preustroji
današnja površna vzgoja naše moške mla-
dine, neizvedljiva. Dokler se to ne zgodi,
bode se vedno našlo tudi v boljših krogih
mož, ki na eni strani zabavljajo čez »smešne«
napore uboge »Slovenke«, se časih tudi
»moralno« zgražajo nad kakim prejasnim
izrazom, na drugi strani pa doma — pre-
tepajo svoje žene.
O gornjih »predlogih« bi se dalo po-
vedati še marsikaj. To prepuščam drugim ;
saj je »Slovenka«, ali bi naj bila, javna
tribuna, kjer bi se razpravljalo o vseh delih
ženskega vprašanja. Za danes si zapomnimo
sledeče teze :
Ženstvu se morajo odpreti vsa polja
delavnosti, znanosti in umetnosti, da po-
skuša na njih svoje moči in sposobnosti.
Z ženskim vprašanjem zajedno treba ure-
diti vprašanje o vzgoji otrok. Zahteve
ženstva stavimo z vednim ozirom na obče
razmere in obče koristi. Z ozirom na iz-
ključno nemško stališče vodilnih krogov
ženskega gibanja v Nemcih, moramo Slo-
venci pred vsem delati in pisati za se, in
sirer v prvi vrsti o lastnih potrebah. Do-
mače, dasi morda manj zanimivo in manj
vredno, bodi nam še vedno ljubše nego
tuje. To pa veljaj tudi za slovenske žur-
naliste, ki radi hvalijo — in po pravici —
velika tuja podjetja, za »Slovenko« pa
imajo, ne baš iz samo stvarnih razlogov,
le ciničen posmeh.
NOVE KNJIGE.
Srbski listi*), ki jih dobiva »Slovenka«
v zameno :
*) Kakor vidijo cenj. čitateljice, je v bratskem
srbskem narodu književno delovanje bujno razvito.
Delavnost na polju kulture — to nam je poroštvo bolj-
ših časov ! — Vidijo pa tudi, da imajo Srbi več smisla
»Brankovo kolo« (???????? ????) smo
že omenili v našem listu. To je list za za-
bavo, pouk in književnost; izdaje in ure-
juje ga Paja Marković Adamov, profesor
v Sr. Karlovcih. List izhaja vsaki četrtek
na dveh polah. Cena 10 K. na leto. To je
skromno podjetje brez visokih literarnih
pretenzij, ki hoče v prvi vrsti zabavati ter
zbira v to svrho krog sebe vse najboljše
beletriste. Družinski list, ki odgaja ukus
za umetnost. Od novega leta prinaša krasni
roman Gorkega »Toma Gordjejev«. »Bran-
kovo kolo« je jedini književni list «avstro-
ogrskih Srbov ter že kot tak vrši velevažno
kulturno nalogo. Toplo priporočamo to
simpatično podjetje.
»Domaćica« (????????) glasilo žen-
skega društva in njegovih podružnic. Bel-
grad, ulica Miloša Velikog št. 14. Meseč-
nik ; cena 6 din. na leto. — Našim čitatelji-
cam že znana »Domaćica« prinaša razven
društvenih vesti tudi leposlovje in pesmi.
Razprave o ženskem vprašanju se nam
zde semterl-je preveč — konzervativne. 2.
številka letošnjega letnika prinaša sliko in
nekrolog kralja Milana I. Poslednji se
zvršuje z značilnimi besedami : »??? ????
y CBOja ??????? ????.?? ????? ??????, Koju
je ?? ???.?? ?????? ????? ? ??? ??« (! !)
De mortuis nil nisi bene ....
»Kolo« (????), književni in naučni list.
Lastnik in urednik Danilo A. Živaljević,
Belgrad, Knežev spomenik št. 2. Cena,
do konca t. 1. 12 K. Izhaja po dvakrat
na mesec na 5 polah. — To je nov letošnji
list, nadaljevanje nekdanjeg"a »Kola« istega
urednika, ki je znani poznavalec in prija-
telj Slovencev. Vsebina je mnogovrstna in
zanimiva. Okrog »Kola« se zbirajo sami
odlični srbski pisatelji vseh strok. Med
sotrudniki nahajamo tudi Slovence (prof.
Simon Rutar: Carigrad, potopisna slika
in Rajko Perušek: Topal-Janko). V 4.
zvezku nahajamo »pismo iz Ljubljane«, s
katerim pa prijatelji Cankarjevi in Zupan-
čičevi ne morejo biti posebno zadovolji,
ter laskavo književno beležko o našem
listu.
»Materinski list« (?????????? ????).
