XXXIV. Številka 42 Mi- občinska konferenca SZDL i ^ Kn.ai* R*dovUic«T Skorja Loka I« - Izdaja Časopisno podjetje ™mj-Glavni urednik Igor Slave« ^orai urednik v. d. Joic KoAnjek L A SILO SOCIALISTIČNE Z »inar se hitreje ibrne Problemska konferenca o samoupravni preobrazbi bank in gospodu z denarjem, ki jo je novembra lani pnpravilo predsedstvo CK je opiedelUa naloge, ki naj P^^Jo^^J*6. uveljavljanje kovnih odnosov, učinkovitost dela in gospodarjenja z družbenim \m kot oodlaao za uresničevanje politike gospodarske stabihza-rntom imajo pomembno vlogo dobro organizirane interne banke srčne službe v^>raanizacijah združenega dela. V^niH ž^d^o^uaoesno dela 21 internih bank in do konca leta V Sloveniji že ^**J ^f^,iko Sicer samo Število internih bank ni £j* t??iSni„ dobro vpeljani dohodkovni odnosi med ^pomena, bol' v**n?^ d0^;nizacijami združenega dela. To atuni oziroma temebnimi organ j ^ temeljnih ^"SaJ r^o^ravlJ^"dobro organizirana financ £*rt^^^ ftuva je tudi v tem, da vsi dokumenti internih bank nimajo ^*Ija£ kot dokumenti poslovnih bank. To povzroča nekaj ti v poslovanju med delovnimi organizacijami in zato bo > Doslovan ie z ustreznimi predpisi. rnebanke naj bi delovale tudi v sestavljenih organizacijah J» dehi Pravzaprav naj ne bi bilo sestavljene organizacije, ki ftocU svoje interne banke, saj je osnovni namen sozdov zdru-jearedstev za kakovostnejše poslovanje. Vendar, kot poudarjajo ZTSSd in kranjski Savi, ni potrebe za ustanavljanje interne S okviru sestavljene organizacije. Vse pose v zvez. z združe-^ B sredstev namreč lahko enako učinkovito opravlja interna-lene od članic. L.Bogataj VEZE DELOVNEGA Patatje vabi turiste - Izredno toplo vreme tega tedna in reke čakajočih avtomobilov za vstop na mejnih prehodih so zgovorni znanilci, da se že začenja letošnja turistična sezona, polna pločevine na cestah, ki ji ni mar dragega bencina, ne dolgih utrudljivih potovanj po slabih cestah. Kranj, petek, 5. 6. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vedno boljša oprema Na letošni*M *Lm___ 2£5SSi J^. 2a4*ite v Prostorih PPC w«**»aja, opazovanja in alarmiranja nfJ ^^^^^Jo^^f!0 Ž*?"* ***** odprl predsed Fn?nmA °*tedalf2%£e Vf^oMdatović,kisije nato skupaj z roto: A. Mali aeWe 150 jugoslovanskih proizvajalcev. - v tamo ob morju, tudi ^gorenjskih kopališčih •j* začela kopalna, sezona, *l je poletje, vroče in suho, nUf) nenadoma in skoraj ledne pred koledarskim Jiktkom najtoplejšega Mobja. Vročina je tudi mfotila kmetom, da so jm košnjo zastavili prej bt običajno. Kranj — Letošnjega 9. sejma sredstev in opreme civilne zaščite se je udeležilo 151 razstavljalcev iz vseh jugoslovanskih republik in devet razstavljalcev iz tujine. V torek, 2. junija, je sejem odprl predsednik predsedstva SR Črne gore Veljko Milatovič ob prisotnosti i predsednika zveznega sveta za civilno zaščito Ivana Miško viča, člana predsedstva SR Slovenije dr. Marijana Breclja, podpredsednika I IS SR Slovenije Jožeta Florjančiča, I republiškega sekretarja za ljudsko I obrambo Martina Koširja, povelj-§ nika ljubljanskega armadnega območja Branka Jerkiča, poveljnika TO Slovenije Miha Petriča in drugih Po Titovi poti Telovadni aaatop lata^Hh Kamni čamo v KAMNIK - Ob zaključku meseca mladosti bo v petek, 5. junija, ob 17. uri na Stadionu prijateljstva v Mekinjah velika manifesta ti vna prireditev »Po Titovi potic s telovadnim nastopom, s katerim bodo mladi ponovno potrdili svojo pripravljenost in odločenost uresničevati pot, ki jo je začel največji vzornik mladik, tovariš Uto. Mladi se bodo zbrali že ob lt. mri pred solo Toma Brejca v Kamniku in ob 1«.M krenili po ulicah Kamnika do stadiona, kjer ho telovadni nastop. V njem bo sodelovalo 24« cicibanov, 4M učencev vseh kamniških osnovnih sol, IN dijakov Isobrasevalnega centrs Rudolfa Maistra in M gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Prireditev bo prava pasa za oci, saj bodo nastopajoči e raznobarvnimi oblačili na stadionu pričarali pravo mavrico barv in mladostno razpoloženje. številnih gostov predstavnikov zveznih, republiških in občinskih organov in organizacij. V pozdravnem nagovoru je predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič, ki je obenem tudi predsednik sejemskega organizacijskega odbora, opozoril na pomembnost in koristnost sejemske prireditve in tudi vseh spremljajočih prireditev v okviru sejma. V civilno zaščito je vključeno veliko prebivalstva, zato je še kako važno, da so enote civilne zaščite kar najbolj opremljene in usposobljene za posredovanje v elementarnih nesrečah in tudi za naloge, ki jih čakajo v morebitnih vojnih razmerah. Vsakoletna razstava tega edinega specializiranega jugoslovanskega sejma pa je vsekakor priložnost, da se tako organizacije zadolžene za usposabljanje in nadaljnji razvoj civilne zaščite kot tudi prebivalstvo seznanjajo z novostmi s tega področja. Prav to pa je tudi namen vsakoletne kranjske prireditve,'je v otvoritvenem govoru naglasil predsednik predsedstva SR Crne gore: »Sejem je svojevrsten pregled, organiziran v zel H, da M se na ta način spodbudili napori za se boljše rezultate v razvoju civilne zaščite kot nedeljivega dela v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.« Da bi zaščitili prebivalstvo in materialne dobrine v primeru nesreč ali vojne, je nadaljeval Veljko Milatovič, moramo zagotoviti kar najširšo osnovo za vključevanje delovnih ljudi in občanov v civilno zaščito, saj je le to pogoj za uspešno obrambo proti dolgotrajni agresiji oziroma pri odstranjevanju posledic dokaj pogostih elementarnih nesreč. Ena takih izkušenj je bila pred dvema letoma ob potresu v Črni gori, ko se je pokazala tudi organiziranost civilne zaBčite, pomoč in solidarnost v vseh republikah in pokrajinah. Nadalje je Milatovič govonl o tem, da vsa mogoča presenečenja v delu in življenju zahtevajo visoko raven pripravljenosti za organizirano delovanje v takšnih izjemnih razmerah; zato ne moremo biti zadovoljni z doseženim, pač pa si moramo prizadevati za nadaljnji razvoj civilne zaščite. Pri tem pa ima svoj pomen tudi kranjski sejem, na katerem se ob upoštevanju novih spoznanj in znanstveno raziskovalnega dela predstavljajo novi dosežki in proizvodi za potrebe civilne zaščite. L. M. Gostje . iz Belorusije na Gorenjskem Delegacija vrhovnega sovjeta Beloruske SSR se je v minulih dneh mudila v škofjeloški in v radovljiški občini. Gostje so si v spremstvu predsednika skupščine SRS Milana Kučana in predsednika skupščine občine Skofja Loka Viktorja Zaklja ogledali Dražgoše, tovarno pohištva Alples in se ustavili na kmetiji v Bukovici v Selški dolini. Popoldne si je. delegacija vrhovnega sovjeta Beloruske SSR ogledala Bled in tudi znano sotesko Vint-gar, delegacijo, ki jo vodi predsednik Ivan E. Poljakov, pa je sprejel tudi predsednik CK ZKS France Popit. V TOREK — 9. JUNIJA vam na osmih straneh predstavljamo LJUBLJANO trgovska in turistična ponudba turistične in kulturne zanimivosti načrt mesta informacije in napotki J G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA rcrEMJuiuutti PO JUGOSLAVIJI Dan krvodajalcev Včerajšnji dan, ki je bil razglašen za dan krvodajalcev, je eden od obeležij tedna solidarnosti, ki traja od l. do 7Junija. Na Ljubljanskem zavorni za transfuzijo krvi so z odzivom krvodajalcev zadovoljni, saj je ta humana akcija iz leta v leto uspešna. Začetek prvenstva LAO Na stadionu Loka v Črnomlju se je v sredo začelo športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, ki Je združeno s pregledom kulturne in zabavne dejavnosti pripadnikov JLA. Prvenstvo je odprl poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Branko Jerkič. Podpredsednik svetovne lovske zveze Na generalni skupščini svetovne lovske zveze v Miin-chnu so proučili aktualna vprašanja v zvezi z varstvom narave in divjadi. Sprejeli so tudi več resolucij in izvolili novo vodstvo. Za podpredsednika so izvolili Marka Bulca. Kadrovska politika v federaciji Koordinacijski odbor zvezne konference SZDLJ je potrdil spremembe in dopolnila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v organih in organizacijah federacije. Bistvo teh dopolnil je v težnji, da se še naprej uresničuje Titova pobuda o kolektivnem delu in odgovornosti. Novost tega dogovora je, da so njegovi podpisniki tudi republiške in pokrajinske konference SZDL, sprejet Da je enoletni mandat predsednike funkcijah za na zveznih Okrnjen načrt mednarodnih obiskov Na seji predsedstva SFRJ so proučili program mednarodnih obiskov za leto 1981. Predsedstvo je ugotovilo, da je program preobsežen in premalo usklajen. Presodilo je, da so še precejšnje možnosti za poenotenje poslov, racionalizacijo in varčevanje, odložitev nekaterih obiskov, ki nimajo delovne narave in omejitev običajnih vljudnostnih obiskov na minimum. Predsedstvo meni, daje potrebno bolj kot doslej vključevati nosa diplomatska predstavništva v mednarodna pogajanja in posle, načrtovati potovanja posebnih delegacij iz Jugoslavije samo, kadar to zahtevata pomen in narava pogajanj, opravljati potovanja po najkrajši poti in kar najbolj ekonomično. Začetek delovnih akcij Mladi iz Slovenije in Jugoslavije bodo tudi letos delali na štirih zveznih in šestih republiških delovnih akcijah. Lopate in krampe bodo zastavili v nedeljo na Kozjanskem, v Posočju, Suhi krajini, Slovenskih goricah, Brkinih, na Krasu in v Beli krajini. Tri republiške mladinske delovne akcije se bodo začele eno izmeno kasneje. V. r Svet v tem tednu Predsednik predsedstva Črne gore Veljko Milatovič je v sredo obiskal v Kranju tovarno IBl in Iskro (na sliki). V obeh kolektivih se te Dogovarjal o sodelovanju gorenjskega gospodarstva z gospodarstvom Lrne fore. Poudarjeno je bilo, da so možnosti sodelovanja tako v tekstilni ot elektropredelovalni industriji velike ... - Foto: A. Mah Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Kranj - Tanja Zugelj je ena od delegatk za III. kongres samouprav-ljavcev. Zaposlena je v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske v Kranju, sicer pa je tudi predsednica delavskega sveta LB. Med pripravami za tretji kongres samoupravljalcev je bil za kranjske delegate organiziran tudi posvet, ki so ga sklicali svet za socialno politiko in delovne pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Kranj, svet za socialno politiko pri občinski konferenci SZDL Kranj ter izvršni odbor SIS socialnega skrbstva. »Na seji ssao poleg resolucije -a kongres obravnavali tudi sporočilo tretjemu kongresa samoupravljalcev o izkušnjah socialnega varstva v Sloveniji,« je povedala Tanja Ž u gel j. »Delegati bomo namreč v eni od delovnih »kamin na kongresu posredovali aanaoupravijalcem iz drugih republik med drugim tudi nase kranjske izkušnje pri vodenju socialne politike, tako od oblik dela kot tudi glede koordinacije. Pri tem bomo posebej ispostavili vlogo delovne organinacije in aieer na primeru kranjske Save, kjer je prav socialna politika ie vrsto let, najmanj desetletje, ae- Predstavitev naših izkušenj stavni del dolgoročne poslovne politike.« Najbrž bo udeležence kongresa razen dosedanjih kranjskih izkušenj zanimalo tudi sedanja prizadevanja na področju socialne politike? »Rasen prikaza doseženega, vemo, da je v Kranju bil ie zelo agensi sprejet program socialne politike, a moramo ob tem seveda naglasiti tudi izredno pripravljenost občanov, da s skupnimi močmi hitreje gradimo objekte družbenega standarda, domove upokojencev, vrtce, šole. Zato amo ae odločili za prvi samoprispevek ie 1M4. leta, in še nekajkrat kasneje. Morda bodo zs druge tudi zanimive kranjske izkušnje o subvencioniranju stanarin, kako je organizirana pomoć starejšim občanom, socialno šibkim družinam, kako organi ni razno malo šolo ss predšolske in podobno, prav gotovo pa bo naletela na pozornost udeležencev tudi skupna evidenca prejemnikov vseh vrst socialnih pomoči od otroških doklad dalje, ksr naj omogoča uveljavljanje socialno varstvenih pravic na enem mestu.« L. M. Tržič ani pričakujejo pobratime Tržič - Od danes do ponedeljka bodo Tržičani gostili pobratime iz francoskega mesta Ste Marie aux Mineš. Zanje so pripravili zanimiv program, tako da bodo lahko spoznali večino tržiških znamenitosti, predvsem pa Tržič in Tržičane. To pa ie tudi bistvo pobratenja obeh mest, ki sta oddaljeni več kot 800 kilometrov. Najpomembnejša točka v programu so dvourni uradni pogovori posameznih delegacij jutri dopoldan. Predstavniki obeh občin se bodo pogovarjali o našem političnem sistemu, o uresničevanju delegatskega sistema in ustavnih koncepcij socialističnega samoupravljanja ter ko- Spominska slovesnost v radovljidki vojašnici Radovljica - V počastitev četrte obletnice smrti narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka, bodo vojaki in starešine v radovljiški vo-jašnici, ki nosi njegovo ime, priredili v petek, 12. junija, dopoldne spominsko svečanost. V kulturnem programu pred njegovim spomenikom se bodo predstavili pevci in recita-torji iz osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica in vojaki. JR munalnega sistema. S predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Tržič in z delavci iz tržiških tovarn se bo v Peku pogovarjala delegacija treh sindikalnih skupin iz Ste Marie aux Minesa. Tema pogovora bo organiziranost sindikatov v pogojih socialističnega samoupravnega sistema ter v pogojih kapitalistične družbe, zlasti pa problem vplivnosti sindikata na sprejemanje odločitev. V osnovni šoli heroja Grajzerja pa se bodo sestali direktorji osnovnih in srednjih šol iz pobratenega francoskega mesta z ravnatelji vseh treh tržiških osnovnih šol in predstavniki izobraževalne skupnosti. V ospredju pogovorov bo problematika vzgoje in izobraževanja skozi prizmo različnih družbenoekonomskih osnov. Skupina mladih iz Ste Marie aux Minesa pa bo v gosteh pri Mladinskem gledališču Tržič. Med aktivnostmi velja izpostaviti še krajšo komemoracijo pri spomeniku na Ljubelju, ogled tržiških galerij in muzeja ter celovečerni kulturni nastop v dvorani Cankarjevega doma. Nedeljsko dopoldne bodo gostje iz Francije preživeli v Dovžanovi soteski, kjer bodo pod strokovnim vodstvom spoznali geološke in mineraloške znamenitosti. Alpinisti bodo v svojem plezalnem vrtcu v soteski pokazali alpinistične veščine, Tržičani pa bodo goste popeljali tudi po delu Titove poti. Zvečer bo v domu Petra U zarja uradno slovo z gosti. Utrjevanje prijateljstva in sodelovanja Zvezni sekretar zs zunanje zadeve Josip Vrhovee m zaključil pomembno potovanje po deielah Azije. Obiskal it najprej Japonsko, potem pa Demokratično republiko Korejo ii nazadnje še Kitajsko. Med Vrhovčevim obiskom na Japoaskm je bilo največ govora o dvostranskem sodelovanju, predvseu m gospodarskem področju, o kriznih žariščih v. tem delu svati h drugih sodobnih mednarodnih problemih. Svetovna priikksn tika je bila tudi tema pogovorov našega zveznega sekretark ? Demokratični republiki Koreji, s katero nas vežejo Stanka prijateljske vezi, stksne v času živahnega sodelovanja iz [mh njave mnenj med našim predsednikom Titom in korejska voditelji. Izjemno pomemben pa je bil tudi zadnji postanu našega zveznega sekretarja na azijski turneji, na Kitaj-Josip Vrhovee ae je sešel z najvišjimi predstavniki kitajsk državnega in partijskega življenja. Pogovori na KitajskeutM pokazali, da ae nam ponuja še obilo motnosti sodelovanj . rt tajsko. Ohrabrujoča je izjava kitajskih voditeljev, a-~! . vanje in razvijanje prijateljskih stikov z Jugoeuriio t»£ kitajska usmeritev, izhodišča tega sodelovanja pa so bila med srečanji našega predsednika Tita s kitajskimi vosmJH razne spremembe na Kitajskem pa so izključno notranja nT) te države in na sodelovanje z nami ne bodo vplivale Nasakuk znano, da se Kitajska vedno bolj odpira svetu in ubira mSSSS. nejss pota predvsem gospodarskega sodelovanja PommH zveznega sekretarja Vrbovca na Kitajskem so pokazali h ~J nastop na Kitajskem trgu še ni enoten, temveč m*m razdrobljen. Temu bi kasalo v prihodnje nameniti več Baauil sti. Zs nas pomembno je bilo tudi dubrovniško arečanU --— darstvenikov Jugoslavije in Združenih držav Amerike Ntt>5 tržišče, čeprav možnosti ni malo. Nedvomno bo posvetovanje nova vzpodbuda gospodarskemu sod*w!!!!S nami in Združenimi državami Amerike. ■^lovaahu* Med zunanjepolitično dejavnostjo nase dr*»w. i «_ tov, značilno za ta teden, velja omeniti tedvLulT skov Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije"nog \LZZ aoElovafe komunistov, mačilno «, t« teden, velja omeniti * dvoie .v [ v<2mm narodnega delavskega in komunističnega aJbaTu^IT*! jugoslov.nske .ikmMm, ki jo vodi pred^edST^^ kovic, na tudi kubanski voditelj Fidel Csstro Pomemben —,--««mumrtč se jen otoku srečal in pogovarjal a pomembnimi osebnostmi briu* skega gospodarskega in političnega življenju, prav tako pa tal s predstavniki našega gospodarstva v tej državi. Med drugimi zunanjepolitičnimi dogodki velja izpostaviti posebej dva. Spopadi med Iranom in Irakom so dosegli narmi srditost v zadnjih mesecih. Iračani poročajo, da je v enem dzs na obeh straneh padlo nad 4as vojakov, predvsem iranskih, so krenili v protiofenzivo. Da so spopadi resničnoagta[ posredno priznavajo tudi Iranci, ki govorijo o 74 ubitih bagri! vojakih. Francoski socialisti, ki so dobili v Mltterandu aru* predsednika republike tudi po zaslugi komunistov, ki S glasovali zanj, in komunisti pa ae pogovarjajo o morebitaat vstopu komunistov v novo vlado. O izidu pogovorov j« (četrtek) še teiko govoriti, predvsem pa velja ob tem op na reakcije zahoda. Znano je, da so bili ns primer italUan* komunisti ie na pragu vlade, pa je bila intervencija sahoatt ZDA na čelu tako ostra, da o uresničitvi namere ni bilo smu% J KošnJT* Srečanje težjih invalidov Jesenice — Društvo invalidov bo v soboto, 6. junija, organiziralo 7. tradicionalno srečanje težjih invalidov Gorenjske ter osrednjo proslavo letošnjega mednarodnega leta invalidov z geslom Popolno sodelovanje in enakost invalidov. Na srečanju in proslavi, ki bo v prostorih osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah, s pričetkom ob ae bo zbralo okoli 300 teij« dov Gorenjske, članov invalidov in gostov. Po nagovoru bo sledil bogat kuttuisl gram, ki ga bodo izvajali pevski zbor Vintgar t Bleja brave, folklorne skupine in ansambel Ivan Rupar ix Loke. -mv Jezikovno razsodišče (25) Sozvočne besede »Ljudem je treba jasno in glasno povedati, da imamo tovor* organe in torej govorne ure, ne pa govorilne organe in ur«, kakor vse prepogosto beremo in slišimo.« — »Razsodišče prosim za potomk glede uporabe pisen in pismen V zadnjem času opažam daatm češče uporablja beseda pisen v primerih, ko bi se po mojem marna morala uporabiti beseda pismen.* Je že tako v jezikih: včasih jim besed za nekatere važne stvan manjka, za druge pa kot da jih imajo preveč. Zadnje velja za gore* sporne dvojice, ki kakor da ena drugo spod riva jo oz. tekmujejo trst vloge. Govorni organi so tisti, ki pomagajo pri govoru govorjenju) sami pa seveda ne govorijo. Podobno imamo tovorni vlak, t j vlak n tovore. Pridevnik govorilni se bolj veže na glagol govoriti (pnz npr. še gorilni, npr. špirit). - Zato sta najprimernejši zvezi sovam' organi in govorilne ure (ti. ure, ko smo po uradih in ustanovah dostopni strankam za pomenek). Spet pa imamo v šoli govorne ura; l njih vadimo govor (govorjenje), tj. se učimo lepo in ustrezno deke besedila. Med govorni in govorilni je torej tudi razlika v pomenu Podobno ie s pisen in pismen. Pisen se nanaša na glagol znati (kakor tudi pisalen), pismen pa pomeni, da zna kdo prav piaatiiih da sploh zna pisati), poleg tega pa se lahko nanaša še na piano ah listino (torej pismeni odgovor v pomenu odgovor v pismu ali hstni) Nekaj k pogostni rabi pisen namesto pismen prispeva tudi vzponi nost z govoren: govorno in pisno izražanje, govorni iz pasi kanal ali prenosnik ipd. Tudi v jeziku moramo zmeraj več m natančneje ločevati, zato se ne upirajmo gospodarnosti in zdravim tel-njam v njem. S sozvočnicami torej previdno in preudarno. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse dru-ge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija u slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenj*?. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Jš\ fa 5 JUffUA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE i in težave Mladinskega servisa >la dovolj, ikov in študentov pa od nikoder servis* ostaja (navkljub avto-fm oMsuntib zaposlitev - Dijaki naj bi delali » * ilsmijutje v ostalih mesecih - Urna po »•in f5 dinarji in tudi v poletnih mesecih bo padla pod 46 dinarjev počitnice pm postaja sspo- boij aktualna kijo ie na nedavni Kluba studentov asi vodja afladanakefs v Kranja Peter Beton, je ratan sa priuotme. Med K m prevladovali sMJaki, ki v stik z dejavnosti Zaradi kobi ae dalo spekulativnim rlesri in mestu da se ns lo večje i tein fltnuUntov! ^ servis t dsja »uootijo poseb- ono-diiaku ali v denarnih *tudij*K°o letni v tej enoviti zaradi sprotnega opravljanja ■Indijskih obveznosti nimajo na razpniago posebno veliko časa za obogatitev svojega sicer plitkega žepa. Besede, ki jih dijaki in student je najprej spregovorijo ob vpogledu v »knjigo zaposlitev«, so Cvezane z visino urnega zasluz-. Letos se ta giblje ased M in 45 din* rji Po zagotovilu vodje Mladinskega servisa Petra Betona »cena« delovne aile tudi v poletnih mesecih zaradi navala srednješolcev ne bo padla pod 40 dinarjev. Pri določanju visine urne postavke Mladinski servis nima prostih rok, saj je Cesto omejen z odločitvami samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Največje povpraševanje po občasnih zaposlitvah je v času poletnih počitnic, zato bi morali pri tem upoštevati nenapisani dogovor, dijaki naj bi se zaposlovali predvsem v poletnih mesecih, študentje pa v ostalih mesecih. Tako bi se težavam izognil tudi Mladinski servis, ki bi lahko zadovoljil s avojimi storitvami obe strani — organizacije združenega dela in dijake ter Studente. C.Zaplotnik • I, k ssrvi ^ nasrne je" V šestih Uresničevanje kranjske resolucije scstojza or- ■ • ■ • Izvoz se uveljavlja de naprej se povečuje rast industrijske proizvodnje v kranjski občini — Akumulacija, to je sredstvu za nadaljnji razvoj OZD. so bila v prvih mesecih večja za #41,3 odstotka, manj pa so i vijena se sv- * «"1--^" oouzozaa, manj pa so OZD [zadeval tudi iz iiazaenile za večanje osebnih dohodkov - Izvoz je za polovico Mirnosti. Di- večji kot lam pri korisče- Industrijska proizvodnja v kranjski občini je bila v prvem letošnjem četrtletju ugodna, saj je bila za 8.3 odstotka večja kot v lanskem četrtletju. Tudi aprilski podatki, ki jih zbira komite za družbeno planiranje skupščine občine Kranj o rasti industrijske proizvodnje, so še bolj ugodni. Samo aprila se je namreč proizvodnja povečala za 9,4 odstotka, tako da je obdobje štirih mesecev letos od lanskega spet višje za 8,8 odstotka. Tako ugodni indeksi porasta proizvodnje so predvsem posledica povečanja obsega proizvodnje v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika. Vpliv na gibanje proizvodnje v občini je razumljiv, saj Iskri na proizvodnja obsega kar polovico vse industrijske proizvodnje v občini. Medtem ko se je proizvodnja v Iskri - Elektromeha-niki v štirih mesecih letos povečala za 15 odstotkov, pa so ostale industrijske organizacije združenega dela povečale proizvodnjo za 3,3 odstotki o je kranjski izvršni svet, ki mesečno spremlja uresničevanje resolucije, razpravljal o teh ugodnih kazalcih, ie še posebej izpostavil te gospodarske rezultate, ki so boljši od govprečnih rezultatov doseženih v R Sloveniji: industrijska proizvodnja v Sloveniji je namreč v prvih štirih mesecih letos enaka lanskoletni. studenta. L.e Prav tako ugodni so tudi ostali kako rasantemo težave, pokazatelji gospodarskih gibanj v kranjski občini. Organizacije združenega dela so v prvem četrtletju v obračunih prikazale 40 odstotni porast celotnega prihodka, družbeni proizvod je bil večji za 32 odstotkov, dohodek pa se je povečal za 32 odstotkov. Ne glede na to, da so letos močno poskočili stroški za porabljena sredstva (kar za 43 odstotkov), kar je glede na rast cen surovin in reprodukcijskih sredstev tudi ra- Itev prihranili od »ussčdfnmriev. artsšoli, ki je zaradi rasanov v uegjotovosti, ervi-sli ho mnsalitev dijakom in Pri tem ata se v -iHla dva načina: ali arflsinuniMO delo ser ■ si poišče zaposlitev študent asum. V obeh areja denarne zadeve servis. V obeh pri »prisesati« tudi deset na ženini i iii honorar, m drugi način delo-viaa je bilo v času obstoja izrečenih Ih besed m struni storitev, toda zs-fajski in študentje, usta in delovna skupnost asi sina me vidijo di ugnčnega ne do volj u fujejo pa ne gre ukiniti naotnosrti, da ai poiščejo občasno Mladi zumljivo, pa so organizacije združenega dela v letošnjih prvih mesecih pri gospoda rile za 24 odstotkov več čistega dohodka. Ob tem pa je treba omeniti, da so kolektivi zelo previdno odmerjali sredstva za brut-to osebne dohodke. Po dogovoru o razporejanju dohodka v letošnjem letu bi namreč lahko namenile za rast osebnih dohodkov 27,8 odstotka več kot lani, vendar pa so sredstva za OD dosegla le 20 odstotno povečanje. Upoštevanje resoluci jskih okvirov delitve dohodka in razporejanja čistega dohodka oziroma še ostrejša merila, po katerih so se organizacije združenega dela doslej ravnale, se je seveda odrazilo tudi v povečevanju sredstev akumulacije, ki je letos večja za 66,3 odstotka, od tega samo sredstva za reprodukcijo za 54,7 odstotka. Ob tako ugodnih rezultatih gospodarjenja je seveda zanemarljiv v ne- servisna tudi ir-»jno-in si- . s vsemi dejavniki, ki m dratkeaoekoBomtki in študenta. Le au servisni eoočajo: mpaaMtev je dovolj, s ■tov ni od ni-aakaj delo »ostaja«? dela, ki pH na dr vanj lahko zaposlujejo s resolueiiaatimi dodajo »luknje« z hud zupoetitvami, struni pa Študentje nnalltMinih ršilni odbori — toč odločanja občini menijo, da bi morali izvršilne organe sa-interesmib skupnosti družbenih dejavnosti reorva-I takoj po volitvah ■ — V radovljiški » pripravili analizo o vlogi organov samoupravnih in-aupnosti družbenih dejav-z njo želeli osvetliti pro-a težave, ki še ovirajo WŠo v jogo in vpliv delegat aločanja v samoupravnih in knupnostih. temeljiti preučitvi vloge iz-U onunov so ugotovili ne-»ssbosti, ki jih bo treba pri /rpniziranosti izvršilnih or R upraviti. Vloga izvršilnih or-^ s? je preveč okrepila, saj je )*o strokovni delavec za po ino interesno skupnost pri Isednjeročni program in pred ostna investicijska sredstva, pAevajoČ realnih zakonitosti unke rasti. Planske usmerit-naajale neodvisno od drugih ni prišlo do usklajevanja. ■Mu to največ razpravljali in se ■//omejili na višine prispevnih stopenj in ne upoštevali svobodne menjave dela, usklajevanja med interesne skupnostmi pa sploh ni bilo. Izvršilni organi so postajali centri odločanja, zato je v prihodnje treba te organe organizirati tako, da bi jim odvzeli moč odločanja in da hi opravljali le določene naloge. V radovljiški občini razmišljajo, da bi izvršilne organe interesnih skupnosti na novo organizirali v letu 1982, po volitvah. Ukinitev klasičnega izvršilnega odbora bi pomenila tudi za strokovno službo, ki se je največkrat sklicevala na izvršilni odbor in iskala v njegovih sklepih potrditev svojega dela, kvaliteten premik v metodah dela. Z ustrezno reorganizacijo bi bili delegati v izvršilnih organih neposredno soustvarjalci predlogov za skupščinsko odločanje. To pa pomeni tudi večjo aktivno in kvalitetno strokovno delo strokovne službe. D.Sedej izredno nizek odstotek izgub katerih delovnih organizacijah, saj skupna vrednost izgub dosega le 0,8 odstotka dohodka. Tudi vse oblike porabe, so v prvih letošnjih mesecih v okviru resolucij-skih določil. Se posebej pa so se kranjske organizacije združenega dela letos izkazale na področju zunanje trgovinske menjave. V štirih mesecih letos je bila namreč vrednost izvoza večja za 53,7 odstotka uvoz pa je bil za 5,2 odstotka nižji. Pokritje uvoza z izvozom ie v tem obdobju doseglo 91,6 odstotka. Ko je o tem na eni zadnjih sej razpravljal kranjski izvršni svet, ke izrekel organizacijam združenega dela v kranjski občini priznanje za njihove napore na izvoznem področju. Rezultati so še bolj vidni, ker odstopajo od povprečnih republiških izvoznih rezultatov, ki so se od lani povečali le za 6 odstotkov. Po takšni dinamiki izvoza, kot se kaže v prvih mesecih letos, v kranjski občini plan 143 milijonov dolarjev izvoza ne bo težko doseči. Precej več kot lani so izvozile v občini tudi nekatere srednje velike delovne organizacije, tako da izvozni rezultati ne »visijo« samo na velikih kranjskih izvoznikih kot sta IBI in Planika. Verjetno bi izvoz, ta velika in odgovorna naloga ustalitvenega gospodarjenja, lahko povečali tudi v drugih manjših organizacijah združenega dela. Predvsem je pomemben izvoz na konvertibilno področje, ki v kranjski občini dosega 56 odstotkov vsega izvoza. L.M. 3.STRAN GLAS V. NAŠ SOGOVORNIK Viktor Eržen Stroški pojedo povišanja Od podpisovanja prvih samoupravnih sporazumov o postopnem uveljavljanju prehoda na ekonomske stanarine, ki naj bi zagotavljale primemo vzdrževanje družbenih stanovanj, je minilo že več kot dve leti. Ponekod so stanarine v tem času povišali dvakrat, drugod enkrat in to je povzročilo že izredno velike razlike v višini stanarine med občinami. Zaradi splošne rasti cen in padanja standarda so ob razpravah o povišanju vse bolj pogoste zahteve, da je potrebno skupno obravnavati vse stroške uporabe družbenega stanovanja, ki se na račun vse dražje kurjave, vode in elektrike hitro dvigajo. »V Kranju lahko trdimo, da smo pri pripravi prehoda na ekonomske stanarine in uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu naredili veliko,« je poudaril predsednik izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Viktor Eržen. »Že marca 1978. leta smo pripravili program prehoda na ekonomske stanarine in sprejeli srednjeročni program vzdrževalnih del družbenih stanovanj in z izvajalci smo podpisali poseben sporazum o vzdrževanju stanovanj, ki hkrati vsebuje tudi dogovor o cenah del. Potem je bil sprejet družbeni dogovor o uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in poseben sporazum o uveljavljanju ekonomskih stanarin. V njem je predvideno, da bi se stanarine povečale v poprečju za 20,5 odstotka junija vsako leto.