Katollšk cerkven list.
Tečaj XI.
V Ljubljani t. malica travna 1858.
U»t 7.
Kristusove besede na križu.
kralj nebeški. Jezus mili!
križan milo se glasiš. In morivcam. te morili.
Vse taljenje odpustiš; Prosiš za-nje v toljki sili:
„Oce. daj jim grehe zbris'!~
Dizma. hudodelnik. vpije
Svojih grehov ves skesan: Zbriši moje hudobije.
Nagni se na mojo stran! 'z ust se ti beseda zlije: „F raji % mano boš ta dan
Vidiš mater tiho stati
Solzno v smertni bolečin', Slišiš Janeza zdihvati.
kličeš s križa visočin: „Janez, glej, tu tvoja mati! Žena, glej, tu tvoj je sin!'
Tvoje rane hude. skleče .
Grozno vpitje krog in krog. Rešnja kri po tebi teče.
Poln mertvaskih si nadlog. Tvoje serce milo reče:
vMaj zapustil si me Bog?u
Grenka smcrt pri tvoji glavi.
Žeja huda v smertnim čas'. Žeja te po miru, spra\i.
Žeja te zveličat' nas. V britki žeji in težavi:
TŽefn sim vdihneš, mili glas!
Jezus, teb' je naloženo.
Podučit' nas reve vse. In s kervi predrago ceno,
Nas odrešit' grešnike: Vidiš, de je vst storjeno. Rečeš: „Dokončano je
Glava sveta se nagnila.
HLdno tvoje je telo. Prejden duša se ločila.
Praviš zadnjič še glasno: vTebi Oče. roka mila! Svojo dušo dam v roko!*
O poglej, moj Jezus! mene.
Mene revo. grešno stvar; Moje serce bije. žene
Dat' se ti v hvaležni dar. Smil' se duše zadolžene. Ne zaverzi me nikar.
Svoje grehe obžalujem.
Tvoje smerti. vem. sim kriv. Pokorim se. se strahujem.
Za-Te merjem in sim živ. k teb', roke, serce vzdigujem:
Jezus, bod' mi milostljiv!	Harešič
Veliki petik.
križ kervav prot nebu se dviguje. Sin Neskončniga na njem umira:
V	stran razbojnik levi se ozira. V sercu. joj, se Bogu togotuje! —
Milo grešnik desni tu zdihuje,
V	Jezusa solzue oči vpira. Iše še na zadnjo uro mira.
Dušo v roke Večnimu zročuje.
Vidi Jezusa obličje bledo , Sliši milo z njega ust besedo:
rDanes še boš z mano v raju gori". —
Stvarnik je pribit na križ visoki. Tečejo iz ran kervi potoki.
Grešnik tudi ti zdaj greh pokori!	J. Bile.
MNstno visokocastiliga misijonarja
gosp. Načeta Mraka do njih očeta i z Amerike.
Kagle tovvii 5. listop. 1857. I. j u b i oče! (konec.)
Nekaj posebniga ho tukaj divji golobje; morebiti ne bote verjeli, pa je resnica. Malo matiji so kot tam (na
Kraiiiskim), imajo pa dolg rep. in jih je včasi grozno veliko; pomladi pridejo, jeseni gredo. Lansko pomlad, ko je bilo veliko žerov (?). so tukaj gnjezda imeli. Navado imajo, kjer je smrečje, vsi vkup gnjezda narediti. Včasi jih je na enim drevesu petdeset, cele sto gnjezd, in več ur hoda deleč. Ko so bili mladi godni. so vsi Indijani sli na lov /. žaklji, možje, žene iu otroci, so več dni v gojzdu prebili. :ain spali in golobe jedli, le mladiče. Nekoga sim vprašal, koliko jih je dobil, in rekel je de 1.500. Sel je na drevo in jih je z dolgo palico iz gnjezd na tla metal, žena jih je pa pobirala. (Tako mečejo na tla uboge mladiče divjaki, vi poredni krajnski dečki pa ne smete tako neusmiljeno delati! Vr.J Solili so jih, kuhali, jedli, in njih mast namesto masla imeli. Zanesljivo rečem, de je bilo več Indijanov ko iz šestdeset hiš; ko bi jih vsaka hiša le 1.500 imela, bi jih bilo 90.000 pobitih, pa lahko rečem 100.000; in kjer je bil tudi le en sam mladič v enim gnjezda, je i.oglo biti 200.000 starih. Koliko je bilo pa mladih, ki so zleteli; zares trume, de se prav za prav nebo pokriva, morebiti pol milijona starih, ali pa več je bilo tod okoli.
Hočem vam še povedati, ' ako se po jezero h čolnarn vozim. Jezero, kjer sim jest, je tako veliko kot teržaško morje, in se mu le zato jezero pravi. ker voda ni slana. Valovi so včasi tudi veliki, pa ne celo kakor na velikim morji. Neki Anglež je prerajtal, de je nar veči zmed valov v Muji 40 čevljev visok in 000 čevljev dolg, kakor velika barka, ki jo na Angleškim delajo, in morebiti tako visok kakor vaša hiša. ali pa še višji. Grozno je doli v vodno dolino pogledati, ko je barka verhi vaiova! Moj čoln je 20 čevljev dolg, in ima dvoje jadro, lahko nese 15 centov. Včasi Min sam v lijem, včasi imam ludijaue. Kdeu mora zadej sedeli iu ga kermariti, eden na jadra gledati in po vetru jih ravnati. »So kakor jih imajo ribči v Terstu. Dvakrat sim bil v smertni nevarnosti in sim mislil, zdaj je konec. Predlansko jesen sim bil z Indijani v čolnu. 24 čevljev dolgim. Ilud je bil jug. valovi veliki, in je medlo. Mislite s« valov do vaše strehe, iu ko čoln pride v sredo, se voda z verha v čoln zlije iu zadnji konec napolni, v sredi pa je bilo veliko žakljev krompirja, tako de voda ni hitro po ee-lim čolnu planila, teiiiuč po njem zlezla in je bilo pol čolna vode. Ti čolni niso pokriti, barke so pa pokrite in utegne voda čez leteti, pa noter ne gre. Zdaj smo zaceli v vodo metati krompir iu nekaj sodov, potem vodo iz čolna, in odšli smo zdravi. Neki Indijan je bil ob um. nič več ne ve, kaj početi; podam m h škaf in rečem: Tukaj vodo ven plovi, in potem je delal. — Drujikrat. lansko jesen, sim bil v majhni barki, ki je nesla 20 sežnjev derv. Po noči začne veter in sneg. in na enkrat je bilo nad pol barke »ode. Pri verhu ni bila prav zadelana, in ko jo veter nagne, je voda noter šla. Ko se zbudim. vidim v hišici, kjer smo ležali, truge v vodi plavati; grozno se vstraširn, se hitro oblečeni in kričim Indijauam, de naj vse, kar je v barki, v vodo pomečejo, naj popred derva. in potem naj vodo spredej iu
zadej ven pMvejo. Ko tako delamo, pride kapitan, indijansk fant. iu pravi: „V barki je zmiraj več vodeu. Kakor nož mi le besede serce presunejo, ako ravno sim sam vidil, de ni tako. Drug Indijan sem ter tje hodi in pravi: ,,Vse je zastonj. — zgubljeni smo!- in noče več delati. Mi pasmo vodo izpljuskali, in — Bog bodi hvaljen! — ni je bilo več; ali eno jadro je bilo raztergano, iu celi dan gremo, de ne vemo kam. ker je medlo. Proti večeru pridemo bliz zemlje iu vidimo hiše. Zdaj se nam je serce ohladilo; menim de Kolomh (iznajdivec Amerike) ni bil bolj vesel, ko je suho vidil. Strašno je biti v takim; vihar buči. valovi v barko luskajo. ki je skor polna vode, k temu pa misel: zdaj bo treba umreti....
Spomladi so bili škof tukaj, v. č. gosp. Baraga, in so birinalr. Prišli so bili v majhnim čolni z Indijani. Ker-stil sim nekaj nevernikov. To so bili veseli Indijani; od vsih krajev so vreli skupaj, vidit velikiga černosuknjarja, kakor imenujejo škofa. Pač je drugač tukaj, kot pri vas; ni jih bilo duhovnov, de bi škofu stregli, sam sim bil, pa je vender bilo lepo. Pridigovali so jim po indijansko, in bili so skorej teden tukaj, potem se zopet v majhnim čolnu nazaj podajo. Enkrat sim jih bil šel domu obiskat. Pač je revna škofijska cerkev; lepši so bile naše indijanske cerkvice. Ka-košna pa je školja hiša? Je nimajo; sama majhna stano-valniea pri jezuitarjih. to je bilo vse, iu živež morajo plačevati. Jest *im zmiraj zdrav in terden. Študenta imam za kuharja, ki je Nemec iz Hanovera; ko se bo malo izučil, ga bodo škof duhovniga posvetili in mi bo pomagal tukaj. — Imamo že zimo: pretečeniga mesca 23., 24. listop. je že tako merzlo, ko na Krajnskim ko je nar hujši. 10 stopinj pod ničlo. Po zimi je v čas i tako mraz. de živo srebro zinerzuje, 20 do 30 stopinj mraza. Sneg je skorej zmiraj suh, in nosim opanke in veliko nogovic v njih. Tukaj vam pošljem obris celiga misijona. in kjer so gospod L a v t i ž a r. — Molite za-iue in za moje Italijane. de bi se ošabni ncverniki in krivoverci ponižali in pravo vero spoznali. (Napis: Rev. Igu. Mrak. Eagle tovvn, Michigan. United St. of America.)	Vaš Nace.