Izdaje   in  urejuje učitelj  Raša   Mitrović,
za skromno delovanje „Slovenke" nego n. pr. ured-
ništvo neke slov. revije, ki nam je tekom leta od-
povedalo zameno, ker smo se predrznili priobčiti ?
nekih kapacitetah malo laskavo mnenje.
101
Belgrad, (Jara Uroša ul. št. 5. Cena 6 din.
na leto. ;— To je nov list za domačo
vzgojo, higijeno, otroška zabavišča itd. III.
številka ima to le vsebino : Milorad J.
Mitrovič : Slika, pesem ; listina srbskega
metropolita Inokentija, s katero priporoča
»Mat. list«, s sliko metropolitovo ; Mih. M.
Stanojevič: Navajajte otroke, da govore
pravilno ; urednik : Ne strašite dece ; dr.
Stev. M. Okanovič : Otroška psihologija ;
higijena: negovanje kože, uho, o kopanju
male dece ; dr. Stev. M. Okanovič : O srb-
skem otroškem vrtcu (zabavišču), in nazad-
nje leposlovje : Rad. Domanovič : Vendar
enkrat ! Na koncu nahajamo : Materinska
vprašanja (z odgovori), književnost in be-
ležke. — Ta lepo urejevani list bi služil
v čast vsakemu večjemu narodu. Mi ga
Slovenkam, ki so vešče cirilice prav toplo
priporočamo.
»Nova iskra« (HoBa ncKpa), ilustrovan
mesečnik. Lastnik in urednik Rista J. Oda-
nović, Belgrad, Ljubićska ul. št. 8. Cena za
Avstrijo 20 K. — Vsebina je izbrana in
pripravna za občinstvo vseh slojev. Donaša
razven prevodov izvirne povesti in pesmi
uglednih pisateljev, pisateljic in pesnikov,
potopise, prirodopisne črtice, življenjepise,
literarne študije, gledališke in književne
ocene, književna in kulturna pisma itd. Tu
najdete Zmaja Jovana Jovanoviča, Matavu-
lja, humorista Sremca, Jeleno J. Dimitrije-
vič, Vojislava Ilijča, Risto J. Odaviča in
druge bolj ali manj znane književnike.
Tretja številka prinaša mej drugim slike
Svetozara Miletiča, grofa Leva Tolstega in
Ganglnovega Prešerna. Vsekako vrši »Nova
iskra« na časten način svojo nalogo, da
izpodrine tuje družinske liste. V tem oziru
je podobna hrv. »Prosvjeti«.
»Srbski književni glasnik» (CpncKH
k h) u "a" e b h il ivi acmi k"). Urednik: Bogdan
Popovič; v uredniškem odboru nahajamo
dr. Vojislava S. Veljkoviča, Jašo M. Pro-
danoviča, Ljubo Jovanoviča, Ljubo Stoja-
noviča, Svetislava S. Simiča in Slobodana
Jovanoviča. Belgrad. Cincar Jankova ulica
št. i. Izhaja po dvakrat na mesec v zvezkih
5 pol. Cena do konca leta 18.50 K. —
To je nova revija, za katere vrednost
jamčijo že gori navedena imena. Program
je podoben programu ostalih evropskih
smoter, samo da se ozira, kakor naravno,
v prvi vrsti na srbske in slovanske raz-
mere.  Vsebina je vestno izbrana ter mora
zadovoljiti duševne potrebe vsakega mo-
derno izobraženega čitatelja. Zlasti pa mo
ramo omeniti zanimivi članek urednikov
»Književni listi«. Zvezek z dne 1. aprila
ima to-le vsebino: B. B — vič Gila, povest;
Milorad I. Mitrovič: Na vodah babilon-
skih, pesem ; dr. N. Bulic : Sekst Proper-
cij, rimski pesnik ; začetek Balzakovega
romana : Evgenija Grande, H. Tenovo
študijo o Balzaku ; književni, gledališki
pregled, ocene, beležke.
»Zora« (3opa), list za zabavo, pouk
in književnost. Urejuje Atanasije Sola.
Mesečnik. Mostar. Cena 8 K. na leto, za
dijake 0 K. — »Zora«, predstaviteljica
srbske kulture v Bosni in Hercegovini,
izhaja že 0. leto. V njenem uredništvu se
je zbralo kolo mladih, agilnih književnikov,
ki so znali povzdigniti list do razmerno
visoke popolnosti. Odlikuje ga resnost in
podjetnost. V uvodnih člankih razpravlja
vedno kako aktuelno vprašanje iz srbske
književnosti. Eleg-antno in marljivo ureje-
van list. V književni kroniki se peča
mnogo s slovansko književnostjo. Zadnji
čas donaša obširno študijo o Njegoševem
»Gorskem vencu« od Pavla Popoviča.