« Koliko so stanarine doslej porasle? »Lani smo stanarine povišali namesto junija šele decembra in to za 20,5 odstotka, letos pa zaradi izredno poraslih stroškov vzdrževanja predlagamo 26,17 odstotno podražitev. Sedaj smo v kranjski občini po višini stanarine na 53.mestu v republiki, Če bo uveljavljeno predlagano povišanje, se bomo povzpeli na 40. mesto. Vendar je potrebno hkrati, ko govorimo o stanarinah, povedati, da predstavlja stanarina le 31 odstotkov stroškov bivanja v družbenem stanovanju. Vsem, ki stroškov ne zmorejo, stanovanjska skupnost pomaga s subvencijami. Lani je v kranjski občini prejemalo subvencijo 160 občanov ali kar 18 odstotkov vseh v Sloveniji, vendar je nekaj sredstev v ta namen še ostalo.« Tudi v Kranju je slišati mnenje, da je potresno rast stanarin usklajevati s dogovorjeno rastjo cen v občini in je bolje prehod na ekonomske stanarine podaljšati m leto sli dve. »Četudi bomo uspeli povišati stanarine letos za toliko kot je Eredlagano, bomo še vedno veliko dlje od ekonomske stanarine kot smo ili leta 1979, ker rast ne sledi inflacijski stopnji niti stroškom vzdrževanja. Leta 1966 smo na primer s poprečno stanarino zamenjali 9,6 odstotka strešnega žlebu, letos pa le še 1,5 metra. To pomeni, da splošna rast cen že vnaprej pojć velik del zbranega denarja, da je kljub zvišanju stanarin za vzdrževanje vedno manj sredstev in da se ekonomska stanarina vse bolj odmika.« L. Bogataj DELEGATSKI VPRAŠAJ? »Ljudem se da dopovedati, živini ne!« RADOVLJICA - V radovljiških delegatskih klopeh ie že nekaj časa slišati ostre pritožbe delegatov iz krajev lipniške doline, Gorij, Bohinja in Zasipa, saj v teh območjih primanjkuje pitne vode. Delegati so najprej na problem opozarjali, nato so se jezili, kajti kljub sestankom in sklepom radovljiškega Komunalnega gospodarstva in samoupravne Komunalne skupnosti vode še vedno primanjkuje. Delegati Gorij in lipniške doline se niso zadovoljili z analizo stanja in zgolj sklepi, temveč so zahtevali, da izvršni svet problem preuči in takoj ukrepa. Delegati menijo, da bi z minimalnimi sredstvi lahko poskrbeli, da krajanom ne bi poleti tako primanjkovalo vode in da ne bi prihajalo do suhih pip. Prav tako so se protestom priključili tudi v Ljubnem in Zasipu. V Ljubnem so zahtevali konkreten odgovor in menili, da je pomanjkanje vode prehud problem, da bi ga le nakazovali ali se opravičevali. Delegat krajevne skupnosti Zasip Janez TROHA:« Ljudje v krajevni skupnosti Zar*;* izredno nezadovoljni in krajani ae hudo pritožujejo. Vodo zda i zapirajo. Odpirajo jo na vsakih šest ur dnevno. Se hujši problem pa nastaja, ko pride potem voda s Partizanski tabor heroj Tonček Radovljica — Zveza rezervnih vojaških starešin Radovljica v sodelovanju ^ vodstvi osnovnih šol organizira letos že 7. partizanski tabor, ki nosi ime njegovega pobudnika, pred štirimi leti umrlega narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka. Tokrat bo tabor na prireditvenem prostoru pod Ribensko goro v Ribnem v petek, 12. maja. Udeležili se ga bodo učenci in učenke sedmih razredov vseh osnovnih šol in posebne šole Radovljica. Šolarji bodo razvrščeni v vode in čete, ki bodo skupaj sestavljali partizanski odred. Prav tako bodo člani štaba odreda imenovani iz vsake šole. njim pa bodo v pomoč mentorji — rezervne vojaške starešine. Program taborjenja obsega poleg zbora, raporta in pozdravnih govorov predstavnikov občinske skupščine in štaba odreda polaganje venca na grob heroja v Lescah ter razgovor o njegovi življenjski in borbeni poti. Predvideno je srečanje z gojenci vojaških šol in razgovor o vojaških poklicih. Največji del pa bo posvečen rokovanju z orožjem, sredstvom zveze, ABH zaščite in drugi opremi. Sodelovali bodo tudi na po kaznem streljanju pripadnikov teritorialne enote. Vsaka šola bo pripravila krajši kulturni program, ki ga bo ocenjevala posebna komisija. Na sklepni svečanosti bodo proglasili najuspešnejše posameznike in vode, najboljšemu vodu pa bodo podelili odredno zastavico. jr prevelikim pritiakom. Pokvaril so se še številni stroji in nnpra ve. *"~n tega imajo ljudje tud živino v hlevu: ljudem bi šc nekako dopovedati, da so vodo vodne cevi premajhne in da vode ni ali je ne bo, kako pa na; dopovemo živini?« V krajevni skupnosti Zasip so št posebej prizadeti domačini, ki imaj< niše nekoliko višje. Zdaj potekaj« dogovori s samoupravno komunalo* skupnostjo Radovljica, da bi za vo dovod namenili okoli 2 milijom dinarjev in še 3 milijone 300.00< dinarjev, ki so jih zbrali za rekon struke i jo ceste Bled—Zasip. Tako b lahko problem rešili v dveh, tre) mesecih, kar bi bila hitra kratko ročna rešitev: vodovod iz Radovnt je dražja naložba in zahtevnejša. Prav gotovo bosta morali samoupravna komunalna skupnost in Komunalno gospodarstvo Radovljica problem vode na vseh območjih hitreje in učinkoviteje reševati, kajti prav pomanjkanje pitne vode upravičeno povzroča največ hude krvi med občani radovljiške obči ne ... D. Sede j O L, A S 4.STRAN GOSPODARSTVO Prevzela bo najmlajša hči M ***** J. k** ytooki «J»_-^^ - Cestna povezava a Zaslužek v hribih je manjši kot v dolini Visoko gori nad Hotavljami v Poljanski dolini, na dobrih 800 metrih nadmorske višine, leži Slaj-karjeva kmetija. Edina je na tem koncu, na Slajki, kjer je svet že povsem planinski in kjer na vseh k osen ina h mole skale iz zemlje. Kljub izredni skoposti tal pa je Slajkar trden in napreden kmet. Okoli 28 ha ima vse zemlje, od tega 20 obdelovalne, oziroma nekaj njiv, drugo pa so bolj pašniki in senožeti kot travniki. Tudi v gozdu, pravi, je bolj hosta, kot drevje in tako od niega nima dohodka. Kako je mogel ob tem, da nima lesa, napredovati. »Kdor uma gond, mu je pne bilo traku mulo manj delat oziroma malo late je dobil denar m izboljšave na kmetiji, tleti, ki mm brez njega pa urno i" vae iztisniti iz zemlje.« V glavnem se ukvarja z živinorejo, krompir in zelenjavo prideluje le za doma. Nekaj ima v hlevu krav in nekaj pitancev. Trenutno je v hlevu 12 govedi, ker jih je lani moral skoraj polovico prodati, da je zmogel stroške gradnje novega hleva. »Zemlje je dovolj m ve* kot dvnjast govedi, vendar nas je premalo, da bi lahko vae obdelali. Z kano svu trenutno nama m delo, nnjmlnjšn hčerka Mojca, ki ae je odločila, da ho dama, hodi v kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celin. Dem je veliko, saj ae dš le približno tretjino travnikov pokositi a kosilnico, drugod še vedno poje kom.« Za hlev so pri Slajkarju dobili 16 milijonov dinarjev posojila, za cement in železo, vse drugo, kar se le lahko da narediti, so pripravili doma. Cementno opeko, zidake, ostrešje in celo strešno opeko so naredili doma. Sest let so delali vsi — starša in otroci in lani so hlev spravili pod streho. Letos ga nameravajo dograditi. Imajo tudi kosilnico in druge kmetijske stroje, ki jih lahko v tistem hribovskem svetu uporabljajo. Devize zamujajo >rganizacija Pohištvo je na dobri po^ds bo Ztttovs prodnati Izvoz Trtic — Med tržiškimi izvozniki zavzema pomembno mesto Združena lesna industrija. Njena temeljna organizacija Pohištvo je lani na zahodni trg, največ v Zvezno republiko Nemčijo, v Švico, države Beneluxa in na Švedsko, prodala za 32 milijonov dinarjev izdelkov oziroma 66 odstotkov celotne proizvodnje. Za uvoz opreme in reprodukcijskih materialov v Zlitu porabijo le enajst odstotkov deviz. Kljub temu so imeli zaradi omejenih možnosti nakupa že lani precejšnje težave. * Letos so se še povečale, tako da se že odražajo v občasnih zastojih nekaterih delov proizvodnje, upočasnjen korak na tehnološkem področju pa preprečuje tudi bistveno povečanje storilnosti. Letos so se v Zlitu obvezali, da bodo izvozili za 38 milijonov dinarjev pohištva. Vendar pa hitro rastoče stroške trenutno pokrivajo komaj 70-odstotno. Prodaja na tuje postaja vse manj zanimiva po dohodkovni plati, pritisk na kupce pa prej zmanjšuje njihov ugled in konkurenco kot obrodi sadove. Razen tega jih pesti že nelikvidnost Narodne banke, ki jim je bila v prvih treh mesecih »dolžna« petnajst milijonov dinarjev. Plačila izvoznih premij in inozemskih prevozov pri- . najajo tudi z dvomesečno zamudo. Kljub temu Zlitov izvoz na zahodni trg količinsko še vedno raste. Letošnjo proizvodio imajo takore-koč že prodano, glede na to, da ie gospodarska kriza zamajala celo nekatere velike tuje firme, pa iščejo NA DELOVNEM MESTU trg prodala zs 38 milijonov toarjeviz^elkov da plašila ter omejen nakup opreme in re-terialov - Kmalu podvojena proizvodnja za nove kupce. Za izvoz, čeprav ne pokriva dejanskih stroškov, so, namreč Se vedno zainteresirani. Predrago so plačali »vstopnico«, da bi jih trenutne težave omajale, po drugi strani pa se kupna moč doma zmanjšuje. K sreči je proizvodnja v Zlitu tako pestra, delavci pa zreli, da f>robleme ene temeljne organizacije ahko rešuje druga. Izvozne načrte so v Pohištvu v prvih treh mesecih količinsko presegli kar za 26 odstotkov. Tudi skupni poslovni rezultati so zadovoljivi. Celotni prihodek je v primerjavi z enakim lanskim obodbjem porasel za 51 odstotkov, porabljena sredstva za 63, dohodek za 46, dohodek na delavca pa za 50 odstotkov je znašal 145.312 dinarjev. Uspehi iS Veliko jim pomaga nova cesta do Hotavelj. S traktorjem in osebnim avtom je prevozna, razen majhnega dela takoj za Hotavljami. Tam krajevna skupnost nikakor ne more dobiti soglasja, da bi jo razširili. Zato je potrebno vsak večji tovor na Hotavljah zložiti in preložiti na traktor. so predvsem odraz poprejšnjih vlaganj, povečane proizvodnje in storilnosti, nekaj pa so prihranili tudi z nakupom cenejšega lesa v Vojvodini. Za naprej ima delovni kolektiv zahtevne načrte. Pet let bodo vse Zli tove temeljne organizacije združevale 80 odstotkov sredstev amortizacije za obnovo in razširitev tozda Pohištvo. Na ta način bodo zbrali polovico denarja, potrebnega za naložbo, drugo polovico pa bodo pridobili s so vlaganj i poslovnih partnerjev in s krediti. Proizvodnja pohištva se bo tako ob minimalnem porastu števila zaposlenih podvojila. Namenjena bo izključno za izvoz, vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo uresničitev načrta čez dve, tri leta ovirali predpisi o omejitvi uvoza opreme. H. Jelovčan . krajevna skupnost *^vala sa našo cesto,j »prav« speva m D:Kf«ršič,« in tudi podar J^niL^ ^hribovskih Vendar, Kje' Je marsikje zal prepozno. marsiaje — •'""i« redko zgodi, eBk^if "JSZl nnmj^s^oce bo dabikdoiuHielnsjzsj- oj m^ sedaj, ko je teže zanimanje dobi za delo na izenačiti položaj brftersšfla m ravninskih kmetov. Neka, je na narejenega. Ren irTkrmn^so riŠ^dsvki »rs slo notlh enači ivnini tem že gnojila mm so manjši. Nikdar pa se ne bomo izenačili glede dela. V hribih je še vedno dosti ročnega dela in je zaslužek manjši.« L. Bogataj V Nikovem obratu v Davčije zaposlitev našlo 18 domačinov. Dehtim oktobra lani in danes je izdelava papirnih sponk ter montaža w okovja dobro utečena. Milijon sponk dnevni Niko iz Železnikov je oktobra lani odprl v Davči katerem so našli zaposlitev doma rini — Izdelavi sponk in montaža vzmetnega okovja za pohištvo utečena in pri Niku razmišljajo o sprsnMiobnuL' seveda odvisno od ielja domačinov po zaposlitvi Davča — V spodnjih prostorih šole v Davči brnijo delovni stroji, iz njih letijo papirne kovinske sponke, milijon dnevno. Pridne ženske roke hite, tehtajo jih in z njimi polnijo škatle. Poleg tega v obratu Nika iz Železnikov montirajo takoimeno-vane vzmetne šarnirje, posebno okovje za leseno pohištvo. Niko iz Železnikov je obrat v Davči odprl oktobra lani in tja preselil tovrstno izdelavo. Kar v šolsko poslopje, kar je seveda začasna rešitev in tako ustregel željam domačinov, da ena od delovnih organizacij v kraju odpre obrat in jim tako da zaposlitev doma. Mesec dni so se Davčani, ki dotlej še niso delali v tovarni, privajali na novo delo v Železnikih, nato so začeli sami v svojem obratu. Proizvodnja je danes dobro utečena. Prvi podatki govore o uspešnem delu, proti pričakovanjem je proizvodnja hitro nemoteno stekla, pravijo v Niku. V letošnjih prvih petih mesecih je vrednost izdelkov znašala 7,68 milijona dinarjev, kar znese na mesec 1,5 milijona dinarjev oziroma na delavca 480 tisoč dinarjev. Trenutno je zaposlenih 18 delavcev, dva več kot v preteklih mesecih. Njihov povprečni osebni dohodek je znašal nekaj več kot 7 tisoč dinarjev. Podatke o uspešnosti gospodarjenja bodo potegnili iz periodičnega obračuna ob polletju, saj obrat ni temeljna organizacija in torej zanjo ne vodijo posebej celotnega knjigovodstva. Niko načrtuje razširitev obrata, pravzaprav gradnjo novega poslopja, saj so prostori v šoli začasna rešitev. V novem obratu naj bi našlo delo 30 do 40 delavcev. Uresničitev investicije pa je seveda odvisna od želja domačinov po zaposlitvi. Janez Čemažar, tUk« pc eebi ae tako ponnj. rešiiev dZ atk Wl i T-^^^" k»i{ Sata i- v or- Sdk« domicil v lo4ki ok«nT fjALSf^^"?". » še ■ muaaeja so ae Pogovori v to smer ao ml! i spesni nik udeležencev mma.«rP.rti. idkt-i; — Jr ."^f •°, atokli. Pieano baaado telilo ^i.m . IsbraN p« ao tsdi 'evojT^^ to~™2S^™*l "J^1««* atvo, znane tiakarj*, da ide£ ^t-ii^,.' "/.Eli" in v or-*> ive Parti-flak mi ske«Vlooket» dne 1M1 nbrstH tekniki in ki ao nami volno delali v okrožja Velika kar M, ie pektaaala. da rantrjevalei najedovine uurveč anani ti oke rji čutijo na »avojic organizirani fsfcsii avoj »dom« — Hej« njihov*«*« dela ni realizirajo To ao Bodin-Adolf ^T^^LZ^^ST govoru posneli Arigler, Boa-Franc l^ti.\2£! n* »•gBetofoa.ki trak. Te bi Jul7p7-N..t. SeaVk RTwt; o^aV -»Ju g^valali ob Joeff i„ poveaovaica FToriana 2 ..r1,.?*"' bi Sveta K obala. ™rjana- W«fJ tako veliko bolj pester in privlačen. Adolf Arigler-Bodin Raagovor je tekel v vsa °P»»«rja, da rek bi z jih leset let [omornega zbora Loka reh^j io ugotivVir iffj. lk4SS V K"*» bilo te napioaneg. in^objavlji K^^1*^" ?*i*lko iUI V to delo je moč teljefce maketa rje, temveč tudi mim je imel komorni »bor Loka iz Škofje Loke taliti koumert remesančne glasbe v Cragrobu ob desetlet-- delovnjajeki se je odlično uje! zborom, so izvedli dela Michaela Praetoriusa, Giovannija Croceja, Orlanda di Lassa, G. Pierlugia de Palestrina, Jacobusa Gallusa, Heinricha Schut-za, Thomasa Morleya, Johna Dow-landa, Guillaumo Costeleva, Jos- Juina des Presa, Orazia Vecchija, akoba Arcadelta in Claudia Monte-verdija. Njihovo blagoglasno petje in sozvočno prepletanje zvokov povsem prevzelo poslušalce, saj zbor na koncu, ob burnem ploskanju poslušalcev, zapel še dve dodatni pesmi. Zelo velik odmev so* doživela dela našega rojaka Jacobusa Gallu-in sa, čigar pesmi so bile na koncertu Kalo delo zelo «8tvaria*"0n j tudi najštevilnejše. Med njimi velja kWnih nastopov po SIOr,"j[. posebej omeniti Libertas, archipoeta m nk) uspešni turneji m Quam gallina suum parit ovu m. ^LwPri tehničnem pouku 2S^f* v 8el*«i in Poljnnski SLere" L^SSOf * JEK?" ?? Loko iB °* bo to treba pevski zbor Loka iz ie je bil ustanovljen jeseni Jvsem na pobudo mladih ki jih je družila ljubezei Jo « leljs po ^predstavitvi te ustvarjalnosti ljudem. V a? bili skoraj vsi učenci oddelka glasbene šole. ao imeli pod vodstvom 'oiika. Polet' gostovanj so tem času tudi prva radijska jaka snemanja in leta 1976 t Loškim odrom za televi-di Torkarjev recital Ku-V sezoni 1976/77 je vodstvo is*vzel Janez Močnik. V tem okolico narediti Premalo so mlademu rodu med pri delu ae aataneaoet velika doslednost in in da je to samo dvigalo delovno vnemo in zavest. Zato tudi niso potrebovsli po aebnegn poveljevanja. Od tod izvira pri njih še vedno občutek m skupnost. ie Ne more jim biti vseeno, kako je ie z otroci in svojci njihovih ie bojnih — partizanskih tovarišev. fu In domačije no ■«*tJ r Povezava fotografije s kseroks kopijo Drevi ob 18. uri bodo v Sive« vi hiši v Radovljici odprli razstavo del Milana Gundeta, ki grafike in slike ustvarja s fotoaparatom in kopirnim strojem. Razstavo si boste lahko ngiadsll do SI. junija. Otvoritev razstave bo spremljala glasba Pink Flovdov. Istočasno p« bodo v dramam razstavnem prostoru predstavljene barvne fotografij* znamenitega ameriškega umetniškega fotografa E. Porterja. vezavo to-aasči foto-kotnim-tao npsrako m v funkciji seejoei sdmini-Onadetovih stvaritev prav vaza, ki je G sede ishtrs, naeia kako dsle posnetkov rije v nove celote, kak« jba s ehdslsve na kuplrnsm stroju nji iaras in a tam vsebino, ne puma daj u le e, temveč nnm sporoča njegovo estetsko in lliljisajskii paabiamatlkn Mjsajavr kasissginflje imajo izrazito grafičen značaj. GmnenTvtis šaesga avtor s pamssjs kampankflak« pretehtanih masa vin falsgrsnji, s aumjavs svetfik in tesanih partij, s rssgi-honsssi stoskturnmi ps rrslas in inventivnim aja. Z kdnnjnm nastivs, s nirapsktlv«, s a iiints iljnsJsm eissnsetev slik, in dssaaauisnest keaaposrfeij. " aa papir nam avtor na rssstsvi sta«, preko katerega nanaša barvo in lal V ujak je jasna as Isu las tssnjs po lik mi vanju s sUkarstvom. V odsktk aa sšntnn je afllan O nude umacianalno prisotnejsi, v kopira vno diko, s svoje-tudi notranjo na od4ssik na sftntno je MUan Guade esseeie« t^nA«snk resitvnk ps m sanj Hksvne he« dsr« Eaasaava kase avtorjeve Hkevno defsnmi nest tihnlhi, da z up a rak n tehničnih prhama mesca je al aspalajajsjs rok«, inrnsl svoje Mk< Jesssneaa po rodu je gnaaaaijo končni na Jesenicah, Fskuiests m etektraaahniko pa v Ljubljani, kjer je danes znao aken v Iskrini Avtsmsttai. Doslej je m kssrografljs prejel nekaj V. vidajh nagrad, med njuni Prvo diplomo Ez tempere v Piranu. Maruša Avguštin Po koncertu je predsednik združenja gorenjskih pevskih zborov Fran ce Demšar čestital zboru k jubileju in podelil nekaterim članom zbora za večletno zborovsko petje zlate srebrne in bronaste Gallusove znač inlo uspešni turneji po iiTlU|m^ač*li so a*™?™ iilotfe Pesem zatiranih, ki P* Wano. Številne pesmii w tSSa so posneli za radio Trrielovali na tekmovanju rSori pred mikrof^orn i Amen mesto v svoji skupi _ 2kG letošnje sezone je ob Re V nagovoru je posebej poudaril, Shodu Janeza Močnika da ^ pevd še mladi, kar je ob »revzel Janez Jocii. nepretrganem strokovnem delu porok za Se večje uspehe. Izrazil je željo, da bi se čim več mladih vključevalo v zborovsko petje in s tem ohranjali ter prenašali zborovsko tradicijo na prihodnje rodove. J. Jelene _ije po loških hribih? Dsvčs! Med vojno je bilo manj nevarno, če ae je pri hiši zadrževala vojaška enota, kot pa če so -bili gostje tiskarji- V prvem «a • ^ X-s 1 /"V »si^ssHi TWato pevsko izročilo zgovsrjaU, češ, kaj moremo proti J-J UfcCAtV iT močni vojski, drugem primeru 5s je bilo jasno, da ao jih imeli obrovoUno bo «■ ■■ roljno po dogovoru. Udeleženci ao tudi ugoUvlj.li, »ben je j3l ti.i v £revzel janež Jocif. »ra. koncert renesančne glas-izdelien v dva dela, kar gre pozdraviti, saj poslušalci premoru zbra ne je sledijo „ programu. Pod vodstvom zborovodie Janeza Jocifa, kako poi__~m~on je otl tlak določenem obdobju. Tsko je primer po hudem udarcu Zirovskem vrhu avgusta 194S prvi šel v protiofenzivo prav partizanski tisk. Da ne bi žlo preveč v pozabo, so zbrani tiskarji predlagali rasne oblike za negovanje tradicij NOB. Tako j bi zaživeli [ulturni koledar letnici vstaje. Razstave ' ; odprte vsak dan od 10. do ICR — Amatersko l2 ure m od 17. do 19. ure, ob 13 Tone Cufar bo v to-junija ob 19.30 premiera o delo Paula Zindla: iarkov na rast ___rietic; režija in delo Bojana Cebulja -------A— V Sivčevi drevi ob 18. uri odprli del Milana Gnuadeta, dstavil zanimivo pove .'otografije s kseroks ko Razstavo si lahko ogledate das od 10. do 12. in od 16. Mam ZA«P - Pevski zbor KPD Sbo prihodnje dva dni člane KPD Sava iz —rfurta. Jutri, v soboto, 'anja, bodo ob 8. uri goste sodi pred gostiščem Zadruga 'Vi Gorjah, za prijetno '**> bo poskrbela godba na nm iz Gorij. V nedeljo, 7. ju-»A ob 11. uri bodo pripravili staraj spored v hiši Franceta fSkrna v Vrbi; nastopili bodo: •sh zbor KPD Zasip, reci-teterji KPD Seva in Lunharto-aa odra, spored bo povezoval " lar. Ob 15.30 bodo ripra vili piknik na ww> za pnjetno razpoloženje •» srbel humorist Rado Fer-bo ansambel Blejski - V Mestni hiši bo-drevi ob 18. uri odprli razstavo Materialna Krasu, ki jo je i muzeju posredo-muzej iz Nove Prešernovi hiši risbe ttZtvha makedonski slikar lit Vasiljev, v kletnih pro-s^ttrih si lahko ogledate raz-isfo risb Petra Jovanoviča 1 aJeriii Mestne hiše so na Sdela akademskega slikarja k Csmažarja, v Steb-dvorani se predstavlja slikarka Štefka Uar-rvtrič. v Mali galeriji aalc ikademaki slikar Marko i Imnlk. V galerijskih satorih baročne stavbe v Ta v kjrri 43 si lahko ogledate raz-^ae Vstsje na Gorenjskem sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. V Iskrini avli na Lnhorah si lahko ogledate akvarele Ljuba Ravnikarja. V avli občinske skupščine Kranj bodo v ponedeljek, 8. junija ob 13.30 odprli razstavo likovnih izdelkov gojencev Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednika. Gojenci se bodo predstavili tudi s kratkim kulturnim programom. SKOPJA LOKA - V ponedeljek, 8. junija, ob 18.30 bo v puštalski kapeli na sporedu sedma prireditev letošnjih loških umetniških utripov, ki jih prirejata škofjeloška glasbena šola in združenje umetnikov. V koncertnem delu večera, ki ga bo povezovala Barbara Sicherl, bo nastopila pianistka Zdenka Novsk, ki bo izvajala dela Beethovna, Schalattija, M. Ga-briječiča, J. Ravnika in C. Francka. Izbor likovnih del slikarja Berka Berčiča iz Škofje Loke bo predstavil Ivan Sedej. ŽELEZNIKI - V muzeju si lahko ogledate razstavo metuljev, s katero svoje delo Eredstvlja Peter Tokli. Pose-en poudarek je na razstavi dal domačim metuljem, značilnim slovenskim in jugoslovanskim, ter metuljem iz okolice Sonce. Razstavo si lahko ogledate vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. ŽIRI — Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka bo s sodelovanjem ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Ziri v soboto, 6. junija, ob 20. uri v dvorani DPD Svoboda Ziri priredila zadnji koncert letos-nie občinske revija pevskih zborov. Nastopili bodo: ženski pevski zbor DPD Svoboda Ziri, oktet Jelovica iz Škofje Loke, moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Sv. Duh-Virmaše in pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. —.j ..v/o. laso naj M zaživeli spominski pohodi po poteh tiskarjev os. krajih tehnik in tiskarn. Izdali bi lahko rasne značke, pripravili mladinska tekmovanja o partizanskem tisku na našem področju itd. Tiskarji so pripravljeni posredovati še dokumente in fotografije is privatnik arhivov ter pomagati pri indentiflciranju. Tovrstnega dela je še veliko. Oh koncu amo skupno ugotavljali, da je za objavo raznih izsledkov v loški občini kot nalašč publikacija Loški razgledi, ki rodno izhaja že 28 let. Uredništvo je vedno z veseljem sprejelo prispevke o NOB. Celoten raagovor je izzvenel kot izziv ljudi, ki so veliko prispevali m naš lepši dan in so zmeraj pripravljeni pripovedovati in raziskovati dobo, v kateri niso gledali, koliko ho kdo m katero atvar plačan. Bil je to izziv nam zgodovinarjem in vsem, ki jun vsaj malo »toče pero«, ds v d ogled nem čssu zberemo bog* to dokumentacijo in jo predstavimo v zgodovini tehnik in tiskam na našem področju. Vinko Demšar V soboto, M. maja je komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz K repe priredil jubilejni koncert ob praznovanju dvajsetletnice obstoja in delovanja zbora. Poslanstvo zbora pa ni le v prenašanju glasbene ustvarjalnosti marveč se uveljavlja tudi kot organizator kulturnega življenja v kraju. Navezal je prijateljske in delovne stike s številnimi kulturnimi skupinami in drugimi zbori po vaej Gorenjski, Sloveniji in pri zamejcih ter v sosednjih deželah. Neprecenljiv delež pa je zbor dal oživljanju, ohranjanju in plemeni tenju ljudskega pevnega izročila in običajev. Posebno zaslugo za to ima Egi Gašperšič, ki je uglasil vrsto domačih, kroparskih pa tudi partizanskih in drugih pesmi. Pevcem in dirigentu so na jubilejnem koncertu čestitali pevci sosednjih pevskih zborov, pevci iz Radiš na Koroškem in iz Doline pri Trstu, s katerimi ima k roparski Kvski zbor večletne dobre stike, dgoletni pevci pa so prejeli zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Zbor pa je ob jubileju izdal posebno jubilejno številko Plamena s predstavitvijo zgodovine in dejavnosti v dvajsetih letih ter izrekel priznanja številnim sodelavcem, družbenopolitičnim in kulturnim organizacijam. Jože Bohinc Pred polno dvorano sindikalnega doma v Kropi je zbor predstavil jubilejni program zares dovršeno, z izpovedno močjo in s prepričljivo glasbeno govorico ter Barvitostjo. Številno občinstvo je navdušeno pozdravilo vsako pesem ter pevce, ki so z velikim pevskim znanjem ter naravnim čutom za plemenit izraz izvedli zelo zahtevni program na primerni umetniški ravni. V pisanem izboru so pevci zapeli tudi domačo kropa rak o Pesem kladiva, besedilo zanjo je napisal domačin S. Srn i tek, uglasbil jo je dirigent zbora in skladatelj Egi Gašperšič. Zelo toplo je občinstvo pozdravilo novo uglasbitev partizanske pesmi Ide Tito, ki jo je prav tako za zbor priredil Egi Gašperšič. Po izteku sporeda je občinstvo še zahtevalo petje in zbor je zapel še Zupančičevo Zebljarsko, ki jo Kropa rji zapoje jo res čudovito in en-škratno. Ob koncertu so z daljšim govornim prispevkom obudili več kot stoletno pevsko tradicijo v tem kraju ter predstavili bogato kulturno ustvarjalnost kroparskega človeka v preteklih desetletjih. Iz bogate dediščine kulturnega ustvarjanja je zrasel sedanji komorni moški pevski zbor, ki prepeva že dvajset let. Nedvomno je eden najdelavnejših in kvalitetnih zborov v radovljiški občini, saj je v dvajsetih letih naštudiral več kot 250 pesmi in imel kar 1.084 nastopov. Občudovanja in odobravanja vreden poustvarjalni opus. 2*^T"* " . šale Kranj, ki ga vodi Sabiru Haidarevič, bo v »redo, 10. junija odpotoval na mednarodni festival glasbe in folklore v Bauerup na Dansko. Imet bodo tri koncerte, na katerih bodo izvajali renesančne, umetne in slovenske narodne pesmi. Želimo jim veliko uspeha. - Foto: M. Ajdovec Prireditev na Prezrenjah V soboto, 6. junija ob 19. uri bo na Prezrenjah pn Podnartu zanimiva glasbena prireditev, na kateri bosta sodelovala priznana narodnozabav-na ansambla Gorenjci in Beneški fantje. Domači organizatorji iz Prezrenj in Podnarta bodo poskrbeli, da ničesar ne bo manjkalo in da bo prireditev neovirano potekala tudi ob slabem vremenu. Slovenski oktet na Bledu Bled - Organizatorji* kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini bodo v okviru letošnjega programa akcije zagotovo ustregli Številnim ljubiteljem vrhunskega petja, ko so povabili v goste svetov noznani Slovenski oktet. Ta bo nastopil v petek, 12 junija ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu s slovenskimi ljudskimi, borbenimi in umetnimi pesmimi. Koncert je posvečen jubileju 4(;-letnici vstaje slovenskega naroda. Vstopnice bodo prodajali tudi neposredno pred prireditvijo na blagajni v Festivalni dvorani. Enkratno priložnost za tako pomemben kulturni dogodek vsekakor ne gre zamuditi, zato organizatorji računajo na čimvečji obisk. JR KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI prrEK.s.jui^iiii »Da« za napredek V ■■■■Mb bodo Tržičani glasovati o samoprispevku za hitrejši aai glasovali jVraih skupu koaaaaahii razvoj kra Trste - Občani Tržiča so se doslej že trikrat odločili, da bodo s svojim prispevkom pripomogli k hitrejšemu razvoju občine in s tem rešili tudi najbolj občutljive probleme. V slabih trinajstih letih so zgradili nove osnovne šole, vrtce, dom starostnikov, usposobili so nekdanjo BraČičevo šolo, obnovili poletno kopališče, del denarja pa namenili komunalnim gradnjam v krajevnih skupnostih. Kljub temu razvoj v krajevnih skupnostih, zlasti odročnejših, zaostaja. Denarja iz rednih virov je premalo, da bi z njim lahko gradili sodobne ceste, kanalizacije, telefonska omrežja in druge objekte. Zato so delegati skupščine občine Tržič sklenili uvesti četrti občinski samoprispevek. Referendum bo v nedeljo, 7. junija. Če bo uspel, bodo Tržičani v petih letih zbrali 68 milijonov dinarjev za izgradnjo komunalnih in drugih objektov, ki jih bodo oplemenitili še z osmimi milijoni, dobljenimi iz združenega dela na osnovi samoupravnega sporazuma za naložbe v krajevnih skupnostih, pa tudi s sredstvi komunalne interesne skupnosti. S pomočjo samoprispevka bodo dobili lepše in boljše ceste v Lomu, na Brezjah, v Jelendolu, Seničnem, Podljubelju, Lešah ter v Gozdu, medtem ko so se v Sebeniah odločili za gradnjo kanalizacije. Prometnice bodo posodobili tudi v Tržiču, Ko-vorju in na Ravnah. V Kovorju bodo del denarja namenili še za gradnjo telefonskega omrežja, v Bistrici in Pristavi pa ga bodo vložili v domova družbenih organizacij. Pet krajevnih skupnosti - Tržič, Bistrica, Pristava, Kovor in Ravne — bo odstopilo 40 odstotkov denarja iz samoprispevka manjšim in slabše razvitim ter jim tako pomagalo, da bodo premagale največje komunalne zadrege, ki jih same zlepa ne bi bile sposobne. Samoprispevek bodo občani plačevali od 1. julija letos do 30. junija 1986. leta; delavci in upokojenci po stopnji 1,5 odstotka od čistih osebnih dohodkov oziroma pokojnin, v enaki meri pa tudi zasebni obrtniki in kmetje. Razen njih bodo samoprispevek odvajali še občani od drugod, ki imajo na območju tržiške občine stanovanjske ali počitniške hiše in sioer v povprečnem letnem znesku 1800 dinarjev. Samoprispevka ne bodo odtegovali od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom otroškega dodatka in Štipendij Oproščeni bodo občani, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka iz preteklega leta in oskrbovanci v sploš- nih socialnih zavodih ter občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva,- če letni katastrski dohodek ne presega 4000 dinarjev. Plačevanja samoprispevka bodo lahko oproščeni tudi občani, ki imajo dohodke iz združenega dela oziroma nadomestila ter pokojnin, če dohodek na družinskega člana ni višji kot znašajo minimalni življenjski stroški preteklega leta. Pred nedeljskim glasovanjem smo povprašali Tržičane, kaj menijo o novem samoprispevku. Odgovori so bili precej podobni in bi jih lahko strnili v enotno ugotovitev, da je samoprispevek* potreben! Ivan King, upokojenec, z Raven: »Program gradnje iz samoprispevka poznam. V naši krajevni skupnosti bomo dobili eodobnej-šo cesto do Čegeljš. Če referendum ne ho uspel, je gotovo še nekaj let ne ho. Zato menim, da je tak način zbiranja denarja potreben. Moti ase le, ker doslej sredstvs samoprispevka niso bila dovolj gospodarno izkoriščena. Za primer vzemimo samo zadnjega, ko je iz programa isnasan cela vrsta objektov. S tem denarjem hi morali ravnati pse pametno, sicer bodo občani izgubili znupnnje.