Maf nas bo tetas sv. Jožef naučil?
Obhajali smo uudan sv. Jožefa. Jezusoviga preljuh-Ijcuiga rednika, čistiga ženina Marije Device, pat iona i I i r— skiga kraljestva, velikiga pomočnika ob zadnji uri, zavetnika rokodelskih družb in posebuiga prijatla vsih delavnih in rokodelskih ljudi. Mati katoliška Cerkev ga visoko časti, zato pa tudi ravno tako njeni dobri otroci. Kdo ošteje kerstne imena, po njem imenovane, cerkve, altarje, podobe njemu posvečene. Sv. Jožef je ime, ki ga slehern verin kristjan z nekim posebnim veseljem in sladkostjo izgovarja in izgovarjati sliši. Kako priserčne so besede, ki si jih ve-likrat slišal iz ust svoje verne in bogoljuhne matere: JEZUS, MARIJA. JOŽEF. Pač je mogel sv. Jožef lepo živeti, de ga je Bog svojimu Edinorojenimu rednika, tako rekoč, očeta na zemlji zvolil. Sv. Ba/.ili, v premišljevanje njegovih čednost zatopljen, kliče ves začuden: ^Kteri augelj, kteri svetnik jc pač to gnado zaslužil, de bi ga bil Bog svojimu Sinu rednika — očeta — zvolil? Bog je sv. Jožefu s tem veči čast skazal. kol očakam . prerokam in apo-steljnam: ker ti so bili le služabniki Kristusovi, sv. Jožef pa je bil rednik oče — njegov imenovan". Enako govori tudi učeni, pa pobožni J. Gerson: nO čudež neprimerljivi! Mati Božja, kraljica nebeška, imenuje sv. Jožefa svojiga Gospoda, včlovečeni Sin Božji pa svojiga Očeta, ter mu je pokoren".
Vprašanje pa se nam nastavlja: Kako je sv. Jozel, tako ubožniga stanu, toliko čast dosegel? ..On je bil pravičen". nam pravi sv. pismo; iu sv. Janez Zlatoust te besede razlaga: „Mož, ki je imel vse čednosti". To je popis celiga njegoviga življenja. Kaj je pa vender počel ta ~pra-vični- mož, ki se tako malo od njega bere in je vender
tako visok in čaetitljiv bil; on tako molčeč, tako tih, s tako pomenljivim obrazam v svoje delo obernjen? Odgovor: Sv. Jožefje premišljeval. Ako letaš to čednost za sv. Jožefam sebi posnamemo, smo zadosti pridobili, zakaj premišljevanje je zaklad nezmernih dobrot. Blagor mu, kdor zna in hoče premišljevati.
Premišljevati se pravi. si kako versko resnico ali čednost odbrati, jo zvesto pretuhtovati. po njenim bistvu jo preudarjati, si jo k sercu vzeti, in zveličavne nauke in pravila za svoje življenje iz nje posnemati. Pri premišljevanji imajo tri moči naše duše opraviti: spomin, um in volja. Znano je. de spomin je moč naše duše. ktera ohrani ali sc spomni na to. kar je vidila in slišala; z umani človek reči spoznava Boga in njegove stvari, presojuje. dobro od hu-diga loči; volja pa nam je dana. de bi človek radovoljno tisto odbral in storil, kar je dobro, hudiga se pa varoval. Pri premišljevanji tedaj nam spomin versko resnico ali čednost da in pred oči stavi, ktero naj premišljujemo; um jo pretehtuje in preiskuje po mnozih straneh; volja pa se nagne k dobrimu. ker je uin dobriga prepričan, ter obuduje čednosti in dobre sklepe, in vsaktere koristne reči iz premiš-Ijevane resnice posname. To je zares lepa, prelepa umetnost. Nar boljši učenik pri premišljevanji je sv. Duh, kteri te bo v kratkim naučil bolje premišljevati kot vse bukve, ako imaš čisto serce in dobro voljo. Torej zamore slehero človek premišljevati. Priprosta keršenica je pogosto boljši premišljevavka kakor pa učeni možje, ki debele bukve bero in pišejo. Zares lahka, pa žlahtna reč je tedaj premišljevanje! Tukaj zamore vsak učen biti. Koliko svetnikov in svetnic čerke ni poznalo, in so vender tako visoko stopnjo v svetosti dosegli — ravno s premišljevanjem.
Veliko bi se dalo pisati od lepote in imeuiluosti premišljevanja, ker tvarina premišljevanja je vse, kar je dobriga . svetiga. visokiga, Božjiga. Boga in njegove neskončne popolnamosti; Jezusa Kristusa in njegovo sveto življenje in smert. večne resnice sv. vere itd. zamoreš premišljevati; zares sami izvoljeni v kraljestvu Božjim nimajo kej višjiga gledati iu premišljevati. Veliko bi se dalo pisati od tehtnosti premišljevanja, zakaj človek bo toliko svetejši, kolikor veči je njegovo spoznanje Božje, kolikor bolj je verskih resnic prepričan, kolikor bolj od zgleda Jezusoviga razsvitljen. Vse to pa se doseže v premišljevanji; ker v premišljevanji se vera poživi, duh ogreje, serce se s svetimi rečini napolni. volja pa se za vse dobro pridobi. Tukaj dela prav posebno gnada Božja, ki premišljevavca razsvetli, mu vrata k resnici odpre in ga v vsim dobrim poterdi, de v kratkim doseže tisto učenost, ki je visoko povzdigujeua nad posvetnih napuhnjeno učenost, in to učenost imajo sveti v svoji oblasti. Veliko bi se dalo povedati od koristnosti premišljevanja. Um in volja sta si v tesni zvezi: ako je um razsvitljen in kake resnice popolnama prepričan, se volja potem rada podverže Tako prepričanje pa se doseže ravno v premišljevanji. Torej opominja sv. Duh: ^Premišljuj vedno zapovedi Gospodove in vadi se pridno v njegovih postavah, in on ti bo serce dal, in dobil boš veselje do modrosti**. (Sir. 6, 37.) Ni skorej mogoče, de bi se človek goropadno pregrešil, kteri rad premišljuje. Kdor pa premišljevanje opusti, lahko Boga spred oči zgubi. se pogrezne v mlačnost, poslednjič v neobcutnost in bo zanikern sužinj hudih nagnjenj. Namesti dobriga začne hudo premišljevati, in potem gre v grehu tako naprej kakor bi napredoval v čednosti, ako bi bil na njeni poti ostal in jo premišljeval. O groza čez grozo, kdor začne grešne reči premišljevati in se v njih razveseljevati!
Začni tedaj, ljubi bravec. sveto premišljevanje in nikar ga ne opusti. Premišljevanje v svoji koristnosti preseže celo še ustno molitev, torej so papež Benedikt XIV. popolnama odpustke dodelili tistim, ki se v premišljevanji vadijo, ktere /an.orejo vsak mesec enkrat doseči, ako pobožno svete zakramente prejmejo in v namen sv. Očeta za
povišanje svete Cerkve molijo. Posvetovaj se tedaj, kristjan, sam s seboj, ali pa s svojim spovednikam, kako bi storil. de bi zraven molitve tudi premišljevati začel, postavim 30 ali saj 15 minut na dan, ali po okolišinah saj nekoliko
—	boljši malo kakor nič.
Kako pa premišljevati? Pred premišljevanjem si odvoli resnico, ki jo hočeš premišljevati; ako znaš brati, utegneš od nje poprej kej brati; moli očenaš v čast sv. Dohn in začni preudarjati s pomočjo trojnih moči, spomina, uma in volje. Vzemi si vsako resuico k sercu, posnemaj iz nje primerne čednosti, kakor ljubezen, žalost nad grehatn. strah, začudenje, serčnost v dobrim, dobre sklepe. beg pred gre-ham in grešnimi priložnostim*! itd. Moli k sklepu zopet očenaš. de bi ti sv. Duh dal sad doseči, ki ti je pognal iz tvo-jiga zveličavniga premišljevanja. Ako si, postavim, odbe-reš v premišljevanje skrivnost: „Jezus za nas kervav pot potil", poprašuj se: 1) Kdo kervav pot poti? Kristus, kralj nebes in zemlje, modrost Očetova... 2) Od koga je kervav pot potil? Od prevelike žalosti — nar bolj zavolj grešnikov, tedaj tudi zavolj »noje terdovratnosti.. 3) Za koga žaluje? Za nas, de bi nam na vekomaj ne bilo treba tarnati, z zobmi škripati v zunanjih temah.. 4) Po kom terpi? Po tistih, ki so bili njegova lastina. 5) Kdaj terpi? V cvetu svojih let, ko človek sicer nar bolj svoje življenje ljubi... 6) Kje? Pred vsimi narodi.. 7) Kako? Z nezmerno poterpežljivostjo, ves pokoren in vdan. — Kako sim bil pa jest v terpljenji? Ali nisim z nepoterpežljivostjo vsiga sadu zgubil, ali si še strahovanja nakopal? Kako bom pa vpri-hodnje terpel? Sim bil tudi jest žalostin zavolj greha? Se ga nisim včasi še z veseljem spomnil? Ali se celo z njim hvalil? Ali tudi jest spim in dremljem, kakor aposteljni, ko služabniki Božji nad grehain žalujejo? Ali celo k Jezusovim sovražnikam potegnem, de bi Njega po Iškarjotovo izdal?