Kdor le more, naj bi podpiral to velepo
trebno podjetje naših bratov v okupiranih
deželah.
Ženski svet (/KeHCKii CBer). Urednik :
Arkadij Varačanin, Novi Sad. Mesečnik.
Cena 2 K. — O tem lepem glasilu do-
brotvornih zadrug srbskih gospa smo že
večkrat govorili v našem listu ter ga po
novno priporočamo, kakor zaslužuje. Raz-
ven povesti, pesmi in društvenih vesti pri-
naša semtertje tudi članke o ženskem vpra-
šanju, vedno pa bogat listek.
Spremnica drugemu zvezk u*)
Jenkovih pesmi. Odkar je Eischer 1.
1896 izdal I. zvezek, smo skoraj pozabili rajn-
kega pesnika — v hrupu in šumenju, ki je za-
vladalo po našem »novostrujnem« slovstvu;
zadnji meseci pa so se sukali v znamenju
Prešerna... Kaj čuda, da nam je prišel ličen,
zlatoobrezan dar knjigotržca Fischerja ne-
kako extra statum. Tem večja bila rado-
vednost. Vsaj v krogih, ki so meni pristopni,
se je poseglo po knjigi z gorečnostjo, ki
je nisem  zapazil ob deloma  vendar tudi
*) Uredil Engelbert Gangl. Ilustroval J. Vav-
]>otič. V Ljubljani 1901. Založil Oton Fischer. X-f-129
Ss. Cena K 2-25.
102
pomembnih prikaznili v logu našega pesni-
štva. Nekaj dni se je govorilo o novodošli
Jenkovi knjigi.
Pa kako? Značilno, preznačilno!
Vsakdo je nosil v ustih le ono inkrimino-
vano sliko na 23. strani, zabavljalo se je
čez njo in njeno besedilo, zaradi nje je bila
knjiga obsojena, in te tem bolj, ker se je
post festum pokazalo, da tudi sicer v knjigi
izziva marsikaj kritiko, ali — če »tvar obr-
nemo — kaže nedostatek kritičnosti. — In
slišale so se krilate besede o usodepolnem
vplivu onih nekrilatih in nepokritih ženskih
bitij, in zaključek je bil : »Jenkova slava se
s to knjižico pobija...« Meni pa se je zdelo,
da se razni hudički rogajo izza kotov, ker
se bojim, zelo bojim, da so najhujši zabav-
ljalci na skrivnem v svoji sobi le in le »štu-
dirali« ono sliko na str. 23 ! Najrazkošneje
pa so se menda smejali hudički v Fischer-
jevem skladišču, mencaje si roke: »Vse bo
knjigo kupovalo...«, in neka bridka resnica
mi je stopila pred oči.
Knjigo so neusmiljeno grajali celo taki,
ki so jo potem javno pohvalili. — Mari jaz
ono ilustracijo, ki je sprožila puško, hvalim?
Ne! Ne pričakujemo, da se nam v izdaji
kakega pesnika kaže ženska in natura od
vseh štirih plati, tudi ne kot pendant k
pesmi »Pod gradom«; grajati je njena osten-
tati vnost. Pariz! Pariz! — Pri vsem tem
sem prepričan, da razsodnega bralca one
postave ne motijo v njegovem ravnodušju,
kakor sem preverjen, da ne bodo nikoga
pohujšale, kdor se ne pohujšuje sam. Bo-
dimo še toliko objektivni, da jim ne pri-
sojamo odločilne uteži pri tehtanju
Jenkovih poezij!
O ostalih ilustracijah bi se moralo reči
to, kar velja o skoraj vseh takih s cepičem
upodobljenih literarnih proizvodih: da se
težko in redko strinjajo s pesnikovo idejo;
med poezijo in slikarstvom ne vlada soraz-
merje. Kot take so slike prav dobre, svedoki,
kaj premore Vavpotič; v kvar jim je mala
oblika knjige. Izmed posameznosti omenim
le, da je čudno, kako se je ono dekle na
str. 29. postaralo kot mati na str. 30, tudi
obraz se mi zdi drugi — je li to slučaj ali
namen ?
Nadalje pesmi same! Njih vrednost je
med seboj diametralno različna. Poleg
blaga nizke vrste občudujemo dragocene
bisere... Preveč na ulico nas spominja
n. pr. »pušica«(?): »Le poglej, kako korači
pegasti Luka, od spred', od zad' mu učenost
ven kuka.« Prazna je »poet« (s. 37): »Ako
hočeš biti poet, ni ti drugega treba imet',
kot občutkov in misli zdravih, zanje pa
vselej izrazov pravih« — to je preomejeno
mnenje o poeziji; škoda, da te pesmi ni
mogoče razumeti zbadljivo kakor ono na
str. 41 : »Trebuh natlačen sanje rodi, polna
butica pesmi lovi.« — Očitalo seje uredniku,
da ni strožje izbiral; kakor je sam pojasnil,
je imel vezane roke.