« Franc Savs, poslovodja v diskontu Živil v Naklem, iz Čadovelj: »O aa-moprispevku amo večkrat govorili, vendar je bila udeležba ns ranpravah običajno precej skromna. Menim, ds so zanj bolj zainteresirani občani v manjših krajevnih skupnostih, kjer imajo več nerešenih komunalnih problemov. Prav je, da tem krajem ponraigaafto. Peglajmo samo, kako daW žs Jeleadolčani čakajo ns sstjšo cesto! Težko je napovedovati, če bo referendum uspel. Trije so, vprašanje pa je, če je ta trenutek zaradi padca življenjskega standarda najbolj Marija Zupančič, delavka v Peku, iz Bistrice: »V razpravah o samoprispevku nisem sodelovala. S programom gradnje tudi niaem najbolje seznanjena. Vem pa, da bomo v naši krajevni skupnosti denar namenili za dom družbenih organizacij. Prav je tako, aaj nimamo primernih prostorov, v katerih bi se Iskko sestajali, poživili kulturno in druge dejavnosti, skratka, presekali mrtvilo. Prispevek ae mi ne adi previsok, morda pa bi bilo bolj pametno, če bi namesto njega v delovnih kolektivih uvedli solidarnostne sobote. Tnko bi dennr hitreje zbrali in hi z njun več naredili, asi podražitve gradnje poberejo velik del vsote.« Ludvik Ahčin, poklicni gasilec v BPT, iz Križev: » H programom samoprispevke in načina plačevanje sem seznanjen. Dobro bi bilo, če bi referendum napel. Samoprispevek je potreben, če hočemo razvoj pospešiti. Skoda le, ker denarja ae bo dovoli, da bi razširili cesto ekozi Križe in znova uvedli avtobusno zvezo. S samoprispevkom bomo posodobili samo cesto v Gozd. Tudi ta je potrebna obnove, ssj še dolgo čaka nanjo. Mislim, da tudi drugi krajani program grsdnje in solidarnost podpirajo, nezadovoljni pa amo, ker ie iz tretjega, toliko stvari izpadlo.* H. Jelovčan Zakaj tako? Poletne vrtine v viaduktovem asfaltu na cesti dobro označili, tudi j j fornim usmerjanjem prometa* kot, da ne bi vedeli, da iih »k* j največ dela čaka na viaduktu I* vršnica, so prav to obnovo -.***' se vidi, da bo silno temelji*1 ■ obširna, saj so prekopali k s*** asfalta na mostu — prelotib »• ^ junijske dni. . Tudi prav, če so se že odtf*". I gredo od Kranja proti Jes»ic**^ metra do metra in brez preatko* * i nikakor ne more biti prav. da«61 j deli na mostu začeli v petek. 9*1 ja letos. Zjutraj, tja do osme uit,] je uspelo pripraviti vse opt* prometne znake in postaviti For. Priprave so bile res tako, da je v petkovem dopoi ostalo časa za strojno vrtanje ocs prav malo. Ob dveh popoldne stat na mostu nakazani dve, tri — toliko, da se ve, kaj se i* Kljub vsem opozorilom, da p kujemo gost promet in začetek« ne prav minuli vikend, je bil mostu Žirovnica dva dni in dve 1 zaprt za eno stran, da so se nabil dolge kolone. Spraševali smo zakaj vendarle ne bi začeli v deljek — resno, zavzeto in t< kot delajo zdaj? Res mi ni znano, koliko st nih priprav terja takšna ob zagotovo pa vem. da je bila cS dva dni zaprta po nepotrebne« da je bilo voziti mimo dveh. vdrtinic v alsfalt in jim v dolgi« nični koloni izkazovati posebno i prav smešno ... D.StkJ, Žirovnica — Vsako pomlad se naše ceste, žal tudi magistralne, nakazujejo v vsej razpokani bedni podobi, saj jih zima pošteno utrudi. Vozniki preklinjajo nad razpokami in usedlinami, kajti avtomobilske vzmeti presunljivo pokajo in stokajo. Zato so cestarji pomladi nadvse dobrodošli: da »poflikajo« preveč načete lanske »flike«, luknje in vse tisto, kar na asfaltu povzroča hudo kri in slabo voljo. Potrpežljivo čakamo pred semaforji in omejitvenimi prometnimi znaki, ki nakazujejo delo na cesti, samo, da bi se v poletnih mesecih vozili po vsaj za silo spodobni gorenjski magistrali. Se pomnimo, kako zelo radi se cestarji zaženejo v delo tik pred zdajci, se pravi, tik preden ali prav tedaj, ko se začno valiti kolone z mejnih prehodov. Se pomnimo, kako so zamudili pomladni rok in s tem precej umirjeni gorenjski promet in se zagnali v jeseniško obnovo magistralne ceste v najhujši pripeki in v najhujšem prometnem ozkem grlu, da smo se potem cijazili po obvoznici dolge in vroče poletne dni. A na vse to bi že zdavnaj pozabili, ko nas ne bi cestarji spet opomnili, da je navada Železna srajca in da silno radi začenjajo z najhujšimi deli prav tedaj, ko se obeta in tudi poteka najhujši promet. Ze kak mesec dni se počasi, a zanesljivo pomikajo po gorenjski magistrali od Kranja proti Jesenicam. Res je, nikoli ni prihajalo do večjih zastojev in res je, da so delo Desetletja pozabljali na turizem Kamnik, mesto z lepo okolico pod vencem Kamniških planin, je bil nekdaj selo obiskan turistični kraj. Nekdaj pravimo, kajti temu že dolgo ni več tako. V preteklih desetih letih so v kamniški občini ta k o rekoč pozabili na turinem, nikogar ni bilo, ki bi načrtno skrbel zs njegov razvoj. Razdrobljenost in slabo delo ns področju turizma in gostinstva sta opravila svoje in posledice ao neizogibno tu — dejavnost iz leta v leto upada. Skrajni čas za učinkovite ukrepe. Pobudo, je povzel izvrlhi svet občinske skupščine, ki je lani že spodbudil ustanovitev interesne ukupnosti RTC Velika planina, pripisati pa mu velja tudi zasluge, da so začeli kmetijci pospeševati kmečki turizem, ki beleži prve korake. Nedavno je izvršni svet sprejel vrsto ukrepov, 'med njimi velja posebej omeniti pobudo o ustanovitvi turistične poslovne skupnosti, ki naj poveže vse. ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. DELEŽ GOSTINSTVA IN TURIZMA PADA Podatki so zgovorni. Dohodek kamniškega gostinstva in turizma le počasi raste. Lani je poraste I v primer javi z letom poprej le za 6 odstotkov. Delež v celotnem gospodarstvu je iz leta v leto manjši. Če je leta 1976 predstavljal 1,4 odstotka, je lani znašal le še 0,5 odstotka. Zaostajanje na področju gostinstva in turizma se kaže tudi v izgubah te dejavnosti. Leta 1976 je predstavljala 34,5 odstotka izgub celotnega fospodarstva, lani že 71,9 odstotka, 'ravega zdravila za Viatorjev tozd Hoteli in žičnice Kamnik, ki se nenehno otepa z izgubami, še niso našli in v prihodnjih dneh bo predmet posebne razprave. Skupni promet kamniškega gostinstva v družbenem sektorju skorajda ne raste, najbolj skromen je pri tem Malograjski dvor. Bolje je v zasebnem sektorju, ki ima v kamniški občini preko 50 lokalov, več kot polovico bifejskega značaja. Nekaj gostiln z dobro kuhinjo je le na obrobju mesta. vrsta gostinskih lokalov je zanemarjenih in inšpektorji so nedavno zaprli Stari grad. Tudi cene gostinskih storitev niso usklajene s kvaliteto postrežbe, vrsto in kategorizacijo obratov. Obrtno združenje Kamnik je izdelalo podroben seznam vseh gostinskih lokalov, ki bo lahko dobra osnova za sprejet ukrep o kategorizaciji gostinskih lokalov in s tem seveda oblikovanja cenika gostinskih storitev. Malograjskem dvoru in Planinki ter v hotelu Simnovec na Veliki planini. Skupaj imajo 125 ležišč. Vse manj gostov imajo, lani je bilo na primer domačih gostov 15 odstotkov manj kot leto poprej. Tujskega prometa pa v primerjavi z domačim tako ni veliko. Še bolj zaskrbljujoča pa je zasedenost prenočitvenih zmogljivosti. Simnovec je bil na primer lani zaseden le 12 odstotno, Malograjski dvor 54 odstotno in Planinka 48 odstotno. Podatki, ki brez dvoma dajejo sliko kamniškega turizma in govore, da kos te odvrača posebej zanemarjeni Simnovec. Se bolj obupni so podatki o zasedenosti privatnih turističnih sob, ki imajo v kamniški občini krog 40 ležišč. Odstotki o zasedenosti padajo iz leta v leto in tako so bile lani zasedene le 2 odstotno. V Kamniku nimajo organiziranega dotoka gostov, Sap-Viatorjeva turistična agencija je le »potovalna« agencija. Eden izmed ukrepov je zato tudi usposobitev agencije, ki naj bi odslej skrbela tudi za goste, ki pridejo v Kamnik. NOČITVENE ZMOGLJIVOSTI NISO ZASEDENE Kamniško mesto nima sodobnega hotela, prenočitev je moč dobiti v NADALJNJE RAZISKAVE TOPLOTNEGA IZVIRA VASENO Pri nadaljnjem razvoju turizma in gostinstva v kamniški občini bo seveda še naprej imela puudar«k na- daljnja sanacija in razvoj rekreacijsko turističnega centra Velika planina. O načrtih in delu interesne skupnosti RTC Velika planina smo že večkrat pisali, o težavah izvajalca storitev na Veliki planini, Sap-Via-torjevega tozda Hoteli in žičnice Kamnik, prav tako. Poleg Velike planine bodo v prihodnje dali poudarek raziskavam toplotnega vira Vaseno v Tuhinjski dolini, ki bi seveda kot termalni vrelec dal odlične možnosti za razvoj turizma. Nekaj raziskav je bilo doslej že opravljenih, zastale so pred leti. Z dodatnimi vrtinami bodo skušali pridobiti večjo pretočnost in višino temperature vode, da bo lahko v Tuhinjski dolini zrastel rekreacijski center, ki bo nudil tudi možnost rehabilitacije. Stiki z raziskovalno skupnostjo Slovenije in Geološkim zavodom so že navezani, predračunska vrednost raziskav znaša 10 milijonov dinarjev. Polovico denarja bo prispevala republiška raziskovalna skupnost, polovico bodo zbrali v kamniški občini, 1,6 milijona dinarjev je kamniška raziskovalna skupnost že zagotovila. Geološki zavod bo dve tretjini del opravil prihodnje leto, ostalo v letu 1983. PRVE TURISTIČNE KMETIJE Kmečki turizem je naredil prve korake tudi v kamniški občini. Julija bo prve goste sprejela kmetija Cirila Laniška v Laničah, jeseni kmetija Štefke Močnik v Selah. Interes kmetov za to dodatno dejavnost je bil sprva velik, prijavilo se jek*' interesentov. Komisija, ki jo jl» noval izvršni svet, je izmed» izbrala šest kmetij, ki usttenje' terijem. Tako načrtujejo, si vsako leto usposobili dve kes Poleg pospeševalke Kmetijske*1 voda iz Ljubljane ima pri tsa \ membno vlogo Emona-km« kooperacija Domžale s svojo 1 sevalno in hranilno kreditno 1 KAMNIK IMA NEKAJ TRADICIONALNIH PRIREDITEV Kako pomembna je pov vseh, ki se ukvarjajo s tx dejavnostjo, se je doslej P-tudi pri prireditvah, ki jih v km nik u prirejajo Že vrsto let: ša1 rodnih noš na ulicah kamasV mesta, planšarsko praznovanje Veliki planini, prikaz vaških ne bo spustilo iz rok, sem mmm. Rojevale se bodo ideje: JI suda j pri kozolcu, za pajštvo, sveo gozda. Iz marjetice ali iSKnce bo nepričakovano polh k kakšen d roba n obrazek, mu bo dalo novega poleta, pa tudi potrebuje. Ze naj bi Dom Ivana Can-i Ljubljani napolnil s kipci in np« risbami, ko bo v njem jgj otroških kirurgov. To je nf^i njegova naloga do jeseni. Pa še toliko drugega ima v mislih. Skladovnica drobnih pesmaric v zgornji izbici, kjer navadno ustvarja, ga čaka, zataknjeni lističi ob pesmicah, ki so ga pritegnile, opominjajo, naj jim vendar že da obraz, roke... Kot jih je dal Prežihovim Solzicam, Prešernovi Urški, Seliš-karjevim junakom, sonetom nesreče ... Gregorčiča bi rad poustvaril, pa še koga. Sicer pa je resnično poezija najbližja njegovemu pre-tanlenemu peresu, njegovim nežnim tankim črno belim brazdam, ki pomenijo zdaj njivo, zdaj drevesno skorjo, zdaj roke, zdaj lase, zdaj travnik za hišo, vse pa se izpoveduje ... V hladu kleti Prešernove hiše v Kranju so pravkar izobešene nje- f;ove drobne majhne risbice. Raz-ične. Nekaj pesnikovega, nekaj samo njegovega, To le mimogrede. Toda pripravlja nekaj velikega. Kaj, še ne izda. Bo to tisto s kupa pesmaric z zataknjenimi lističi? Mogoče. Bo, če bo uspelo. Vnaprej ne bo govoril. D. Dolenc Praznik KS Komenda Stanko Dešnaan, partizansko ime Čebelca in Borut, je daleč ntan in priznan medvojni aktivist - Danes cenjeni zeliščar, neanmorni planinec in izkušen čebelar - »Samo pošten moraš biti,« to je vse, pravi Ob mlaju ae namočeno sadje kuka; takrat je najboljše, vaaj meni dš en grad ali dva več kot ili manii sli pravi Stanko Dežman iz Gorij, poznani zeliščar, čebelar, neumorni planinec, prizadevni medvojni aktivist. Sonce pripeka zadaj za njegovo hišo, tako gorko je, da letos še nikoli, Stanko pa pazljivo sedi ob vročem kotlu, da mu znojne kaplje rosijo čelo. Niti za hip ne sme zamuditi, da mu ne bi prekipelo in za trenutek prav za las ujame tekočino, ki teče prav toliko, da teče. »Kaj pa jaz vem, zakaj ob mlaju; tako pač je, če hočeš, da bo dobro, da bo kar najboljše. Dobro moraš namočiti, potlej pa paziš, da bo godno. Pa pošten moraš biti, to je vae,« pravi Stanko, ta 76-letna gorjanska kore- Pisan splet prireditev Komenda — Komenčani so ob svojem krajevnem prazniku pripravili pisan splet prireditev. Osrednja slovesnost bo v četrtek, 11.»junija ko bo od 19,30 v krajevnem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, v kulturnem sporedu bo sodeloval domači moški pevski zbor Janez Čebulj in učenci osnovne šole Komenda-M os te. Proslava pri partizanski bolnici na Komendski Dobravi bo v soboto, 13. junija ob 16. uri. Včeraj so odprli razstavo društva upokojencev »Ročna dela in izdelki upokojencev«, Lončarsko podjetje pa je pripravilo razstavo »Lončeni izdelki nekoč in danes«. Ob zaključku razstav bodo v nedeljo, 7. junija ob 15. uri pripravili družabno srečanje s srečelovom. V ponedeljek, 8. junija bodo v prostorih sejne dvorane zadružnega doma odprli razstavo likovnih izdelkov učencev osnovne šole Komenda-Moste, ki bo odprta do 15. junija. V petek, 12. junija ob 15. uri bo na strelišču SD Komenda tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal krajevne skupnosti; sodelo- vale bodo strelske družine Stol, Titan, KIK in Komenda. V soboto, 13. junija ob 9. uri bo mednarodni košarkarski turnir za prehodni pokal; sodelujejo košarkarski klubi iz Komende, Kamnika in Mengša ter SVVW Celovec. Ob 11. uri bo revija košarke pionirjev in pionirk KK Komenda in Mengeš. Prav tako v soboto, 13. junija, ob 9. uri bo nogometni turnir pionirjev za prehodni pokal; sodelujejo ekipe Radomlje, Enotnost, Kamnik in Komenda. V nedeljo, 14. junija ob 8. uri bo pri Lovskem domu strelsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka za prehodni pokal, sledila bo proslava ob 60-letnici Lovske družine Komenda. Ob 9. uri se bo začel članski nogometni turnir; sodelujejo ekipe Kamnik, Enotnost, Vodice in Komenda. V nedeljo, 21. junija ob 8. uri bo veliki nagradni šahovski brzo-turnir za prhodni pokal v prostorih Šahovskega kluba Komenda. V nedeljo, 28. junija, ob 14. uri pa bodo na komendskem hipodromu velike konjske dirke in tekmovanje v preskakovanju zaprek, konjeniški Klub Komenda pa bo razvil svoj prapor. nina. da mu prav gotovo ni para daleč naokoli. Poznan je v Gorjah, v okolici in kaj veš kako daleč še naokrog, saj zna z zelišči ravnati in jih zmešati bolje kot vsi učeni doh-tarji. Od uiizu in daleč prihajajo, mladi in stari, kajti Stanko je le eden, tisti ta pravi, stari zeliščar, ki se je iz knjig veliko naučil, še več pa iz svoje poštene dolgoletne prakse, ko je s planin in gozdov prinašal domov vse korenine in koreninice in rastline, ki jih pozna naša domača lekarna. In ker gre pri Stanku vse po pošteni poti, boste le redkeje dobili tako pristni brin-jevec: iz soda, kjer ima namočene same brinove jagode, prihaja takšen vonj, da ti trije, štirje vdihljaji preženejo zoprni pomladni nahod. Stanko je znan čebelar. Brez medu je le red k oka t era »arcnija«. S čebelarstvom se ukvarja pol stoletja in več. Danes ima 18 panjev. Tudi zato, ker so imeli pri Dežmanovih vedno čebele, se ga je prijelo partizansko ime Čebelca. S Čebelami zna ravnati tako, kot je treba, a danes so žal slabše letine, zato, ker je v naravi že veliko in preveč umetnih snovi in Soji!. »Takole, na šest sli sedem t ti čebele malo povrnejo,« pravi Stanko, ki nikdar ne odkloni, če ga kdo prosi za panj ali dva. A kaj, ko je tudi za čebele treba znanja in pazljivosti in ni, da bi pretiraval zdaj v tej zdaj oni stvari, zato se nekateri kar žalostno vračajo k Stanku in potožijo, da so jim Čebele pomrle, da bi radi še kakšen panj. Stanko, neposreden in dober kot je, zamahne z roko obljubi panj in ga tudi da, »a kaj nuca, ko jih bodo apet preveč odpirali in vae prehladili.« Stanko Dežman, Čebelca ali Borut, je bil med vojno, od junija 41 dalje neumorni in nadvse zavedni aktivist. Vseskozi je delal, oskrboval partizane po gmajni, »na Dobravi, Zasipu in tu okoli,« jim prinašal hrano z Bleda, na Mežaklo, na Cirkl. Preveč je vrednih spominov za ta skromni zapis, od tistih težkih trenutkov, ko bi ga na Bledu skupaj z 22 kilogrami živil in samokresom kmalu prijeli in zaprli do tistih dogodkov, ko sta z Bleda ušla dva Nemca in prostovoljno odšla s Stankom do partizanov. Februarja leta 1943 je bil sprejet v partijo, v najtežjih časih, ko je Čebelca z Gorij delal za našo stvar z vsem srcem in z vso predanostjo in zavednostjo, vedno izpostavljen najtežjim nev sr-n osti m. vedno v nenehnem strahu, da bo izdan. A vedno se je izmuznil, zvito in spretno. Stanko Dežman je bil vso svojo delovno dobo zaposlen v jeseniški Železarni, v hladni valjami kot delovodja. A vedno je nekdaj in tudi zdaj našel čas za planinarjenje, 14 let je bil vodja gorenjskih marka-cistov. Žilav in trden je pomagal pri gradnji koč in markiral gorske in planinske poti in še danes ima »vse Julijce na čez«. Za prizadevno planinsko delo je dobil številne diplome, domačega društva, republiške zveze in zvezna priznanja. Čebelca je zdrav kot dren: popol noma samoumevno mu je, da se danes ali jutri povzpne na najviž ■ vrh in obleze vse planinske poti, pritrdi kline, napne vrvi. A na »borčevske« preglede le pride in dr. Rus mu drugega kot »bolj zdrav si kot jaz sam« ne more reči. »Čebelca« iz Gorij je pri 76 letih uren in gibčen, odličnega spomina, hudomušnega nasmeha; krepi ga zdravo, naravno življenje, zmernost »ta prava mera« pri vsem, zaupanje in ljubezen do narave, ki pametnemu nudi prav vse. Ni zastonj »Čebelca«; simpatični in pomenljivi naziv so dali partizani res pravemu aktivistu, Stanku Dež-manu, marljivemu domačinu, delavnemu, da jih je le še malo takih ... D. Sedej Stanko Dežman iz Gorij A nIsmo se uklonili Dolinšek-Metod šdo ste, Metod? m, ga tisto noč na 11. marec 1942 ujeli v mrJti. »o ga peljali najprej na gestapo v c§ p« na Jesenice in potem na Bled, da ul'tiži plen pokažejo Reinerju. Od tu v kjer so se pričela mučenja in njegov «toijiv odpor. Ne bo jim povedal nič dru-*»kHtO, Ša je Metod iz Ljubljane oziroma Jože Habe. Pa naj počno z njim kar hočejo, mučijo, tudi ubijejo. Ostal bo pri svojem. Tako mu je velevala njegova partijska dolžnost in ne bodo ga zlomili. Če bi spregovoril on, sekretar pokrajinskega komiteja KP za Gorenjsko, bi bilo prehudo. Preveč je bilo že izdaj doslej. Saj so bile praktično vse partijske zveze na Gorenjskem prekinjene. Ze so ga imeli v rokah. 7. novembra 1937, ob 20-letnici oktobrske revolucije, je po Mostah v Ljubljani trosil partijsko literaturo, proglas CK ob 20-letnici oktobrske revolucije. Težka zasliševanja je skusil že takrat. Od ponedeljka do sobote. Od kod literatura? Kdo mu jo je dal? On je odgovarjal le, da neznanec na cesti. Pri tem je vztrajal. Potem so pri njem doma našli še zavojček literature, med katerimi so bile tudi teze, kake se komunist zadrži na policiji, na sodišču, v zaporu. Deset mesecev je tedaj dobil in jih tudi odsedel. Toda policija je prišla le do njega in nikamor naprej. V slepi ulici je obtičala. Tako bo tudi sedaj, je vedel, zaupal vase. Ivana Urbanca-Kumerdaja, ki je še do včeraj delal zanje, pa je pri prvih gestapovskih klofutah klonil in se jim zdaj udinjal, je Druschke pripeljal predenj. »Kdo je to?« je pokazal Druschke na Metoda. »To je Metod,« je dejal Kumerdaj. »Ali vi tega poznate?« je vprašal zdaj Metoda. »Jaz ga ne poznam, pa tudi on ve, da se ne poznava,« je odvrnil Metod in mu tako nakazal pravilno zadržanje komunista. Nikoli več niso predenj pripeljali Kumer-daja. Toda sledila so strahotna mučenja. Z zasliševanj so ga nosili kar v odeji. Vse dni v celici je bil v okovih: na rokah in nogah. Vsa zasliševanja so hotela le, kdo je. Po Gorenjskem so s Šepetom izgovarjali ime komunista, ki ga v Begunjah tako nečloveško mučijo, pa ne pove drugega, kot svoje izmišljeno ime. Morda je zdržal tudi zato, razmišlja danes, ker mu niso mogli groziti, da bodo ubili koga njegovih, ker ni imel ničesar, ker je bil čisti proletarec. Prestal je vsa ta mučenja strahovanja, grožnje. Ni klonil. Nazadnje so ga peljali na streljanje . .. Ze večer prej je vedel, da se nekaj posebnega pripravlja. Slišal je, da so v bližnje celice pripeljali nove zapornike, uklenjene. Slišal je glasove, tarnanje, pesem. Jih bodo streljali? Zjutraj so prišli ponje. Na dva kamiona so jih spravili. Nazadnje so se odprla tudi vrata njegove celice ... V Dragi so ga postavili k izkopani jami. Po tri so naenkrat pnvezali h kolom, jim zavezali oči, streljali, počakali, da so se trupla zrušila, jih odvezali, položili v jamo. Vse se je odvijalo z nemško natančnostjo. Se milostne strele za tiste v jami, ki so še kazali znake življenja. In spet naslednje tri ... Metod je stal, gledal. Pravijo, da se tiste zadnje trenutke pred smrtjo zvrsti pred očmi vse tvoje življenje. Tudi Tonetu se je prikazala še enkrat vsa prehojena pot delavca, komunista. Od otroka ven: njegovih devet bratov in sestra, oče, mati, sodelavci v Sa turnusu, predvojni komunisti, masovni zbori, partijski shodi, v Tacnu pri Novaku s Titom, na Vrheh, na Vinjah, v Joštovem mlinu, delegat na V. konferenci KPJ v Zagrebu, demonstracije, aretacije, zapor, najbližji sodelavci, Leskošek, Tomšič, Kardelj, Kidrič, dnevi, ko je bil čisti ilegalec, ko je hitel od človeka do človeka, od celice do celice, ko je imel samo kolo, noge in srce ... Dvetindvajset talcev je padlo. Med njimi tudi nekaj njegovih sodelavcev. Zdaj bo na vrsti on, trideseti. Ves čas so ga hodili priganjat, naj vendar že pove ime, da bodo vsaj lahko napisali, koga so ustrelili... Niso ga postavili h kolu. Nazaj v celico so ga odpeljali. Tu so mu šele, ko je skozi okence pogledal na Begunjščico, pritekle solze ... Konec maja ali v začetku junija 1942, ko gestapo pri njem ni nič dosegel, so ga kot posebneža odpeljali na zaslišanja v Celovec. Tu so hoteli zlepa. Nič. Čez dober mesec ie celovška policija prišla na dan s podatki: »Ze vemo kao ste. Vi ste Tone Dolinšek iz Ljubljane. Že pred vojno ste bili zaprti v Ljubljani.« Tudi zdaj ni priznal. Peljali so ga spet nazaj v Begunje, marca 1943 pa skupaj s petimi tovariši v Mauthausen. Tudi v Mauthausenu, kjer je bil sleherni taboriščnik le številka, se je iskanje, koga pravzaprav imajo v rokah, nadaljevalo. Takoj, ko je prišel, je komandant taborišča posebej vprašal: »Kdo je Tone Dolinšek?« Bil je tiho. Oglasil se je šele, ko je vprašal za Jožeta Habeta. Zdaj je vedel, da ne bodo' odnehali. Ko je bil že kakšnih 10 mesecev v Mauthausenu, jeseni 1943, je v Mauthausen prišel iz Begunj gestapovce Guck. Zahteval je na komandi, da mu izroče Metoda, da bi ga od vedel nazaj v Begunje, češ da on edini ve za veliko skladišče orožja na Gorenjskem. Niso ga dali. Slutil je Tone, da bi to lahko pomenilo osvoboditev, kajti Guck je bil dober za zapornike, čeprav se je enkrat znesel tudi nad njim, toda le zaradi drugih. Šel bi, pravi danes Tone, če bi že bilo tako, če bi Guck prinesel s seboj pismo, pisano z Leskoškovo ali Kardeljevo pisavo. Obstoji pa uraden dokument, da se je pripravljala zamenjava Dolinska, Prežihovega Voranca in še nekaj drugih partizanov za nekega visokega nemškega oficirja, vendar iz tega ni bilo nič. Kdo je Jože Habe-Metod, delegat iz Ljubljane, je vrtalo v Nemcih tudi potem, ko je bil Tone že dobre pol leta v Mauthausenu. Januarja 1944 je gestapo s Tonetovo sliko prišel tudi pred njegovo mater. Ni ga hotela prepoznati ... Še enkrat so poskušali jeseni 1944. v Mauthausenu. Dva najvišja komandanta taborišča sta ga zasliževala. Nič. To je bilo zadnjič. Veliko je prestal tudi v taborišču, kajti sem je prišel že ves suh in zbit. Aprila 1943 je hudo zbolel na pljučih: pod oteklino je bila sama voda in gnoj. Češki in poljski zdravnik sta ga operirala. Le veliko tovarištvo, ki se je spletlo med taborniščniki, je pomagalo preživeti. Taborišče je bilo namenjeno ubijanju, uničevanju. Od tu naj bi se človek ne vrnil več. »Mislim, da nekateri zelo napak gledajo na življenje taboriščnikov,« pravi danes Tone Dolinšek-Metod. »Tudi mi smo po svoje doprinesli k zmagi. Ze to, da smo ob sebi zadrževali takšno oboroženo silo, tak vojaški potencial, ki bi bil sicer na fronti. Pa nam očitajo, da se nismo uprli, da nismo zbežali Norost. Ne poznam človeka, ki bi pobegnil iz taborišča Mauthausen. Lahko iz kakšnih delovnih podružnic, toda iz samega taborišč? pa ne. In zamerim tistim tovarišem in inter nirancem od Beograda pa do Ljubljane, ki t dolžili druge ljudi slabega obnašanja v tab rišču, sami si pa niso upali pobegniti, r izvršili direktnega upora.« D. D. O Lr A S 8.STRAN. ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 5. JUMJr1 Tomo Križnar 37 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI S plastično vrečko cocamelov, kot gobicam pravijo po portugalsko, mi po alkoholu zaudarjajoči zagrozi, da me bodo ie na ruka li, če ne bom vozil pred njimi do policije v Bom Finu, 70 kilometrov daleč. Ne vem, kako sem se peljal dalje. Vem le, da se je cesta ves čas sukala poševno, krmilo je uhajalo po svoje, pokrajina pa je bila Se vedno enako fantastična. Pekel in raj. Naj se mi se enkrat vrne treznost, samo to sem želel. Lilo je, kot bi se odprle vse zapornice, vozili smo dalje. Potem me volkswagen prehiti in ustavi. S pištolo, nastavljeno ob uho, mi oni s tresočo se spodnjo ustnico zagrozi, da me bo počil, če ne bom vozil hitreje. »Tomos ne zmore več kot sedemdeset kilometrov na uro, por favor, senor, prišla sva s pettisočmetrskih prelazov ...« Nato se mi cesta obrne pokonci. Bil je precej neroden padec. Za povrh dobim nekaj brc, v ustih se mi razživi trnova roža, nato že malo bolj pri pameti drvim naprej. Ne upam si pogledati nazaj. Oni tik za mano skozi šipo maha s poštolo. Zakaj je odpovedal motor, si nisem na jasnem. Kar na lepem ... Moža mi pobereta dokumente, strgata denar iz mednožja, vzameta aparat in vse filme in se odpeljeta naprej proti trideset kilometrov oddaljenem Bom Finu Odleglo mi je. Bil sem sam. Porival sem motor in se treznil. »Rapido, brž!« zvija roke žena šoferja, s katerim nalagava motor na pol tovorno toyoto. »Policija pri nas tega, kar so storili s tabo, ne dela, to so bili gangster j i, bandit os!« Na prvi faciendi dobimo še nekaj močnih Indijancev z motikami, iz gostilne eb poti gre z nami tudi nekaj ljudi s puškami in pištolami. Bilo je kot na Divjem zahodu. Človeka ni tako težko ubiti, samo ponižan moraš biti do prave mere. Voda je brizgala visoko v zrak, na nebu so se prižgale ogromne zvezde, kresnice so bile kot leteče svetilke. Prvi, ki sem ga prepoznal pred policijo v Bom Finu, je bil mož s tresočo se ustnico. Štiri ure po prvem srečanju smo bili končno vsi trezni. Ven je pritekel tudi drugi agent zvezne policije, ki je razjarjen zaradi ljudi s puškami, na grob način vse spodil. Potem so me potisnili za rešetke. Pred spanjem, v kratkih hlačah, !J!!w?ftonu ceuce Drez enega samega kosa opreme, sem dobil še eno naravnost pod brado. »Ker si se toliko časa obiral!