—	O Jezus kako britko mi je pri sercu, de si ti zame bil tolikanj žalosten. „0 moj brat Jonatan , ti nar lepši in Iju-beznjivši (zmed vsih ljudi), kako me bo!iu, de te vidim tako žalostniga. — Bodi hvaljen in češen, o Jezus, ker si se žalosti podvergel, de bi nas razveselil... „0 Gospod, ako kdaj tvojo dobroto pozabim, naj se mi jezik k nebezu pri— suši". — Bolečina in žalost me presunuje, kesam se iz serčne globočine svojih grehov, ki so tvoje serce tako silno iu neusmiljeno razžalostili. — O Jezus, vdeleži me gnad. ki si jih nam pridobil s svojim kervaviin potam, žalovanjem in britkostini ua Oljski gori. Vaje: a) Dans hočem ostati ua Oljski gori s svojimi mislimi pri vsih delih, b) Ako se mi kaj težavniga primeri, se bom spomnil na Jezusovo žalost na Oljski gori in bom voljno prenesel, iskal bom pomoči pri Stvarniku in ne pri stvareh, c) Jezusu za ljubo se hočem dans kakimu veselju ali dopadljivosti odpovedati, d I Ta in ta moja huda navada je Jezusu na Oljski gori nar veči britkosti delala: hočem jo z Božjo pomočjo odsihinal zapustiti. Bog mi pomagaj k temu sklepu! Bog me obvari vsaciga greha! itd.
O koliko se da misliti čez vsako čednost in resnico! Premišljevati zamorvš mnogotere besede sv. pisma, p.: .,Nič nečistiga ne pojde v Božje kraljestvo". Odbrati si zamoreš kaj iz nedeljskiga evaugelja, pridige, iz očenaša ali druge molitve, iz življenja Matere Božje, sv. Janeza kerstuika, sv. Alojzja, sv. Katarine, ali drujiga svetnika ali svetnice Božje.
Cčil te bo pa to vse bolj sv. Duh, kot te besede, ako si ponižin iu njegovo navdajanje poslušaš in imaš dobro voljo. Priporočuj se pa tudi včlikimu premišljevavcu hv. Jožefu, zlasti ti, delavni človek, de se naučiš tudi pri Nvojih delih kaj svetiga, koristniga premišljevati kakor sv. Jožef. Kaj dobro in zaslužno mora biti namreč ročno delo h premišljevanjem sklenjeno, kakor je bilo pri sv. Jožefu, ker si je bil on tesaje toliko plačilo zaslužil.
Ali je pa dandanašnji tudi tako? Ali ni zdaj tacih ro-kodelcov dosti, posebno tain , kjer ni rokodelskih družb, ali
pa za nje ne marajo, de sv. Jcžefu ravno nasproti delajo, ki se trudijo in trudijo, ki delajo po dnevi in po noči, ob nedeljah iu praznikih svoj pot naprej; pa se vender komej žive, in si zraven tega še ravno pot v pekel gladijo? Na-sledvajo naj vender sv. Jožefa, naj se ozirajo pri svojim delu na Jezusa, ter naj dajo Bogu, kar je Božjiga. in bodo imeli cudodelriga pomočnika Jezusa, kakor sv. ložef, in potem se jim tudi blagoslov Božji zanesljivo ne bo pogrešal. Delaj tedaj tako kakor sv. Jožef, o keršanski rokodelec in delavec, posvečuj dan Gospodov, bodi pravičin, po-terpežljiv, pridin, ne zapravljaj, ne preklinjaj, in sklepaj delo z zveličavnim premišljevanjem. Postavi si pred oči, postavi si v serce sv. križ, Jezusa, in oziraj se pogostama nanj. Poskusi, in spoznal boš, de tako delaje se boš bolj opomogel in vterdil, kakor kdo ve s ktero rečjo. Delo ti bo šlo bolje od rok in bo več teka imelo; nezadovoljnost, nevolja, huda terma, kletev, kreg in prepir, zmerjanje in druge take ostudnice in prašiče bodo mogle kar zaporeda-ma bežati iz tvoje delavnice in hiše, — blagor potlej tebi. srečin boš!
Nasledvajmo tedaj sv. Jožefa, in pomagal nam bo s svojo mogočno prošnjo — zdaj — in posebno ob naši zadnji uri, de enkrat srečno, zveličavno umerjemo, kakor on — na strani z Jezusam in Marijo.
Koliko Je tffanfe ss. Cirila in JMelofla segalo meti Slovence.
Spisal P. Hicinger.
O tem vprašanji je bilo že marsikaj pisano po naših časnikih; vender je bila reč le bolj na verhu pušena. Mislim , de se odgovor zamore dati še nekoliko bolj določno, ako se vse dotične spričbe bolj pretresejo. Mnogo tvarine za ta odgovor je donesel dr. Gin zel v bukvah : „Geschichte der Slaveuapostel Cvrill und Method": pa tudi od drugod bi se utegnilo kaj pridjati. Ne bo napačno, tukaj pisati več od tega, ker se pripravlja tisučletno obhajanje prihoda ss. Cirila in Metoda.
Pervo se mora pomniti, de keršanstvo o prihodu no-voslovenskih rodov ni bilo celama zaterto v naših krajih, ker prejšnjih stanovavcov mnogo je bilo ostalo. Drugo se mora ohraniti pred očmi, de iz noviga se je sveta vera na severni strani Drave zasadila po solnograških nadškofih, na južni strani pa po oglejskih patriarh i h. Djanje solnograških višjih pastirjev se zadosti obilno razlaga v spisu neimenovaniga pisatelja iz I. 873 (Anonvmi Salisb. a. 873 historia Conversionis Carentano-ruin . pri Kopitarji v „Glagolita Clozianus". tudi v „Ginzels-geschichle der Slaveuapostel" Anhang str. 4«). Za trud oglejskih patriarhov pa se ne nahaja nič obširniga; razun splošniga izročila so tehtne o tem kratke besede v življenji sv. Pavlina patriarha, kjer je povedano, de je on po evan-geljskitn oznanovanji korotanske ljudstva in sosednje narode pripeljal k Kristusovi veri. (Bollandi Acta Sanctorum. rn. Jan. tom. I. 713 ) De je Drava mejila djanje obojnih cerkvenih pastirjev, se kaže pa jasno iz popisa spreobernitve Korotanov. iu še bolj iz določitve cesarja Karola veliciga I. HM. (Glej Valvazor VIII. str. 630). Sicer ko bi se stare oglejske listine v beneškim, vidernskim, in zlasti v čevdat-skim arkivu bolj na tanko preiskale, gotovo bi se moglo kaj več slovenskih reči razodeti. kakor pa jih je znanih do slej.
Kar se tedaj posebej tiče djanja slovenskih a p o-steljnov s s. Cirila in Metoda, je zadosti jasno iz dvojne legende (l.egenda italica et inoravica, pri dr. Gin-zelu v Anhang I. str. 8. in 14), de ju je iz začetka I. 862 poklical sam inoravski knez Kastislav. in de sta perve leta do 867 delala le na Moravski m. Na Panonskim je tisti čas, namreč I. 865, poleg spričevanja neimenovaniga pisatelja še rieopovirama delal solnograški nadškof Adalvin , ter cerkve posvečeval knezu Kocelju. Se le pozneje, krog I.
867, je poleg druge legende (Legenda pannonica, pri dr.
♦
Ginzelu v Anhang I. sir. 26) panonski knez prosil papeža, naj inu Metoda dovoli učenika, morebiti je bilo to ravno takrat, ko sta šla apostoljska moža v Rim, kjer je s. Ciril I. 8ti8 umeri. Papež Hadrijan je o tein potu s. Metoda po-ntavil škofa čez M o r a v i j o in I* a n o n i j o, ter je s te ni obudil staro panonsko nadškofijo. Po takim je s. Metod začel delati v Pa no ni i krog I. *»70; morebiti pa je sveti mož poprej šel v jadransko Pri morje, ker v nekim spinu o spreobernitvi korotancov se bere. de je prišel iz istrijanske in dalmatinske strani v Panonijo. (Kscerptum ex lib. de conv. Carent. pri dr. Ginzelu v Anhang I. str »>8|. Ali pa se je s. Metod le čez kake leta oberuil v južno sloven-h k e strani, ker bere se, de je I. 871 papež Janez VIII. horvaškiga vojvoda Muntimira v listu opominjal, naj severne pod pastirsko skerb panonskima škofa. ( Kopitar v rGlagolita Clozianusu str. 4#»). Xa Panonskim je s. Metod delal do smerti kneza Koeelja, ki je bila I. 877; pozneje, I. 879, se on zopet prikaže na Moravski m pod knezain Svato-plukam, kakor je jasno iz listov papeža Janeza VIII. (.pri dr. Ginzelu v Anhang I. str. 55 — 59). \a ta čas se ozira, kar piše neimenovani Solnogručan, de je bil Metod pregnan iz korotanskih strani, ter je šel v Moravijo, in omli počiva. (Kzcerptum. de conv. Carent. pri dr. Ginzelu Anhang I. str. t»S). Po tem je apostoljski mož šel v Rim se zagovarjat pred papežem Janezam VIII. zavoljo tožbe nemških škofov; slavno je prestal ondi sodbo, ter se je s papeževimi sporočili vernil zopet v Moravijo. Ne kaže, de bi se bil s. Metod zopet povračeval na Panonsko, ker je zdaj ondi premogla nemška oblast. kakor pričajo prejšnje besede neimenovanima Solnogračana. Cmeri pa je sv. Metod na Moravskim, kakor priča panonska legenda (pri dr. Ginzelu Anhang 1. str. 31 ), in tudi delama neimenovani pisatelj, ti. mal. travna 885; pokopan je bil z veliko slovesnostjo poleg altarja velike cerkve v De vili i ali Velehradu
Iz tega, kar je tukaj ob kratkim povedano, jc jasno, de oba apostoljska brata sta delala skupaj le na Moravskim, de pa s. Metod sam je po tem delal v Panonii in Moravii; manj jasno je. koliko de je delal nižje proti Dalmacii, ali koliko de bi bil segal v Korotansko. Za Moravsko nam ni potreba preiskovanja; poglavitno vprašanje je za Panonsko.