Mnogo pa je lepega v zbirki. Ves
človek je tu z utrinki utripajočega življenja
v vseh njegovih izpremembah, v telesnih
in duševnih položajih, v odnošajih k ab-
straktni ideji in konkretni družbi. Vse na-
zorno! Največ pesmi je ljubimskih, v raznih
pomenih te besede. »Tebi vdan, ljub'ca, za
vekomaj zdaj sem tvoj«, kliče na s. 8. Udan
ji je tudi po bolezni, ko ji je lice upadlo :
»Zate kot nekdaj še srce mi bije« (s. 73).
Na Prešernovo »Luna sije« me spominja
po krasni milini »Trudna noč že svet po-
krivaš (s. 38). Ali. iz ust, ki govore tako
sladko, privre trd glas nezvesti : »Ti moža
si le iskala, da dobiš si miren kot; ko be-
rača me spoznala, si krenila bistahot. ..
Kar pri meni nis' dobila, Bog ti trikrat
daj drugod.« Ali ji zabrusi lahkomiselno
šaljivo: »Ptičica vjeta, če sem ti nadležen,
hišo odprem ti, ti svobodo dam.« Trpka je
prošnja (s. 94.): »Zate šala bo, ujet' ka-
kega bedaka spet. Pa lepo za nos ga vodi...«
itd. — Tudi malce lasciven zna biti Jenko
po nekod. —
Precej se bavi pesnik z življenjem in
njega pomenom in namenom v nekaterih
globokih pesmih; te so po mojem okusu
sploh najboljše v zbirki, le malo nejasne
so tuintam. Za citate ni prostora.
Poje se tudi o vinu, ali s stališča
lahkodušnega veseljaka ali pesimističnega
»vino pellite curas»: govori se o socialni
bedi (s. 40); nektere pesmi so posvečene
domovini. — Kako mojstersko si podjarm-
ljuje Jenko mrtvo naravo in jo utelešuje
v živih momentih, smo vedeli že prej, kaže
pa se ta dar zopet tu. Plastično, dasi
drastično, se glasi str. 15: »Krka, Krka,
ti lenoba.« Tudi k tolažilu vere se je za-
tekel Jenko: »Marija« (s. 51.) se čita kakor
cerkvena pesem. - One 4 verzificirane
basni na koncu nimajo prav mesta v tej
knjigi.
103
Sploh, ves Jenko, kak^r je bil in žil,
s svojim veseljem, svojo bolestjo, svojim
smehom in jadnim krikom, z udanostjo v
usodo, željo po življenju in prijateljskim
pozivom smrti, s cinizmom in blago než-
nostjo, v momentih kreposti pa tudi greha
— Jenko človek brez krinke stoji na ogled,
brez krinke tem bolj, ker se mnogim izmed
teh pesmi pozna, da jih je pesnik pod tre-
notnim vtiskom zaupal popirju, ne misleč
na objavljenje. — A nektere so tako krasne,
da bi v slovenski antologiji morale stati
med prvimi. Najlepša se mi zdi »Pesem
obupančeva« (s. y)
Če marsičesa ne moremo odobravati,
ali bomo  zato  pobrali kamen in ga vrgli
v grešnika ?  Tudi mi  smo  grešniki,   tudi
vi ste grešniki, tudi nas prevevajo v usodnih
momentih misli, slične onim, ki jih tu či-
tamo v elegantni knjižici — ali mi jih ne
zapisujemo, in nobeden knjigar jih ne bo
založil.
Ne bo se zmanjšala tvoj? slava, Jenko,
dasi vidimo črno na belem, da si ti, pesnik,
bil tudi prav zelo človek; vsakdo izmed nas
je »tudi« človek, ali vsak ni — pesnik!
Dr. J. T.
Ivan N. Resman: »Moja deca«.
(Tisk Dragotina Hribarja, Celje.) Cena lično
vezani knjižici 2 K. •— Cisti skupiček za
Prešernov spomenik. — To vam je šopek
priprostih, v narodnem duhu spevanih li-
ričnih in lirično epičnih, izvečine ve-
selih pesmic, katere tupatam preveva zdrav
humor. Najboljši se nam zdi VIII. oddelek,
kjer se pesnik dotika socialnega vprašanja.
Pesmi so posvečene gej. Franji dr. Tavčar-
jevi. Pesnik spremlja svojo nežno dečico v
priprostih krilih, sirotice ubogega očeta, ki
je poleg tega še — star, z besedami:
Lepo mi, deca, v svet hodite —
si doma, matere iščete ...