« V edini celici Bom Fina sem ostal tri dni, potem sem jo zamenjal s celico na zvezni policiji v Boa Visti. Železna vrata zajokajo, šop ključev zarožlja naravnost v srce, luč na hodniku ugasne. Sam ostanem. tJpotečem se k steni, s hrbtom se naslonim na hladni, vlažni zid m počasi zdrsnem na tla. Tako, konec avanture! Celica je velika 2x3 m. Temačna in neznosno smrdljiva. V kotu je luknja za stranišče s kupi posta-nih iztrebkov v bližnji in daljni okolici, nekaj zamazanih časopisnih obriskov, od kdove katerih riti, med či-kii in v prahu posušenimi pljunki se valjajo zlomljene ribje kosti in koščki plesnivega kruha. Nekake črne žuželke letajo urno sem in tja okrog crknjene velikanske stonoge. Na stenah so izpraskana imena. Santa Maria, Castro, Maria Perez, Rodrigo Manuel Orosco... Opravim veliko potrebo. Lastno blato me sili na bruhanje. Sedim in sem čisto tiho. Drugo jutro me pridejo obiskat snažilke. Mlade, močne, temnopolte lepotice. Prinesejo mi kave in piškotov. Potem pridejo ljudje iz administracije. Ti so že bolj fini, čuti se njihova vzvišenost. Enkrat dopoldne pridejo agentje, višji uradniki in kasneje celo sam Sodobni naseljenci nerazvitega podeželja dva, tri tisoč kilometrov proč od Atlantika so dobili zemljo skoraj zastonj šef. Glavni gazda policije federal do Boa Vista je ogromen, vampast črnec s pasjimi zobmi in goril je besnimi očmi, ki sejejo mržnjo in prezir na vse, kar je pod njim. Gledajo me kot žival v kletki. Režijo se mi, me slinasto sprašujejo, kujejo šale na moj račun, nato pa me z gromkim smehom zapuščajo. Atrakcija sem. V tej divjini ni vsak dan na voljo zaprt belec. Pogledat me prideta tudi agenta, ki sta me ujela. Isto demonsko slo je čutiti v njih kot pri prvem srečanju. Zopet me zmerjata. Tisti s tresočo se ustnico mi vrže šop časopisov. Razprostrem jih po tleh, pokrijem se z njimi in tako prebijeni hladno, vlažno noč, polno komarjev in blodnih sanj. Ne upam se premakniti. Če se strga papir pod mano, bom padel v prah in bom zjutraj ves umazan. S svojo pojavo bi rad naredil na policaje urejen, dober vtis, rad bi zgle-dal drugače kot zgubljena baraba, za katero me hočejo imeti. V prvi jutranji svetlobi nekaj skoči name. Ogromna, blatna, črno kosmata žival bulji vame iz kota. Kot mačka je velika. Zarjovem in skočim k rešetki. Rukam in rjovem. Mrha skoči proti meni in med nogami zgine ven na hodnik. Kmalu se oglase prvi petelini. Prve tri dni nisem dobil razen kave in piškotov, ki so mi jih redno prinašale snažilke, nobene hrane. Potem izprosim, da mi pripravnik iz pisarne vsak dan prinese komido iz »restaurante« prek ceste. Za blazne denarje seveda. Riž, fižol in meso z manioko me stane vsaj petkrat dražje, kot v resnici. Obišče me tudi sivolas možakar z mirom v očeh, ki ga nisem videl še pri nobenem »Homo braziliens«. Takoj vem, da je tujec. Zna angleško. Prinese zaporne formularje in mi pomaga, da jih izpolnim. Pravi, da je telegrafist, da je po rodu sin Italijana in Indijanke, da je veliko plul po vseh morjih sveta, sedaj pa bi se rad umiril tu v naravi, proč od velikih pokvarjenih pristanišč. Reče še, da je razočaran, ker so se v Boa Visto natepli pustolovci, brezbožneži in barabe, ki so zdaj v glavnem uniformirani v policaje in vojsko, v duši pa so prostaki do dna. Na uho mi šepne, da se v Braziliji veliko podlih ljudi skuša skriti in zaščititi pod epolete uniform, da potem lažje izkoriščajo in kradejo. Ta sivolasi mož je bil prvi, ki mi je odkrito pogledal v oči. In morda zato, je bil prvi, ki mi je zaupal in mi obljubil pomoč. »Najprej potrebuješ dobrega odvetnika,« je dejal. Čez eno uro je pripeljal postavnega Kreola, debelega obraza in s čistim belim ovratnikom. Na videz je vzbujal zaupanje. BRANKO BABIC NA KOZARI V ta namen je sleherna vas organizirala vaško stražo, ki je budno pazila na premikanje sovražnika in po potrebi tudi vas branila, če je sovražnik napadal le z manjšimi silami. Vaška straža si je zato organizirala tudi svojo obveščevalno službo, ki je bližnje partizanske enote obveščala o sovražnikovih premikih ter jih klicala na pomoč, če je bilo potrebno. Vaške straže so se kmalu razvile v prave vojaške enote, le da so bile pomanjkljivo oborožene. Imele so svoje komandirje in politične komisarje, se stalno vežbale, še zlasti so se urili mladinci, ki še niso služili vojske in se tako pripravljali za v partizane. Pomenile so dejansko rezervo odreda in ko se je nabralo dovolj orožja, je odred vključil v svojo sestavo tudi enoto vaške straže. Za vso to dejavnost so skrbeli vaški odbori, ki še niso bili voljeni, temveč nekakšna podaljšana roka odreda, s katero je ta izvajal oblast na osvobojenem ozemlju. Formalno jih je imenoval Štab odreda, seveda sporazumno s političnim vodstvom. Na podoben način so bili imenovani tudi nekateri občinski odbori, ki so jim načelovali komandanti. Naziv komandant namesto predsednik odbora je odražal vojaški značaj te oblasti, ki pa je bila neposredno vezana na ljudstvo, torej organizirana oblika enotnosti vojske in ljudstva in je predstavljala homogeno ljudsko silo v boju proti sovražniku. V tem času namreč še nismo poznali stališč iz septembrskega posvetovanja v kraju Stolicama, bilo pa ni tudi drugih navodil o oblikovanju narodnoosvobodilnih odborov kot organov ljudske oblasti. Zato smo dokaj samoiniciativno, vendar izvirno ter času primerno gradili zaledno oblast. Sele v letu 1942 smo pristopili k izgradnji resnične ljudske oblasti, a to je bila že druga faza, ko smo poznali že omenjena stališča in imeli tudi druga potrebna navodila. Po treh ofenzivah na Kozaro je sovražnik spoznal, da ne bo zlahka opravil s kozarskimi partizani. Zato se je začasno osredotočil na obrambo, in sicer na zavarovanje železniške proge Banjaluka — Prijedor — Bosanska Kostajnica in proge proti Bihaču ter na Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN 10 Sonce ne ljubi vitezov Poveljnik spremstva,'mlad in neizkušen vitez, se je pogajal s Cekm Zbal se je tolovajskih gobcev Celčevih vojakov. Pogajanja so se vlekla j nedogled kajti Celeč je bil znerviran od dolgočasja in je postavljal neumestne pogoje. Med presledki se je nalival z vinom, kajti izrabljal* priliko, ko ni bil doma, da se je opijal. Nazadnje se je nek trgovec raztogotil. Podivjal je. Imel je že opravi*: nemškimi roparskimi vitezi, vendar na takega trmoglavca še ni naletel Privihral je pred Celca in ga začel preklinjati Klemenu so se kar lasje vzdieovali. Nazadnje je omenil, da je on plemič in Fuggerjev agent, ter r* misli trpeti nobenih nesramnosti od navadnih pocestnih tolovajev. Mož se je zanašal na viteški stan in na to, da je bil Fuggerjev človek V celem cesarstvu je bilo mogoče pet ljudi, ki bi si drznili Fuggerjevemu Bj delavcu skriviti samo las na glavi. Verjetno je bil Celeč eden med njimi Premeril je možaka s svojim pijanim pogledom, bil je namreč že prec* nalit.in ga odrinil. Odrinil ga je tako grobo, da se je prekucnil na tla, kakor PraZMož je kar ponorel. Hotel je izvleči meč in komaj so ga zadržali, di tega ni napravil. To je bila seveda samo poza. Mož ne bi vedel,kai ni napravi, ako bi se mu v rokah znašlo orožje. Celeč je to iz neznane« vzroka vedel, zato se je samo posmehoval. - Pritožim se vojvodi. Dal te bo prebičati, kakor psa! Kdo pa s ti* Grožnja z bičem je Celca znervirala. Dvignil je svoj fatalni obra; * popraskal po bradi in premišljeval, kaj naj napravi. Nenadoma, kakor da ga je prešinilo z nožem Je poskočil in ga zgrabil ža ovratnik. Preplašeni poveljnik spremstva ju je skušal blago ločiti Toda cela stvar je bila že zavožena. Celeč je s svojim jeklenim prijemom zavijal onemu vrat, da se je dušil in barval v škrlat. Nazadnje ga je sunil od akter ukazal napad. Poveljnika spremstva so poteptali s konjem. Ostah vojaki so se preplašeno razbežali. Trgovci so se predali na milost in nemilost. Celeč jih je krepko obral. Nabral si je plena, da ga konji niso sod nositi. Razen poveljniku spremstva se ni nikomur nič zgodilo. Ta je na precej obuškano glavo. Toda Fuggerjevega človeka so privezali za dre** mu jih krepko našteli z bičem. Klemen se je sicer navadil Celčevih nepremišljenosti, vendar jenad da je to kar se je zgodilo vseeno nevredno pravega viteza. - K meni si prišel bos in nag. Moral sem te opremiti in oboroiiv..Mije to zastonj, kaj meniš? Tako je rekel Celeč in dodal: - Vsakdo se gTe lahko viteza s pok« žepom. Toda kje naj jaz dobim denar. Jaz revež si moram pa a* pomagati. Ob tej mastni laži se mu je kolcnilo. Potem, ko so oropani trgovci že odšli in so spravljali plen domovJt Celeč nekoliko streznil. Pomignil je Klemenu^iaj stopi bliže. - Veš, da ne boš mislil, da počnem to kar tako. Jaz sem ii tok Mordaksov. Ta pravica mi gre torej po rodu, zato menda smem otofiBJ kakega trgovčiča. Kje pa naj dobim denar? Mar naj se primem dela'1 Ko ga je Klemen še naprej nezaupljivo gledal je besno siknil - Pred Vesno, da o tem ne zineš niti besede. Osramotil bi mei sebe. Tudi ti si bil zraven. - Jaz se nisem pretepal. ' — Seveda ne. Pustil si me na cedilu. No tega ti ne pozabim K 1 prvi kaši me nikar ne kliči na pomoč. Nato pa se je udobrovoljil. Spomnil se je namreč 4- r. varovanje rudnika železa v Ljubiji, da bi ga čimbolj nemoteno izkoriščal ter odvažal rudo v Nemčijo. Za nemškega okupatorja sta namreč bila železniška komunikacija in rudnik železa v Ljubiji strateško izredno pomembna. Prav zaradi tega je na tem območju vzdrževal relativno močne vojaške sile ter usmerjal občasne obrambne izpade proti Kozari. Kljub hudi zimi 1941-1942, ko je temperatura padla tudi do —20 stopinj Celzija in kljub visokemu snegu so se enote kozarskoga odreda skoraj sleherni dan spopadale s sovražnikom. Odločno so odbijale njegove izpade in postopoma zavzemale sovražnikova oporišča ter tako širile osvobojeno ozemlje. Ze januarja 1942 so kozarski partizani zaplenili tudi toliko orožja, da je bilo mogoče ustanoviti in oborožiti dve novi četi. Vedno bolj so pritiskali na progo in obkoljevah posadke v mestih. Skupaj z borci I. NOP odreda iz Pod grmeča so rušili progo, likvidirali številna oporišča ob njej in v bližini mest. Neprestano so napadali tudi komunikacijo Bosanska Gradiška — Banjaluka. Sovražnik se je počutil vedno bolj utesnjenega v oporiščih in da bi si nekoliko olajšal položaj, si je skušal pomagati z večjimi ali manjšimi ofenzivami na osvobo- {'eno ozemlje. Toda po nekaj dneh »ojev se je moral umakniti spet v oporišča. Ko so Nemci spoznali, da ne bodo več dolgo mogli vzdržati pritiska partizanov s silami, s agenta. na Fuggeri - lo sem mu dal vetra. Menim, da se nikoli več ne nrika* Kranjskem. Človek božji. To ni Nemčija. Tukaj je treba 7 i spoštljivo, drugače ti razparajo vamp. To je bila resnica. Pred d verna dnevoma je pribežal mimo vite? Bil je vojvodin graščak. Seveda je menil, da bi bilo dobro na obogatiti. S petimi kmetijami je to dokaj počasna reč. Vendar se ie tako, da je nabijal neverjetne dajatve. Nekaj časa so ga kmetje eWab odprtimi usti od začudenja, nato pa so ga pognali. Za popotnk-o so »I namlatili s palicami, da revež ni mogel niti v sedlu sedeti. Zdaj je meaiV se pritoži pri samem vojvodi. Kmetje so se medtem že zatekli pod tak oblast in požrešni grof jim je takoj ponudil roko. Lacki je bUdonal Pruskem. Na kakšen način je prišel do fevda ni nihče vedel. Moral ies kako uslugo Habsburžanu. Celeč, ki ni maral Nemcev, se mu je posmehoval in mu ni nudil nobe* pomoči. Bil je tako brezvesten, da ga je opijanil in ob igral na kockah Eli pa mu ni hotel ponuditi prenočišča, temveč ga je peš poslal naprej Lacki* jokajoč odšantal, za njim pa sta se vlekla dva hlapca. — Nekateri ljudje imajo pač smolo v življenju. Tako je globokoumno ugotavljal Celeč. Vesna je vsako jutro odhajala na ježo. Spremljal jo je Celeč ki je ta imel mačka, je pojezdil z njo Klemen. katerimi so trenutno razpolagali — rezerv pa ni bilo dovolj — in da ne bodo več mogli uspešno zavarovati območja Prijedora in Ljubije ter proge zavarovati, so se odločili za umik. Toda oglejmo si, kakšen je bil položaj okupatorskih sil na tem območju februarja 1942. 0 tem govori naslednji primer: Komandant nemške posadke v Prijedoru se je obrnil preko 3. čete na II. (kozarski) NOP odred z zahtevo, da se mu pri umiku iz Prijedora dovoli svoboden prehod do Bosanske Dubice. Po isti pori je odred nemškemu poveljstvu sporočil pismene pogoje za umik nemških sil: predaja narodnoosvobodilni vojski Prijedora in vse oborožitve, s katero ta vojska razpolaga, nakar bo II. (kozarski) NOP odred nemškim silam zagotovil varen prehod do Bosanske Dubice. Teh. pogojev nemško poveljstvo ni moglo sprejeti, kar smo seveda tudi predvideli. Zato Nemcem ni preostalo drugega, kot da zahtevajo okrepitve in da se pod ognjem partizanskih sil umaknejo iz Prijedora. Z večjimi močmi (2500 mož) so Nemci iz Bosanske Dubice napadli po cesti proti Prijedoru, da bi tako odprli to smer za umik svojih sil. Sele po tednu dni. zagrizenih bojev so se uspeli prebiti v Prijedor in zavarovati cesto. Sredi marca 1942 so se začeli umikati iz Ljubije in Prijedora, kjer so puščali samo ustaške in domobranske enon^ Pred umikom so Nemci delno j rušili rudniške naprave v ljami ter izropali vse, kar se je dalo. Mri! to operacijo umika smo jih nepre- \ stano napadali, zlasti njihove po- j bočnice in zaščitnice. zaplenili i veliko orožja in med drugim na prve nemške mitraljeze imenovan »šarce«. Po skoraj mesecu ki bojev je bila cesta Prijedor -Bosanska Dubica zopet v roka partizanov. Ob zaključku vseh teh (januar^marec 1942) je kot odred imel 1700 borcev, ran nih v 12 četah in treh batalji Oborožitev pa je bila takale: 1 pušk, 50 puškomitraljetov. težkih mitraljezov in 4 mino««* — kar pomembna sila u tak relativno majhno območje. Konjski partizani so si tudi v neprestanih bojih pridobili velike itkufc* in so postali prekaljeni borci. KONFERENCA V 8KENDER VAKUFU Razmah osvobodilnga boja, naraščanje števila in moči partuan ske vojske, večanje osvooojenep ozemlja, potreba po utrditvi ckw-ženih uspehov, pojav odkntega izdajstva četnikov in njihovo sodelovanje z Nemci v boju proti partizanom, vse to je narekovalo temeljito preučitev poloiaja in določitev ustrezne taktike in strategije v nadaljnjem bojevanju ISKRA NA SEJMU CIVILNE ZAŠČITE Sestavljena organizacija Iskra se je tudi letos predstavila na sejmu z vrsto novih izdelkov, ki so plod njenega raziskovalnega dela in sodelovanja z uporabniki Komutacijska naprava KV-60-4--30/24V, ki je na sejmu opreme in civilne zaščite dobila zlato medaljo. Obiskovalci so zanjo pokazali veliko zanimanja, ker je skoraj nepogrešljiva v centrih OJOA. Omogoča prevzem modulacije selektivno za več RTV oddajnih centrqv; krmiljenje je možno s stacionarne ali mobilne lokacije centra OJOA. Modulacijsko lahko sprejme več oddajnikov na isti lokaciji RTV centra. Zveza med RTV centrom in centrom OJOA je lahko štiri, dvožična ali brezžična. Program se lahko predvaja prek linije s pomočjo kasetofona, mikrofona ali radijske pogovorne zveze. NA SEJMU CIVILNE ZAŠČITE 9.STRAN G LAS Zlata medalja za Iskrine izdelke Kot vsako leto, tudi letos posebno pozornost vzbujajo izdelki Iskre. Ta veliki kolektiv, ki je pred dobrimi desetimi leti zaoral ledino pri proizvodnji najsodobnejših mehanskih in elektronskih naprav za zaščito in zveze, se ima na sejmu s čim ponašati. Oči obiskovalcev se pasejo na najrazličnejših sprejemno-oddajnih postajah, brezžičnih vezah in radijskih postajah, najrazličnejših varnostnih sistemih za varovanje ljudi, njihovega imetja ter objektov najrazličnejših razsežnosti in pomena. Največ ljudi se ustavlja ob komutacijski napravi, ki je bila nagrajena z zlato medaljo in televiziji zaprtega kroga. Iskra visoko ceni kranjski sejem civilne zaščite, ki je po njeni oceni resnično edini tovrstni kvalitetni sejem pri nas. Prav zato se redno pojavlja na njem in pokaže tisto, kar se lahko vsak trenutek koristi pri boljši organiziranosti in opremljenosti civilne zaščite. Iskra vsako leto razstavi kaj novega, saj specializacija omogoča vedno bolj popolno in zahtevno proizvodnjo. Os Ročna prenosna radijska postaja RT-L F6/4 za vzpostavljanje lokalnih radijskih zvez. Radijske sprejemne postaje, profesionalne izvedbe, namenjene brezžičnim zvezam, za potrebe narodne obrambe in civilne zaščite. Iskra razstavlja na sejmu tudi najrazličnejše varnostne sisteme, namenjene protipožarni, protivlomni in drugi zaščiti v delovnih kolektivih, bankah in drugih stareško pomembnih objektih. ,SKRA ALARM Protivlomne naprave protipožarne naprave prenosni sistemi f» v Kranju odprli IX. sejem opreme in civilne zaščite, na katerem (izdelke predstavljalo 151 domačih razstavljavcev in 9 iz tujine, valci si lahko na več kot 5200 kvadratnih metrov pokritega in 1500 rtih metorv zunanjih površin ogledajo opremo in pripomočke za \,ljudi in premoženja v vojni ali ob kakršnih koli večjih nesrečah. i opreme in civilne zaščite je vsako leto večje zanimanje, saj je \m leta 1973 sodelovalo 35 razstavljavcev, leto kasneje 37, leta 1976 ^pred dvema letoma 98 proizvajalcev. Lani pa že več kot sto. To >-e da se proizvajalci zavedajo pomena civilne zaščite, ki je že i del samoupravnega sistema. Postala je sistem, v katerem se me usposabljamo za vse vrste samopomoči, samozaščite, krepitve imosti in rezultat skupnih naporov, da preprečujemo nevarnosti whnesreč in, da znamo hitro pomagati. Civilna zaščita je tudi sestavni ga sistema vseljudske obrambe in družbene samozaščite, ljamo in pripravljamo se za vsakršno pomoč, za obrambo pred strni pa tudi za zaščito ljudi v primeru agresije. Zato sejem postaja i pomembna manifestacija, na kateri se srečujejo želje uporabnikov proizvajalcev opreme. NA SEJMU CIVILNE ZAŠČITE PFr«,5.JWUUj Martin Košir, republiški sekretar aa ljuuako obrambo: »Letošnji sejem izstopa tako po organizacijski plati kot po kvaliteti razstavljenih sredstev in opreme. Takšno obliko sejma moramo obdržati tudi v prihodnje, se posebej pa je važno, da se jugoslovanski proizvajalci dogovorijo o tem, kaj proizvajati za nase potrebe in ponuditi civilni zaščiti opremo, ki se sklada s koncepcijo nafte obrambe in samozaščite. V svetu je sicer kar precej podobnih sejmov opreme za civilno zaftčito, vendar pa se od jugoslovanskega razlikujejo v tem, da prikazujejo le zaftčito za posameznika, kar naj bi si prebivalec — če ima seveda denar — za svojo zaftčito v miru in vojni lahko kupil. Pri nas pa proizvajamo in tukaj tudi razstavljamo proizvode za masovno zaftčito prebivalsta ob nesrečah in v vojnih razmerah«. ki so prejeli medalje, zaslužijo vse priznanje za vloženo delo in trud« Rosika Remic, sekretarka organizacijskega odbora t. sejna«: »Sejem je vsekakor odraz razmer, ki jih je povzročila vse boljfta organiziranost civilne zaftčite pri nas. Za to področje namenjamo vse več sredstev, čeprav fte ne moremo reči, da smo s tem že zadovoljni. Le okoli.7 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva ima namreč primerno opremo, najbolj pa so opremljeni v Vojvodini, kjer navajajo dosti višji podatek — 19 odstotkov, medtem ko ima menda Slovenija teh sredstev za okoli 12 odstotkov prebivalstva. Sicer pa kaže, da tudi druge republike v zadnjih letih pospešeno dohitevajo zamujeno, zato tudi potrebe po sredstvih civilne zaftčite preraščajo O sejmu so rekli: Ivan Miško vic, general polkovnik, predsednik zveznega sveta CZ: »Tretjič spremljam kranjski sejem in lahko rečem, da je razlika glede na dosedanje sejme velika. Menim, da je letošnji sejem prikaz opreme in sredstev, kot so potrebna naši družbi: zdi se, da so proizvajalci že našli tudi skupen jezik tako glede konstrukcijskih vprašanj, sprejemanju znanstvenih dosežkov za kar najbolj izpopolnjeno opremo, ki smo jo doslej v veliki meri morali še uvažati. Sejem pa je prav tako primeren kraj za dogovarjanje o nadaljnjih družbenih nalogah civilne zaščite pri nas tako glede ljudske obrambe kot samozaščite. Lahko že rečem, da brez vse večjega vključevanja znanstveno raziskovalnega dela na tem področju ne bi mogli na sejmu pokazati vsega, kar zmoremo sami proizvesti. Zato vsi letošnji razstavlialci, ne le tisti. možnosti ponudbe proizvajalcev. Bodoči sporazum o poslovni skupnosti, o čemer so se proizvajalci na sejmu dogovarjali, bo vsekakor ne le prispeval k standardizaciji opreme in sredstev, pač pa tudi pospešil nadaljno proizvodnjo teh sredstev izrecno za namene civilne zaščite, medtem ko je bila proizvodnja prej bolj usmerjena v vojaške namene. Razvoj je pravzaprav ne-sluten, če vemo, da ima na primer šele 10 odstotkov jugoslovanskih občin organizirano in opremljeno službo obveščanja, opazovanja in alarmiranja, da se prvi kadri za te potrebe šele šolajo. Veseli nas, da prav na kranjskem sejmu na tako visoki zvezni ravni tečejo dogovori o nadaljnjem razvoju na tem področju, tako kot so se že doslej na dosedanjih seminarjih v okviru tega sejma razreševala marsikatera doktrinama načela za to področje.« L. M. Razstavljena sredstva in opremo civilne zaščite prodajajo Merkurjeve poslovalnice v Kranju, Skofji Loki, Ljubljani, Radovljici, Lescah, Jesenicah, Bledu, Gorenji vasi in Naklem. Dogovor proizvajalcev Kranj - Čeprav ima letošnji 9. sejem opreme in sredstev civilne zaftčite nekaj manj spremljajočih prireditev kot prejšnja leta, predvsem zato, ker so se letos zaključne prireditve ob dnevu civilne zaščite 20. juniju, osredotočile na zaključni vaji prav te dni v Celju - pa kljub skrčenemu programu, prireditve niso prav nič < manj pomembne. To velja tako za oba seminarja — za kadre civilne zaščite, za katerega je izredno zanimanje in dvorana kina Center domala pretesna za vse udeležence, kot tudi za drugi seminar za kadre službe obveščanja, opazovanja in alarmiranja, ki ga po treh letih letos Gorenjski sejem ponovno organizira. Obeh seminarjev se je v sejemskih dneh udeležilo okoli 1300 udeležencev iz vseh republik in pokrajin. Izredno pomemben za nadaljnji razvoj in napredek sredstev in opreme civilne zaščite pa je bil sestanek z jugoslovanskimi proizvajalci sredstev in opreme, ki ga je sklical Koordinacijski odbor za razvoj in spremljanje gospodarskih gibanj pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, na katerem so se predstavniki jugoslovanskih proizvajalcev seznanili o problematiki, razvoju in proizvodnji tehničnih sredstev in opreme pri nas, udeležili pa so se ga med drugim tudi predsednik zveznega sveta CZ generalpolkovnik Ivan Miškovič in predsednik združenja vojnih starešin Jugoslavije admiral Bogdan Pe-cotid. Na posvetovanju je tekla beseda o samoupravnem sporazumu o povezovanju v poslovno skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje in za nadaljnji razvoj proizvodnje in oskrbovanja s sredstvi in opremo civilne zaščite in službe obveščanja, opazovanja in alarmiranja. Na našem trgu je namreč glede na povpraševanje in velik organizacijski napredek in razvoj v organiziranju civilne zaščite še vse premalo sredstev in opreme. V preteklem srednjeročnem obdobju smo sicer za opremo civilne zaščite namenili dovolj sredstev, vendar pa jih je bila porabljena le polovica, saj jugoslovanski proizvajalci niso mogli zadostiti povečanemu povpraševanju. Ob tako velikem povpraševanju bi se prav lahko dogajalo, da bi Tržiški TRIO poleg proizvodnje notranjikov in modne usnjene konfekcije prodaja raznovrstno opremo in sredstva za civilno zaščito in varstvo pri delu. V svojih prostorih na Mlaki so namenili dejavnosti prodaje omenjenih sredstev in opreme velik in sodoben skladiščni prostor, od koder oskrbujejo svoje kupce z izdelki najbolj priznanih proizvajalcev. Tudi letos na sejmu predstavljajo svojo bogato ponudbo. proizvajalci, okoli 150 jih je pri nas, na trg pošiljali tudi manj kvalitetne, neustrezne proizvode. Zato se je komisija pri Gospodarski zbornici Jugoslavije obvezala, da bo že letos do jeseni napravila seznam najustreznejših in najkvalitetnejših sredstev opreme in zaščite, kar jih je mogoče dobiti na jugoslovanskem trgu; to bo dobrodošla orientacija organizacijam, ko bodo opremljale svoje enote civilne zaščite. Sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti pa bo po drugi strani zagotavljal ne le kratkoročne, pač pa tudi dolgoročne usmeritve proizvajalcev opreme in sredstev civilne zaftčite, omogočal hitrejše upoštevanje znanstveno raziskovalnih dosežkov na tem področju, razpravljalci na sestanku pa so omenjali tudi vključevanje potrošnikov v bodočo poslovno skupnost. Takšen program razvoja je podprl že tudi zvezni izvršni svet, prav tako pa tudi zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in vojno-tehnični institut Jugoslavije. L. M. Podelitev medalj - Mti 200 razstavljenimi udeda taisija izbrala najboljše Milatovič je prvi dan -,mm* sejma podelil 13 zlatih medak i priznanj jugoslovanskim prt cem opreme in sredstei zaščite. - Foto: A. Mah Nagrade in priznanji Komisija, ki ie morala med razstavljenimi predmeti na sejmu are dete v opreme in zaščite i ■brati najboljše, je morala dva dni trdo delati, da je lahko predlagala za medalje in priznanja res najboljše proizvajalce. 2e prvi dan sejma so podelili 13 zlatih medalj za nove proizvode in 17 priznanj za kvalitetne izdelke. V komisiji, ki je izbirala najboljše izdelke, je bil tudi Borialav EriC, podpolkovnik: »Za zlate medalje so prišli v izbor le izdelki, namenjeni za izključno uporabo z« civilno zaščito, medtem ko je bila uporabe v druge namene pri tem ocenjevanju drugotnega pomena. Priznanja pe amo podelili za izdelke, katerih osnovni namen ni uporabe za civilno zaščito, pač pa jih lakko v primeru potrebe uspešno lakko uporabljamo tudi v aauieMtai vojni aH nib neerecnb.c Med nagrajenimi i daljo so leto« tudi uda%>.*T skib proizvajalcev ts**J Elektrozveae Ljubic T medaljo z« nov iz*«*' trebe slušbe obveščaš«* i vanja ia al«r—1 — DO Creima CMG M, Teara novostaai,' ki ao aa* razstavljen« na tudi z medeljo grada« bei auelL.. omogoCa uporabo mirnem enem, t« mi nacijo ljudi in grajskega Vat sistem za na as—lajša vaaje zvem ae glade aa kanje energije in drag«. TOZD GASILSKA OPREMA zzszszzauaBii Letos se GASILSKA OPREMA Ljubljana predstavlja na sejmu v okviru delovne organizacije za fizično in tehnično varovanje premoženja »VARNOST*, s katero se ie združila. Zastopa naslednje proizvajalce: Pastor Zagreb, Industrijski obrat Pohorje, Elan Begunje, Kroj Ljubljana, Aibod Novo mesto, Tosama Domžale, Hermes Ljubljana, Institut Jožef )tefan Miloje Zakič Kruševac in Univerzal Beograd, kije generalni 'astopnik zaAuer, Medi in Trelleborg. Podrobnejše informacije so vam ta voljo na sedežu TOZD GASILSKA OPREMA v Ljubljani na Levstikovem rgu. KOVINARSKA Krško proizvaja v sodelovanju s svojimi kooperanti in dobavlja kompletno opremo za zaklonišča, kije atestirana pri pristojnih institucijah. Letos se predstavljajo na sejmu tudi z novostjo, ročnim električnim generatorjem, kije namenjen za napajanje pomožne razsvetljave v zakloniščih in ki za poganjanje ne zahteva močnih rok (žene, otroci!). Izdelek je bil nagrajen s priznanjem. ~m V -Al TOZD TRIVA L Kamnik je temeljna o™ v sestavi DO DONFT in proizvaja za potrrk, TO in CZ palične in cevne prenosne antene radioamaterske in CB antene in antene po > za ostale službe radijskih zvez. Verjetnosti« da izdelujejo tudi jambore za jadralne aetkt Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na naslov: Trival, ŽeMjarska 5, Kamnik, tel. 831-286. 5 JUNUA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11. STRAN O L, A BILANTI SKUPNEGA ŽIVLJENJA 4 lirik ia Jakob Kepic z Raven - Zlato poroko sta praznovala že « J* vamika - V soboto, 23. maja sta praznovala ma živlienja Pavlina in Matevž Slamnik s Savske ^Ja^ohukupH Jesenicah. Matevž kise je rodil na Jesenicah, Ttetdelal v Železarni, v etektrodelavmci m danes je pri IrJZtih letih že dvajset let v zasluženem pokoju. V Vzorni je začel delati s šnnnajstimi leti in ostal zvest de hnUktivu Mati Pavla pa je doma skrbela za družino, za Jinrinaki imata že svoji družini. Tako kot vsem drugim druži-ts&^mnikooim med vojno m bilo lahko. Danes ima mama ^la^ohtUše na vrtu in v gospodinjstvu inskrbi za moža, kije \tnmi leti hudo zbolel. Zlati jubdej sta pričakata v krogu svoje TstamnUuZirna še na mnoga zdrava in srečna leta! - Foto: D. ■m Mraka Korbeeve mame ia ata — Pri Korbčevih v Valburgi Uimeaniku bo jutri praznično. Mama in ata, Albina in Anton Zaje, jS« praznovala zlato poroko. Zbrali se bodo domači, tri sinove in mkkkn imata, pa U vnukov in enega praunuka. Radi pridejo domov, Sv nedeljo Je hiša polna otroškega veselja. Mama Albina je doma WUsti/ pri Šenčurju in vsa leta imajo Glas pri hiši, rada bere novice Wf Omotih krajev. Sedemdeset let ima in vsa čila in zdrava še veliko tna kmetiji. Njeno »nedeljsko deta* so rože in hiša je polna Oče Tone je lani praznoval osemdesetletnico, njegovo veselje so Kar pomni so pri hiši. Na kmetiji dela najstarejši sin Gustelj, je novo hišo in gospodarska poslopja. Veliko je bilo treba aelati,pravi mama Albina, ko sem se primožila v Valburgo ob \mbdo veliko njiv, kasneje smo jih dokupili. Oče je zidaril naokrog, Mnenji sem delala z otroci. - M. V. VSE ZA IZOBRAŽEVALCE Alojzij Vovk z Bleda se je prvi javil na naš nagradni natečaj, ko hočemo izbrati kar najbolj izvirne nazive v prid in korist našega usmerjenega izobraževanja. Navedli smo že, da so vrli izobraževalci poiskali prav lepo opisne poklice in zdaj, denimo, ne rečemo strojevodji več strojevodja, ampak »tehnik za vleko*, kovači pa so spajalci in oblikovalci kovin in tako dalje. Alojzij Vovk je poiskal naslednje izvirne nazive: »Siskovlek — molzni tehnik (lahko tudi tehnik v SIS); »Nadzornik siskovleke* ali »vimenovleke* — molzni kontrolor; »Kmetijska matematičarka* — prodajalka zelenjave ali branievka; »Gospodinjska vlačuga* — ekonom, nabavni v živilstvu; »Luknjevez v lesarstvu — izdelovalec rešet (iz lesa); »Splošni zaganjalec* — električar na remontu; »Črkovna usmerjevalka* ali tipkolog — strojepiska; »Vozozapiskmja* — popiso-valka voz na železnici; »Kuharica v medicini* (kave, igel) — medicinska sestra. Naslednjič bomo objavili ostale. POHVALA ZA IMV Radovljica — Naša bralka iz Zgornjih Gorij, vsa obupana, ker v trgovinah nikakor ni mogla dobiti črpalke za pranje vetrne šipe, se je 13. maja letos pismeno obrnila na IMv Novo mesto, z zadnjim upanjem, do bo morda le uspela. Takole jim je napisala: »Ker v naših trgovinah nikjer že dalj časa ne morem kupiti črpalke za pranje vetrne šipe, se obračam na vas s prošnjo, da mi pomagate. V kolikor jo imate pri vas na zalogi, vas lepo prosim, da mi jo pošljete. Plačala bi po povzetju. Za uslugo se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem, pri vašem nadaljnjem delu pa vam želim še mnogo uspehov!« Debelo je pogledala, ko je 15. maja letos pri ftl« iz novomeškega IMV pošiljka: poslali so Črpalko za pranje vetrne Mpe, v vrednosti 244,15 dinarjev in 38,t od-stonim davkom. Bila je nadvse prijetno presenečena, saj kaj takega al pričakovala. Nadvse pohvalno, novomeški IMV in le tako naprej! v. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (78. zapis) Le pol km poti zahodno od Brez-nice in že smo v Zabreznici, nekako vmesni vasi med dvema starejšima zaselkoma, saj je do sosedov Selanov tudi le pol km poti. ZABREZNICA eveda pa je ta lepa vas danes skoraj nova. Večjemu delu naselja z novimi hišami že se- S_B................. daj pravijo Nova Zabreznica. Starejše jedro vasi pod brežinami Malega vrha v grebenu Peči je skorajda utonilo, menda sta tu le še dva prava kmeta. Vse drugo prebivalstvo — že blizu 400 - živi od kruha, ki mu ga daje industrija na Jesenicah, v Begunjah, na Lescah in v Radovljici. Tako je Zabreznica kar krepko prerasla Breznico, ki je po Številu prebivalstva kar pol manjša! Pa četudi ji ime prične s podcenjevalnim »Za« ... Vsekakor ie najpomembnejša ustanova v Zabreznici nova, sodobna osemletna osnovna Sola »dr. Franceta Prešerna«. Lepa, sončna stav- petih kamnitih kvadrih, postavljenih ob dohodni poti k šoli, zro v prihajajoče dečke m deklice, ki jih semkaj pripelje »uka želja«: Anton Janša (1734-1773), Matija Cop (1797-1835), France Prešeren (1800-1849), Fran S. FinŽgar (1871 - 1962) in Janez Jalen (1891 do 1986). Uresničitev plemenite zamisli ta-k6 vidno in kulturno počastiti svoje velike rojake je delo domačinov. Poskrbeli so za sredstva, pa tudi z umetniki — kiparji so se sami dogovarjali. No, prav zato se bom s posebnim zapisom se vrnil k temu enkratnemu dejanju, vrednemu lepoti in veljavi krajev pod Stolom. GRENKE KAPLJE Četudi je danes Zabreznica tako svetla, tako napredna in nova, jo je čas sovražnikove okupacije tudi trpko obeležil. Na zabrezniškem Gasilskem domu je vzidana spominska plošča v čast padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, nekdanjim članom Gasilskega društva Zabreznica. V tesni zvezi z vaškim gospodarstvom in življenjem je bila že od Pred novo šolo v Zabreznici (v ozadju Selo z Ajdno) ba, ki kar dehti od mladosti, saj prihajaj« semkaj otroci iz vseh podgorskih vasi. Tu se torej šola mladi rod Prešernovih, Čopovih in Funž-garievih rojakov! To pa daje šoli vsekakor žlahten pečat! Zabrezniški šoli v ponos, ne le v okras, stoji »aleja« bronastih poprsij velmož, ki so jih ti kraji rodili. Na Angela in Viktor Košir is Zapog pri Vodicah bosta jutri praznovala sls to poroko — Veselo bo jutri pri Koširjevih, dolgo v noč bomo potegnili, je"dejal oče. Dobre vobe in nasmejana sta nas sprejela, veliko povedala. Komajda jima verjamemo, da jih imata oba čez sedemdeset, saj jo večkrat mahneta peš do smledniškega gradu, debelo uro je hoda, tudi navkreber. Oče Viktorje pravi Gorenc, doma iz Kamne gorice. Ko mu ie bilo 16 let in se je učil za krojača, sta mu umrla oče in mati. Hiša je bila naenkrat prazna. Angelo je srečal v Smledniku, igrali so na vaškem odru, ko mu je nekdo hudomušno reket krojač si, tam doli imamo šiviljo, ki bi bila pravšnja zate. Spremil jo je domov, čez dva meseca je šel služit vojake in pisma so potovala iz Debarja ob albanski meji. Ko se je vrnil sta se vzela. Postavila sta hišo v Zapogah, več kot dvajset let sta imela doma krojaško obrt. Med vojno sta šivala za partizane. Oče zaradi bolezni v gozdove ni mogel, zato pa so bili Koširjevi prava partizanska hiša. Sina Mirana imata, kije prav tako krojač in je že več kot dvajset let mojster v Gorenjskih oblačilih, vnuk Miran pa se uči pri Iskri. Vsa leta imajo Glas pri hiši, šest sem jih pridobil v naši vasi, da so se naročili nanj, nam je dejal oče. še in še sta nam pripovedovala Koširjeva dva in nam zapustita vtis, da je pri njih doma zadovoljstvo in sreča, saj kot je dejal oče, leta po vojni so minila kot trenutek. — M. V. nekdaj Zabreška planina. Domačini so imeli tu svojo živino na poletni paši, mnogi meščani pa so si že pred vojno na planini postavljali počitniške hišice (pač ne kake »vikende«, beseda pomeni Ie konec tedna, ne pa hišice v naravi!). Tudi pisatelj Finžgar je imel med njimi svojo »Murko«. Vendar je vojni čas to počitniško naselje docela upepelil. Nad Zabreško planino je postavljeno znamenje, ki spominja na borko Jeseniške Čete Julko Jenšter-le. Leta je na tem mestu dne 19. februarja 1942 po nesrečnem naključju izgubila življenje. BOJ NA STOLU Dan za to grenko kapljo, 20. februarja 1942, so se borci Jeseniške čete povzpeli na zasnežene strmine Stola. Obveščeni so namreč bili, da jih nameravajo naslednjega dne zgodaj zarana napasti za Zabreški planini Nemci. Zaradi izdajstva so sovražniki zvedeli za začasno zimovišče Jeseniške čete in brž sklenili napasti. Kolone Nemcev so sledile našim borcem prav v vrhove Stola (2172 m - t. j. vrh Malega Stola). Hrabri partizani so neenak boj seveda sprejeli. Utrujeni, lačni in prezebli so se naši spoprijeli z nad močnim, sitim in dobro oboroženim sovražnikom. Zasilno in za prve ure boja kar dobro zavetje jim je služila planinska Prešernova koča (partizani so jo po boju do tal požgali, da se v njej ne bi ugnezdil sovražnik. Danes stoji vrh Malega Stola nova, lepša in večja Prešernova koča). Boj je trajal kar šest ur, vendar je na Stolu obležal le en borec. Sedaj ie vgrajena v steno nove koče plošča, ki časti spomin na Jožeta Kodra, domačina iz Ruta v Baski grapi, ki ie padel na tem mestu v spopadu z Nemci. Ostali preživeli borci so se v mraku umaknili po plazu in preko Orličja v dolino Završnice. Vsakoletni zimski pohod na Stol, ki ga pripravita borčevska in planinska organizacija jeseniške občine, postaja že kar trajna, tradicionalna počastitev partizanske borbe, geografsko vsekakor najvišje nad morsko gladino, vsaj pri nas na Slovenskem! REPORTAŽA »Mlinar melje brez vode ...« je ljudska nagajivka, ki smo jo včasih peli v Šoli, če pa jo je slišal kak mlinar, ki mu je mlinska kolesa poganjala voda, je bil pošteno hud. Temu verzu pa bi prikimala prav gotovo mlinarja kot sta Bakovnik in Koželj iz Hotemaž, ki imata že petnajst let pod okni suho strugo mlinščice, in zato meljeta na elektriko. Tudi drugje po Gorenjskem se mlinska kolesa na vodo počasi ustavljajo, rake trohnijo pod mahom in vodnim rastlinjem. Osemdesetletni Jože Dolhar iz Predoselj, ki mu težko delo še pri teh letih ni upognilo postave, pa vztraja in melje, če mu le kaj pripeljejo v mlin in razmišlja tudi o posodobitvi ... km C 80-letni Jože Dolhar iz Predoselj ae vedno melje v svojem mlinu tako kot pred petdesetimi leti. -Foto: L. M. Rezljan oklepnik je ves oprašen z moko, pravzaprav je siv, saj je v bližini pajkelj skoraj do vrha poln pred nedavnim zmlete ajdove moke. Vrhnji kamen je snet, odmaknjen od spodnjega prav tako kamnito hrapavega kamna, kateremu pa njegovi kamniti »zobje« brez vrhnjega prav nič ne pomenijo. Nekam spodaj v Teeovje, kjer so skriti leseni mehanizmi mlinskih naprav, se sklanja zdaj že 80-letni mlinar Jote Dolhar iz Predoselj. Nekaj se je bilo zataknilo pri mletju ajde, pa je moral pobrkljati med sicer izredno trdnimi lesenimi prenašalci vodne moči. Petdeset let že posluša klopotanje mlinskih koles, kamnito škripanje mlinskih kamnov, »ta črnega«, »ta belega«, pa kasa rja in enakomerno udarjanje stop, kadar luščijo luskinaste ovoje prosa. No, zdaj stope udarjajo že bolj poredko, saj je le malo prosa na poljih, pa tudi kale ne jemo več tako veliko, kot včasih. Sicer pa kdo bi Se posegal po kaši, ko pa ob pokušanju industrijsko sušene in pripravljene, ni niti približno mogoče vedeti, da je kaša po starem pripravljena v kmečkem mlinu res lahko dobra. Brdski mlin, kot se pravi okoli 300 let staremu Dolharjevemu mlinu, je zadnji od šestih mlinov in treh žag, ki so jih nekdaj gnale vode Belce. Tudi Dolharjev mlin ne klopo ta več noč in dan kot nekdaj. Kmetje ne sejejo več toliko žita. »Včasih, ja, vea-sik,« pravi Dolharjev ata, »se je vrtelo vsak sest kosaš sa vssk sest kamnov.« Mlin je pravzaprav že propadal, ko ga je mladi Dolhar najprej vzel v najem od takratnih lastnikov gradu Brdo, kasneje obubožane rodbine Coizov, kasneje po štirih letih pa ga je tudi kupil. »Kar lM.aat din Zoran Jelovčan Samo brihtnost je A premalo kom je ta trud prihranjen. Vsa leta je bil odličen; v osnovni Soli in kasneje v gimnaziji. Brihten že mora biti, da, ampak brihtnost brez učenja je premalo, tako kot v Sportu talent brez vaje ne prinese uspehov. Kljub temu mu šola ne vzame vsega časa. Veliko ga ostane za druge aktiv-nnati Dela v mladinski Spominjam se ga, ko je bil še. osnovnošolec v Gorenji vasi. Tih, vase zaprt deček, ki neprestano nekaj melje, tuhta, se mi ie zdel. Kar malce pogrešala sem otroško razposajenost, značilno za fante njegovih let. Kadar pa je pisal, je postal drug človek. Svoje misli, najbolj skrite kotičke srca, je odprl in prenesel na papir Nič več ni bil sramežljiv deček. Tudi preveč resen ne. Spominjam se, kako hudomušno, razgibano je znal opi- sati povsem nepomemben dogodek, ga napraviti zanimivega. Mislim, da Se ni bilo učenca, ki bi mu na Glasovi pionirski strani objavili prav vse, kar je poslal. In Zoran Jelovčan se je veliko oglašal. Ne le v Glasu, tudi v Pionirju in Pionirskem listu so njegove spise radi natisnili. Zdaj ni več plah deček. V krepkega, zrelega fanta je zrasel. Se ta teden, pa se bo poslovil od gimnazijskih klopi. Niti zrelostnega izpita mu ne bo treba polagati. Odličnja- nosti. Dela organizaciji v . gimnaziji in Podlubniku, kjer zdaj živi, pri občinski konferenci pa sodeluje v centru marksističnih krožkov. In zdaj smo tam. Zoran Jelovčan je na letošnjem šampionatu znanja Ti-to-revolucija-mir zmagal na občinskem prvenstvu, na medobčinskem, na republiškem in nato še na -zveznem v Kumrovcu. Veliko truda je vložil v ta izziv, kot mu sam pravi, ko govori o vzrokih za sodelovanje. Šestnajst tem je bilo treba predelati, nešteto vprašanj in odgovorov si zapomniti. Dva, tri mesece je trajalo, vsak dan po dve do Štiri ure, dokler ni prišel vrhunec. Vztrajal je. Tak je. Kar si zapiči v glavo, tudi uresniči. Seveda ne posega za oblaki, zasleduje cilje, ki jih z več ali manj truda lahko doseže. Njegov cilj na letošnjem tekmovanju je bil, da se uvrsti v zvezni izbor. Prišla pa je, ne sama od sebe, zmaga. Bil je ie vesel kot Se nobene doslej. In teh ni bilo malo. Ce bi seštevali nagrade za literarne stvaritve, uspehe v Veseli šoli pa na zveznem tekmovanju mladih matematikov, bi bil spisek predolg. Piše ne več toliko. Skoda. Seveda, časa za vse nima. Cesar pa se loti, hoče delati dobro. Polovičarstva ne priznava. Izpod njegovega peresa še privre kakšna novela ali črtica. Pred kratkim je nekaj objavil v Sejalcu, ki ga je izdal klub mladih literatov pri škofjeloški zvezi kulturnih organizacij, v katerem tudi sodeluje. Zahtevnejših ciljev na literarnem področju pa trenutno nima. Cez par mesecev, ko bo odšel k vojakom, se mu bo morda spet odprlo. Bolj mu je žal, ker je opustil matematiko. Dobro mu gre. Tako dobro, da se ie odločil za gradbeno fakulteto in ne za kakšno družboslovno, kot bi od gimnazijca najprej pričakovali. V šoli sicer obstaja krožek, ki pa ni usmerjen zgolj v matematiko, niti ne v pripravo učencev za tekmovanja. Samemu pa je bilo težko študirati. u&. Slovo od gimnazije mu ni prijetno. Lepih, brezskrbnih trenutkov bo odslej vse manj. Najprej vojaščina, potem fakulteta. Vse bo novo, nepoznano, presneto stvarno. Vendar pa na življenje ne gleda s pesimizmom. Čeprav daje vtis resnega fanta, mu tudi razposajenosti niso tuje. Rad se sprosti med prijatelji, na plesu, sprehodu v naravo, ob dobri knjigi. Veliko razmišlja. O vsem. To ga pomirja, mu daje novih moči. Prizna, da se včasih tudi kar preveč zasanja. A taka je pač mladost. H. Jelovčan vin\ewi Za mlinarje pravijo, da zaradi ropotaaa mlinskih kamnov sčasoma ogluše, da khfijo tudi takrat, ko ni potrebe. Toda ftletei mlinar iz Predoselj je v vseh teh km ohranil sluh, pa čeprav od mladih not r» posluša ničesar raje od klopotanja rrdiratm kolesa Doma je namreč z Zebre je vest sina, le malo nižje ob vodi. Seveda a komajda kdo še spominja tega mlina in up. saj se kljub številni družini mlinaru* dkija Zebre je vega mlina ni naulji Mladi Dolhar, ki je bil srednji otrok n ni mogel podedovati očetovega mlina, pa hotel posuti le mlinar in se je npml razpadajoči brdski mlin. Del dote. ki jo je hiši prinesla štiri leta starejša žena doma iz Šenčurja, so porabili xa Dela se vseskozi ni manjkalo, kolen so vrtela, zdaj bolj, drugič spet manj. Ko prišla vojna, so marsikatero vrečo moto peljali v partizane. »Ja, vsakih dni je prišel kale, nas tajne ia Trasa, prej sem pa kes a vil dve vrati cele saad vejem ie kam kaj site betj kot moji uaHunarl sekte krav ia vosov,« jo zna zasoliti in deti Dolharjev ata. Tišina ne paše n,_, ušesom, kadar mlinska kolesa stoje in u dušeno šumenje Belce pod oknom ne skozi rake na mlinska kolesa »Ja, bolj je flotam, kadar r kima zamišljeno in si otepa z rok a moko. Pravijo, da imajo mlinarji moko, pa če bi jo po trgovinah t lučjo No, trditev je morda bolj iz trte rrita. je, da Dolhariev ata v petek in i zajtrkuje le ajdove žgance. »Pa te m se smeje, »kaj pa naletite, sa hi lasa U leta ■Mkfsjsl potne vreea sm vik **r sšujte je nujmešjes jed m a rekli, da aaeaeei. Ae Tito jev< eaVd«, je Kormamk i JufUMuaviJi, ko ie Zdaj te jSTaiT"te* je »a^jss^runaVnL- prepričan stari mlinar in zakaj ne h prav. Potem spet začne brkljati otoa skega kolesa, da bi uredil, kar je trebt je namreč nekai časa stal, saj je bik Belce Se pred dobrim tednom povsem Voda, ki je nekdaj gnala kar šest ma namreč po svoje tudi muhasta in ~ *|an\ Ia aa pik s lin taun okoli rodovitna ■Cal T« ia Mara aa uarsdffl ivflf, aa ao to nriao uda ie prvo leto niso imeli sreče. Pri-•o jim požrle gosenice in hrošči in zato s zaobljubili svetemu Lambretu v In-ana v prior umi jo, da jim varuje polje pred amrimi. V zahvalo so mu obljubili v dar slo voščeno svečo in denar. Obljubo so ■m a skoraj 600 let, vse dokler je bila tu »aniaa oblast, so se vsaka tri leta podali snimci Soričanov in okoličanov v nek-aitejioomači kraj in ponesli svojemu svetniku n sto in Kafergeld (dar za mrčes). Hkrati M la ta način vzdrževali stike z nekdanjo »' snovno. far ao bili zelo oddaljeni od doline, so " ljudje bolj sami zase. Zsto so dolgo tvoje nekdanje običaje in narečje. V icer manj in so se poslovenili prej, pa se je stara govorica ohranila v ijm Dsnjah, kjer starejši ljudje, pred > to vdove, še vedno med sabo pok lepe-mjasrsko. s iakiai ni san n začeli hoditi v pravi Elizabeta Thaler, ki se kljub atarosti skoraj do podrobnosti spominja iz mladih let, astre«! sušeno anali zjutraj klicali: »Avstenej, uš trajkov ki ■Mt.« Ali pa ho rekli namesto pojdi proč »lan radar!« Sicer so bile Spodnje Danje včasih prava vaška skupnost. Ne le, da so hiše vse pomak njene pod rob, kjer je bilo zemlje najmanj Skoda m imajo povsem drugačen izgled kot druge vasi na tem območju, tudi življenje ie bdo urejeno kolektivno po zelo natančno urejenih merilih srenje. Imeli so posebno srenjsko knjigo, v kateri so bile opisane pravice in dolžnosti celih, polovičnih in tretjinskih gruntov. Vsak je imel nekaj svoje zemlje, planine in gozdovi pa so bil skupna last. Vseaa - skupaj je imela srenja okoli 380 ha planin in gozdovin v vasi ie bilo 12 celih kmetij kJa^rTJi £°">#U.™*» kkH«o iu svoje kladivo aa žagoeanje lesa« sta pripovedo-vala enainoaerodesetletni Franc Tavčarin trideset let mlajši Stanko Kejžar. »V knjigi ie !S. «Pšnmaof koliko lesa naj ae assak-ZZŽZJU ***** rokot je pJCSao V—bata je bil isvotjeu nov vodiš T^o,£LjT 7aJ££lii ** *° w" * uaoajeJ nobeden biti'večkrat zapored I*. Kladivo so imeli zato, da nihče ni moael ukrasti lesa. Vsak hlod so namreč takoj žilo »ali. Ko pa so les prodajali, sta bila na X dovmi vedno dva žiga. trgovčev in srenjski aH Otroci, se aaše i, ki it v vasi. TnaVda še govoriti po daj- i ni bila nemščina. To je bila govorica, ki da slovenski jezikovni ustroj, se pravi alovnico, a je bila vsa pretkana s enimi nemškimi izrazi. Lahko bi rekli, bila nekoliko poslovljeno tirolsko na- arngT dele P© lejšo, šajto, Tad* fare iaaejo Hk asi dsdi. Tako vrne vi s kot so Altesaover, ■e aa Dravk in ano reke - rt, kace - aidu, gavker je oves in •r po nueik sosed, tako 'jat ari aaminajmsso ae morete napi 'eTdovolj, da bi lekko .« jm ie težko zapisati. Vendar skušam , teh besed in stavkov ujeti na papu-, je možakar, ki je šel v mlin po moko pa ssejl.« Pastirja pa so Franc Tavčar »Bveafsna sssatja je veliko pomenila. Tako sem imel keaaaj ha lastne sesutje,« pravi Franc Tavčar, »ps asdsae glav govedi v kleru. Včasih tudi dva konja. Vsi so lakko imeli kravo, tudi tisti, ki so kili skoraj brez senalje. Le gosta«! so redili kose.« Pašniki in planine pa so povzročali tudi spore s sosedi. Tako so se s Sorčani po prvi svetovni vojni tožili skoraj deset let za planino. Soričani so obtožili Dajnarje, da so prestavili mejni kamen. Deset let so trajala dokazovanja in toliko časa so nosili denar advokatom v Škofi o Loko, da se je končno izkazala resnica. Kamen z več kot petimi kubiki prostornine, vkopan v tla, ki je mejnik, Dajnarji niso mogli premakniti, je odločil sodnik in razsodil pravodo v korist toženih. Po vojni so bile planine in gozdovi, ki so bili srenjska in s tem skupna last nacionalizirani. To Dajnarje še danes boli. Včasih so gnali na planino takole konec maja ali v začetku junija past tudi po 120 glav govedi, teleta pa so imeli še doma, razen tega pa še čredo ovac in koz. Danes pa računajo, da je v vasi komaj 30 glav govedi. Industrializacija v dolini in izguba srenje je spodbudila odseljevanje in v večini hiš živita le dva ali celo en sam človek. V spodnjem dehi vasi so tri hiš in štirje ljudje. Pred vojno je v vasi živelo 170 ljudi in še precej gostačev, ki so delali v srenjakih gozdovih, sedaj jih je komaj še 50. V vasi je 10 vdov in le štirje tolarji. Je pa tudi več kot 10 mladih fantov, ki bi se jim bilo treba oženiti. rastje bi se morali oženiti,« Stanko Kejžar >ravi Elizabeta Thaler. »Drugače bo vss lauauria. če ne bo mladih, ae bo napredka.« Moška pa menita, da bi kazalo spodbuditi obdelavo zemlje oziroma rejo živine z obnovo srenjskih pašnikov. Najbrž bo potrebno drugo prej, če že ni prepozno. Na urejene kmetije, z urejeno proizvodnjo, tudi deklet ne bo več tako težko dobiti. L. Bogataj REF RNE SOLZE ATLANTE kad ao pogovori o umorih tako •i o »ramenu. New-da višanje, ki se je sosedstvu, opisal kot ki pripovedoval :, obremenjen reagira druga-1 ae mu adi strašen yKa™n^ein mestu Atlanti je neznan morilec doslej ubil o^rmndvajset črnskih otrok. Nemoč policije, Des prizadetih staršev in politične špekulacije ustvarjajo napeto ozračje, ki mu ni moč predvideti niti konca, niti posledic. kot ssssilšfrn svobodno nevrone. No, primeri ven-ia enako pri nadene jo Podobno kot zsgo- mdi letih je kilo v Atlanti ajeet črnskih otrok. _ Je storitor in kaj ga vodi ivmi tssller Lemds aha ton, ivutjani v anmjsaom naslonjaču, ►Ok, isas sn n velike teorij, vendar sd redit re aagonetke prav tako kot tokrat, ko so se umori začeli NI anotlva, ni prič, nikakršnih No veno, kje naj iščemo.« ijte se neznancev« je gja vrtijo aa lokalnem Takn o »o un rja jo tasti slaka ti aa časopisih, tako svarijo rendar otroci še vedno tosa, ko je črnka STOP, komite zs v otrok, pokopa-riamYusura.nl s četrti ubiti otrok v i i usnem dela mesta, jik ko do maja letos osem- dva otroka, je bil . V šoli je bil "2? ■a**2f*»i »o aa videli aa C« * »»novaaja do bližnje trgovine. V*SK™J5mi***° B**,i v nski zspaščeni še« Nesndselai umor otroka, ki je toliko olmtal, je privukil na pogreb številne niei**M«JBJ Csarille Bell. Hkrati so nekateri dragi nedaleč od njenega stanovanja tešili starše Edwarda Hopea Ssritka, štirinajstletnika, U je bU ustreljen jadijs lfTf. leto, Alfreda Ja-naeoa Evanss, prav tako štirinajstletni-ki so ga našli isti daa blizu domo-ZSSt »"Itkovih, in štirinajstletnega MUteaa Harveva, ki je izginil sep-njegovo rsnaadlo telo pa so nsšli tri dni kasneje kot Yusnfbvo. Csnaille BeU je težko preživela sinovo inguko, ie bolj, ker celo po šestih mesecih o morilcu al bilo sledu. Potem je spoznala Evelvn Miller, katere petnajstletnega sina so našli prehodeuega aprila Ittt. Materi sta ss povezali še z Veaus Tejrlor. Njena dvanajstletna hči je inginils nekega popoldneva, našli pa ao jo po šestih dneh, privezano ob drevo, posiljeno ia sada vije no z električno žico. Sprva so bile le tri Upe če matere, ki jik je rasen solz sdružil tudi bes. Bes s« radi nemoči policije, ki si je premalo pri sade vala, da ki našla morilca. Pri-aasre otrok ie odložila v kartoteko k neštetim dragim nerešenim ubojem v črnskih četrtih. Število ubitih otrok pa je prehitro raslo, da ki ostalo skrito. Ni bilo več dvema, da obstaja isti morilec oziroma skupina. Strah je m vladal nad mestom. Atlaata v državi Georgiji je kila pred leti eno najbolj mirnih mest as ameriškem jugu. Ljudje so bili preveč zaposle- ni, de ki se sovražili. Dve tretjini od približno sen tisoč prebivalcev je črnih; črnec je žaapsn Mavaard Jaeksoa, črnec i« šef sekcije ia številni uslužbenci v ■nsetni upravi. Nedavno zgrajeno letališče, aejvečje na sveta, so načrtovali zrni arhitekti, aa razstavah največ sodelujejo črni umetniki. Atlaata je finančno ia trgovsko središče. Mnogi se ga spominjajo po liačanju z*ds Lee Franka, obsojenega zaradi nutara svoje uslužbenke, po resnih spopadih ltaa. leta, po veličastnem pogrebu rMartina Latkra Klngs, sndtogs v Mem-aa, poznajo pa ga tudi kot mesto, kjer kil agrsjen prvi trgovski center z restavracijo, v katero so smeli beli in črniljudie. Dokaj mirno obdobje preteklik let so aaotlli umori črnskih otrok. Nekateri se kole, ds kodo močno vplivali tudi aa bližnje volitve v muslal upravi. A odre w JTonng, aekdaaji aaueriški ambasador v Združenih no rodi h, član kongresa ia borec sa črnske pravice, je eden od onuda kas aH da tov sa novega župana. Vendar se v propagand nik govorih najbolj občutljiva tema - umori črnskih otrok - skoraj ae pojavlja. Toang pravi, da ugibanju nikomur ae koristijo, povzročajo le še večje paniko. Zdi se, ds m sokol otrok obstajs agolj rasni motiv. Ubiti so bili na rssHčne načine; eden s pištolo, dragi zadavljen, tretji prehoden z »osem... Nobena žrtev al i snela deaaria, tudi dokazov, ds gre sa sskoaalae umore, rasen pri dveh dekncsh, al. Žrtve imajo ssjbo tri skupne značilnosti: črnci so, siromašni in Otroci. Atlantska policija je pred kratkim oktavils skico človeka, ki so ga menda videli s enim od nmorjencev. To aaj ki bil črnec srednjih let, z gostimi brki ia dokaj dalgiasl lasmi. Vozil aaj M starejši tip efevroieta. Agenti FBI, trideset jik rsstakuje zločine v Atlanti, menijo, ds Caa skupino petih, šestih morilcev. H to so seveda le ugibanja, tipanja po dobro zabrisanih sledeh. Camille Bell, mati umorjenega Yu» vodi Homite za preprečevanje uh i otrok J O LAS 14.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 5 JUHU* 1*1 Naši športniki Petri« ■VANJ - Po lUMMik plavalnih mitingih v Split« in Kraken in po i« boli nap itn i daski plavalni sezoni boso v to soboto ob 10. uri v Kranju slovanski plavalci imeli svojo prvo prvenstveno plavalno tekmo. V kranjskem letnem basenu bo prvo kolo sa pokal navalne svese Slovenije. Na startu boso vsi tisti, ki to poletno sesano računajo na boljša mesta in ae boljše resni ta te. Ta dan bosta v tem tekmovanja na 16tt metrov kravi skočila v vodo tudi najboljša jugoelo-vanaka dolgoprogaša Borut in Dnrinn Petri*. Oba sta se odlično pripravljala aa to sesano. Se posebno snto, ker jih •fiptnmbra v Splitu čaka evropsko prvenstvo v plavanju. Tu nnj bi oba dosegla vse tisto kar so načrtovali trener Drago Petri« in oba njegova sinova. Letošnjo sesono nad treningom Darjaaa in Boruta Petri ca namreč bdi njun oče. , ■*.PMric je začel s plavanjem leta 1*72. Trenirati je začel pod vodstvom trenerke Anke Colnar-Kosnik. ET*hl^ S^f^^f"^ ^resn P*s-valca. Po nabada Čolnarjeve is kluba je taesmrjMmtal Dnrjanov ote Drago. Po tr-Knjs jo Dnrjs« dosof.1 aajm^ iSStt teLžSB**0"U »• oUm^tjakih fkfi J.fsat^ J" T )f odUteodržal U 12H,5iii,ir, kmv¥#TSJWpja Plaval ^ŽP^Z*,*• oeebni resora na tej ESL/^^i kap » oaamlndvsjset {*•«•• mm^oy bravl pa je bil v SftjL^SfcP M'a""sjn1l. Dnrjnn je kravL^* ki prvak PM™* ■ _.?!ir,ki1J^Iuti in Prvi uradni pla-iS^ml T^**? V .f* "»letni Pl-valni «■*«.*» fsAsssfl. da ste svoj« meje oaeunih rekordov spet pomaknili na- Durio* VMskdi 99 kikftsretrov prej in to ne aa malo. Kje so vzroki za napredek? »Za to sesono smo zaceli s pripravami te lanskega septembra. Moje in Borutove treninge je prevzel ote. Vsak dan tja od sredi septembra pa do danes preplavava po dvnjset kilometrov In to zjutraj in popoldne. Napredek je občuten. Trenirava bolje, saj sva treninga povečala sa četrtino. Tako se je povečal obseg treninga in tudi intenzivnost. Dnin se resneje, čeprav naju trenira ote. Oba s Borutom sva postala tudi zrelejša, saj veva, da neresnost na treningu škoduje le naama.c Kaj Tanko pričakujemo od vas v tej sezoni, ki se bo končala septembra na evropskem plavalnem prvenstvu v Splitu? »Čeprav naj bi bil plavalni vrh v Splita, se bom potrudil, da bom tudi na domačih in mednarodnih tekmah plaval tako kot znam. Pri tem upam, da tudi dobri rezultati ne bodo izostali. V Splita ae bom potrudil, da bom zaplaval v evropskem finalu na IBM m kravi. Priprave so bile take, da ae mi obetajo boljši rezultati tudi v ostalih disciplinah, kijih plavam. Trenira vas ote? »Z otetom se doma in na treningu odlično ujamemo. Prav ote ni ovira, da ne bi tako trenirala kot je načrtoval. Tudi napredek je viden. Vsi trije telimo, da bi v Splitu dosegli vse tisto za kar smo podredili letošnje priprave. Upajmo na najboljše.« Plavalna letna sezona se tele začenja. Od lanskega septembra do preteklega petka je Dnrjnn preplaval na treningu te Sttt kilometrov. To mejo preplavanih kilometrov bo do konca sezone iadatno popravil. Ze sedaj pa je Darian s tritisočimi kilometri jugo-slovanaki rekorder po obsegu preplavanih kilometrov na treningih. D. Humer Rokomet J**ri v dkof|i Lok uri^soort^r1^0"; ^F*** v 8k L^^JS^Sf dvorani na Podnu Gradcu^ned P.2L fj*0 v Slovenj Pori™ fto*1J.r. T.?" »°*tanjeni. Po VodTj™ rekenmt« j^1^ »° 10 kolu -^nSSX^o*mmto " JEEy£5P* fn**yon — »odo v pred-kolu republiške rokometne liae le C 5*5« P^vor : Slovan p*.°° ob ITJg, »odlls p« boeta ^ £htnl jein Poimani ISKLZfi^S0 feS v>tujuWro pri- mladinsko POLF1NALE v preddvoru KRANJ - Rokometno igrišče v Pred-«-2^ ^° ,v n****J° fosđlo mladinska moštva Izole, Velenja in domačega Pred-dvera. Tu bodo namreč polflnalna sreča-^•Jfjrr^aatvo Slovenije za mladinke. Preddvora ao v prednosti, saj £mit^xi°m!i^B l«rl4*w in P"d domačt-Tudi po igrah sodeč, ki so jih lahe^°£2"£f P«*«**1« v tej sezoni, si °b*U&. ■*• •* bodo brez telav Mv^lay aaključni del prvenstva. " i; ob 10.50 -dh V umski republiški rokometni ligi - za-bod ae bodo rokometa«! Kamnika pomerili jutri ob lt. uri z ekipo Piranu, Znbniteni ps bodo srečanje z Izolo odigrali v nedeljo ob is. uri. Zadnje kolo ps bodo odigrali mladinci v "»pubiiski rokometni ligi - center. Mladinci Kamnika se bodo v nedeljo ob 1«. uri P°"»arfli z ekipo Bika, Kranjčani igrajo v ■osteh pri Oiimpiji, mladinci Peka v Grosupljem, Jelovica pa je prosta. V ostalih ligah so te končali s tekmovanjem. J. Kuhar inTfff.5 .. •** Preddvor : Izola Velenje: Izola. r Črnomelj pričakuje vojake .^»"ANA - V Črnomlju, sredi- borili ns šestintridesetem Športnem prvenstvu Uusdjsnskega armadnega ob-■aoijs, na četrtem pregledu kulturno zabavne dejavnosti pa bodo pokazali ie to atat vojaškega življenja. Bela krajina bo prisrčno sprejela vse udeležence tega prvenstva. Črnomelj je pripravljen za to prven-•iT0: W )e posvečeno tudi štirlteeeti objatsdei vstaje in štirideeetletaici ustanovitve nate armade. Telesu oku] tvrni delavci črnomaljske in metliške J» aBSjpSJ • pripadniki JLA pripravili vsa o objekta. Največ preeta-vic jim je delal stadion, kjer bo otvoritvena in sklepna slovesnost. Ns atletski stezi pa bodo vsa tekmovanja kraljice sporta. To bo hkrati pregled, finale tekmovanj, ki po osnovnih enotah tekajo vse leto. V teh vse leto sodri vsi vojaki ia starešine. Pri vsej tej »porini aktivnosti v JLA to posebno pozornost namenjajo značilnim vojaškim disciplinam. To sta vojaški mnogoboj in streljanje. Na tem prvenstva bo skupaj nastopilo dva tiso« športnikov in kulturnih ustvarjalcev Na tostJntridssslBui prvenstvu iiufeBenskena armadnega območja bodo ■■stupile nasitiš gnrnlsU Novega mesta, Kranja, Ptuja, Ajdovščine, Vrhnike, Postojne, Tolmina in Maribora. Največ od tega prvenstva pričakujejo Kranjčani, ki so favoriti za skupnoga zmagovalca. V -dh Članici TVD Partizan Kranj v Kumrovcu. Levo Greta Rozman, ki je bila peta, in Darinka Erzetič, kije bila sedma. Foto: E. E. kranjski športniki v kumrovcu Prejšnjo nedeljo je bil Titov Kumrsvec v znamenju obiskov in Športnih tekmovanj, ki jih organizirajo zagrebške »Sportske i« obdnev novosti« i Kranjski športniki, posebno pa kolesarji ao bili uspešni. Nn dvajseti jubilejni tekmi, »Dna mladosti 81«, Zagreb - Kumrovec -Krapina, je bil na cilju v Kumrovcu prvi Vlado Muru is KK »Suva«, tretji pa spet Savten Zevalk. Drugi dal tekmovanja je bil maraton »Partizanski marš« za moške ns U km dalglmogi, zs ženske ne IS km. Startalo je n*d SM tekmovalcev in tekmovalk iz vseh juge slovanskih klubov in društev. Ns maratonu v Kumrovcu je nastopilo tudi nekaj Kranjčanov in sicer: Suva Kranj, TO Kranj ter TVD Partizan Kranj s sicer skromno udslssba dveh tekmovalk. V vročem sončnem dopoldnevu in progi, ki je vodila po alsfnhni cesti, sta tekmovalki TVD Partizana ia Kranju dosegli nepričakovan uspeh. Najboljša je bila Greta Roz-srnsn, TVD Partizan Kranj, ki je v cilj phskls pota. Sledila ji je Vrankarieva TO Kranj. Sedma pe je bila Darinka Erzetič. tudi TVD Partizan Kraaj. Če upoštevamo, da so takle v tonski konkurenci najboljše i;jgoelovaaake aktivne tekačice kot so Si-jeeki, Bunderis ter Svarc, potem je peto, šesto in sedmo mesto velik uspeh za kranjske rekreativke. E. Erzetič Plavanje MLADI TRIGLAV ANI USPE8NI VTRSTU KRANJ - Mladi kranjski plavalci kategorije A in B so v nedeljo nastopili na mednarodnem mitingu v Trstu. Mod sedmimi italijanskimi moštvi in reškim Primorjem »o biliTriglsvani četrti. Tudi reanHnti v posameznih disciplinah so bili dobri, čeprav na tem mitingu, ki je imel nn sporedu le krajše proge, ni bilo najboljših plavalcev in plavulk iz Triglava. Rezultati - pionirji A — 4SS m kravi: 1. Grgnrič (Primorje) 4:444, 2. M a renči* (Triglav) 4:47,*; 1S8 m delfin: 1. Debeljak (Triglav) 1:15,5; ltt m hrbtno: 1. Prislan (Triglav) 1:11,1; 1M m prsno: 1. Mrkaič (Triglav) lilMl 1M m kravi: 1. Dieci (Gorica) l:M,t, 4. Marenčič (Triglav) 1:11,2; 4 x lfg m motano: 1. Triglav 4:53,5; pionirke - 40* m kravi: 1. Viel (NottoU) fcS7,t, 4. Vataat (Triglav) 5:54,1, ltt m delfin: 1. Ghersinich (Kdera) 1:17,2, t. Mo-horič (Triglav) 1:54,5, ltt m hrbtno: 1. Gambaro (Gimnazija) l:17,t, 7. Zenic (Triglav) 1:45,5; ltt m prsno: 1. 8milović (Primorje) l:M,t, t. Stotner (Triglav) 1:54,4; ltt m kravi: 1. Blaaovich (Triestins) l:t7,l, 7. Gril (Triglav) 1:34,*; 4 X ltt m motano: 1. Triestins 5:lt,l 6. Triglav t:4t S, pionirji B - 400 m kravi: 1. De Bissi (Nottoii) 5:13,7, S. Vene (Triglav) 5:53,1; ltt m delfin: 1. Vaailjevifc (Primork) 1:12,0, 5. Rus (Triglav) 1:22,2; ltt m hrbtno: 1. Padovan (Kdera) 1: lt,5, 6. Akbe (Triglav) 1:18,3; ltt m prsno: 1. De Conti (NottoU) l:St,l, 1. Joči« (TrigUv) l:3t,s; ltt m kravi: 1. Ginstolisi (Triostina) l:t8,t, 5. Aibe (Triglav) 1:28* 4 X ltt m mešano: 1. Triestins 5:81,1, 4. Triglav 5:42,5; pionirke - 4tt m kravi: 1. Sonego (NottoU) * 17.4, 5. Bogataj (Triglav) 7:t4,l; ltt m delfin: 1. Kalan (TrigUv) 1:21,1; ltt m hrbtno: 1. Gobbo (Triostina) 1:22,7, S. MUenkovi« (Triglsv) 1:88,1; ltt m prsno: 1. Fonda (Gorica) l:tt,t, 3. Plntar (Triglav) 1:45,1; ltt m kravi: 1. Kircbmajer frriestina) DIM, 7. Pintar (Triglav) l:3t,5; 4 X ltt m mešano: 1. NottoU t:04,8, S.Triglav t:86,6; tt , moštveni vratni red: 1. Nottoii 155, 2. U.S.Triostina 153, S. Edera 184, 4.Triglav 126, 5. Gimnazija ltt, «. Primorje 82, 7. Gorica 49. -dn ali jutri prva zmaga triglava KRANJ - I. ZVL Triglav : Primorje 10:17 (6:4, 0:5, 3:5, 2:3), letni bazen, gledalcev 5*0, sodnika Drobnjak (Beograd), Košać (HercegNovi). * ... Trisisv: Plavc. Jerman, Vukanac, Cali«. i*2ŠStarih., Švegelj Strgar, Krzjorac, Malavašič, Baldeman, Wag^er, Perkovič. Primorje: Risek, M.tič, Dorišev AM«, C Nogomet MiškovJC, noje, nu.«--,XTPl«tiir gojevič.Bibanovič.VukeU«, Pintar. Strelci za Triglsv: Bslderman 3, Svarc 3, ji: Mustur 6, Roje 4, Bsn S, Afri* 2, Mstic i, 4-m: Trigtav 3(8),Primorte8(8). Domačini ao t^SL^Š^sVtS&S^ loknoet za prvo zmago.Zn^SPrnTriglava-bU toliko boljši nasprotnik, dsJ«Trigia £%*£>TS&*£ i'Bec^daJ^ta je namreč priletel iz Beograd- z zadnjim " Goscje* iz Reke so ZSteM dobrota tpB* dveh minutah vodUi kar » trenJ «oU pred^ ^če^oae^oTačta^^^ Siffl' lo^rigrTli bo res dobro In na * Srn« ^ndšli zasluzeno z golom Sredno^? Tod. JI je^>* u^?" 