Ko >e v dneh s. Metoda govori od Pauonije. se ne meni • ela nekdanja dežela lega imena, temne samo d oljna ali i z h o d n j a Panonija tPaniionia inferior, orien-talis). kakor jo neimenovani Solnogračan na tanko določuje; gornja Panonija jc namreč tisti čas spadala v slovensko ali posavsko Krajino med Savo in Dravo, kjer se imenujeta kneza Salaho iu Hraelav. iu v posavsko Horvat i j o. kjer se berejo vojvodi l.judevit, Ratimar, Munti-mir, Branimir. Meja doljnc Panonije proti jugu je bila takrat Drava, kakor je \eljala že poslednje rimske čase; Jeruzalemski potopis namreč pristavlja pri Petovii ali Plu-jim: „Greš čez most, stopiš v doljno Panonijo". Panonska meja proti zahodu pa so bile v rimskim času cetske gore; tiste ie štele od Donave poleg dunajskiga gojzda, dalje ob hribih, ki so med Anižo in Murico, in potem med Muro in Rab«, dalje pa čez Plač in Pohorje proti Sa\i; dragač se njih versta ne more lahko misliti, ker ste se mesti Fla-vium Solveiise pri l.ipuici. iu Cclcja ali Celje štele k \o-riku. nasproti pa Petoviuin ali Ptuj k Panonii. Ravno listi hribje »o bili ob času s. Metoda panonski mejniki proti Ka-rantanii ali korotanu. ki je prav za prav obsegal ravno sndzemelj-ki Norikum. Vse to se da zadosti določno spri-čati iz neimeiiovauiga Solnogračana. Tistiga namen je uam-re« bil. sploh dokazali trud solnogra>kih nadškofov za spre-obernitfv korotaiiskiga naroda, posebno pa pojasniti njih du-hovsko prav*eo čez doljno Panonijo nasproti s. Metodu; zatorej on ua drobno imenuje vse kraje, kjer koli so ondi soluograški višji pastirji Adalram. I.uipraui in Adalvin posvetili keršanske rerkve. Res de se inarsikteri tistih krajev ne dajo dokazali za sedanji čas. ker jih je razrušila
madžarska sila kmalo po smerti sv. Metoda; pa mnogotere imena se snidajo še z današnjimi, in tako je mogoče še kaj pojasniti.
Naznanuje pa neimenovani Solnogračan, razun N i-trave ali Nitre unstran Donave, kraje: Previnov grad, pozneje Mosaburg ob reki Sali, zdaj Salavar , Busini-z a ali Pešnica. B e 11 o v i a ali Ptuj. Q u i n q u e b a s i I i c a e ali Pečuh. L i n d o I v e s c h i c h u n ali Lendava. Keisi ali Kisek, Strada h u ali Straden, A blati za ali Aflenz, Cella C n za t on i s ali \Venigzell. Fiskere, Bistra ali Feistritz; ti kraii so nekaj na Ogerskim . nekaj na Štajerskim. Bodi si. de bi ktero zmed teh imen ne bilo prav zadeto, vender Ptuj in Aflenz dajeta na tanko zahodnjo panonsko mejo, kakor je bila zgorej naznanjena. Cez to mejo pa soluograški neimenovauec ne daje nobeniga kraja na znanje, razun svete Marije v Gospejsveti, Lib umije nad Špitalam, in C ii d rime pri Sekovskim gradu; te kraje vender on stavi na Korotansko. Res de Mosaburg mar-sikteri, tudi dr. Ginzel, še išejo v koroškim Mozirji nad Celovcam, drugi pa v štajerskim Mozirji nad Savinjo; pa na Koroškim ni nobene reke Salc. štajerska Savinja tudi ne gre semkaj, ker je poleg boljših rokopisov pravo berilo Sala. ne Sana. (Primeri ,,Glagolita Clozianus" str. 55.) Razun besed neimenovaniga Solnogračana. stavi Mosaburg med mesta, ki so na Ogerskim. prav jasno listina, izdana po cesarji Otonu II., in poterjena po kralji Filipu 1. 1198; tako namreč šteje nekdanje solnograške posestva: Cnkraj Rabe, Sabaria ali Subotiše. Mosaburg. Sala p in ga, (Juinqueecclesiae ali Pečuh. (Primeri Hansiz rGer-mania saera'* II. str. 308 iu d.J. Obojo stran, korotansko in panonsko, so pozneji soluograški nadškofje tudi dobro ločili po svoji vladi; v tem času. ko je bil v Korotanu deželni škof Osvvald. so bili na Panonskim v Mosaburgu nad-niašniki Dominik. Svarnagal. Altfrid in Rihbald. in vse višje cerkvene opravila sta obhajala sama nadškofa l.uipram in Adalvin. kakor ua drobno piše neimenovauec. Vse to kaže. de so se korotanske in panonske meje zadosti jasno razločevale v dneh sv. Metoda: in potem se tudi zamore precej določno dati odgovor, kako deleč je segalo djanje sv. Metoda med Slovence.	(K. si.)
Ogieti po Sioren#kim.
Iz Ljubljane. V. č. gosp. provikar. dr. Ign. Knob-leher, so pisali do v. č. korarja in semeniškiga vodja. gosp. Jati. Novak-a. in pravijo med drugim: rOb začetku leta sim prišel iz Fgipta v Neapel. kjer sim hudo in prav nevarno zbolel; vender je bila bolezen po posebni skerbljivosti zdravnikov premagana in zdaj sim na potu popolniga boljšanja, in upam, de do velike noči se bom že toliko ozdravil, de bom dalje v Rim popotval, in prihodnje poletje se zanašam, de bom tudi Vas v Ljubljani zamogel pozdraviti4*, k sklepu v. č. gosp. žele kaj od svoje domačije zvediti, ker pravijo, de že davno niso nič iz Krajnskiga slišali, ne iz časnikov in ne drugači.
Z Gorcii*kiga, 15. sušca. (Konec.) Naj postavim v naslednjih versticah mal sponiinček na prezgodnji grob ranjciga gosp. fajmoštra Antona Ljubiča.
Rodili so se ranjki v Žalni na Dolenskim 23. vel. trav. 1812. in mašnik posvečeni »o bili v Ljubljani 13. vel serp. 1*37. Njih lepo truplo jc obdajalo se veliko lepši dušo, kajti so bili vsi nadani blazih lastnost in goreči za vse dobro; res. gospod po Božji volji. Njih prevzvišenost, naš Milostni gospod knez in škof sami so dušne lastnosti kakor tudi telesne zmožnosti ranjciga gospoda Ljubiča dobro poznali: odbrali so si jih bili. kakoi sim večkrat iz zanesljivih ust slišal. že kakor bogoslovca za prihodnjiga svojiga dvorniga kaplana. Spoznavši pa. de bodo gosp. L ju bič v pastirstvu gotovo še vec koristili škofii in domovini, so odstopili od pervotniga sklepa ter so jih poslali nar prej v Idrijo /.a beneficiata, potem v Grad (blejski), še pozneje pa
v Višnjogoro za duhovnica pomočnika. — Od tam so bili prestavljeni za fajmoštra v Turjak, koliko časa so ondi dušni pastir bili, ne vem prav ravno dobro, vem pa, de so se mnogo trudili z odrejo mladine, ker so sami šolo imeli; tudi spričuje ondotna grajska kapelica (kakor farna cerkev) njihovo pobožno skerbljivost za oiepšanje hiše Gospodove. Lepi altar, zmalan na presni zid, in sv. križev pot je med drugim sad njih ondotniga truda.