Dom bodi vam slovenski svet,
in mati pa — naš ženski cvet !
Naj bi se priljubljenemu pesniku izpolnile
te želje v polni meri! Slovenke, po-
magajte pridno graditi Prešernov spomenik!
»Momenti iz spisov A. P. Cehova.«
Preložil Ivan Prijatelj. Ljubljana 1901. L.
Schwentner. Cena 3 K. — po pošti 3 K
20 st. — Zopet nas je razveselil podjetni
založnik g. L. Schwentner s krasno knjigo,
z veščim prevodom nekaterih spisov slav-
nega ruskega pisatelja Cehova.   Zlasti za-
nimiv je prevodilčev temeljiti predgovor
o Cehovu. posvečen Aleksandrovu. Toplo
priporočamo ta najnovejši dokaz kulturne
vzajemnosti slovanske.
»Kaj hočemo.« Poslanica slovenski
mladini. Ljubljana, L. Schwentner, 1901.
Cena — K. 50 stot.
Ta brošura je pripravna, da vzbudi
hrupa na vseh straneh. Ker obsoja libera-
lizem, je ne more priporočati napredna
stranka. Ker pravi, da moderni človek ne
more verovati krščanskemu supernatura-
lizmu, jo morajo obsoditi tudi katoličani.
Ker ne vzprejema materijalizma, ne bodo
ž njo zadovoljni niti socijalni demokrati.
Mi abstrahiramo od političnih in verskih
momentov ter pozdravljamo to knjižico že
za to, ker se postavlja po robu vladajoči
dvojni morali ter ji je ideal enoženstvo
in enomoštvo.
O velezanimivem spisu prof. dr. Fr.
Drtine: ideali vzgoje — v prevodu našega
sotrudnika g. Dragotina Lončarja — po-
ročali bomo prihodnjič.
BELEŽKE.
Kongresa proti  alkoholizmu, ki se je
od 9. t. m. naprej vršil na Dunaju, so se
udeleževale tudi ženske. Poročilo o tem
kongresu priobčimo prihodnjič.
Kaj se lahko pripeti na potovanju po
južni železnici. Die 31. marca t. 1. se je
z jutranjim poštnim vlakom (ob 9. uri 55
min.) peljala iz Trsta neka tukaj bivajoča
Slovenka. Soprog jo je spremljal na peron
ter poprosil sprovodnika, da ji je pokazal
voz za nekadilce. Ker je mislil, da take
usluge niso dolžnost železniških uslužben-
cev, hotel je dati sprovodniku malo na-
pojnico. Žalibog pa ni imel več drobiža
nego 8 vinarjev. Dal mu je torej to ma-
lenkost in sprovodnik jo je sprejel. V Na-
brežini pa, kjer je imenovana potnica iz-
stopila, prišel je k njej sprovodnik, da jo
vpričo ljudi na peronu osramoti, ker mu
je nje mož dal premajhen dar. — Ali ste
vi tista gospa, —¦ je začel —, ktero je
»beglajtal« v Trstu en gospod? — Ko je
žena pritrdila, dejal je : Potem so pa ti 4
krajcarji gotovo vaši, ki mi jih je dal ; jaz
jih ne potrebujem. Nate ! — No, žena je
vzela denar . . .
104
Dovoljujemo si uljudno prošnjo do
uprave južne železnice, naj poleg drugih
oznanil razobesi tudi tarifo, koliko znaša
minimum »bakšiša« ki ga blagovolijo spreje-
mati nje uljudni uslužbenci.
»Splošno slovensko žensko društvo«,
ta goreče zaželjeno dete naših strem-
ljenj, je torej blizu svojemu rojstvu. Za
pospešenje in uresničenje naše ideje so se
iz lastnega nagiba zavzele Ljubljančanke,
zasnovale so pripravljalen odbor, ki je
marljivo delal za stvar ter storil vse k
zasnutju potrebne korake. Pravila so na
vladi; priobčimo'jih takoj, kakor hitro jih
vlada potrdi in nam jih pripravljalni odbor
dopošlje.
Na drugem mestu današnje številke
prinašamo obširnejše poročilo o dolžnostih
in ciljih bodočega društva ; da pa naše
čitateljice čim bolj uvidijo veliko važnost
in pomen te nove organizacije, opozarjamo
tukaj še na neke druge točke, spadajoče
v program praktičnega delovanja bodo-
čega društva, ki istega pomen in važnost
še posebno povzdigujejo.