2 IriJtaT drugV četrUna. V tej so jih gosti praCtoU.^*H pet golov, igralci T^ va pa nobenega. V preostalih dveh so se Kranjčani spet dobro u|riraligoatom. Ce ne bi"?fcte uiedne druge četrtine, bi vaterpolisti Triglava lahko iztržili v tem srečanju boljši rezultat. . Jutri, v soboto, v Kranju gostuje beo-arajaka Crvena zvezda. Ali bo ta nasprotnik tisti,a katerim bodo Kranjčani osvojili prvi pat prvenstvenih točk? V nedeljo pride v goste Partizan iz Beograda. Obe srečanji bosta ob 20. uri v letnem bazenu. -d h VSAK NAJ ZNA PLAVATI! KRANJ - 2e pred mesecem je bilo objavljeno v časopisu GLAS, da se organizirajo plavalni tečaji za predšolske otroke stare od šest do sedem let v preurejenem zimskem bazenu v Kranju v Savskem logu. Tečaj plavanja se bo pričel v ponedeljek 15. junija 1881, otroke pa bo organizator pričel vpisovati te ob 15.** uri, tudi tistih staršev, ki še niso prijavili svojih otrok, tako kot je bilo to objavljeno v razpisu. 20 urni točni plavanja še ni garancija, da se bo vsak otrok priučil plavalnih veščin vsaj pri tistih otrocih, ki do sedaj niso imeli pravega stika z vodo. Praksa je te pokazala, da učitelji plavanja porabijo precej časa samo za to, da prepričajo najmlajše, da voda le ni tako nevarna kot sprva izgleda, zato se vsem startom priporoča, da omogočijo otrokom po končanem tečaju čim več stika z vodo in igro v njej, prav tako pa tudi te pred pri četkom tečaja, če je to le mogoče. M. Čadež zmajarsko državno prvenstvo TRŽIČ - Od včeraj do nedelje je Kriška gora prizorišče državnega prvenstva v letenju z zmaji, ki ga s pomočjo škofjeloškega društva Let pripravljajo člani društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letal Prepih lz Trtica. Prvenstva in bojev za prehodni pokal Tomaža Koselja se udeležuj* okrog sto zmajnrjev iz Jugoslavije in tujine. Medtem ko so se včeraj tekmovalci merili v letenju na ena in točnosti pristanka ter v hitrostnem preletu, bo danes ob 18. uri na vrsti prosti prelet, jutri ob 8. uri bodo tekmovali na napovedani čaa in točnost pristanka, ob 13. uri pa v disciplini »topla voda«. Za gledalce najprivlaenejša bo vsekakor nedeljska sklepna prireditev, ki bo štela tudi za pokal Tomaža Kotolja. Od 18. do 17. ure se bo namreč odvijalo jadranje med dvema linijama s točnim pristankom. prvak porazen na kokrici V predzadnjem kolu so igralci Kokrice z borbeno igro napeli odvzeti točki Savi. Ta rezultat ae vpliva na spremembo lestvice in se igralci Save lahko mimo pripravljajo na konten obračun, za turnirje, na katerih se bo odločalo kdo je najboljši v rekreaciji na slovenskem področju. V pretekli sezoni je bila rekreacijska ekipu Triglava druga. Renuhnti člani A: Triglsv : Trboje 2:t, Kekrica : Ssvs 84, Podbrezje : Šenčur 2:2, " ror : Naklo 4:6. Člani B: Visoko Prizaskovo 6:8, Hrastić : Grintavce 1:2. Pionirji II. selekcije: Kokrice : Ssva 4:1, Britof (A) : Naklo 8:1, Britof (B) : Šenčur 1:3, Preddvor : Primskovo 1:8. S. Verbif V NEDELJO ZADNJE SREČANJE TRIGLAVA DOMA KRANJ - Po nedeljskem uspehu v igri z ljubljansko Ilirijo v Ljubljani bodo nogometaši Triglava v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja gostili moštvo Lendave. V tem srečanju, ki se bo pričelo ob 17. uri, Kranjčanom zadostuje za obstanek v ligi že neodločeni izid. Tods Triglavani se bodo potrudili, da to zadnje srečanje pred domačim občinstvom dobijo. Enajsterica bo skoraj ista kot na nedeljski tekmi v Ljubljani. V tem srečanju pa so ostali pri Triglavu brez treh igralcev. Ilir-jani se niso mogli sprijazniti s porazom. Njihovi funkcionarji in igralci so po končanem srečanju fizično obračunali z gosti. -dh VELIKA POLJANA VABI Kokrica — Člani sekcije za rekreacijo pri športnem društvu Kokrica pripravljajo skupaj s Trsteni-čani v nedeljo, 7. junija peti množični pohod na Veliko Poljano. Potekal bo pod geslom Izbrali smo Titovo pot in sodi v okvir akcije meseca gozdov in varstva narave. Iztočnica za pohod, ki ga bo mogoče začeti tudi s tržiSke strani, je v slikovitem Trsteniku. Prireditelji svetujejo, naj se udeleženci pripeljejo s kolesi ali avtobusi, da bi se izognili pretirani gneči. Izredna bosta ob 6.30 in 7.30 odpeljala s Planine in počakala na vsaki lokalni postaji, podobno pa bo poskrbljeno tudi za povratek. Pot bo iz Trstenika vodila mimo vasi Povije do senožeti, kjr se razcepi v dve smeri. Leva ie nekoliko strmejša, desna pa zaradi zložnosti in sence gozdov primerna tutfi za manj utrjene planince. Po dveh urah hoje bodo udeleženci prigli na Veliko Poljano, kjer jih bo čakal Čai hrano pa naj raje, svetujejo prireditelji, prineso s seboj. Z Velike Poljane bodo nato bolj zahtevni planinci lahko krenili v osvajanje drugih planinskih točk, na primer Storžiča, Tolstega vrha, Križke gore, KaliSča in Male Poljane. H. J. NA KOBLO V soboto, 6. junija organizirajo planinci iz Kranja planinsko »potepanje« po grebenih Lajnarja in K oble Posebna avtobusa bosta odpeljala ob 6. uri izpred hotela Creina do Soriške Planine. Udeleženci bodo v celodnenvem pohodu imeli dovolj časa za razglede, fotografiranje in družabnost, saj bo le približno pet ur skupne hoje. Z vrha 14*9 m visoke Koble so prekrasni razgledi v Bohinjski kot in Baško grapo in po številnih okoliških vrhovih. Pred nedavnim so na ta vrh speljali smučarsko progo in zgradili žičnico, od tu se bodo udeleženci pohoda spustili v dolino, kjer jih bosta čakala avtobusa. Ce želite preživeti aktivno in prijetno soboto v družbi planincev, pohitite s prijavo. Do zasedbe avtobusa jih sprejemajo v Planinskem društvu Kranj. BRANKO AHAClC SESTI Na dirki za državno prvenstvo v moto-kroeu kat. 250 cem na znani progi v Zaboku na Hrvaškem je na domači progi zmagal Marjan Samec — AMD Zabok pred Vesenjskom iz Kopra in Šinkovcem — AMD Slovenija avto. Tr žičan Branko Ahačič je bU na dobrem t. mestu, 28. mesto 6dosegel Jote Rendulič, 23. mesto Štefan ahtigsl (oba AMD Kranj), Matjaž Globoč-nik - AMD Tržič pa je zaradi okvare motorja odstopil. M. Jenkole BOHINJ PRVAK Preteklo nedeljo je bila aa Stena ftmaa tekma članov prvakov severa« aknah* uroti prvaku jušne shnpins V upimi prvenstveni taksni se je tekam nesiaj: tm končala t 1:1. g to--g- m js tekni planiral v ■ ■pnhUšho tekmovanj« ta md pokal sm liiNnibs siigimilsTrran (*- rsnjnki. OstoJs issrms pa so s ■■slednjimi reuuJtatfJ: ptanirii Tršič 84, Btod : Leoce S:t; vodi Bkd srai Bohinjem s tt, Jeeoniteni s 11 tsškam Itd.; kndotie - Ssva : Trtic 3:t, urna* i Bobini 1:1; Vodi Savn z 81, pred Brkahu i 28,Bokinj lt tepkami, itd »k i tekmi Lesc* : Bohinj" Trisčfmma« (obe s pričetkom ob 16. uri in 45 umni). P No«k CETRTFINALE V STRAŽlSCl V športno tekmovalnem pi umi u n prvaka Slovenije - kaditi - m kt 1> nij. lttl s pritetkom ob t. ari snM četrtfinnlni turnir nn katerem boso anV loveJJI kadetski prvak Goriške, prvak Ph-morske in prvak Gorenjske Sava. IVmoidan ■ pri«otfcem ob li. tri M minut, bo »ni turnir mkllsfsin dels tekasovanja ekip nmoalčsamTssV r T« ^rikoriT^2*Se^sS kvaliteten nogoaaet in s priporoča za oblak. Kegljanje zanimiva tekmovanja KRANJ - V Polastitev tridsstesa* '----- ' pw«»auiev tri niče so kegljači Triglava na Sejmišču pripravili »nindve^mut* r«-^vTv- dnT BU jTr^Tp^sŠa* tekmovnlni teden. pw*r V ketdinniu krožkov M bih aduM bUj uspešnejši demmitad ^ * Rezultati — krotki: 1 v.^- tu i Borec 8887, S. Gumar fa^g^J^f.V glav 8844, 2. JnsssJ«T?gS ^lin* Sava 6415, S. 8. Jenko (Pod^^lV niče: 1 Konstruktor 36»4 FrtiJu*™ 3. Celje 8487; rta.*!. cS. tttTftiE II 6888, 3. Rudar s877rtrabei ' ?"Eftl «021.2. Branik 57*.'J V^^^^' r finale 10. junija KRANJ - Odbor za t.w__ i* •"•nil, da se fin^*^^ A* nir^^Pok.la SlovenVkTl^^ šole, ki bi moralo bitifivL . ?*«vn» Kranj«, prm^vl«"^^^ I Cosne izvedbo pod ročni k x*nal jubl>ni in nnKv^2^t&*^ T v raku i-del.ti •eza^LsiS^1* jih pravoensao obvestiH tT*"*1** "* ključno tekmovan.rAPP« *k° ^ * Stanku Mlakarja v K^.,** ,t^-10. junija 1881 od 15. urVd^ V I.Kse» -"-"----i Šah uspeh leske murke rjea^rUbi^nTjbo^^ piriin:/^-^^^ tom... iTpt^5t??S so zbrali 11 točk in kr«*^JL lestvice. MurzTVukoIrteC te^eno mesto n. tekm^a^^ Slov««« in^^\^'J^r^ šahovski ^nik LJubo^^'i.Tr Gobarska seaona — Gobarska sezona se je že začela. Nataša Pu&ar je ob sprehodu po gozdu našla poleg velikega jurčka, težkega malo manj kot kilogram, še dva manjša. Jančev ata iz Žiganje vasi pa je bil prav tako tr*W srečanja s svojo prvo letošnjo gobo. — A. M. — 1. K. RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO 15.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED 4J0 Dobro jutro! 8.08 Pk«*njki tednik - 9.06 Z ■jitas o* poti - 1O.06 Pojo mUttki zbori - 10.30 Pano m, lahke glasbe - 11.06 ZazošDO pesem - 11.20 Sve t^az reportaža 11.40 jajpjtc z nami - 12.10 Go jjfv ritmu - 12.30 Kmetij-gj asfveti — ing. Vlado Jenko: Uk*f*P v goadovih, po-ikdovsfftf> od tleda v bre ftf. območju - 12.40 Vese i kamati napevi - 13.0O Da M 13-00 - Iz naših spor« j*, . rzsišh krajev - 13.20 Okfestus an zabavna glasba -UjO priporočajo vam ... UJO Zabavna glasba - 15.50 gggjo dsnes, radio jutri! Um Vrtiljak - 17.06 Kultur _, BMnr,m« - 18.30 Škatlica I Ljbo - 18.30 Iz dela ^astian' mladine Slovenije -s«; Obvestila in zabavna 4jak« - 1936 Mladi mostovi . MJ6 Domovina je ena -am gobotni zabavni večer BjOO Zs prijetno razvedrilo -H JO Oddajs za nsse iztisne« - 2306 Lirični utrin-b. 23 10 Od tod do polnoči -»06 NoČtu program - glasba Dr**™— m Sobota na valu 202 -UJO Dober dan na drugem ii nsf"1 ' 13.06 Radi ste jih - 13.36 Glasba iz Ig,^ Amerike - 14.00 fej-nia republik in pokra _1JM0 Hitri prsti - 15.45 fcnfoo ** Marjetko F al k -um Kal podlistek - Jus j^. Maska - 16.15 Lepe sdndif* ' 1^.40 Glasbeni ca ™ 1740 Lahka glasba jgjpgjovsnakih avtorjev gjppol ure za chanaon -I j^eii kraji in ljudje -ID Ga*00*™1 medigra ttK gtsreorsma - 21.15 JJT „očna glasba - 21.45 »e pozna meja - 22.45 J^dnevs - 22.56 Glasba ilosscProgr*,na 8.07 - 9.06 ■fi ******* t , im nob*° jutro! " r^ITLjit«, tovansi ^„P<*2i poslušalci česti-*£*«lravljajo - 13. IO tfi zabavna glasba -----7. kmetijske proizva- i1^0 Pihalne godbe - J™, oopevkami po Jugo AZ..P U 10 Pri nas doma -rUFu^delJaka reportaža - ^?PoSri - 1930 Ob zabavna glasba 2«T labk° noč, otroci! -■* ALviben« razglednice^ S^Sogram J RT - stu-J^^Oft Lirični utrinki -• ' uo*aik melodij m ^JiZov 00.06 Nočni 5i ^iMba >/#, w«d*li» ns valu 202 *• ^psdeljo se dobimo, H iJETin se kai - 1S.30 T^zZo* - 20.30 Glasba iz *»*^!snMzfona - 21.30 Iz •"•Vf^skoteke 21.45 ^■"■jdpce - 22.45 Zrcalo 1* 22.56 Glasba kssecpr0*rmina za tli adidaš ^ PONKDBLJIK, 8. JUNIJ Prvi program 4 30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringsrsja - 8.40 Izberite pesmico - 9.06 Z rsdiom na poti 10.06 Rezervirano zs . . . - 11.36 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nssveti — ing. Tončka Holc-man: Pasme kokoši nesnic, primernih za zasebne reje -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.06 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.26 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signsli - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta - 20.00 Iz nsše diskoteke - 21.05 Poletni drvertimento - 22.15 Infor-mativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Zs ljubitelje jszza Dragi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskim i in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in Eriljubljeno - 14.00 Ponedelj-ov križem kraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur revijskih orkestrov jugoslovanskih radijskih postaj - 16-00 Pesmi svobodnih oblik - 16-40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereo-rama - 20.00 Jazz na II. programu - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa H PLANIKA adidaš^ TOREK, t. junij Prvi progrsm 4.30 Dobro jutro! - - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - popularne koračnice - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Marjan Hostnik -12.40 Po domače - 13.00 Dsnes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz nsših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi Jožek, na tvoje zdravje... 20.30 S solisti in ansambli JRT Ljubljana - 21.05 Od premiere l^>|0 TRIGLAV JESENICE roMSV»Kk- ^T^rtiače aktualnosti kW . 16.30 Ponedeljkov •>e*M* -jed . Morda vas bsrto'.P'aio - 17.20 Nafti od-a»»n^pstitke ali Izbor rlo m prs* sjrestiU aktualnost i Oddaja jvforda vas bo zani-■ \l 20 Delegati sprasu-^Oddaja o NNNP - te Kje -1^ ■fcf "n oiače aktualnosti M> V". I6.30 Stop zelena rd« vas 1*° ^zanimalo «til* 16.30 Nafte zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače" za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 NaSi odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi odmevi Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo do premiere - 22.15 Infor-mstivns oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.06 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Iz obdobja dizielanda Dutch Swing CoUege Band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Roy Etzel - 16.00 Pet minut humorja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.40 Iz partitur orkestra Radia Han nover - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -19.25 Stereorama - 20.00 Od plošče do plošče - 21.00 Misel m pesem - 21.45 Sodobna improvizirana glasba - Prelomnice - I. del - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa tli adidaš ^ SMCDA, 1«. junij Prvi progrsm 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Milica Koman: 12.40 Ob izvirih Sudske glasbene umetnosti -bisk v Andih - 13.00 Dsnes do 13.00 - Iz nsših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila m zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo ugotavljamo . . . Uvijamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v Erostoru in času (motiv ba-ide) - 18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Robert H apoen er: »Canti Camascialeschi« 20.25 Operni skladatelji na koncertnem odru 21.06 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Lombardi - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -John Coltrane - 00.06 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 YU - POP - scena -14.30 Iz naših sporedov -14.35 Z vami in za vas - 15.00 Dogodki in odmevi - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.30 Novice - Iz naših krajev - 17.40 Iz partitur orkestra »Hans Ge-org Arlt« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš ^ ČETRTEK, 11. JUNIJA Prvi progrsm 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - MPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Razervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Joža Urbas: Ali so za zasebne reje primerni enaki prašiči kot za industrijske obrate - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Mehurčki 14.20 Kon cert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . »Delavski pozdrav« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Jakob Jež: Dve otroški suiti — Igra pianistka Tatjana Bratu* - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka 2nidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.06 Literarni večer Podoba našega NOB - VI: »Na svidenje prihodnjo sredo« 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drogi progrsm 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub - Terry Gibbs Big Band -Ernestine Anderson-Montv Alezander trio - 17.40 Iz partitur orkestrov »Heinz Bu-chold« in »Hans Schobert« -18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 V živo z. . . - 21.00 Zavrtite, uganite ... 22.00 Jazz Ost-VVest, NUmberg '80 VI. del: Yosuke Vamashita Quartet - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa uFIANIKA adidaš^ PETEK, 12. JUNIJA Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Franc šivic: Priprave na gozdno meden je - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . .. 13.50 Človek in zdravje - 14.06 Leo Deli-bes: Odlomki iz baleta »Syl-via« - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila m zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu — John Le-wis (Hank Jones — Sal Mo-sca) - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 16.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno - 17.40 Odmevi z gora — Deset minut s čisto mladimi planinci -18.00 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa tli adidaš ^ / BARVA IGRALNIH kart mesto na savi v SHEMU (SIRMIUM) ZARODEK reka V Herce-go VINI NEMŠKA PESNICA SEIDFL ČUVAJ JETNIKOV MAKED NARODNI HEROJ IP* OPEHA VIKTORJA parme PREBIVALEC ARME NUi NAVOJNICE rolete NORVEŠKI PISATELJ (ARTHUR) i AVUEIj VIKTOR ZVONE CIGLIČ MESTECE VSVICI ITALIJ. PESNICA SESTAVIL: IZDELOVA lec SIT IGRALEC raner K n vrsta UGANKE PROTEST. PRITOŽBA SPONE USAD PETER ■ AMBROŽ ARGON PEVKA NOVAK MIT reka V GR. POD ZEMLJU DOPUSTEN ODMIK OZ. RAZLIKA REKA V ZRN. KI SE ZLIVA V SEV morje SORTNO BELO vino PAKET. zavoj LADJA za LOV NA KITE mesto in TRDNJAVA V severni FRANCIJI. s tkalniCAMI in strojno ndusthuc IZVEDENEC ZA ETIMOLOGIJO ITALIJ. NOVINARKA FALLACI AMERlSK PRODLK H h filmska :entska Sa IGRALEC H/NN ANGL. SVETLO PIVO slov GEOGRAF IN ZGODOVINAR 'ANTON) središče HERCEGOVINE eka NA PE LOPONEZU POŽETO POLJI ELDA VILER KRALJ ŽIVALI IZRASTEK NA GLAVI IGOR longyka LETOV. PRI 0>ATIJI TURŠKO gostišče nemški LETALSKI PIONIR (OTTO) TELIČEK AM. pisa te l J (STEHPEN) osvežimo ČA PIJAČA IGRALKA MAGNANI Nagradna križanka Rešitev sagressi krissske s dse lf. assja: Karitss, anatema, pretern, frotir, ra, ara t, cali, tati, atika, anina, ivan, kc, levant, aelita, ree, oker, cj, marlon, stem, tip, kr, arakan, rakitovina, anemo-meter, diner, kala. Pr^eH ssso 11» rešitev, laarebasi so bili: 1 nagrada (150 din) prejme Jote Fraaoaakia, Gro harjevp naselje 8, Skofja Loka, 2. nagrado (120 din) prejme £pela Oblak, Krsnj, Sempetrska 50, 3. nagrado (100 din) prejme Boaja Masnsak, Naklo 107, Naklo. Nagrade bomo poslali po poftti. Rešitve pošljite do srede, lt.junija,do lO.'ure, na naslov: Glas Kranj, Mole Pijmdejeva 1, z oznako Nmgrmdna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din Iz mesaaice bombaža in poliestra je tale modna obleka, ki se od pasu navzdol zapira na za k lop Izdelek kranjskega Triglava je, dobi se pa na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. V rdeči, svetli in testno modri barvi ae dobe, koasbinirane z belo obrobo, velikosti so pa na voljo od M do 44. Cena: I .OSO din IZBRALI SO Zk VAS V Murkini blagovnici PIKA pri avtobusni postaji v Radovljici se dobe tudi manjši in večji gumijasti in plastični čolni za morje. Jezera, pa tudi kajaki. Pri večjih se zraven dobi tudi tlacilka. Cena: od 340 do 1.080 din Na Kok rinem oddelku otroške konfekcije v GLOBUSU spodaj (kjer je bil prej Merkur) imajo bogato izbiro otroških obleke. Vseh barv so in tiste za morje so tudi bolj odprtih krojev. Velikosti: od 1 do 16 let. Materiali so ali čisti bombaši ali mešanice bombaža in sintetike. Cena: od 320 do 810 din Na oddelku ur v GLOBUSU so dobro zaloteni z ročnimi urami. Najcenejše so kitajske in sovjetske. Na voljo so ženske, motke in otro tke, tudi take, ki kažejo datume. Cena: od 390,60 do 1.208,86 din m aaazai ^ i V* VI G L, A S16.STRAN TELEVIZIJA, KINO PCTtK, 5JUtiJA1!4i TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA,«, t. I 8.00 Poročila - 8.06 Vrtec na bisku: Mali ribiči - 8.25 Kapitan Kuk, slovaška prav liki - 8.36 ZBIS - K. Grabeljšek Moj« akcije -8.66 O deklici, ki ni znala niti krave pomolati - 9.26 Pisani svet: Ksko sem posnel film - 9.66 Po sledeh napredka - 10.26 Jezik v javni rabi: Izpeljsnke iz skladenjskih zvez, ki imajo v prvem delu kažalni zaimek - 10.35 Vsak dan ie bolj zelena naša gora, dokumentarna oddaja - 11.10 J. Dieti. Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka - 12.06 Poročila (do 12.10) - 13.00 Pariz: Tenis - finale (ženske posamezno in moške dvojice), prenos 17.10 Poročila -17.15 Barfica, ameriški mla dinski film - 18.60 Naš kraj -19.06 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 1924 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 1».30TV dnevnik - 19.56 V resa* - 20.00 Dnevi slovanske zabavne rjssbs, prenos Žl 10 9ts- Celje 81 - 21.60 Hkadnoroki kaznjenec (del. naslov), ameriški film SOBOTA V središču zgodbe ameriškega mladinskega filma Bareica sta vojni siroti, ki se skupaj z živalmi skušata rešiti iz nenadne poplave. Znajdeta se. S hišico na vodi odpotujeta na varnejša tla, medtem pa doživljata napete pustolovščine. Film Hladnoroki kaaajenec je posnet po romanu Deana Percea in predstavlja tipično ameriško temo: sočustvovanje in pomilovanje kaznjenca, kije vseskozi dosleden svojim videnjem, a mu je usojeno, da v življenju izgublja. V vlogi glavnega junaka najdemo P aula Neivmana, ki pride v zapor, ker v pijanosti uničuje parkirne ure. V začetku se s svojo usodo sprijazni, težave pa začne povzročati konfliktni odnos med njim in vodjo kaznjencev. Oddajniki II TV mrese: 14.46 Test - 15.00 Atletika za ' pokal evropskih prvakov, prenos, (slov. kom.) - 17.25 Nogomet Velei : Željezničar, prenos v odmoru... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Doku m en tarna oddaja - 20.46 Poročila - 20.66 Feljton - 21.26 Športna »o bo ta - 21.46 Glasbeni stelje - 22.46 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.30) TV Zagreb I. progrsm: 16.10 Poročils - 16.15 TV koledar - 16.25 Otroška oddaja - 17.26 Nogomet Velet : Željezničar, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dekle Mado, francoski film - 22.06 TV dnevnik - 22.20 V Soboto zvečer IA, T.«. 9.06 Poročila • ».10 Se vs unca, ameriška otroška serija - 10.10 D. Suš*. Tale, nsdsljlisaka TV Sarajevo 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba - 11.58 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 13.06 Pariz Tenis, finale, prenos -15.46 Atletika zs pokal evropskih prvakov, prenos -18.00 Snemalec, ameriški film - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 B. Draškovič-M. Kovač: Tobačna pot, nadaljevanka - 20.56 Dve himni za eno srce, dokumentarna oddaja • 21.25 V znamenju (Športno prvenstvo LAO) -21.60 Športni pregled Snemalec je nadvse smešna in iznajdljivosti polna komedija, ena najboljših pa tudi zadnjih del Bustra Keatona. Tokrat priljubljeni, večno žalostni komik igra fotografa, ki s svojim postom želi pridobiti bogastvo in lepo dekle, a spozna, kako je reporterjevo življenje polno spletk. Bus ter Keaton je enkraten predvsem v prizorih, kjer se zateka k pantomimi. Beograjska nadaljevanka Tobačna pot spremlja nekaj strahotnih let pred vojno in med vojno do osvoboditve. V širokem časovnem razponu so zajete vse bistvene družbene in politične spremembe. Tobak je slikovito ozadje drami o osvobajanju ljudi, je prispodoba o mejah svobode, ki nikoli ne morejo biti dokončne. Onaajniki n. TV mrese: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.00 Test - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.30 Brstje Man ns dirkah, ameriški film - 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Cas jazza - 21.00 Včeraj, dsnes, jutri - 21.25 Odrske luči (do 22.15) 9.50 Poročila - 10.00 Veliko vesoljsko potovanje, mksešn-ski film - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Ksjsrijsfca od dsjs - 13.86 Kritična tečna -13.36 Rdeči notu, asa si Uh i mksdmski film - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.30 Brstje Man ns dirkah -19.00 Animirani filmi - 1».30 TV dnevnik - 20.00 Tobačna Kt, TV nadaljevanka - 21.00 ikumentaraa reportaža -21.30 TV dnevnik - 21.50 Športni pregled adidaš PONEDELJEK, 8. 6. 17.15 Poročila - 17.20 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.30 Mroži, sovjetski poljudnoznanstveni film - 17.55 Človek in duševna stiska: Poti in stiske - 18.20 Na rehabilitaciji, oddaja iz cikla Ob letu invalidov - 18.35 Obzornik -18.45 Pop godba: Idoli (za J RT I) - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme -. 20.00 G. Tanu-gi: Potovanje na konec pomladi, francoska drama -21.30 Kulturne diagonale -22.10 V znamenju Brandv je prišel iz Kanade. Išče očeta, klovna, kije pred desetimi leti zapustil družino. Mladoletnica Rose sreča Brandyja v vrtovih Palais Royala in se vanj zaljubi. Med »po to vs njem nm konec ponalaeti« doživljata razočaranja in nerazumevanje odraslih, srečne in manj srečne trenutke. Vendar pa tudi za to pariško zgodbico velja star pregovor: konec dober, vse dobro. adidaš ^ Oddajniki II. TV mrese: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Na rodni park Durmitor - 18.46 Tsiesnort - 19 JO TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška pas n is sir - 21.15 Martin EsVsn, serijski fum 22.15 Iz iiinsi TV - 22.46 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.30) TV 7 san si 1. 17.40 Poročila - 17.46 Gle danšče stričns Brane - 18.00 Bajke daljnli ljudstev -18,15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Pop godba. Idoli - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Sevarlič: Smrt polkovnika Kuzmano-viča. TV drama - 21.20 Glas beni trenutek - 21.25 Mozaik - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Dokumentarni film TOREK,».«. 17.30 Poročila - 17.35 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 17.45 Gorska folklora: Nor veška - 18.00 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb - 18.30 Obzornik -18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Skopje in drugih jugoslovanskih studiev - 21.05 W. Hohnensse: Bojni tovariš Hans BenrW, vzhodno-nemška nada'; vanka - 22.25 V znamenju Junijska oddaja Skupno bo namenjena vprašanjem . produktivnosti, tako v posameznih gospodarskih celicah kot v celotni družbi. Pripravlja jo televizija Skopje, gost oddaje, ki bo uglašena na bližnji kongres samoupravljalcev.pa bo Kiro Gligorov. Oddajadk II. TV mreže: 16.66 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini ni • 17.30 TV dnevnik - 17.46 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Književnost - 18.46 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabava vas Benny Hill -20.56 Legende danes, dokumentarna serija - 21.30 Zagrebška panorama - 21.55 Glamoč, izobraževalna oddaja -22.25 Kronika sterijevega pozorja (do 23.10) TV Zagreb I. progrsm: 17.40 Poročila - 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek 18 45 Splošna ljudska obramba, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - »00 Skupno -21.06 Tajni dosje, špansko-švkarski film - 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV 16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega dstreho - 18.15 Splošna Iska obramba - 18.46 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.16 Igre brez mejs, posnetek iz Puljs (do 22.46) TV 7agl»ih I. program: 17.40 Poročila • 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 Tv koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Amaterski studio - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Dokumentarna oddaja - 22.00 TV dnevnik Selo 19.10 SUDA, 1». 6. 17.35 Poročila - 17.40 ZBIS - K. Grabeljšek: Moje akcije -17.50 Pionirji modernega kiparstva, angleška kultumo-dokumentarna serija • 18.15 Okrogli svet - 18.25 Obzornik 18.40 Republiška revija MPZ Zagorje, 5. del - 19.10 Pisanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Film tedna: Zbiralci perja, jugoslovanski film 21.20 Miniature: Temna vrata (Li U Novy) - 21.45 V znamenju Film Zbiralci perja je ob nastanku zbudil izredno pozornost doma in v tujini. Je vsekakor nenavaden, saj je malo del, ki se s tako ognjevitostjo lotevajo teme iz življenja Romov, zbiralcev perja. Ti živijo po svojih zakonih večnih potepuhov, s svojimi hrepenenji in strastmi. B adidaš ^1* adidaš ^š* cnviu, 11.«. 17.26 Poročna - 17.30 De khos, ki ni anala niti krave psanolati, i Iraško oddaja TV Zagreb - 18 00 Mosašk krst kaga filma Krog, nenrensič-ni, jugoslovsnska nuna 18.30 Obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do srna - 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme - 20.00 Studio 2 21.30 Naši baletni umetniki: Metod Jeras - 22.00 V zna men ju tu adidaš Oddajniki II.TV mreše: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Družba rde čelaske Zore - 18.15 Znanost Sodobna kirurgija - 18.45 Ugrabitev, angleška serija 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 ... gremo - Legenda o gori Ttjan-sun, kitaj sk film -23.00 Poročila - 23.06 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.06) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Družba rdečelaske zore - 18.15 TV koledar - 18.26 Kronika občine Split - 18.45 Ugrabitev, angleška serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zimbabve zunanie-politična oddaja -20 50 Močnejši spol, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik -22.05 Koncert Monique Hass PlTEst, U, g. 17.15 Poročila - lfao Drv žma Smola, madžarska nss Na lepem prijazni - i8.15 Obzornik - 18.26 Vidiki aocnJs* - dela: Center za sočni*« I«« Ne preStT Risanka - 19 04 tv nocoj -1926 Zro do J 1030 TV dnevnik Vreme 20.00 UstvsrkS Titove Jugoslavije, fiff mentarna serija -20.56 9*1 r^.aSSat brookovi, nemška i^Z. - 22 00 V *na££ PieSe16 •P0*" fimT *™n »Jaz, Pierre Riviere, priznavam, da sem zadavil svojo mamo, sestro in brata* ie 1 spominih zapisat mladi normandijski kmet, ko so ga 1836. kesa zaprli. Na zaslišanju so ga zdravniki in pravniki spoznak sa neprištevnega Njegove spomine, ki jih je krmnd calvadoški arhiv, je literarno obdelal in dokumentarno preveril Michel Foucault, reiuer Rene Allio pa je posnel (Umski esej J aa. Plen* Rivier«. Oadsjsaki H.TV ssrsfcr. 