O vsih Svetih je minulo 3 leta, odkar je bila gosp. L j u b i č u izročena selška fara. Težka naloga je pač slednjimi! gosp. duhovnu služba v ti duhovnii, kjer njeni farani so si večidel izvolili za svoje stanovališa visoke in sterme gore, ktere so že inarsikterimu duhovnu zelo bolezni in smerti v serce zasadile, koliko so ranjki tukaj imeli opraviti in skerbeti, je prav težko povedati. Pisarije in vredo-vanja so imeli na cente; zdaj to. zdaj uno Akoravno pa so bili. bi djal. zasuti v opravila, kterih, kakor je znano, pri velicih farah nikoli ne manjka, so bili vender vedno do-brovoljui iu veseliga serca. Večkrat sim slišal reči: Ta gospod se ne imenujejo zastonj „Ljubiču, in lo je bilo res.
kakor pa so bili navadno zmiraj prijazuiga lica, so bili vender nevbogljivim ovcam tudi restiobiu pastir, in so vsako napako faranov ojstro grajali, ne že toliko na prižuici kolikor doma, kamor so klicali take, od kterih je bilo kaj ne-rodniga slišati. V vsim svojim djanji in nehanji so svetili farauam z lepim zgledam; naj lepši red je vladal pri njih v cerkvi in doma.
Marsikaj bi vedil v dokaz tega o njih povedati; naj rečem nekoliko. Dobro vcdivši, de posebno iz dobro vrav-nane šole izvira mnogo mnogo koristniga za vsaki kraj. so si na vso moč prizadevali, tisto postaviti v dober stan. kolikor koli je bilo mogoče. Popravili iu osiiažiii so celo šolsko poslopje, osnovali v tistim več novih sob, poskerbeli uceniku boljši dohodke, in faranam posebno lansko jesen, ko je bil po njih prizadetji dospel novi učeuik, so naložili ua vest dolžnosti zastran dobre izreje sebi izročene mladine, ter so vabili starše, naj pošiljajo otroke marljivo v šolo. — Lepo pobožnost Marijniga brezmadežniga serca. ktero so že njih lanjki sprednik vstanovili, kakor tudi sv. križev pot s sv. mašo vred vsaki petik v postu so natanko dopolnovali in ohranili. — Vsako saboto večer so prišli z drugimi ljudmi vred k litanijam, in bili so tako vzgled inarsikterimu uilat-niuiu kristjanu, ki se še o nedeljah malo za popoldansko službo Kožjo zmeni. — Spovednica in leča sta jim bila kraja, kjer jih je bilo prav pogosto viditi. V postu so imeli navadno popoldan postne prulige. k kterim so ljudje tudi iz sosednjih fara zlo zahajali. — Olepšava cerkve jim je bila posebno pri sercu — ob kratkim: v malo letih svojiga bivanja v Selcih so mnogo doveršili, kar bo uiarsikteriinu v korist, narveč pa gotovo njih v. č. gosp. nasledniku, kdo bi pač ne želel takimu gospodu, doživeti poznih let. pa — človek misli eno, Bog stori drugo!
Pred tremi tedni so naenkrat precej hudo zboleli. Misliti je bilo vender. de bolezen bo le kaj memgredočiga: ali vedno slabcjše jim prihaja. De bi bili brez skerbi iu tudi de bi dali svoji čedi lep zgled, se dajo previditi s sv. Kcšnjiin telesam. Ravno tisti dan po opravilih v Selcih nazoč, jih obišem, in kakor sploh navadno, so me tudi zdaj prav pri-I a zli o sprejeli ter povabili, naj se k njihovi postelji vsedem. \i jim bilo posebne nevarnosti znati, pravili pa so mi, kako lini zlo kri v glavo zalega, in de se bojijo, de hi se jim ne jelo blesti. Poslovivši se od njih bi bil vender pred ua svojo, kakor na njih smert mislil, ('as je prihajal, bolezen pa se tudi množila ter bila vedno bolj nevarna. De hi bili radi še ozdraveli, kdo se bo temu čudil? Pa tudi umreti se rajni ni*o bali. Večkrat v bolezni so rekli: Bad umerje.ii. te je Božja volja tako. In res. bila je. ker jc bolezen vedno huje pritiskala, so se dali previditi s sv. zakramenti za umirajoče iu so odslej mirno čakali spolnjenja Božje volje. Cesar so se v priče t k u bolezni bali. se je poslednje dni njih
zivljenia zgodilo: večkrat se jim je beseda kaj zmotila, pa kakor so v zdravji mislili le na svete reči, tako so tudi zmešani govorili le od cerkve. Marije, blagoslovov itd.
Farmani, kakor tudi mnogi mnogi njihovi prijatli so s skerbljivim scrcam sledili in opraševali po nasledku bolezni: kolikor bolj pa se je tista na slabo obračala, toliko veči jc bila žalost. V marsikaki hiši sc je molilo, de bi Bog ohranil fari dobriga pastirja; zadnjo nedeljo pa je bilo v farni cerkvi celo sv. Kešnje telo očitno izpostavljeno, in farmani so hiteli od vsih strani, ter so pred Njim svoje goreče prošnje v serčnih molitvah za ozdravljenje ljubljeniga gospod očeta proti nebu pošiljali. Ali v bukvah previdnosti Božje je bilo sk'enjeno to, kar se je tudi zgodilo. V petik zvečei (12. t. m.) se je povcrnila njih duša tje, od kodar je izšla — v roke svojiga stvarnika.
Žalostno je odmevalo doiicnjc zvonov z visocih ver-hov naših gora, naznanovaje po daljnih in tihih dolinah duhovnim ovčicam ločenje ljubljeniga pastirja od njih cede. Od vsih strani so vreli ljudje skupaj. viditi še enkrat ono obličje, ki se je pred malo časam še tako prijazno svojim ovči< am nasprot smehljalo; — p »kropit z blagoslovljeno vodo ono truplo, ki se je v življenji toliko trudilo za dušni hlagoi svojih; — moliti pred telesnimi ostanki rajniga gospod očeta za dušni pokoj njih duše. l'o dnevi in po noči se ui zmanjkalo ljudi, ki so bili vsi v topljeni v globoko žalost.
Pogreb je bil danes zjutraj ob i), uri. Sila množici se je bilo skupaj sošlo; vsim se je brala na licu dušna otožnost in klaveruost. Do 100 šolarčkov jc z gorečimi sve-čicami svetilo rajnimu gospod očetu na zadnji poti k poko-pališu. za njimi je sledilo 15 gg. duhov nov, z visokocastim starološkim gospod dekanam Fraucam k ram er-jem pred trugo, za trugo pa so se verstile neštevilne trume farmanov. Po skončanih duhovnih molitvah so stopili ravno imenovani visokočastiti gospod dekan na lečo. in so govorili besede, ki so koj pri začetku privabile potoke solz v oči poslušav-cov. „Smert, — o nemila smert !u so zaklicali. „kaj ti je storila selška fara. de ji zavdajaš tako nemile rane: komej 14 dni je še minulo, in že si vzela iz nje srede dva duhovna ter pokosila ju s svojo nemilo koso! Pred 11 dnemi sim bil tukaj in sim spremil svojiga serčniga prijatla k grob«. Velika žalost jc navdajala mojo dušo in mi zaperala besede, ki sini vam jih hotel govoriti: pa kaj — moj prijatel. rajni rast. gosp. Janez Mu le j. je sinerli že vedno pričakoval, živel je v pokoji. bil ves bolehcn in tako rekoč zrel za grob; ali kaj danes tu pred seboj vidimo? Kar ne bi bil mislil ne jest iu gotovo ne kdo drugi, se |e zgodilo. — visokorasliliga gosp. fajmoštra Ani. Ljubica srno spremili na pokop v veliko žalost mojo. njegove zapušenc matere, žlahte. farmanov in velikiga števila prijallov. V štirih letih", so nadaljevali. ..se znajdem zdaj že četerlikrat v tako žalostnim opravilu tukaj". (Pred 4 leti so bili umerli ravno veliki teden prejšnji gosp. oče F i k. malo pred po zimi pa vpokojeni fajmošter iz Bukovšice.) Govorivši še dalje o smerti. kako ne dela ona v svoji neusmiljenosti nobeniga razločka, so prestopili od nje. ki jc le spolnovavka Božje volje, na nezapopadljive sklepe neskončno modriga Stvarnika. ter so diali: „\e vem. ali nam je to. ker je začela duhovšina ljubljanske škofije tako zlo mreli. v kszin premajhniga spoštovanja do duhovnov, ali nas Bog kliče s temna pot poboljšanja; ali pa so zasluge posameznih vredne žc plačila i/.-voljenih". O rajnim gosp. Ljubi e u jamejo zdaj govorili, kako so bili blag in veri gospod. kako so si povsi.il. kjer so pastirovali. poslav ljali v sercih faranov spominke ljubezni, in od vsih krajev so enake spominke v svojim sercu «»eho| jemali, koliko so pri vas storili, so djaii dalje, vam ne bom pravil; predobro vam je vsim lo znano. V zdravji in bolezni so vam bili v lep zgled; o tem sprieuie s,M»vedniea . prižnica. šola iu sploh vse njih djanje. Spolnovali s« vestno svoje dolžnosti, in de to tudi res »poznale, je pričala v bolezni rajniga gospod očeta vaša velika skerb in goreea um-
litev za njih ozdravljenje, pa tudi zdaj so tega porok vaše obilne solze. nPa kaj hočemo žalovati ?u rečejo tolažljivo dalje. .Lepo so ranjki živeli, lepo se za smert pripravili, — zanesljivo je bila spletena za nje že krona v svetih nebesih; zakaj verjemite mi: Kdor svojo dolžnost na tanko spolnuje, kdor si v pravičnih rečeh toliko ljubezen pridobi in posled-njič še reči zamore: Ne skerbi me umreti, — rad umerjem, rc je tako Božja volja, — za taciga gotovo in za terdno minemo upati, de mu je pripravljeno rajsko plačilo izvoljenih44. K sklepu so pred oči postavili še farmanam zadnjikrat njih rajniga gosp. fajmoštra, jih opomnili, de naj zvesto spolnujejo vse od ranjciga prejete nauke, pa tudi opomnili jih k molitvi za nje, ko bi še kak madež človeške slabosti nad seboj imeli, de bi ga jim Božje neskončno usmiljenje zbrisalo. Tudi druge duhovne pastirje, žive in mertve, so pričujočim v pobožni spomin priporočili. Poslednjič so se visokočaNtiti gosp. dekan še sami z milimi besedami poslovili od ranjciga gosp. Ljubiča in so sklenili svoj izverstni ugovor.