V javnem in privatnem življenju se
zgode in gode posameznim ženskam ter
tudi celim slojem velike, često vnebovpi-
joče krivice. Teh krivic ne povzročajo
vselej privatne osebe, n. pr. podjetniki,
marveč v mnogih slučajih tudi javne ob-
lasti, ali bolje, naš državni zistem in državna
uprava. Naj spomnimo le na izkoriščanje
ženskega dela v tovarnah, trgovinah, pi-
sarnah, na pošti in v šoli, ali na mnoge
slučaje v javnem in privatnem življenju, v
katerih se z žensko postopa, kakor s po-
polnoma brezpravnim, da brezčastnim in
brezumnim bitjem, in v katerih se samo-
vlastno in cinično gazi vsak čut človeškega
in državnega prava. Opozarjamo le na pred-
pravice moža v zakonu, ki se v nesrečnih
zakonih prelevijo v kričeče krivice, na
sramotno pravno razmerje mater do lastnih
otrok, ki se sosebno tedaj, kadar pride v
pošte v, t. j. ob ločitvah zakona ali ob
smrti moškega v zakonu, pokaže v vsi
svoji absurdnosti in krivičnosti. Dalje ne
pozabimo načela »dvojne morale« in posa-
meznih slučajev, v katerih se isto na so-
sebno drastičen način dokumentira. Končno
naj spomnimo še na hude »zmote« policij-
skih organov, katerih žrtve neštetokrat
postanejo častivredne poštene ženske, celo
boljših krogov, a katerim je proletarsko
ženstvo. popolnoma brez varstva in pomoči,
neprenehoma izpostavljeno. S tem je poga-
ženo v blato ne le dostojanstvo in nedo-
takljiva osebna čast dotičnih žrtev, marveč
vsega ženskega spola in človečanstva sploh.
En tak slučaj je nedavno temu vzbudil v
vsej Avstriji veliko senzacijo in se je radi
njega tudi v državnem zboru stavilo — pet
interpelacij. To je slučaj, ki se je pripetil
mladi francoski dami na Dunaju in kate-
rega smo omenjali tudi mi v III. št. »Slo-
venke«. No enakih slučajev je tudi pri nas
in sosebno tu v Trstu, a ni nikogar, ki bi
jih spravil v javnost. Proti vsem tem kri-
vicam, ki se gode ženstvu sploh ali pa
njega posameznim slojem in udinjam, in
proti katerim morajo posamezni glasovi
ostati le »glas vpijočega v puščavi«, bi
bodoče naše društvo lahko veleuspešno
nastopalo kot kompaktna moč, katero vsik-
dar in povsod ustvarja dobra in številna
organizacija, moč, katere tudi javne oblasti
ne morejo in ne smejo prezreti. To nam
pričajo druga ženska društva v Avstriji
(»Allg. Frauenverein«), v Nemčiji, na Fran-
coskem itd. Tako bo tudi slovensko ženstvo
postalo v javnosti velevažen faktor, kate-
rega želje in zahteve se bodo vpoštevale.
K temu pa pred vsem treba, da se naš?
ženstvo res tudi zave važnosti in pomena,
ki mu ga nudi organizacija ter se z vso
resnostjo in odločnostjo zavzame za sveto
stvar bodočega »splošnega slov. ženskega
društva«. Vsaka slovenska žena 7iaj pri-
stopi društvu s svetim prepričanjem in
trdno voljo, da ne bo iskala osebne koristi
in malenkostne osebne časti in drugih ne-
čimernosti, marveč, da bo postala le člen
skupnosti, le tovarišica drugim društveni-
cam. Potem se smemo od bodočega »sploš-
nega slov. žensk, društva« nadati najlep-
ših sadov in vspehov. K sklepu nujno in
najtopleje priporočamo našim čitateljicam
in vsemu slovenskemu ženstvu, da v naj-
obilnejšem številu pristopi bodočemu na-
šemu društvu.
Nagrada za primeren rek. Naročnica
nam piše: »Dolgo časa že stičem in iščem,
kje bi našla primeren slovenski rek za
nakit polic v perilni omar. Ko bi mi bile
rojenice podarile vsaj majhno pevsko žilico,
pomagala bi si že kako. Sklenila sem toraj
obrniti se na sotrudnice Slovenke. Z ome-
njenim stihom bi bilo vstreženo še marsi-
kateri slovenski dami.  Zato prosim  Vas,
105
naj »Slovenka« objavi par primernih rekov.
Lahko pa tudi razpišete nagrado, kajti jaz
sem pripravljena za najboljši rek narediti
dotični osebi imenovani nakit s čipkami.
Upam, da bote moji skromni želji, po mo-
gočnosti vstregli«. Naše vrle pesnice se
gotovo odzovejo temu pozivu.