Po pridigi je bila černa sv. maša z leviti, med ktero se je pela na koru nalaš za to žalostuo opravilo osnovana nova pesem. Omenim, de gosp. dekan in pesnik sta si bila v duhu in mislih tako blizo skupaj, de bi skorej nihče dvomil ue bil, de si nista poprej eden drugimu svojih misel naznanila.
Ko je minula sv. maša, so zapeli zopet žalostni glasovi zvonov ter pridružili se petju „Libera" okrog truge stoječih duhovnikov. še male trenutke — in černa perst je zakrila našim telesnim očem za vselej umerljive ostanke občno ljubljeniga in spoštovaniga gospoda. Bog daj njih dušici vživati sladkosti svetiga raja!	J. Levičnik.
Iz Tersta. Kar so pridni Teržani želeli, se jim spolnuje. Kapucinski samostan in cerkev se namreč že zida na višavi 7Pontanares^ blizo terdnjave in gradu. Ta dobrotna naprava se bo z milimi darovi, zlasti teržaških pre-bivavcov po koncu spravila; podpisovali so po 1000, 500, .100 gold. in že imajo mende do 35.000 gold., s kacimi 18.000 gold. vmes, ki so jih že zazidali; treba bo zanesljivo še silo veliko, prejden bo vse dokončano. Ako bi bilo dosti spod palca, pravi mojster, de si upa že to leto vse poslopje pod streho spraviti. Sicer bo treba kakih 2 let, de bo vse čisto dokončano. Cerkev bo do 17 sežnjev dolga in kacih 14 široka iu bo imela 7 altarjev; samostan pa 60 staničic ali celic. Zida jo kapucinski brat Krančišk, ki je že v Veroni zidal cerkev in samostan, in bo neki silo lepa. .Magistrat bo dal k nji novo cesto narediti.
Nova cerkev pri sv. Janezu pa je že dodelana, in 3 zvonovi za njo so bili v kratkim blagoslovljeni. Tamkej mislijo neki novo faro s 3 duhovni napraviti in a tem se bo velika nova fara pri sv. Antonu zmanjšala. — Drugo cerkev bodo zidali blizo kolodvora in obris za njo je že narejen. — Tudi je namenjena že davno nova cerkev na koncu rA q uedo tto~, ktere izpeljava pa se zakasnuje. — Ne smemo pregledati še prelepiga djanja nekiga katoliškiga armenca . gosp. dr. A na ni j a, kteri bo dal na svoje lastne stroške zidati armensko katoliško cerkvico, ki bo do 40.000 gold. stala, in skorej bodo delo pričeli. Zdaj hodijo armeu-ski katoliški duhovni, njih 2 ali 3, v druge katoliške cerkve maševati, ker še nimajo cerkve svojiga lastniga obreda. Iz tacih velikoserčnih in velicih tlel. kakor tudi iz posebne dobrotnosti za misijone itd., je dosti očitno, de ima Terst veliko lepih duš.
Xa lički, 14. sušca. Lepo, rekel bi, vedno lepši, nadaljuje laški pridigar svoje pridige. Pridigoval je potem od obrekovanja in neizrečene škode, ki jo jezik napravi, ako se ne berzda; od smerti pravičniga in od veruih duš v vicah, de bi jim pomagali, ker si same več pomagati ne morejo, z dobrimi deli, itd. Navadno se vselej tudi med pridigo inilošnja pobira. česar pridigar posebej opomni. — Sploh se veselimo sred-posta. Se mi je dobro v spominu sredpostna sreda, kako so nas nekdaj silili gledat iti ueko
znano in neumno vražo. Tu v Primorji pa imenajejo če-tertik „s a 1 u s populi" — mende po kaki stari kersanski šegi. Ta dan se sploh bolje je, otroci se pa zunej z otročjim orožjem bojujejo, in kar veselo kratkočasijo. Tudi Cerkev imenuje 4. postno nedeljo „Laetare t. j. veseli sea, ter nas s tem nekako k veselju, to je, k dušnimu veselju opominja. To nedeljo tudi blagoslove sv. Oče papež zlato rožo, ki Kristusa pomeni in se potem med mašo na altar postavi. Po navadi se potem pošlje kakimu keršanskimu vladarju. Cerkev pa v duhu vsakimu to rožo da z besedami: Laetare! veseli se! Veseli se, kristjan! ki v tem zveličavnim času s to rožo za Kristusam hodiš; pol posta je minulo, kmali bo Velika noč. Blagor ti, če hodiš kraljevo pot, pot premagovanja in zatajevanja — čas praviga dušniga veselja je blizo! — Tisti pač bodo škodo terpeli, hudo britko škodo, ki pravijo in jezikajo. de se ni treba postiti po duhu Cerkve, de se le zmerno živi, je pa dobro ; ne to kar v usta gre, ampak to kar iz ust pride, je greh. O kako si vender termoglav s takim slepim izgovoram. Sedež greha je serce. In v sredi tvojiga serca napuh in nepokoršina kraljuje, ki se noče materi Cerkvi podvreči; to je greh. Poglej mater, kaj bo storila svo-jimu otroku, ki sladkari? Ne misli sicer, de je malo slad-kora že greh, temveč huda razvada, ker si z večkratnim sladkanjem nič ne odreče, zmiraj več poželjuje in bo po-slednjič res razuzdan človek. Ravno tako dela Cerkev z nami. Ona nam to pa to prepove, de bi se zatajevati učili, de bi greha goltne počutke krotili, berzdali, pokorili ter se greha ložej obvarovali. Starši še posebno s tem greše, če vpričo otrok zoper post govore, in s svojim zgledam kažejo, de nič ne verujejo. Ni čuda potem, če so sčasama otroci v ti in v diuzih zapovedih vnemami, kakor so njih stari.
Te dni smo obhajali praznik ss. Cirila in Metoda. Kaj de sta bila ta dva moža Slovanam sploh, ve vsak bolj izobražen Slovenec. Tedaj od tega nič. Njun spomin pa nam naproti kliče, de bi v veri terdni stali, de bi se vsi zedinili; kliče nam pa tudi naproti, de bi, ker sta sloven-skimu jeziku toliko slavo pridobila, tega nikdar v nemarne pustili, ali se ga celo sramovali. Kakor katoliškim kristja-nam nam je Rim pervo mesto, središe vsiga keršanstva, vse, kainor se ozirati imamo; kakor deržavljanam nam je Dunaj, kjer biva naš posvetni gospodar, je Avstrija, ktere pravi udje smo — pa de moramo tudi taki biti in ostati, nam je treba tudi rodu svojimu dati, kar mu gre, de se bo mogel, ker ima enake pravice, dostojno zobraziti, in svoje mesto, ki ga ima v krogu avstrijanskih ljudstev, vredno obderžati.
—	Tega nas opominjata sv. Ciril in Metod.
Vreme je še zmiraj tako pa tako. Lepo je sicer, pa še vedno merzlo. Cvetja še ni nikjer viditi, kakor druge leta. Po malim so začeli po nogradih delati. Bog bo že storil, de bo prav.
Na Reki, 28. sušca. Včeraj smo končali s tiho mašo pervi del šolskiga leta. Kako bi se pač vsi s hvaležnostjo proti nebesam ne ozirali, ker nas je ljubi Bog zdrave in čverste ohranil, de smo mogli v svojim poklicu delati! Popoldne so se začele v kapelici Matere Božje 7 žalost ob 3. šolske duhovne vaje. Drugi katehet, gosp. Mihič, jih je pričel s krepko besedo v laškim jeziku. Govoril bode o zadnjih Kristusovih besedah na križu, ter bo z njih potrebne nauke snoval. V torik zjutraj bo občna spoved iu obhajilo.
—	Zdaj pa še kaj druziga. Sv. Jožef ni sicer v senjski škofii zapovedan praznik, vender ga tukaj in mende skorej povsod praznično obhajajo. Iz tega se vidi, v kakšni časti ljudstvo sv. Jožefa ima. — Praznik Matere Božje 7 žalost je bil v tukajšnji cerkvi sv. Vida prav praznično obhajan. Mariini altar je bil lepo ozališan in razsvitljen; ne vem se spomniti, de bi bil kdaj pri tako lepo napravljenim altarji sv. mašo bral. Ob 10. je bila peta maša z leviti, ob 11. pridiga, ktero je imel laški postni pridigar, govore od Ma-
tiiuiga terpljenja in žalosti — iu ob 12. zadnja tiha masa. — Sicer je pa se ta izverstni govornik pridigal v praznik sv. Benedikta v nunski cerkvi od ljubezni — od natorne in Božje, in C28 ) cvetno nedeljo od potrebe poboljšati se, narpred ko mogoče — in kako nevarno je pokoro vedno odlašati. — Bil sim tudi dans v farni cerkvi pri velikim opravilo. Tu sicer nimajo biganec ali butar, kakor na Kranjskim, vender derzi večidel skorej vsak s kmetov pridši kako oljkino vejico v roki — posebno otroci, kar meje živo spominjalo na tiste izraelske otroke, ki so pred Jezusam z oljkinimi vejicami šli ter mu „hot*anau klicali. „Pasionu se je bral po obredu kej veličastno v slovenskim jeziku.