Z poglavju o »dvojni morali«. »Rdeči
prapor« z dne 15. t. m. prinaša dopis z
Blagovice, v katerem dopisnik poroča sle-
deči slučaj : V tamkajšni fari (Blagovički)
je dalje časa služila dekla M. K. iz Ceš-
nice. Dekle je bilo splošno znano kot po
steno, ki tudi svojih verskih dolžnosti ni-
kakor ni zanemarjalo. Ljubila je pa nekega
fanta in zgodilo se je, kar se zgodi tudi v
najvišjih in najboljših krogih. Ko je žup
nik zvedel za stvar je poslal v hišo, kjer
je dekle služilo, tri može z nalogom, naj
takoj izženo blodnico iz' fare, ker bi inače
bila tudi hiša nesrečna. Gospodar se je
seveda udal in dekle se je moralo prese-
liti v Gradišče pri Moravčah. No, ko je
moravski gospod dekan stvar izvedel, je
storil isto, kar blagoviški župnik ; poslal je
več mož k dotičnemu gospodarju z naro-
čilom, da se ima ženska izgnati iz fare,
ker bi inače ista bila omadeževana. In
dekle je moralo zopet dalje. Končno je
našla zavetja pri nekem kmetu na Pete-
linku, ki jo je ukljub pritisku duhovščine
do zadnjega obdržal v hiši. 3; marca letos
pa je preganjana M. K. na porodu umrla.
Uredništvo gori omenjenega lista pripomi-
nja, da mu je dopis došel od popolno ve-
radostojnega moža. No, jednaki slučaji
»krščanske strpljivosti« se dogajajo na
deželi češče, in iz straha pred njo se je
izvršil že marsikak detomor. Prostor nam
ne dopušča, da bi se podrobneje bavili s
takim nečloveškim in nekristijanskim na-
činom delovanja v prid ljudske morale. Za
danes hočemo le konštatovati kričečo okol-
nost, da tako preganjanje od strani duhov-
ščine in javnosti sploh zadene vsikdar le
dotično žensko, dočim se sovdeleženemu
moškemu od te strani niti las ne skrivi na
glavi. Nezakonska noseča ženska — po-
sebno če je dekla — je »madež« za faro in
nesreča za hišo, izgmati jo torej treba ka
kor steklega psa, a njen zapeljivec ozi-
roma ljubimec, ki je obenem neznačajen
in brezčasten dovolj, da žrtev svoje pohot-
nosti ob najkritičnejšem času zataji in pre-
pušča kruti osodi —  on je še vedno  po-
šten občan, kateremu se ni treba bati naj-
manjšega preganjanja ali zaničevanja. Na-
sprotno, ako ga dotična ženska toži za
alimente, je vse na njegovi strani, ter ga
pomiluje, ako se mu ni posrečilo izviti se
dolžnostim, katere mu v takem slučaju na-
laga zakon. Tudi v tem leži jasen doku-
ment »dvojne morale«, ki zastruplja našo
družbo. V tem oziru čaka ženstva in vse
pravične ljudi velika in teška naloga, ki
zahteva odločnega in neustrašenega soli-
darnega delovanja, da se ugodno reši.
Društvo v prid poslom v Pragi ima
92.457 K 15 st. premoženja. Nedavno je
obdarovalo 124 poslov z novci, diplomami
in kolajnami. 4 posli dobivajo od tega
društva vso, dosmrtno oskrbo.
Mednarodno gibanje proti dvobojeva-
nju. Prejeli smo o tem gibanju brošuro, o
kateri povemo kaj več o priliki.
Društvo belgijskih socijalistk se je usta-
novilo. Isto stoji na strani delavcev ter
mu je namen : moralna in diševna povzdiga
ženstva, dosega enakih gospodarskih, držav-
ljanskih in političnih pravic za oba spola.
Ženskih društev v Švici je 5965, torej
skoro še enkrat toliko, kakor je švicarskih
občin, katerih je 3047. Največje društvo je
»T union des femmes« v Bernu, ki šteje
nad 3000 podružnic ; bavi se z. delom in
pravicami ženstva ter priskrbuje svojim
članicam delo, cenena stanovanja itd.,
prireja tečaje, shode in vzdržuje čitalnice.
»La société des dames de la federation«
skrbi za nravno povzdigo ženstva, bojuje
se proti prostituciji ter daje gmotne pod-
pore. To društvo ima 95 podružnic; sedež
je istotako v Bernu. Razven tega je še
mnogo ženskih društev v Ženevi, Curihu in
Neufchâtelu ; v poslednje imenovanem
kantonu deluje zlasti »union des amies de
la jeune fille«. z mnogimi podružnicami.
To društvo napravlja samskim Francozi-
njam v inozemstvu »dome« (homes). Tak
»dom« je na Dunaju. Od leta 1897. spre-
jel in preîkrbel je ta dom 1040 Francozinj.
Ženski medicinski institut v Petrogradu
je dobil kirurgiško kliniko in več ambu-
latori].
Društvo za raziskovanje vztoka v Pe-
trogradu je odprlo tečaje za vztočne jezike;
ti tečaji so pristopni i ženskam. Letos se
uče ria tem zavodu perzijski, turški in ja-
ponski jezik.
106
Poljedelski tečaji  za ženske   so se v
Petrogradu dobro obnesli. Prvi so bili v
Petrogradu. Ponove jih ravnotam in v
drugih večjih ruskih mestih. V Moskvi pa
otvorijo stalen poljedelski zavod za ženske.

„S e c e s i j a".
Kuhinjska posoda od sivega emaj-
liranega železa, prekaša vse druge enake
izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter
je zelo po ceni in brez konkurence. Za-
loga popolne kuhinjske oprave. No-
vost te vrste  je  patentovani stroj za
kuhanje kave ali eaja, ki deluje sam
•od sebe, ne da bi bilo ga treba nad-
zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — ulica Barriera vecchia 5 - TRST
Zavarovanje življenja
je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa za
gospodinje in matere
V marsikateri obitelji je življenje moža oziroma oteta edini kapital, od katerega je
odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje in zapusti nepreskrbljeno udovo z
otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti
vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. Z zavarovanjem na življenje je možno:
Varovati družino za slučaj smrti rediteljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za-
konskim, množiti rodbinsko prerroženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku itd.
Pod najugodnejšimi pogoji sprejema
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in doživetje, dote otrokom in pokojnine.
Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo upiačila.
Doslej se je členom plačalo dividende K    716541-28*
Reserve in fondi znašajo „ 20579494-88
vsa dosedanja izplačila pa „ 62922942-8(i
Pojasnila radovoljno daje
ISF* Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubtjani
— v Gospodskih ulicah št. 12. —
Chief Office : 48. Brixton-Road, London, SW.
Kedar treba, vzamke na košček sladkorja 30—40 kapljic
A. thierry-jeva blazina,
da se notranje temeljito sčistite, ter rabite ta balzam ne le notranje,
marveč tudi zunanje, da preprečite s tem imetje. + Dobiva se v lekarnah. +
Pristen le z varnostno znamko : zelena nuna, ki je registrovana v vseh
kulturnih državah, zaprt s pokrovcem (kapico) in utisnjeno tvrdko :
Edino pristno. Po pošti franko 12 majnih ali 6 dvojnih steklenic 4 K.
1 steklenico na poskušnjo s prospektom in imenikom zalog v vseh d -
žavah sveta pošilja proti predhodni upošiljatvi 1 K 20 st. lekarnarja
A. Thierry-}a tvornica v Pregradi pri Rogaški Slatini.       20
Chief-Office : 48, Brixton-Road, London, SW,
A. Thiery-jevo pristno mazilo iz centijolij
je najmočneje vlačno mazilo naše dobe. Isto
temeljito čisti rine, blaži bolečine ter prov-
zroča brzo zdravljenje. Ranjena mesta omeh-
čuje ter odpravlja iz njih vsa tuja telesa.
Ne morejo ga pogrešati turisti, kolesarji in
jahači.
Dobiva se v lekarnah.  ~3BQ
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 st. Lonček
za poskušnjo proti upošiljatvi K 180 po pošti
pošilja s prospektom in imenikom zalog
po vsej zemlji lekarnarja A. Thierry'a tvornica v Pregradi pri
Rogaški Slatini. — Varujte se ponaredeb ter pazite na gornjo
varnostno znamko, ki je užgana vsakemu lončku.   2-20
Mihael Novak
TRST
 Zaloga
kave, riža, olja
ter sploh vseh  v to
stroko spadajočih
stvari.
VELIK IZBOR VSEH PREDMETOV ZA POMLAD IN LETO,
volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani
in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in nakit, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih
specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov.
Vel izbor perila dobiva se v manifakturnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA. ul. Sv. Antona št. 1. v Trstu.
Na zahtevanje odpošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prosto
EDINA VEČKRAT ODLIKOVANA ZALOGA VISA ZDRUŽENA S PRODAJI) V STEKLENICAH
Ica Caserma 8.EMILA HACKERJA " Ulica CASERMA 8.
priporoča razven belih vin nižjeavstrijskih in štajarskih
tudi ~ rum z Jamajke, garantirano pristen        neobdačen
s svobodne luke, ali obdačen, v vsaki količini, franko v bi-
vališču, nadalje ruski čaj in kitajski vsake količine.
Pošilja se kamorkoli v vsaki množini.