Vreme je drugo polovico mesca sušca skorej vedno lepo in toplo, le malokdaj je bora popihala. Jutra pa ho še vedno hladne, ker ho bližnje gore z belim snežnim pašam še prepasane. Da, se celo po noči od 25.—26. jih je sneg vnovič pobeiil, tudi tistim na otocih ni prizauesel. Zgodnji sadeži, kakor mandeljni itd. zdaj že kar lepo cvetejo — ni lepšiga, kakor z okna po nogradih, po morji se ozirati, in hladne pomladanske sapice zajemati! Pri Vas pa morebiti še debel sneg polje pokriva (de bi tako ne!Vr.), in se le ponarejeni cvetki očem kažejo. Narava že vstaja iz zimskiga spanja, že obhaja vstajenje, Cerkev ga bo skorej, in človek! kdaj%ga bodeš ti? Bog!
Iz Sent - Andreja na Koroškim. 24. sušca. Kakor pri vsih drugih, se je tudi pri vuzeniškim misijonu obilno razodevala moč gnade Božje. Akoravno je fara silno gorata, veliko farmanov več ur hoda silno težavne pota ima, in akoravno zavolj novo padeuiga globokiga snega z mnogih hribov še celo nobene gazi ui bilo, tako de ko so v cerkev hodili, je mogel zdaj edin zdaj drugi naprej hoditi in gaz delati; ho vender domači in bližnji farani od pcrviga do po-slednjiga dne tako pridno v cerkev hodili, de smo mogli v vsi resnici prav zadovoljui biti. So tudi v vsih rečeh prav radi vbogali, in kolikor se je dalo viditi, tudi opravljali z veliko gorečnostjo svojo misijonsko pobožnost. Vuzeniška fara šteje le namo 1530 duš, in \ender je bilo z vsimi nad 3700 ljudi obhajanih; in sicer: otrok do 16. leta 241 (med temi je bilo nad 70 otrok iz sosednje primonske fare, ktcre so ondotni goreči gosp. fajmošter lepo pripravljene z vi.so-kiga Pohorja pripeljali); žen 627; mladenčev 481; mož 670; deklet 960; beračev okoli 100, in ptujih sploh 624. Spovednikov je bilo vedno okoli 20 pripravljenih, in ker se je toliko molilo in je bilo 121 sv. maš te dni branih, ne bomo mar čudili, de je vsa ta združena pobožnost ganila pre-Ijubeznjivo serce Jezusovo, de je tako obilno rosil svoje gnade nad verno množico, skesano in objokano? V spomin sv. misijona so postavili Milostljivi knez in škof svojim nekdanjim vuzeniškim farmanam velik iu silno lep misijonsk križ pri cerkvi, in so tudi pri misijonskim križu ami navadno pridigo od misijonskiga križa imeli. V ta namen so tudi posebno pesem zložili, ktero smo grede iz cerkve, nazaj v cerkvi, in tudi pri odstavkih pridige z združenim gla-sam prepevali. Pri vsakim odstavku je ponavljal kor: O sveti križ, življenja luč! — O sveti križ, nebeški ključ! — Ponižno te častimo — zvestobo obljubimo. Te besede so tudi v zegnano tablico vdolbene, ki je pripeta na misijonski križ, de jo ljudje pobožno kušujejo.
Kakor slišimo, se utegneta to leto še tudi dva druga misijona na Koroškim obhajati. Razun sv. misijonov tudi eksercicije ali duhovne vaje vedno bolj pogoste prihajajo. V tem postu so jih obhajali v Sent-Lenartu in v Wolfs-bergu na Koroškim domači duhovni, v Ponkvi in v Šmartnu na Štajerskim pa misijonski duhovni iz Celja. Te duhovne vaje se pa večidel le za posamezne stanove obhajajo. Duhovni tistih far. kjer so že misijon in pozneje duhovne vaje imeli, pravijo, de je misijon podobin drevesu (plugu), duhovne vaje pa brani. Kakor drevo terdo zemljo preorje in preoberne, tako misijon oterpnjene serca grešnikov; kakor pa brana razorano zemljo lepo poravna in setev lepo za-
gerne. de zamore (oliko lepši kaliti, tako poravnajo duhovne vaje, kar je pri misijona bilo včasi še le začetiga ali tudi do dobriga se ne opravljeniga, in zagernejo še bolj varno in globoko misijonsko setev v serce farmanov, de zamore roditi toliko gotovši in obilniši sad. Zato pravim: Bog daj prav mnogim dušnim pastirjem, pa tudi keršanNkim srenjam sveto hrepenenje po misijonih in duhovnih vajah. Vi pa ljubi bravci odgovorite: Amen.
Iz Marburga. £ pri nas se je dozdej malo kaj posebniga v cerkvenih zadevah dogodilo, ali ker je naše mesto po milosti svetiga Očeta papeža Pija IX. dobilo čast škofov-Hkiga mesta, smemo pričakovati, de cerkveno življenje se bode zmiram lepše razcvctalo. Vender že zdaj ne najde nekoliko snovine za dopis v cerkven list. Tako na primer ročno zidamo poslopje za prihodnje škofovo stanovališe, in tudi za ozaljšanje stolne cerkve sv. Janeza kerstnika smo začeli skerbeti. Slavni naš prihodnji višji pastir Anton Martin so v lepim prijaznim listu do Marburžanov izrekli vošilo. de serčno želijo najti nvojo nevesto lepo okinčano. Ta želja je našla dobro zemljiše pri pobožnih gospeh marburškiga mesta. Stopile so v kolo naj imenitniše Marburžanke. in s*i že začele se posvetovati, kaj bi nežne ženske roke naj lepšiga utegnile storiti za Božjo čast in veselje slavniga ženina. Upamo de pobožne serca bodo zadosti reči našle, ktere so prihodnji stolni cerkvi potrebne. Tudi zavoljo slo-vesniga sprejema se že posvetujemo, in upati smemo, de tudi v ti zadevi bodemo rešili slavno nalogo.
Za škofovo poslopje ne obečani prineski že plačujejo. Dosti onih, kteri niso pervokrat nič obljubili, ker še rečni bila dognana, zdaj z lepimi dari prihaja. Ako bode vse do perviga vinotoka (oktobra) gotovo, bi ob onem časi že utegnili Svitliga škofa v svojo sredino dobiti. Marburško mesto z okolico se je v posebnih pismih lepo zahvalilo za dodeljeno srečo pri svetim Očetu papežu, pri svitlim cesarji Franc Jožefu, pri visokočešenim metropolitu solnograškim, pri mi-lostivim škofu Antonu Martinu, in pri gg. ministrih notranjih reči in bogočastja.
S končam mesca inal. trav. odidejo vojaški odgojcnci iz Marburga v &tras, in bode se (udi poslopje, v kterim .so ti odgojenci prebivali, popravljati in pripravljati začelo za stanovališe mladih duhovnov.
Tudi gimnazialska cerkev sv. Alojzija dobi novo po-dobšino sv. Alojzija in dva nova altarja v čast štajerskih mučeneov sv. Viktorina in Maksimilijana.
Ker ravno od te cerkve govorim, še tudi morem povedati, de se v tej cerkvi služba Božja kej lepo obhaja. Študenti so v petji dobro izurjeni, in za vsaki praznik imajc lepe cerkvene pesmi.
Na cvetno nedeljo smo čuli Palestrinov Miserere od študentov tako izverstno peti, de smo bili do hoIz ganjeni.
Kadar so veči prazniki, imajo večidel levitirano mašo, ker je 5 duhovnih profesorjev. 30. mšca ho študenti imeli velikonočno obhajilo, in djalo je katoliškimu scrcu posebno dobro, ko smo vidili gosp. profesorje duhovne in posvetne s študenti vred k spovedi in k hv. obhajilu iti. Lepi zgledi več koristijo, kakor lepi nauki, in gotovo bode usmiljeni tiče nebeški tudi temu Iepimu zgledu svoj obilen blagoslov podelil.
Tudi za ozaljšanje cerkev na kmetih se dosti stori. Tako ho se spet v kratkim po blagim prizadevanji gospodov dušnih pastirjev cerkve hv. barbarska, miklavška, lutoiner-ska, šent - lovrenška ponovile.
Veseli tudi katoliškiga potnika viditi, de srenje rade stare križe in kapelice popravljajo. Tako lepši ukus v ma-larii kažejo podobšinc v križih hočke in frajhamske fare. Res še tu pa tam kak podert križ ali zamazana kapelica čaka ponovitve, pa tudi to se bode še zgodilo, ljudstvo je vneto za Božjo čast, samo de je treba umniga pogona. Toliko za zdaj. Utegnili bi za kak čas kaj več dobiti. (Bomo s častitimi bravci vred prav hvaležni za dopise. Vr.)
Iz l eldkirrh-a na Vorarlberškim, 21.sušca. Praznik sv. Jožefa se je letaš tukaj v peuzionatu 00. jezuitov bolj slovesno obhajal kakor sicer, zato namreč ker ho ravno c. k. šolski oglednik, gosp. Jožef Kohler, tukaj bili. Obhajal ne je v mnozih jezikih in s petjem cerkvenih pesem:
V pervo seje pela neka pesem v čast sv. Jožefu. Ko so jo odpeli, je učenec Schvveighofer imel lep nagovorček v nemškim jeziku, v kteriiu je povzdigoval čednosti in svetost sv. Jožefa. Potlej je bral baron Herzogenberg. tudi v nemškim jeziku . neko prigodbo od časov turških vojsk, in v ti prigodbi je pokazal, kako je posebno tistikrat sv. Jožef avsirijanskimu cesarstvu veliko pomoč delil. Nadalje je govoril H i 11 e r K h r e n h e i m od truda in pokoršine sv. Jožefa v ogerskirn jeziku. Se dalje je zglasoval grof Z a r n d h e i m pesem v čast sv. Jožefa, ki je bila posebno za ta dan vmirjena, po nemško. Nadalje jest v slovenski in jeziku. Potem so peli pesem v čast Marije in sv. Jožefa. Po pesmi je govoril grof Kerssenbrok. v vvest-falskim narečji, baron Giovanelli v laškim, Humelauer v francoskim, baron H a z a v poljskim jeziku, baron T s c h u d v v alemariskim ali švajcerskini narečji. Potem sta brata Parr iz Londona imela pogovor (dialog). In poslednjič grof II i* lini n in Breitbach tudi pogovor od begu v Kgipt. K -klepu so še zapeli eno pesem in tako se je dokončala ta prelepa, mikavna, podučna iu spodbudna veselica. — Gosp. šolski oglednik kakor tudi v. č. O. vodja (rektor) sta nad lo slovesnico svojo zadovoljnost prijazno razodela. Bili so pričujoči tudi gimnazijalci iz mesta. Vsih poslušavcov je bilo kakih 450—500. O veliki noči bo zopet enaka veselica iii akademija. Za tistikrat so mi pa že neki pater obljubili, de mi bodo prav lepo zdelali vso slovesnost, ktera bo takrat v cerkvi kakor tudi pri veselicah. Jest bom takrai klavir igral iu morebiti zopet kaj v slovenskim jeziku besc-doval. Šolski svetnik namreč vsih slovanskih jezikov narečja ume zunaj rusovskiga. pa tudi nekaj jutrovskih jezikov, in se angleško, špansko, francosko, greško in latinsko. (Za enake dopise smo posebno hvaležni, ker se iz njih da mnogo učiti. iu se kaže. kako mojstersko vedo 00. jezuiti strinjati „etile dnlci-. Vr.)
Ha zgled po kersanskin• svetu.
Severinska družba spet letaš naznaiiujc romanje k grobu s«. Petra in Pavla; kdor hoče k tim romarjem pristopiti. se mora do 15. i. m. pri odboru te družbe na Dunaju (Ballgasse št. 930) pisemno oglasiti iu 200 gold. sr. vložiti. — Z Dunaja Mlada družba Marijniga neomade-žaniga spočetja v pomoč katoličanov na jutru že začenja darov dobivati. I/, t e r ž a šk o - k o p e r s k e škofije je ravnokar 200 gold dospelo. — Izverstni. v katoliškim duhu vredovaui polit iški časnik rVo I k s f r e u n dJ gre to dobo s l.KOO i/tisi /. Dunaja na ven razuu tega, kar se ga v mestu odjemlje , iu hravsko njegovo občinstvo vedno rase. kar je pa vse premalo v primeri s spačtniini listi, ki občinstvo s svojimi zapeljivimi nauki kaze. in se jih vender na tav-žente oddaja! V poslednjih listih icga časnika se bere iz-verstin spis: Anton Alojzi \Volf. ljubljanski poklic že ni škof. od dr. \V. — V K r a I j e v o g r a d u imajo od I. I85I družbo naj svetejšiga imena Jezusoviga. ktera ima namen, pitje žganja in druzih škodljivih pijač zatirati, in za posvečevaiijc nedelj in praznikov skerbeti ter z besedo. zgledi iu molitevjo v ta namen delati. — V Poben-hausen-u na Parskim se je družba mladih ljudi osnovala, ktera ima namen. nespodobne in nesramne pesmi zatirati, iu namesto njih pametne pa vedrivue pesmi zlagati in razširjati. Pustni torik je bila družba napravila veselico, v kteri je svoje poštene pesmi na poskušnjo dajala, ki so vseskoz dopadle. — Taka družba je res hvale vredna. in
tudi Slovencam bi po več krajih zlasti 4 družbe potrebne bile, namreč: 1) Ne kleti in rotiti se, 2) ne kvantati, 3) ne umazano peti, 4) ne ponočevati. — V Parizu sta bila 13. u. iii. obglavljena 2 nar strašnejši kovarnika, ki sta hotla cesarja Napoleona potuhnjeno umoriti, Orsini in Pierri. Bila sta sicer oba spovedana in obhajana, ali Pierri je razodeval slabo skesanje in spreobernjenje, Orsini je na morišnici objel duhovna in kušnil britko martro. Bog se usmili njegove duše! Tako se pogrezva nesrečni grešnik od brezna do brezna, de ga posledniič nar hujši doseže. — V Rimu se je bilo 28. svečana elo sveto leto in je terpelo do 28, sušca. Sveti Oče so z a ta milostni čas verne zlasti opominjali moliti, de bi se celi narodi v katoliško Cerkev povru-čevali, kar je tolikanj zaželeno. Vse predobro poznajo tukaj težavnost, ktera sc takim povernitvam v trumah ustavlja, se piše v „Missionsbl.u; ali Pij IX. imajo živo vero kakor nekdaj preroki in aposteljni, in sveti Oče imajo sero-nost, od Božje vsigamogočnosti in milosti ne le prositi ampak tudi upati, kar se ljudem nemogoče zdi. — ljudje v Rimu imajo vero, de morajo vselej po 3 kardinali ob enim umreti, in ta misel se jim je zdaj zopet poterdila. ko so v kratkim 3 emeiieneije u mer le, kakor je bilo že rečeno. Kardinal Fieschi so mislili že pred poldrugim letam, de so na pragu sinerti in so poslali k sv. Očetu po papežev blagoslov za poslednjo uro (ker v Rimu si morajo duhovni to oblast s posebno prošnjo pridobiti in se deli sploh le faj-moštram iu sprednikam duhovskih redov). Sv. Oče so odgovorili s sebi lastno živostjo: Blagoslov dani, ali takrat njih Kiiieneucija še ne bodo uuierli". Iu zares se je zoper vse pričakovanje zboljšalo. Tudi stari kardinalski prednik Macchi so enkrat mislili, de morajo zdaj in zdaj umreti in so se sv. Očetu živo priporočali v molitev. Pij IX. se smehljajo in so tolaživno priterdili odgovorivši: „0 Vaša svitlost bo živela še deset let in morebiti več". To je bilo I. 1848. iu res so starček (ro^. 1770) še zdaj precej na nogah. Rekli so večkrat v težki bolezni z jasnostjo: „Ne bom še umeri, sveti Oče so mi še deset let obljubili".
JI iii darovi*
Za afrikannki misijon:
Iz Tersta 130 gold. (ne 1 gold. 30 kr., kakor je bila v poslednjim listu pomota; - de bi jo muri popil!)
Za misijon gosp. O li v i e r i-a :
Pustite male k meni: 15 gold. — V. č. fajmošter L. D. 1 križavee, t. j., 2 gold. 12 kr. — Gosp. prof. B. 1 gold.
Domači černivčki veselo Aleluja vsim dobrotnikam vošijo. Se tudi posebej hvalo blagi roki za pirhe!
Uuhovske zatleve.
V ljubljanski škofii. Selška fara je 16. u. m razpisana. C. k. deželina vladija je 20. u. m. naslednje duhov nije podelila: Dragatuš gosp. Jan. Šuler-ju, duh. pom. v šent - Kancijanu; Spodnji Suhor g. Jan. Skofic-u, duh. pom. v Toplicah; Železnike g. Ant. Jeglič-u, lokalistu pri sv. Crhu; Vojsko g. Ant. Mejač-u, duh. pom. v spodnji Idrii. Cmeri je 25. t. m. v Kamniku č. O. Ksaveri Hudo-vernik, nekdanji gimnazialni prof., iz reda sv. Frančiška. R. I. P.!
Spremembe čc. gg. duhovnov v lavantiuski škofii. Anton Žoher. je izvoljen fajmošter v Šent - Ilu pri Turjaku; Marka V u čaj ni k, fajmošter v Obirji; Anton Ker me, kurat v Šent-l.orcncu v Vuherjih; Juri G rum, kurat v Šent-Janži na Ojsterici; O. Nicefor Hočevar, frančiškanskiga reda, namestnik v Belih vodah. Urnerli so: Franc Horvat, fajmošter v počitku; Jožef Pinter, kurat v Stranicah; Jožef Pagon, fajmošter v počitku; Rafael V c g n n d, kurat v Belih vodah. R. I. P.!
Odgovorni vrednik: Lllka JeraD — Založnik . Jožef Blaznik