16.56 Test - 17.10 TV donsi v rnadiarščini - 17.30 ft| dnevnik • 17.46 Z ran? zornega kota, otroška oda* - 18.15 Mladinski ekran 18.46 Staroste - 19.30 TV 1 dnevnik - 20.00 Naivna glasba - 20.46 Zagrebška a> norama - 21.10 Razprava c morali, oddaja iz rloaigsta Porota - 21.56V! tarne serije petek ob 22 00~ mozaik (do 23.55) Kuta™ TV Zagrebi , 17.40 Poročila - 17.45 t našega zornega kota - 1S.15 TV koledar - 18.26 Krona« občine Reka - 18.45 Namesto top liste, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 21.00 Prva sobota -zabavno glasbena oddaja -21.46 TV dnevnik - 2200 Kh in meso, serijski fihn adidaš ^ r NOVO V KINU Glasbeni film IDEALEN PAR je posnel slavni ameriški režiser Robert Altman. Zgodba o bogatem mladeniču in osameljni nek pevki je dokaj preprosta. Glavna privlačnost filma je dobra glasba. nrnM^Hn0^emika druibena drama Dekleta s trga Zoo razlaga rkoTnanVf med mladimi in vsega slabega kar ji sledi. S šSSn^T™mnpo?l*cah in nočnih lokalih velemesta gledalce spoznava s s^odob™drZž£t na8Uni8tva' drogiranja in podobnimi težavami POTOVANJE Z ANITOje italijanski ljubezenski film, ki na ironičen, komičen in s črnim humorjem prepleten način prika-privlačne, vesele in samostojne Američanke (GoUUe Hawn) z italijanskim poslovnežem (Giancarlo Giannini). KINO KRANJ CENTER 5. junija in 6. junija nem. barv. erot. film ZGODBE ČUVAJA PLAŽE ob 16., 18. in 20. uri, 6. Junija ob 22. uri premiera nem. barv. družbene drame DEKLE S TRGA ZOO 7. junija domači barv. mlad. film ZADNJA DIRKA ob 10. uri, nem. barv. pust. film WINNETOU IN APANACI ob 15. uri, nem. barv. erot. film ZGODBE ČUVAJA PLAŽE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vojnega filma NEDOSEGLJIVI MOST ob 21. uri 8. in 9. junija amer. barv. glasb, komedija IDEALEN PAR ob 16., 18. in 20. uri 10. in 11.junija nem. barv. družbena drama DEKLE S TRGA ZOO ob 16., 18. in 20. uri KRANJ 8toržić 5. junija nem. barv. pust. film OLD SURE-HAND ob 16., 18. in 20. uri 6. junija hongk. barv. karate film ZMAJEV BES ob 16. uri, domači barv. film VISOKA NAPETOST ob 18. uri, nem. barv. krim. film HAMBURSKA MAFIJA ob 20. uri 7 junija hongk. barv. karate film ZMA J EV BES ob 14. in 18. uri, amer. barv. pust. film KAZEN NA GORI EIGER ob 16. uri, premieru ital. barv. erot. film POTOVANJE Z ANITO ob 20. uri 8. in 9. junija ital. barv. ljub. film POTO VANJE Z ANITO ob 16.. 18. in 20. uri 10. junija amer. barv. pust. film KAZEN NA GORI EIGER ob 16., 18. in 20. uri 11. junija amer. barv. krim. film MESTO NEVARNOSTI ob 16.. J8. in 20. uri Kino TRŽIČ 6. junija hongk. barv. karate film ZMA J EV BES ob 16. uri, domači barv. film VISOKA NAPETOST ob 18. uri, nem. barv krim. film HAMBURSKA MAFIJA ob 20. uri 7. junija domači barv. mlad. film ZADNJA DIRKA ob 15. uri, ital. barv. erot. film PLAČANI LJUBIMEC ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. družbene drame DEKLE S TRGA ZOO ob 21. uri ,^.JuntJ9 hongk. ban: karate film ZMA JEV BES ob 18. uri, premiera amer. barv. vojnega filma NEDOSEGLJIVI MOST ob 20. un r>f'ffS¥S.SSS.r\barv- v°Jni fiUn NEDOSEGLJIVIMOST ob 17. in 20. uri .-!*JmV* nmtr. barv. krim. film MESTO NEVARNOSTI ob 18. in 20. uri »l&IKfe ital 6an' 0aaY film POTOV A NJE Z ANITO ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM -.fj"*^ domači barv. mlad. film ZADNJA DIRKA ob 16. uri, ital. barv. erot. komedija PLAČANI LJUBIMEC ob 18. in 20 uri ^Zl^fTL amer barv vojnega filma NEDO SEGUIVI MOST ob 22. uri 7. junija ital. barv. akcij, komedija BLE-FERJI ob 15. uri, nem. barv. krim. film HAMBURSKA MAFIJA ob 17. in 19. uri, amer. barv. glasb, komedija IDEALEN PAR ob 21. uri 8. junija nem. barv. krim. film HAMBURSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 9. junija amer. barv. pust. film KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri 10. junija nem. barv. pust. film WINETOU IN APANAČI ob 18. in 20. uri 11. junija hongk. bani karate film ZMAJEV BES ob 16. uri, domači barv. film VISOKA NAPETOST ob 20. uri Kino DUPLICA 6. junija amer. barv. vojni film NEDOSEGLJIVI MOST ob 20. uri 7. junija nem. barv. pust. film OLD SU-REHAND ob 15. uri, amer. barv. glasb. komedUja IDEALEN PAR ob 17. in 19. uri 10. junija hongk. barv. karate film ZMAJEV BES ob 20. uri 11. junija nem. barv.'pust. film WINETOU IN APANAČI ob 20. un Kino KOMENDA 5. junija amer. barv. glasb, komedija IDE A LEN PAR ob 20. uri aVAvajUa amer. barv. pust. film KAZEN NA GORI EIGER ob 20. uri KinoCESNJICA 5. junija hongk. ban: karate film ZMA JEV BES ob 20. uri 7. junija nem. barv. pust. film SUPER BABY ob 17. uri, amer. ban: krim. film MESTO NEVARNOSTI ob 20. uri Kino RADOVLJICA 6. junija amer. ban: film AMERIŠKI GRAFITI II. ob 18. uri, amer. barv. krim. film ČLOVEK, ŽENA IN BANKA ob 20. uri 7. junija amer. barv. krim. film ČLOVEK, ŽENA IN BANKA ob 18. uri, amer. ban: pust. film ONA TO DELA BOLJE ob 20. uri 8. junija amer. ban), film AMERIŠKI GRAFITI II. ob 20. uri 9 junija amer. barv. pust. film ONA TO DELA BOLJE ob 20. uri 10. junija amer. ban: film AMERIŠKI GRAFITI II. ob 20. uri 11. junija jap. ban: film BOKSER ob 20. uri Kino BLED 5. junija amer. ban: glasb, film TA VRAŽJI JAZZ ob 20. uri 6. junija Jugosl. barv. krim. film GLEDA LISKA VEZA ob 18. uri, amer. ban: glasb film TA VRAŽJI JAZZ ob 20. uri 7. junija franc. barv. film LUMP ob 18. uri, jugosl. barv. zabav, film OBETAVEN FANT ob 20. uri 8. in 9. junija amer. barv. krim. film ČLOVEK, ŽENA IN BANKA ob 20. uri 10. junija amer. barv *»_ DELA BOLJE ob 20. uri flbn 0S* TO Kino bohinj bor. bistrica ^nija franc. ban: |«a* e^,,, VRmajAzTob £nun fim TA GLEDALIŠKA VEZA oTio^ ^ ^ 11. junija amer. barv *wl *, * ŽENA IN BANKA rt 20.2ri CLOm železniki obzorje. iNŠSi^otird?* manekenka seVc^Wev1v^^^^ -cttpTobT^uT**1 N0R0STl v 8oVoW6oRblrobt%fib° AFR°™» Skopja loka sora sticTB&v^K^ RESNIČNE ĆGODBEUIot^ TtVob 18.1720. Z? ban erot /tn nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE lil <* jesenice radio Nlk^ of l^Zi dr0ma BBG 8 "<* pffikffioff:^ DEKUCS1 17. m 19. un 10 junija amer. komedija manhattan — ob 17. m 19. un jesenice plavž 5. junija jap. film ŠAGANOVI SAMIM JI ob 18. in 20. uri 6. in 7. junija kanad. fum SHEKLOCl HOLMES IN JACK RAZ PA RAC ošMl m 20. uri 8. in 9. junija nem. film DEKLE S TUGA ZOO ob 18. in 20. uri II. junija amer. film MANHATTAN •* W in 20. uri Klao DOVJE MOJSTRANA e.junua angl ban: fum POLNOtSI EXPRES ob 19.30 7. junija angl. ban: film OSMI POTSH ob 19.30 Kiao KRANJSKA GORA 6. junija angl. film OSMI POTNIK «t 20. uri 10. junija kanad. film SHERLOCK SOL MES in JACK RAZPARAČ ob m un m 5 JUNIJA 1981 STRAN ZA NAJMLAJŠE Bilo je na praznični dan. Neprijazno vreme ni adrlalo ljudi doma. Videla sem jih, kako so odhajali v anvo. Tudi sama sem odlla na bližnjih hrib, kjer smo ■ predvečer praznika zakurili kres. S seboj sem mM* še prijateljice. Spsemljal nas je naš kuža Upehane smo prispele na Bačo. Od mogočnega kresa < ostalo le ie kup pepela. Prva je bila pri njem Mirni in »pradno sem jo utegnila poklicati, že je bila z vsemi trati na pepelu. Zacvilila je in zbežala v breg, da sem (komaj ujela. Pogorišče je bilo še vroče. Ko sem ji aadila osmo jene tačke, sem nad Dovjem opazila dim. »Požar! t je zakričala Martina. Zgrabila sem Mirni, krtina pa malo Ireno in stekle smo proti Trati. Bile ■on* pol poti, ko je zatulila sirena. Zdaj sem vedela, lipe zares. Ob poti nad Trato se je vnela suha trava, srcio je na več mestih. Povsod je bilo že polno palcev. Vsak je imel svoje delo. Mirni sem potisnila etri Moniki, vzela v roke gasilsko metlo in se rdroiila gasilcem. Med njimi so bili tudi Janez, fikabeta in drugi iz pionirske gasilske čete. Vsi smo nfeo udarjali po goreči travi. Ogenj je bil hitro »oko. Delo pa za nas se ni bilo končano. Ostali smo «pogorišču in ga »tražili, če bi kje ae kaj zatlelo. To je bila moja prva preizkušnja v gašenju ognja. Le uko w je vžgalo, sem razmišljala. Požar bi se lahko ■akni v gozd. Kaj bi bilo potem, če bi bil gozd nad njo uničen? kalila sem, da vsi vedo, kako dragocen je gozd. Ta 'al Dovjem še posebno, saj ob daljšem deževju zadržu-Kmljo, da ne drsi v dolino. Žalostna pa sem bila tudi , ker je gorelo tam, kjer se otroci najraje igramo. Alenka ftpringcr, osa. šola lt. december Mojstrana Ssjtuitrideset let je minilo, odkar je naša zemlja .sodna. Svobodo so stari starši drago plačali. Kmalu ago, ko je jugoslovanska vlada z odprtimi rokami fašiste, je klic domovine pritegnil v boj zavedne dneva v dan je bilo. več partizanov pa tudi ^ ki so jim dajali hrano, obleko, orožje. Ta* moj dedek je slišal klic. Babica mi je večkrat z lim obrazom pripovedovala, kako težka je bila ločitev, saj ae je njen mož, oče petih majhnih podal v skoraj brezupen boj proti premočnemu orju. Partizani so kljub temu mislili na zmago. Z , vnemo so se borili. Koliko tisoč žena, deklet, fantov je dalo življenje za svobodo in lepšo bo-.«**! Tudi moj dedek je bil med njuni. Dolgo je tnal v težkih bojih, trpel glad. prenašal vročino in «* Toda pred koncem vojne, v zadnji ofenzivi je *aj in padel. Doma je pustil ženo s petimi otroki; ^jša hči je bila stara osem let najmlajša pa ^leto in pol. Babica je čakala moža, otroci očeta, '*«bilo. w li Dtdek je ležal nekje v gozdu. Morda ga je pokrivala ^tprrt, morda samo kup vej. „ . 7dana a Potočnik, t. b r. osn. šole Peter Kavčič ikofja Loka Ljubljani je bila 23. in 24. aprila pionirska pro-konferenca »Pionirji ohranjajo in razvijajo NOB«. Kot delegati kranjske občine smo se je Ji mentorica Koširjeva, pionirka iz osnovne šole —»i*1 jaz. ■ , . ., V četrtek smo odšli v Ljubljano. Po okusnem kosilu I kani JLA smo se zbrali v zgradbi občinske skupščine Ijana-Vič. Na srečanje je prišlo okoli sto pionirjev-in njihovih mentorjev. referat je prebral Ivo Bajt, ki je posebno vlogo pionirja v družbi. Po govoru so se začele lanve pionirjev. Vsak je razgrnil probleme, ki atjo pionirske odrede. Predlagali smo rešitve, s ka-'*m bi ae dalo premagati slabosti. Ker je bil čas »»Vrence omejen, smo nekaj razprav preložili na na toajidan. Zaradi dežja je predvideni ogled Ljubljane odpadel. Mano le v Cankarjev dom in se seznanili z neka-*ni zanimivostmi v njem. Po ogledu so nekateri *wji odšli k svojim gostiteljem, mi pa domov. v slednji dan smo sklenili živi obroč po poti spomi-tovarištva. Konferenco smo nato nadaljevali v *IA. Spet so se vrstile razprave in zaključki. Na "vvtma zapeli pesem Jugoslavija. V teh dveh dneh smo dokazali, da pionirji tudi sami *a*o reševati svoje težave. Hkrati s tem pa se je Kaa tudi bratska povezanost med nami. ■surko Korošec, 7. b r. osn. šole Davorin Jenko Cerklje nt»s s Žeton, da bi bil pilot vesoljskega taksija in bi lahko kleč gledal Zemljo. Rad bi postal avtomehanik. Popravljal bi avtomo-<*..aotorje in kolesa. Imel bi svojo delavnico. Žetim, da bi postal pilot. Na to željo me je pripeljal hi ker tudi sam vozi letalo. Rad bi veliko potoval in ■fpat žetim, da bi postal najboljši tekač na svetu, 'stopal bi na olimpiadah in bi zmagoval. Kata ti želim astronavt. To sem si zaželel, ko sem "i videl raketo. . Kosem bil majhen, sem vedno pravil, da bom kirurg. % ko sem že malo večji, še več premišljujem o *»ju, a želja je ista. Rad bi postal veterinar. Rad imam živali. To sem M v misli od veterinarja Belharja. V/ojo željo sem si zamislila, ko sem bila pri frizerju, alt sem, kako lepo je delati in urejati pričeske. Postati želim zdravnica. Za to sem se navdušila ob 4e» filmu. Film mi je bil zelo všeč. Žetim, da bi postala stevardesa, se vozila visoko nad toami, vasmi in mesti. Zelo rada bi postala cvetličarka. Ze ko sem bila spat, sem imela rada cvetlice. Rada jih zalivam in »a jam. Učenci 4. b r. osn. šole heroja Bračiča Tržič Naša akcija NNNP Sobota je. Ze zgodaj zjutraj pozvoni in očka mora na krajevno skupnost. Akcija NNNP je stekla Ob sedmih se odpravim v šolo in prva.ura P°uka poteka nemoteno. . Toda že v začetku tretje ure se ozračje spremeni. Članice novinarskega krožka hitimo opravljat svojo dolžnost. Najprej po radiu Pecovca, ki se v normalnih razmerah oglaša V8ak.. petek, obvestimo učence o akciji in damo nekaj najnujnejših navodil. Ce se ne bomo mogli več oglasiti prek šolskega radia, se bomo skušali kako drugače. Ustanovimo ilegalno tiskarno Pripraviti je bilo treba prvo številko glasila Svobodna Pecovca. Nujna obvestila, verzi naših pesnikov, misli tovanša Tita in Kardelja, stihi otrok - naših sošolcev ki doživljajo lepoto domovine. Slo je hitro Z razmnoževalnim strojem smo natisnile veliko izvodov bodrilnega glasila. Se šivanka, nitka in glasilo je gotovo. Takoj smo ga razdelile med sošolce. Ti so ga navdušeno brali, saj so v pisanih vrsticah našli pomirjajoče besede. Prvo stran Svobodne Pecovce je krasila lepa risba našega Bleda Luvati ga moramo! Ne damo ga' Kmalu smo začele pripravljati drugo številko glasila. Premotilo nas je nujno obvestilo, da se približuje nevarnost zračnega napada. Umak-nui smo se na prosto. Hiteli smo v gozdiček v bližini gostišča Šibenik Me, članice novinarskega krožka smo s seboj vzele razmnoževalni !2Sfc Pa'?r. ,n naJn«Jnejše pripomočke za delo. v Kmalu izide druga številka Svobodne Pecovce. Spodbudne parole pnb.jemo z žeblji na drevesa. Letake delimo med učence. Kurir prinese NAGRADNA UGANKA navodilo, naj pripravimo miting. Zapojemo nekaj partizanskih pesmi, zaplešemo kolo. Nato se previdno vrnemo v šolo. Stanje Še ni povsem mimo, zato izdamo Še tretjo številko glasila. Po zaključku akcije so učenci odšli domov, me pa smo pospravile ilegalno tiskarno. Akcija je uspela. Ce bi nas napadel sovražnik, bi domovino branili s skupnimi močmi. Pogum bi se rojeval tudi v šolskih glasilih, polnih spodbudnih besed. Metka Blaševič, osn. šola prof. dr. Josip Plemelj Bled 17.STRAN G LAS r RAZMIŠLJANJE Današnji čas na tem planetu premnogo še ljudi trpi, za boljši jutri smo zavzeti, a pozabljamo na nas — ljudi. Smo v sebe vsi preveč zaprti, ne vidimo čez lastni plot, so še mnogi narodi zatrti, preveč je žalostnih usod. Nebo žari na Bližnjem vzhodu, grme topovi na ljudi, ni cvetja več pri hišnem vhodu, pretaka se nedolžna kri. Bolezen, lakota, nesreča spremljajo pošast ognjeno, okras le žica je bodeča, nebo je z jeklom zatemnjeno. Vsa hišna okna so zastrta, ognjišča mrzla — brez ljudi, so lica bleda in udrta; iz ruševine se dim kadi. Kje krivec je vse te strahote, le kdo morije si želi? Ko gledamo vse te sirote, težko zapiramo oči. Združimo se, srca odprimo, ljudje bodimo med seboj! Svobodo, mir si obdržimo, težak za njo smo bili boj. Enotnost, bratstvo zdaj imamo, tiran le strašen je spomin, zavest, dolžnost prav vsi poznamo: »Slovenka sem, slovenski sin!« Irena Prosenc, 7. d r. osn. šole France Prešeren Kranj J Poznate gorenjske športnike? Atlet kranjskega Triglava, po katerem smo spraševali v prejšnji nagradni uganki, je Brane Bož-nik. Največ dopisnic smo prejeli od njegovih znancev iz tržiške občine, zato tudi ni čudno, če svinčnik na vrvici odhaja mednje. Dobila ga bo Jana Studen, Bistrica 93, Tržič. Na fotografiji je kranjski vaterpolist, ki že nekaj let igra v prvem moštvu Triglava. Upamo, da ga boste spoznali, četudi je vaterpolo kolektivna igra in posamezniki ne izstopajo tako očitno kot pri drugih športih. Triglavani zdaj že tretjič igrajo v prvi zvezni ligi. Nekaj zanimivih bojev, v katerih pa jim, žal ne gre najbolje, ste v zadnjih tednih lahko spremljali tudi v Kranju. Ime in priimek vaterpolista zapišite na dopisnico in.jo do 15. junija pošljite na naslov: CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka Glasov svinčnik na vrvici. Klepet pred poukom. - Foto: H. J. Kaj mi pomeni Tito Tovariš Tito mi pomeni: svobodo, mir, samoupravljanje, pravičnost. - Gregi Omersa Tovariš Tito mi pomeni bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. - Goranka Znidar Tovariša Tita ljubim zato, ker je partizane vodil do svobode. - Janez Zupan tovariša Tita imam rada zato, ker je toliko velikega in vrednega storil za nas in ves svet. - Polona Ovsenar Tovariša Tita ljubim zato, ker je bil dober komandant in trikratni narodni heroj. Čeprav je Tito mrtev, bomo vedno hodili po njegovi pot.. - Tanja Folenec Tovariša Tita ljubim zato, ker je vodil partizane, ker smo skupaj gradili porušeno domovino - KoDi Hartman Tovariš Tito mi pomeni: pravičnost, svobodo, socialistično domovino, mir med narodi. -Gregor Janežič Učenci 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju Trdo vratni ljaaianec Začelo se je že v mali šoli, komaj smo zlezli iz plenic. Za menoj je venomer postopal sošolec Drago, ki pa mi je šel zelo na živce. Na dolgo in široko je govoričil, da s bo poročil z mano in podobne neumnosti. Zaradi tega sem se z njim neprestano prepirala. Obdajala sem ga z žaljivimi izrazi, pa ga vse to ni nič motilo. Se naprej je vrtel svojo »lajno«, da so prav kmalu vsi vedeli, kaj je med nama. Najhuje ie bolo po šoli. Ponavadi sem se hitro obula in se napotila domov. Kadar sem se preveč obirala, je bil za menoj že Drago, ki je silil vame in me na vsak način hotel celo objeti. Upirala sem se mu in na koncu sva se h tepla v veselje sošolcev, ki so tako imeli brezplačno predstavo. Pretep je razrešila kakšna tovarišica ali pa se mi je posrečilo pobegniti. Nekoč pa smo se v šoli igrali trgovino. Prodajali smo oblačila. Jaz sem prodajala rute. K moji mizi je prišel Drago in hotel kupiti ruto, zraven pa je »vrtel svojo lajno«. Tovarišica ga je napodila, češ naj vsak kupuje reči, ki jih sam rabi. Z zadovoljstvom sem Dragu pokazala jezik in se mu smejala. Toda po pouku sem bila spet žrtev njegove vsiljivosti. Ta njegova čudna ljubezen se je nadaljevala prav do drugega razreda, vendar sem takrat imela že dobre prijatelje in "prijateljice, ki so mi pomagali Draga prebu-tati. Potem pa se je Drago kar en dan odločil za drugo dekle in je bilo mojih težav konec. Irena Kalaaaar, Sar. osn. šole Cvetko Goiar Skoffa Loka s D: LAS18.STRAN ffij ac cvcTILiC IZLET IN ODDIH informaciie 1981 PtTEK, 5. JUNIJA1N1 NE PREZRITE NASLEDNJE IZDAJE GLASA - v torek, 9 Junija (foto: panorama Ljubljane) Na osmih straneh bomo objavili vrsto informacij in napotkov za obiskovalce Ljubljane. /on^TSŠf1 (Tter V&r**U* (Velika čolnarska 20. tele-do več^ SSS *#*o veslanje vsak dan od jutra ^1 rJ°/nfl stane na un> 50 din. Prav tako »BrtkZ Jii PJ°V^° LJuMJ«nici z motornim čolnom ^o7njT stane d£T • ^ Vozi V8ak **» P° 15uri-ce ravno toUkcTir, ^žS^a,m^8ta 50 * ^a n*i /4 letoim%nKZJn * P00?*** m nazaj 100 din. Otroci do 1*• teta imajo 50 % popusta. Turistično društvo Bled je tudi letos izdalo knjižico »Bled - informacije 81«. V publikaciji priročnega formata je na 50 straneh obilo koristnih informacij in nasvetov za obiskovalce Bleda. Vsebujejo tudi vozni red turističnega avtobusa, koledar prireditev na Bledu in karto Bleda z ožjo okolico. PRIREDITVE NA BLEDU Danes ob 19. uri bodo v festivalni dvorani odprli likovno razstavo skupine »Alpalik« (Ravnik, Polajnar, Vovk, Plemelj, Torkar). Ogledate si jo lahko do 19. junija. Jutri in v nedeljo bo golf turnir za nagrade »Renault — IMV«, vsak dan od 9. ure naprej. NA AŽURNO OBALO Globtour prireja petdnevno potovanje z avtobusom na Ažurno obalo. Odhod je 1. julija. Prvi dan bodo izletniki prespali v Genovi, naslednji dan pa bodo obiskali »žepno« državico Monaco in si ogledali znamenitosti Monte Car-la. Prenočili bodo v Niči in si jo naslednji dan tudi temeljito ogledali. Naslednji dan bodo na povratku obiskali tudi Sanremo in Cremono. Potovanje stane 6.980 din po osebi. Zanimanje je veliko, zato pohitite s prijavo. . j£\ turistična agencijaglobtour Tttfcir t '"»ormaci|f m pti|ave GLOBTOUR L |ijl%in.i p šem odpovednem roku pa vplačane akontacije ne vrnejo. Vsi sobodajalci ne sprejemajo domačih živali, zato je potreben predhoden dogovor. Informacije in vir podatkov: THP Portorož. TOZD Piran, hm* Zasebne sobe. 66330 Piran. Stjenkova l, tel. 066/76-562 recepcija Portorož, tel 066 73 iS recepcija Izola, tel. 066/69-1901 recepcija Piran. tel. 066 7:1.680 « * fl'tl c\t»* ^47340 ,5. JUNUA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE Odkupujejo že, toda po kolikoTT^ ko pač taki, da ae ne spametu-p»i, ko naa nekaj polteno po ■ denarnici udam. Potem Sele ao razmišljati, kaj bi bilo tdobro storiti, da bi bilo pri ače. Kakšen vik in krik so naenkrat izdelovalci pijač, i drugi, ko jim je vsem po Vk> zmanjkovati embalaže, je bilo pritisniti seveda na te bo pa dajal s pregledo-in pranjem steklenic, pa ijam. Dajte no, v črepinie i bomo novo kupili. Malo o, kdo bo pa gledal na nekaj Pa ao nas udarile ie devize, je, da so nas. Smo se vsaj spametovali in malce začeli iti varčne sosede, ki s stekle-t drusače ravna io. Cele ste-vam vrst odkupujejo trgo- vu^ zs razbito stekjemno pa lahko v sleherni vasi vidite kontejner, k ima posebej prostor za svetlo stekle-nino in posebnega za temno. Prignalo naa je tako daleč, da smo lani Te sklenili samoupravne sporazume med proizvaiaki vin in trgovino, da bo ta odkupovala ne-kavcirane steklenice po enakih cenah, kot je zaračunana kavcija. Vzporedno z odkupom vinskih steklenic pa je trgovina začela iemati tudi steklenice od piva, radenske, sokov, gaziranih pijač, olja in tako naprej. Le steklenic z navojem niso hoteli ali pa so jih jemali po sramotno nizki ceni 50 par. Potrebe po njih so jih zvišale zdaj tudi že na 3,5 dinarjev. Veliko 8teklenine se je zbralo na ta način, toda se vedno premalo, ugotavljajo in razmišljajo delavci liprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Če bi odkupovali po višjih, vzpodbudnejSih kavciranih cenah, če bi jih odkupovali povsod, če bi bili potrošniki o odkupih in cenah pravilno informirani, bi bil uspeh veliko večji. Pa so inšpektorji vseeno malce pobliže pogledali, kako trgovci odkupujejo te steklenice. Marsikaj zanimivega so odkrili. Tako so na primer ugotovili, da so načini in pogon odkupa steklenic po Gorenjski zelo različni. Ne samo med delovnimi organizacijami, temveč celo med tozdi in posameznimi prodajalnami enega samega tozda. Zal so inšpektorji na Jesenicah in v Radovljici le kot inšpektorji v službi povprašali pri poslovodjih oziroma prodajalkah, po kakšnih cenah odkupujejo steklenice. Izkazalo se je, da je vse v najlepšem redu. Zato so pa sodelavci inšpektorjev, ki jih prodajalci niso poznali m so kot običajne stranke prišle oddat steklenice, doživeli marsikaj: steklenice so jim odkupili po čudno različnih cenah. Najslabše so jo spet odnesli pri steklenicah z navoji. Nekaterih steklenic pa jim sploh niso hoteli odkupiti. Natanko so izračunali, da so jim trgovci v Kranju odkupili od 89 steklenic le 74 ali 83 odstotkov, zanje pa so prejeli 383,90 dinarjev, čeprav bi po veljavnih cenah na ceniku morali zanje iztržiti 439,10 dinarjev. Podobno je bilo tudi v Škofji Loki, kjer so v štirih prodajalnah odkupili 15 steklenic za skupno 73,50 din, po ceniku bi pa morali dobiti 85,50 dinarjev. Vse kaže na to, da je trgovina premalo storila, da bi uredila-enoten odkup nekavciranih steklenic. Pa tudi to se je zgodilo, da so prodajalke našle lažji način plačila steklenic: kar z blagom. Tako so za s klenice ponudile kilogram sladko in še kakšne vžigalice zraven, da se je izravnalo. Da le ni bilo treba imeti opravka z denarjem, pa knjiženjem, pa blagajno itd. » Zamerijo pa inšpektorji tudi proizvajalcem pijač. Ti so se namreč s svojimi potrebami po steklenini obrnili tudi naravnost na šole, da bi šolarji doma prečesali shrambe in vse prazne steklenice prinesli na zbirno mesto v šole. Toda, ponudili so jim odkup po precej nižjih cenah kot trgovcem. Tako na primer plačajo šolarju za vinsko steklenico 4 dinarje, trgovini pa 7, za litrsko steklenico cockte, jupija, ore, schwepsa in podobnega 6 din, trgovini pa 10 in tako naprej. To prvič ni pošteno do naše mladine, drugič pa tudi ni spodbudno. Saj bi, če bi ravnali drugače, bila danes skladišča embalaže pri proizvajalcih vse drugače polna. Se vedno pa imajo trgovci odpor do navojnih steklenic, ker so še vedno prepoceni in jim ne ostane Stimul a«"1"*" - isilci Kokrice praznujejo praznujejo gasilci na Kokri-t let, odkar so ustanovili voljno gasilsko društvo. Kokrice, ki so bili pred 1921 člani prostovoljnega ga društva Predoelje, so se 1921 zbrali na ustanovnem zboru v gostilni Marije Lak 'Tok) bili še živeči Lakner Jože t Janez iz Dovke ter pokojni Miha, Stro* Aleš, Jauh Kem Peter, Naglic Prane, Josip, Mavec Janez, Snedic Naglic Josip, Dolžan Anton, ii Franc, Bitenc Anton, Per-Aodrej, Skofic Franc, Naglic Pernuš Karel, Pernuš Viktor, Lovro, K oka 1 j Josip vsi iz Ko Sušnik Lenart in Janez iz Skofic Jernej iz Ilovke, ter Ivan iz Bobovka. Za načelni izvolili Mrak Cirila, za pod-Naglič Miha, za tajnika t Jožeta. leta delovanja so bila za društvo težka, saj denarja ni ao opremo pa so dobili iz Pre-ij. Močna volja članov, da čim-poetavijo društvo na trdna tla, mnogo dela. Pobirali so ai občanih, ali pa organi ice. Prva taka večja vese-bila že 28. avgusta 1921. Ker tistih časih požarna p reven- 2težko izvedljiva in tako več požarov kakor danes, • ao samo ročno črpalko, so si motom o močnejšo napravo, to pripravili 28. oktobra 1926 veliko tombolo in ie naslednje kupili novo črpalko » Rosen-'«, katera je dajala 400 1 vode v .ti Pri tem naj omenim, da so |Ao dobili uro pred njenim *■ in slavnostjo ob njeni pri- kljub dobri opremi niso preprečiti številnih poža-|* Največji med njimi je bil leta 1 m Mlaki, v katerem sta pogo-lk tal dve hiši, ter pet gospo-Mfe poslopij. Požar pa je terjal f faesko žrtev. »Urnost in delo v društvu so ob sta 1948. Prvi povojni pred ps je bil K osn jek Anton 7, leli so si nov gasilski dom, toda denarja je bilo v povojnih letih malo, zato so s prostovoljnim delom obnovili staro hišo, zgradili stolp in končali z delom 1954 leta. Ta dan služi še danes svojemu namenu. To je bila velika pridobitev za celotno vas ne samo za gasilce, kateri so ob tej pridobitvi dobili še več volje do dela. Dve leti kasneje so razvili še svoj prapor. V svoje vrste so povabili pionirje, mladince in članice. Veliko zaslug imata tudi prav gotovo dolgoletni poveljnik Mali Franc, kateri je to funkcijo vodil celih 21 let, ter pokojni predsednik Snedic Alojz. Ob obletnici pripravljajo v kulturnem domu na Kokrici gasilski muzej starega orodja in opreme, zbrane iz okolice Kranja. Predsednika Kolar Staneta smo prosili, da nam pove nekaj besed o tej zanimivi prireditvi: »Pobuda za zbiranje stare gasilske opreme je stara že tn leta. Člani smo o njej razmišljali pri pospravljanju orodiŠČa v gasilskem domu. Ugotovili smo tudi, da je veliko zanimive opreme že odšlo iz doma v kakšne privatne roke strastnega zbiralca starin ali pa tudi enostavno na odpad ali smetišče. Pri naši pripravi muzeja stare opreme smo ugotovili, da tudi ostala društva niso nič na boljšem. Vzrokov za takšno stanje pa je več, od pomanjkanja prostorov v gasilskih domovih, izguba opreme pri raznih selitvah v nove domove, ali pa enostavno smatrajo rabno orodje kot staro šaro. 19.STRAN GLAS so za ste->rja Saj je res veliko dela a šolsko hranilnico, toda izlet z Ljubljansko banko vsako leto je pa le lepa nagrada za trud Mladi varčevalci Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske na izletu po Primorski Nagrada za trud Morda se starejši kdaj nasmihate, ko vaši šolarji doma potarnajo, da so dežurali pri šolski hranilnici, da so danes sprejemali vloge, da so morali zaključiti blagajno, vse vknjižiti, prešteti denar, ga odnesti na banko, Dreeledati. če vse »štima« ... Toda, to so resne, velike skrbi malih glavic. Denarje denar, pa naj bo v maminem žepu ali pri šolarčku na šolski hranilni knjižici. In do pare se mora vse ujemati. Tako jih učč in tako je prav. Velika šola za naprej, za življenje, je to. Da bodo tudi, ko bodo veliki, ko bodo sami zaslužili svoj denar, znali z njim ravnati in razpolagati. Gospodarsko, da se bo nekaj poznalo, kamor ga bodo naložili. Zato pa morajo zdaj skrbno in natančno voditi svoje male »banke« ... No, za to njihovo skrb jih banka tudi nagradi. Kar tradicionalen je že postal izlet malih varčevalcev Ljubljanske banke vsako pomlad. Tokrat so ga pripravili za prejšnji torek, 26. maja. Trije avtobusi so šli na pot s cele Gorenjske. Otroci in mentorji šolskih hranilnic iz 37 hranilnic Gorenjske. Okrog 130 je bilo vseh. Najprej so se ustavili na Vrhniki v zanimivem tehničnem muzeju Bistra pri Vrhniki. Cel dan bi si tu lahko ogledovali, če bi imeli čas. Tudi k Cankarju na Klanec niso utegnili. Le toliko, da so ujeli, kje je bila njegova »enajsta šola«, pa so že morali naprej proti Cerknemu. Njihov cilj je bila bolnica Franja. Rad gre dež v tej soteski in tudi takrat je začel, ko so se naši hranilni carji vzpenjali proti barakam bolnice. Pa je bilo kljub temu enkratno doživetje. Slišali so že o tem, v kako nemogočih razmerah so zdravili slovenski zdravniki ranjene partizane, toda česa takšnega si res niso zamišljali. Vsi prevzeti od te enkratne partizanske bolnice so se gorenjski pionirji ustavili še v Cerknem na kosilu v novem hotelu Eta. Mikal jih je seveda tudi bazen tam nasproti, pa še niso vedeli zanj. Ko bi imeli kopalke s seboj, bi jim zagotovo ne ušel. Čez tiste hude serpentine, da ti kar sapo vzame, če pogledat nazaj dol proti Cerknemu, so se dvignili na Kladje in prevalili na drugo stran na Sovodenj. Malce jih je zadržala nova uranska cesta, ki jo zaradi miniranja še vedno zapirajo, pa vendar so bili do časa doma. Polni lepih vtisov in pa seveda tudi nove volje za dobro delo v njihovih hranilnicah. J neupo- Muzej, katerega pripravljamo na Kokrici, je terjal veliko prostega časa, saj je bilo potrebno obiskati 29 društev in zbrati podatke o starosti opreme. Ker je opreme še nekaj po domovih, je bila odločitev, katero naj razstavimo, včasih precej težka, saj je vsaka stara ročna ali motoma črpalka po svoje zanimiva. Otvoritev muzeja bo v soboto ob 16. uri, ob tej priliki bo prikaz gašenja s staro ročno črpalko in s sodobnim gasilskim kombiniranim vozilom. Ogled je seveda brezplačen.« >.i jun ne ostane stimulacija, ali pa premalo. Tudi Vino se mačehovsko obnaša do njih; tudi oni imajo odkupno ceno zanje nižjo od kavciranih. Trpi pa seveda proizvodnja, ki ji še vedno manjka steklenic. Se en dokaz, da se je treba pri nas le prav dogovoriti, pa se stvari spravijo v red. Pričakovati je, da bodo tem podpisanim samoupravnim sporazumom sledili še novi. Velik uspeh je dosedaj že dosežen. Vendar gre prepočasi. Doslej je sporazume podpisalo le 35 odstotkov trgovskih organizacij in le 10 odstotkov proizvajalcev vina,- raznih drugih pijač in olja. Tudi kranjska Oljarica se še ni odločila, pa čeprav so prav zaradi pomanjkanja steklenic že stali s proizvodnjo. Inšpektorji so naredili svoje, pokazali na nepravilnosti. S to akcijo trgovcem ne bi radi vzeli volje do nadaljnjega odkupovanja steklenic, zato ugotovljenih nepravilnosti tokrat niso prijavili sodniku za prekrške, pač pa so o tem obvestili njihove samoupravne delavske kontrole. Na njih je zdaj, da zagotove spoštovanje sprejetih sporazumov in s tem pravilen odkup steklenic na vseh odkupnih mestih. D. Dolenc NESREČE NEZGODA KOLESARKE Kranj - V torek, 2. junija, ob 13.35 je voznik osebnega avtomobila Bogomir Subelj pripeljal po Stari cesti in ustavil ob ograji pri hiši št. 17. Odprl je leva vrata, da bi izstopil, tedaj pa je mimo pripeljala tik avtomobila kolesarka Vida Dženanovič (roj. 1935) iz Kranja in z desno roko zadela v vrata ter padla. Pri tem je dobila poškodbe po glavi, zlomila pa si je tudi ramenski sklep. Zdravi se v Kliničnem centru. TRČIL V HlflO Radovljica — Na lokalni cesti med Begunjami in Lescami se je v torek, 2. junija, ob 9.20 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Emir Medk5 (roj. 1960) z Bleda je pripeljal v levi ovinek z neprimerno hitrostjo, zato ga je zaneslo v desno na bankino in nato še v hišo št. 13. V nesreči si je sopotnica Badema Mašič zlomila roko in pretresla možgane. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. strani ceste, ko je nenadoma zagledala, da proti njej že po bankini vozi neznan voznik osebnega avtomobila. Skušala je odskočiti, vendar jo je avtomobil z desno stranjo kljub temu zadel, da je padla v travo. Voznik po nesreči ni ustavil, pač pa odpeljal naprej proti Žirovnici. Ranjeno Mulejevo so prepeljali v jeseniško bolnišnico, za pobeglim voznikom pa poizvedujejo. S CESTE V JAREK Boh. Bistrica - V sredo, 3. junija ob 19. uri se je na regionalni cesti v bližini Boh. Bistrice pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Dušan Radočaj (roj. 1952) z Jesenic je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zapeljal v levo s ceste in trčil v prometni znak, nato pa je avtomobil obstal v jarku. V nesreči so bili voznik in oba sopotnika lažje ranjeni in so jih prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu L. M. VOZNIK POBEGNIL Jesenice - V torek, 2. junija, . 18.50 se je Helena Mulej (roj. 1969) Potokov vračala proti domu po levi ob ■ 60-letnica 'gasilskega društva Luže V nedeljo, 7. junija bodo gasilci iz Luž proslavili 60-letnic o obstoja gasilskega društva. Pregledali bodo delo minulega obdobja, ki je zelo bogato in plodno: sredi vasi stoji nov gasilski dom, vaščani so prispevali k nabavi opreme, ob gasilskem domu pa so dokupili tudi zemljišče. V 60 letih so vaščani in gasilci zgradili 3 gasilske domove in kupili 4 motorne črpalke, kar kaže na aktivnost in delavnost Lužancev. Vseskozi se pa društvo tudi vključuje v družbenopolitično delo in delo v krajevni skupnosti in v reševanje krajevne problematike. Zato pa bo v nedeljo, 7. junija ob 14.30 toliko bolj slovesno. Ob oblet niči društva bodo razvili pionirski gasilski prapor, več članov pa bo ob tej priliki za požrtvovalno delo tudi odlikovanih: V kulturnem programu bo sodelovala godba iz Vodic, mešani pevski zbor in recitatorji KUD Visoko. Ob tej priložnosti pričakujejo gasilce, posebj pa še pionirje iz vse kranjske občine. Po kulturnem delu pa bo, kot je že slovenski običaj, zabava, kjer bo za dobro počutje poskrbel ansambel Modrina in vaščani Luž. L. S. je za 35.000 din. Alpinist le lažje ranjen V ponedeljek, 1. junija, je 12 članov Gorske reševalne službe iz Kranjske gore in Rateč iskalo pogrešana planinca Igorja Herzoha iz Ljubljane in Dušana Vukoviča iz Radovljice, ki sta 31. maja odšla v Tamar, sorodniki pa so sporočili, da se še nista vrnila domov. Reševalci so oba alpinista opazili že ob 16.40 na plazu med Jalovcem in Sitami, ko sta počasi sestopala. Povedala sta, da sta 31. maja vstopila v direktno smer v Čadov steber v ostenju Travnika, malo pod vrhom pa je okoli 14. ure Herzohu odletel izpod rok pri jemek, tako da je zdrknil kakih 15 metrov v globino in si poškodoval prsni koš. Zaradi tega sta pn sestopanju večkrat počivala' izplezala iz stebra in v stenah tudi prenočila, naslednji dan pa začela sestopati. Herzoha so prepeljali v jeseniško bolnišnico. G L A S 20.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 5.JUNUA1M1 Tiskara« ia karton*** GORRNJSKI TISK n. sol. o. TOZD TISK Kranj, b. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 Delavski svet TOZD TISK Kranj, b. o. v skladu s statutom TOD) raspisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Tisk Kranj, b. o. VODJE TOZD TISK Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima višjo Šolsko izobrazbo, 2. da ima najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ali dejavnosti v okviru TOZD. Prijavljeni kandidati pa morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 3. da imajo pozitiven odnos do pridobitve socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanja zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ter sposobnost povezovanja pravic in dolžnostmi in odgovornostjo, 4. da niso bil :i nepogojno obsojeni za naklepna kazniva dejanja zoper temeljne socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost države, zoper gospodarstvo, zoper samoupravne pravice, zoper družbeno lastnino in zoper uradno dolžnost. Mandat individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o., Kranj, Moše Pijadeja 1 - za razpisno komisijo. O Lddu raspisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 27. 5. 1981 prosta dela in naloge: čiščenje poslovnih prostorov v poslovni enoti Tržič — 1 delavka Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom 3 mesece. Delo se opravlja v deljenem delovnem času. Poleg splošnih pogojev za opravljanje del in nalog se zahteva nepopolna osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Tržič, Trg svobode 1,do 20. 6. 1981. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključni objavi. PLANINSKO DRUŠTVO ŽIRI raspisuje sa ptaaiaski dom na Goropekak prosto mesto: najemnika — da ima za opravljanje del in nalog ustrezno izobrazbo iz gostinstva, — 3 leta delovnih izkušenj na tem področju, — poskusno delo 3 mesece, — kandidat mora vložiti nekaj lastnih sredstev pri adaptaciji planinskega doma, — kandidat mora predložiti tu trezne dokaze o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratek življenjepis v roku 15 dni po objavi raspisa in jih poslati na naslov Planinsko društvo Ziri, 64226 Ziri. ■ Basanate borno obvestili o isfeirt v S* dneh po poteku raapisne-ga rok*. Kmetijsko živilski kombinat vanj« t, Tli Kranj z. n. sol. o., Kranj, JLA 2 raspisuje aa osnovi sklepov Kossisij sa delovna rasamrja naslednja presta dela osiroaaa naloge TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof avtogeno varjenje Posekal pogoji- KV varilec z atestom za avtogeno varjenje, 6 mesecev delovnih izkušenj • TOZD KLAVNICA Kranj čiščenje pisarniških prostorov Posebni pogoji: delo se opravlja v popoldanskem času aaj gsUJsjn ji—sat prosa je z dokafjM o izpolaje-tav ^jjalaiu kadrovskem™ sektorja ID Kranj, JLA 1 Tekstila* tovarna ZVEZDA Kraaj sšjfavtJa ia varstvo pri delu naloge vodenje knjigovodstva Poleg spiotaih pogojev morajo kandidati izpolajevati še na- — da imajo višjo strokovno izobrazbo oziroma srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na knjigovodskih oziroma finančnih delih oziroma nalogah, — poskusno delo traja 3 mesece, — moralno politične vrline in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja Plamene prijave smgiiliians DO TT Zvesda, Kranj, Savska cesta 44, v II daek po oktavi tega rasglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razglasu. PODJETJE ZA PTT ITsOifBT KRANJ, n.aol.o. TOBDTslskeaseadlatiK o. suh. o. Kraaj, Mirka Vadnova IS objavlja na osnovi sklepa 2. sejem DS LICITACIJO za prodajo avtomobilov: 1. TAM Ml letnik 107«, iaklieaa ceaa *4jgtt ata 2. Zastava 78*. fetuak 1*74, iakMea* ceaa lTggg din 3. Zastava 7», letam 1*74, lak*;*, cea* llSS" 4 Zastava 71t, letaak 1*77, iafeMeaa cen« IS.lftK Mn 5. Zastav. 7M, letaak 1*H, lafcMcaa eeua lSSmm 6. Zastava 78*. letaak 1*77, iakHcn* eea* »Z dit 7 HAT lit, letnik 1*74, iaklieaa cena Vozili pod številko 6. in 7. sta poškodovani. Licitacija ko v torek, 1*. f. lt*l, ob lt. uri v prostorih garaše PTT podjetja Kranj, Komunalna cona. Ogled vozil je možen isti dan od 9. do 10. ure. Prometni davek plač* kupec. Pred licitacijo se poloti varseina v visini 1.*** din. "!F sbp tehnik ggja^jga Kadrovska koaaiaija TOZD Komunalne dejavnosti objavlja proste delovne naloge sa nedoločen čas vzdrževanje čistilne naprave v Skofji Loki Pogoji: — dokončana poklicna šola kovinske ali gradbene smeri, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj, zsželjeno v komunalni dejavnosti, Poskusno delo je 2 meseca. Piasneae ponudbe s aokasili naj kandidati pošljejo v kadrovsko alušbo SGP Tehnik, Skofja Loka, Stara cesta 2, v 16 dneh po oktavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po izbiri kandidata. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska 84 Objavlja prosta dela in naloge 1. šivanje ženske konfekcije 2. likanje in adjustiranje ženske konfekcije 3. rezanje, adjustiranje in zlaganje robcev Kandidati morajo isaolajevati naslednje pogoje: — poklicna tekstilna šola šiviljske smeri in zaželene delovne izkušnje, — dokončana osemletka in priučitev Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave s dokasiH o iapolajevaaju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprnjiimamo II dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. Kandidati bodo o izidu izbora obveščeni v 30 dneh po veljavnosti razpisa. DOM BORCEV IN INVALIDOV KRANJ Levstikova 8 zaposli takoj ali • 18. t. 1M1 redno ali honorarno KV ali priaesno gostinsko delavko za atteibo OD po dogovoru. Istočasno ««p*^asn honorarno gostinsko delavko sa posao« v strelni a sobote in nedelje. J Osnovna šola JCMMP BROZ TTTO Prenosi je K*spisom komisija u ravnatelja raspimjip* sklepu sveta osnovat sk dela in naloge pomočnika ravnatelja Pogoji: — strokovni izpit in najmu; 5 let delovnih izkukaj11 v zgo i noizobra žev alnem delu, ustrezne moralnog litične lastnosti, — organizacijske in strokov« sposobnosti Prijave z dokazili o ia** n jemanju pogojev ■■■)«* raspisa* komisija 11 mi p objavi raspisa. ISKRA Industrij* zatelskomunikaeij«, elektroniko KRANJ, a. sol. o. Komisij* sa delovna prosta dela in naloge mojstra rezkalc* Kandidati morajo pakt splošnih izpolnjevati k » slednje posebne pogoj«: — triletna poklicna šok. sv* rezkalec, — 5 letne ustreme dek>«* izkušnje Kandidati naj pisani prijave s dokasUTo iaponjt-vaaiu pogojev pošljejo v 1» daek po oktavi m asm« ISKRA KLKKTaOlfsaA NIKA KRANJ, Kadrovat* slušba, Savska laka i 81118 Kranj, s omako »a TOZD ŠTEVCI«. AVTO MOTO DRUŠTVO Jesenice Avto moto društvo Jsw niče prodaja na java licitaciji v soboto, U j* nija lfSl, ob t.M v prostorih doma na cert B. Kidriča M/c, ZASTAVA 750. KR letnik 1979 ZASTAVA 750, KR 782-91. letnik 1979 ZASTAVA 750. KR letnik 1979 Vozila so v normalnem voznem stanju in redno vzorno vzdrževan*. Dajatve v ivmi prodaje poravnava kupec. Informacije in ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. ure dalje. Interesenti sa licitacijo morajo do t. are vplačati U odstotkov varščine. 5 JUNIJA 1981 Problem, ki nas žuli Od vrat 21.STRAN C LAS do vrat za lokacijska soglasja V precej slovenskih občinah je pot do soglasij za pridobitev akadjake ilnb ■asaiiitarijr že precej krajša - Težko pričakovan akon o urejanju prostora zahtevajo zaradi varovalnih ozirov. Ugotavljajo pa, da taksna praksa ni dobra in je včasih nepotrebno, da se vse to vključuje v lokacijski postopek. Prav tu bi se dalo marsikaj poenostaviti tako, kot delajo že v nekaterih slovenskih občinah: ko vse te postopke opravijo strokovne organizacije, vso lokacijsko obravnavo, se na terenu odločijo ter ocenijo, če se lahko postopek za pridobitev dokumentacije nadaljuje ali pa naj se ustavi. Vse to omogoča Bodočim graditeljem lažje delo. Obenem v nekaterih občinah terjajo od stranke, da si sama nabavi soglasja mejalev, vendar so takšna soglasja protizakonita. Z drugimi soglasji se opredeljuje tudi to vprašanje in pomembno ter odločilno je predvsem soglasje institucije in ne soglasje soseda. Prav ob soglasjih me-jašev prihaja včasih do nemogočih dogodkov, kopičijo se pritožbe, republiški komite za urejanje prostora pa vso to prakso in vse takšne pritožbe odločno odklanja. Teh ne- Eotrebnih sporov prav gotovo ne bi ilo, ko bi bili občinski organi bolj odločni. Da bi poenostavili postopke in bolje ter racionalneje izkoriščali prostor, naj bi se v prihodnje gradilo le na za to določenih območjih. Nekdanje poseljevanje brez pravega načrta m reda je že prineslo težke posledice, tako ekološke kot druge. Pri planiranju bi morali vsaj za nekaj nadaljnjih let pripravljati in opremljati zemljišča in jih oddajati interesentom. Tako bi omejili prekupčevanje z zemljišč in s tem prelivanje rente. Novi zakon o urejanju prostora naj bi omogočil, da bi lokacijski postopek potekal v pisarni in da bi zadoščalo, da bi se bodoči graditelji izkazali le z dokumentom, da so upravičeni do gradnje na zemljišču. Seveda pa bo tudi v prihodnje prihajalo do tega, da bodo posamezniki gradili izven zazidalnih območij in za te bo treba pač vso dokumentacijo kot za tiste objekte, ki bodo splošnega družbenega pomena. Vsi ti postopki bodo še naprej zahtevnejši. — Občani, ki so v akjft letih prosili za lokacijsko ttumentacijo, prav dobro vedo, slo dolga je pot do dokončne pozive! Koliko vrat so morali r, da so si pridobili vsa po-sogiasja. Dolgotrajni postop- 0 to upravičeno jezili bodoče gra-selje, zato so se v Sloveniji začeli itenrivno zavzemati za to, da bi te sžooke skrajšali in da bi občani areje prišli do dokumentacije, ki jo stanujejo. Vzrokov za dolgo »čakalno« dobo S je več. Po podatkih je v občinskih aravnih organih zaposlenih 363 skvcev, z urbanizmom se ukvarja soli 100 delavcev ali referentov. Okeg opravil je precejšen, saj pnde na enega upravnega delavca Vf) upravnih zadev. Razen tega •Jasni primanjkuje ustrezne ur-SaaaČne dokumentacije, kar je dzi ovira za običajni postopek. Vazovgradnje se pojavlja izven za-aklnih kompleksov, ob naseljih in je postopek izdaje dovoljenja T ali se celo ustavi. Tako lahko nji leto in več, ko občan čaka in aa, nazadnje pa se mu odločba slon ne izda. Strokovne službe, ki se ukvarjajo ! urbanizmom, so v Sloveniji tudi ustrezno organizirane, pa tudi udrovsko šibke. Zakon o urbanistični planiranju predvideva, da je za isanjako dokumentacijo potrebno 1 unitarno in požarnovarnostno Misije, vsa druga soglasja pa so več • manj le zahtevki posameznih klovnih organizacij, da se zaščitijo pamezni interesi. Poznamo več ejksij, ki so potrebna za varovanje pak, spomeniško zaščito, zaradi ■Kresov ribištva, priključkov na jrroo cesto ali pa če so posebni Sjekti kot avtoceste in letališča, ko s potrebna še dodatna soglasja. Uveljavila se je praksa, da se za flUcijsko dokumentacijo terja so-fye kanalizacije, vodovoda, elek-S, kar je več kot zakon predla. /n zakaj so potrebna ta soglasja? V občinah nimajo katastrov komunalnih naprav in vsa soglasja Delavni mladinski odseki Mladinski odseki planinskih dru-kev ne delujejo izključno znotraj urnega društva, temveč se povezu-/no in sodelujejo s sosednjimi in za-ejakimi odseki. Zaradi boljše pove-aaoati, usklajevanja akcij in večje aVmiranosti se mladinski odseki »irufujejo v koordinacijskem odbo-i mladinskih odsekov PD. Tako se t gorenjski odbor sestal koncem aja v prostorih PD — Radovljica, ijrr to pregledali opravljeno delo in mtaviJi delo za vnaprej. Žal se tega stanka niso udeležili vsi načelniki HO Gorenjske, tako da pregled dela '»/bil popoln. Ni osnovi poročil se je lahko mWo, da MO delujejo, da pa se vsi m s kadri. Vodenje mladih v gore aateva veliko samoodpovedovanja, aup proste sobote, nedelje gredo s račun izletov, pa tudi delo v sa-*sj odseku zahteva mnogo časa. Oaovno težavo za delo v MO so na JKvetu izpostavili: pridobivanje in Zjoubljanje mladinskih vodnikov a letne in zimske razmere in na os wnih šolah ter vrtcih pridobiti tttitorje, ki bi bili pripravljeni dela-| j planinski organizacij i. Ponekod imajo to dobro urejeno, «* na primer v PD Tržič, kjer so ?wd dnevom mladosti podelili cici-anom-planincem 207 znakov »Cici- ban-planinec«. Pogoj za pridobitev tega znaka, pa je 11 opravljenih izletov. Rezultat take masovnosti pa je ravno v velikem entuziazmu vodstva MO in mentorjev. Pohvalno je tudi, da MO deluje in širi svoj vpliv tudi v takšnem okolju, kjer leži vse organizacijsko delo na ramenih poedinca. Tak primer je v MO PD Javornik in takšnim predanim planinskim delavcem gre vsa pohvala. Skoraj vsi MO so za letno sezono [>lanirali planinske tabore in ni raz-oga dvomiti, da jih ne bi izvedli, čeprav to zahteva veliko priprav. Tako bodo mladi preživeli koristno svoj prosti čas v objemu gora, jih spoznavali in še bolj vzljubili. Tako se bodo Bohinjci podali v Fužinar-ske gore, Blejci na Lipanco, mladi iz Javornika pa so se povezali z MO Jesenice in bodo tako gostovali v Lipovčevi koči. Na koordinacijskem odi »oru so se dogovorili tudi za skupna srečanja. Ze v nedeljo 7. 6. 1981 bo na Golici srečanje PD jeseniške občine in so bili na to srečanje povabljeni tudi MO. Nekateri MO so že obljubili svojo udeležbo, prav tako so na sestanku sklenili, da se ponovno srečajo septembra na Peči, ko bo srečanje planincev treh dežel. M. Serajnik Obrambni dan Maka dolina — Krajevne skup vati Bukovica — Bukovščica, Selca a Lenart — Luša pripravljajo v vjkljo, 7. junija obrambni dan. K «Wovanju vabijo poleg krajanov I*gorenjske kurirje NOB, pripadni v, enot teritorialne obrambe, re-ervne vojaške starešine in druge, fraiani krajevnih skupnosti Lenart - Luaa in Bukovica — Bukovščica »bodo zbrali ob 9. uri na Bukovici ped zadružnim domom in krenili ■/rtj Lebnu v Sevljah, kjer se bodo •stali s krajani krajevne skupnosti klca, ki ae bodo zbrali v Selcih pred družnim domom ob 8.15. Potem bodo vsi skupaj nadaljevali /x proti Bukovščici. Prvi postanek / v Bukovščici pri osnovni šoli, kjer I plošča relejne kurirske postaje /26. Tu bo predstavnik gorenjskih sririev opisal pomen te postaje, aannci pa bodo pripravili krajši nlturni rJrogfarii. Drugi postanek ■»m« tasaiku- Laško pri Kocjanovih, kjer bo osrednja prireditev. Tu bo Zdravko Tomažin, brat prvoborca in organizatorja vstaje v Selški dolini, opisal zgodovinske dogodke in pomen odkritja spominske plošče, ki stoji na tej hiši. Pevci iz Bukovice ter reci ta tor j i iz vseh treh krajevnih skupnosti pa bodo izvajali kulturni program. Po osrednji prosalvi se bodo vsi skupaj vrnili k osnovni šoli na Bukovščici, kjer bo tovariško srečanje in ekipno tekmovanje v strel jamu z zračno puško. Zmagovalnim ekipam bodo podeljene diplome, najboljšim posameznikom iz ekip pa nagrade. Občani Knap, Bukovščice, Pozir-nega in Strmite naj se pohodnikom priključijo v Bukovščici. Z obrambnim dnem, ki bo organiziran v vsakem vremenu, bo v vseh treh krajevnih skupnostih sklenjena akcija NNNP. - Povedati je še treba, da v veliko primerih tudi ne bi prihajalo do dolgotrajnih postopkov, če bi bili krajani pripravljeni graditi na zazidalnih območjih. Vendar smo pač taki, da smo v praksi raje gradili daleč stran od infrastrukturnih objektov in nismo hoteli v zazidalna območja, čeprav so imele občine v preteklosti celo več zazidalnih načrtov kot so jih potrebovale. Zdaj naj bi resnično gradili le v družbeno usmerjeni gradnji, v okviru stanovanjskih zadrug, ki jih je v Sloveniji že veliko. Manj bo težav in problemov, če se bomo tudi sami zavedali, da zemlje nimamo na pretek, celo vedno manj in da bomo gradili lahko le na določenih območjih. Prekiniti bo treba z do zdaj kar splošnim mnenjem, da je pravica do lastništva zemlje obenem tudi neizpodbitna pravica do gradnje na tej zemlji... D.Sedej VAŠA PISMA FANTOVŠČINA PO »VOGLJAN8KO« Voglje so lepa in velika vas. Znane so daleč naokoli tudi po »korenjaškihf fantih. Te fante je treba zares pohvaliti, posebno kadar gredo na fantovščino. Vendar se vogljanska fantovščina razlikuje od fantovščine v sosednjih vaseh. Nekaj izjemnega je predvsem zabava v prostem stilu pod starodavno vaško lipo. Tu se seveda proslavi vstop njihovega kolega v zakonski stan, kar se seveda primerno zalije, pri tem pa se seveda izkažejo nosilci lepih tradicij na vasi. Ko namreč fantje dobe odkupnino za nevesto, si napolnijo želodce in poplaknejo grlo, se veselje začne pod lipo. Vendar brez ognja ne gre. Da bi res dobro forelo, si »sposodijm gorivo od ližnjih kmetov, saj ni, da bi drva za ogenj nosili od doma. Drva se že »vrnejo* po dogovoru s kmetom. K ognju seveda sodi tudi pečenka. Seveda ni odojka. Dobra je tudi kokoš ali petelin. Ogenj gori, kakoš pa se peče s perjem vred. Vaščani morajo poleg neubranega petja vesele druščine pod lipo poslušati še oglašanje pečenke, ki jo kar živo vržejo na ogenj. Vendar pa ne leti po zraku v ogenj le kokoš, ampak tudi polne steklenice vina. Sicer ne v ogenj, pač pa v bližnjo hišo, v skoraj novo fasado. Vendar pa madež na hiši moti samo lastnika, vaščanov pc ne, saj Voglje letos ne kandidirajo za najlepšo vas na Gorenjskem. Drugo leto, ko pa se bodo Voglje prijavile za tekmovanje o najbolje urejenem kraju, pa bo že lastnik hiše moral popraviti tisti del zdaj z vinom zaznamovane fasade, ki gleda na križišče. M.T. LOTERIJA 30 60 93834 8.040 40 80 106904 20.040 80 100 112994 500.040 90 100 316614 20.040 3670 400 685 200 8150 1.000 9145 600 8510 600 199085 20.000 22630 4.060 31250 6.000 16 80 053720 1,000.000 96 80 198050 20.000 176 200 396930 20.060 10556 6.000 451620 20.000 24736 6.000 306? 6 21 60 30516 2.080 781 160 81276 2.000 3191 400 88706 2.000 079221 20.060 121096 100.080 278341 20.000 22 60 37 120 662 160 77 60 4622 460 97 60 156672 20.000 74237 4.120 220372 20.000 99137 8.120 285222 20.060 466547 20.000 414292 20.000 93 80 08 60 2663 400 293288 20.000 8693 880 307758 20.000 42823 2.000 326138 50.000 4 40 01394 4.040 9 40 11204 2.040 08419 8.040 40904 8.040 29279. , 6.040 82014 2.040 157239 20.040 1 85314 4.040 .479179 ..20j04O' ELEKTRO GORENJSKA Delsvaa orgaauaaeija aa aksUakacijo ia sub. o. >, Kraaj, Cesta JLA • skupnih Delavski svet Dalo vae skapaosti »kupnih služb dela ia naloge vodenje službe za ekonomiko in plan V Deloval akapsosti skapaik služb Kandidat mora izpolajevati, rasen splošnih, se naslednje pogoje: — da je diplomiran ekonomist ali ekonomist, — da ima 5 let prakse, — da ima moralno politične kvalitete in je širše družbenopolitično aktiven ter da se da iz kandidatovega dosedanjega dela utemeljeno sklepati, da bo pri svojem delu uspešen. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. [ Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Kanaana ti aaj vlage s šearaaiH o ispsiajevaaja pogojev pošljejo lasa aMsattOV Barjak aJTO OOf^Caa^flkjl j n. asm. o., Uefovaa akanaoat ■kapuih slašb, Kranj, Cesta JLA g z oznako »sa raspisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. Podrobnejša pojasnila lahko dobite v splošni službi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre MARIJE NAGLIC -Petanove K večnemu počitku smo jo pospremili v ponedeljek, 1. junija 1981 na pokopališče v Preddvor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, ji darovali cvetje in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej ae zahvaljujemo dr. Zgajnarju za lajšanje bolezni, g. župniku za opravljeni obred, zvonarjem, botrom, kvintetu Gorenjci za žalostinke in vsem za izrečeno sožalje ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tašče in stare mame ROZALIJE PROSEN roj. Korbar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala sosedom in sodelavcem obeh sinov iz CP Kranj in Merkur. Vsem še enkrat iskrena h v ' •! VSILJENI! Šmartno, Cerklje, Mengeš, Ljubljana, Mendoza, 27. maja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte drage mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE KISOVEC roj. Justin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi ZB Poljane, Društvu upokojencev ter kolektivom za vence in izrečena sožalja. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč; Angeli Bernik in Tonetu Petemelju pa za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej, fte enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI: sinova Janez in Franc, hčerke Francka, Martina in Jana z družinami ter drugo sorodstvo! Delnice, 2. junija 1981 G L, A S22. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 5 JUNUAlttl telefon OGLASI 23341 = PRODAM l^^ss Prodam nakladalno PRIKOLICO za seno mengele, 19-kubično. Zaje, Valburga 15, Smlednik 5022 Prodam delovnega VOLA. Potočnik Franc, Nemilje 6, Zg. Resnica 5213 Prodam 2 tedna starega BIKCA simen-talca. Zg. Bitnje 22 5157 PEC za centralno kurjavo trika na trda goriva z bojlerjem 35.000 c.cal. ugodno prodam. Kodran Ivan, Kranj, Ješetova 12 5260 Prodam svinčene CEVI, premera 30, 40 in 50. Bohinec, Preddvor 44 5261 Prodam PLOČEVINO 4 mm Sr. Bitnje 64 5262 Prodam kombiniran CIRKULAR z mlinom MIO standard. Beguft Bojan, Hrastje 75, Kranj 5263 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Hribar, Sobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 5264 Prodam PRAŠIČE, težke od 45 do 70 kg. Posavec 16, Podna rt 5265 Prodam POMIVALNO MIZO (120 cm), 2 viseči OMARI in KAVČ. Knific Jože, Jezerska c. 84, Kranj 5266 Prodam ŠPORTNO KOLO sprint. Štefe Marko, Sebenje 5 5267 Prodam OBRAČALNIK za seno, primeren za manjši traktor. Suha 34, Kranj 5268 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO (naravni les). Rejc Janez. Naklo 111 5269 OBLETNICA V neizmerni žalosti sporočamo, da mineva tretja obletnica, odkar je tragično preminila naša ljubljena hčerka PETRA AGATONOVIČ ŽALUJOČI: mamica, ati in sestra Sonja! Mlaka, S. junija 1981 Prodam MOTORNO 2AGO stihi 041 po delih. Vidmar Izidor, Bukovščica 15, Selca nad Skofjo Loko 5270 Prodam 16 mesecev staro TELICO, ČRPALKO za gnojnico in NAKLADA LEC za gnoj (zadnji). Sebenje 37, Tržič 5271 Prodam VOZ (priključek za traktor) ŠKROPILNICO (traktorsko), PLUG. dvobrazdni OBRAČALNIK, (lajčo) in FOTOAPARAT Košenina, Spodnja Se niča 9, Medvode 5272 Prodam betonsko ŽELEZO, premera 8, 10 in 12 mm, približno 1400 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 5273 Prodam DROGOVE za fasadni oder in KOMBI PLOŠČE 5 cm. Bajt, Zasavska 39/a, Kranj 5274 Poceni prodam PRIMO, 150 cem, nemške izdelave. Tršan, Hrafte 14, Smlednik 5275 Prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS (bencin — petrolej). Jože Odar, Stara Fužina 200, Bohinjsko jezero 5276 Prodam 20 obžaganih SPIROVCEV, dolžine 6 m. Poljšica 13, Zg. Gorje 5277 Prodam OTROŠKI SEDEŽ za avto, nemške znamke. Rehberger Ivana, Kras-nova 9, Kranj 5278 Prodam prostostoječo ali vzidljivo belo emajlirano KAD, malo rabljeno. Obid, Gobovce 7, Podnart 5279 Prodam barvni TELEVIZOR iskra in nemški KUPPERSBUSCH. Kmet Jože, Ljubljanska c. 6, Kranj 5280 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Basa Angela, Trg svobode 30a, Tržič Prodam Športni VOZIČEK za dvojčka. Razboršek, Brezje 80/a 5281 Prodam »TRAVERZO - I - NOSILEC, 28 cm, dolžine 4 m. Krč Janez, Jezerska c. 124/a,Kranj ' 5282 Ugodno prodam 60-basno HARMONI KO na tri registre »MELODIJO« in METRONOM. Telefon 45-208, Finžgar, Zg. Bela 34, Preddvor 5283 Prodam LESENE VILE. Zabukovje 13 5284 Prodam KRAVO v 6 mesecu brejosti, ima 8 1 mleka (4.tele). Strahinj 65, Naklo 5285 -- fiMs*^ ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega srčno dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka A "MTTirVr A rVIN 1 U1M J\ EKARJA iz Preddvora št. 26 knl^E0 z*hva,JuJemo vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem iz Jelovice, kolektivom Iskre, Merkurja, Kezkarstva Toporš, pevcem iz Škofje Loke in Bele, tov. Umniku za poslovilni govor ob uapirem grobu, dr. Pegan Alenki, medicinski sestri Pižorn Majdi, g. župniku ter sosedom in prijateljem. ŽALUJOČI: žena, sinovi Tone, Marjan, Miro z družino ter sestra in brata z družinama! Preddvor, Bela, Mače, Tupaliče, Nova vas ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE JELAR roj. Oranič iz Zadrege se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje m spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Prav tako se posebno zahvaljujemo Tončevim in vaščanom za nesebično PonJP* v čas" njene težke bolezni. Hvala pevskemu društvu KUD Duplje in oktetu Vigred iz Predoselj. Iskrena zahvala tudi sodelavcem Iskre, kakor tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! _ Zadraga, Rupa, Križe, Retnje, Letence, 2». maja lfgl ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubljene žene, mamice, sestre, tete in svakinje JELKE JENKO roj. Jane ^auT aedatte^^55° 8orodn,kom- sosedom, prijateljem in znancem za izraze ^Sn^S^^S^^^J^^ na P°tL Posebno se zahvaljujemo delovni Iskri*07T? T*??*j£*** 5aV TOZD Umetno usnje, Kokri - Blagovnici Tina, is«! - ijjlu I tiA orodjarna, dr. Bavdku za zdravljenje, kvintetu Gorenjci iz Naklega govornikom ob odprtem grobu, kakor tudi duhovfičini. Vsem še enkrat iskrena hvala! . ŽALUJOČI: mož Jože, hčerka Erika, brat Jože z družino in drugo sorodstvo! Gorenja Sava, 30. maja 1981 Prodam dva PONY EXPRESSA v zelo dobrem stanju, dve moški KOLESI, SKORAJ novi - Sport in turing, klasično PEČ na trda goriva za v kopalnico (90-li-trsko) s pipami in prho, v najboljšem stanju, cena zmerna Kranj, Ul. XxXI. divizije 42 (nasproti šole Simon Jenko) 5286 Zaradi pomanjkanja prostora prodam dva popolnoma nova tovarniško zapakirana KUHINJSKA ELEMENTA (ultra-pas) in FOTELJ. Informacije po telefonu 28-709 od 14. do 16. ure 5287 -Prodam majhno KOBILO ali menjam za GOVEDO. Adergas 20, Cerklje 5288 Prodam 8 tednov stare MLADIČE -LOVSKE TERIERJE. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 5289 Prodam ČOLN KANU C 404. Informacije po tel. 22-221 - int. 33-52 dopoldan 5290 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 42-129 5291 Prodam 100 kv. m novega LADIJSKEGA PODA, Širina 9 cm. Vovk Franc, Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 5292 Prodam macesnove DESKE. Naslov v oglasnem oddelku. 5293 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK za 2.500 din. Zelnik, Podreča 77, Mavčiče 5294 Prodam malo rabljeno 80-basno HARMONIKO melodija. Koprivnikar Boris, Partizanska 8, Škofja Loka 5295 Ugodno prodam 4000 kg CEMENTA portland 400. Eržen, Pungert 9, Škofja Loka 5296 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Je-reka 15, Bohinj 5297 Prodam 6 mesecev starega BIKCA si-mentalca. Češnjevek 23, Cerklje 5298 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika), POMIVALNO KORITO (desno) in trajnožareč ŠTEDILNIK gorenje. Bohinjska Bistrica, tel. 76-188 5299 OBRAČALNIK za seno heublitz in traktorsko ŠKROPILNICO rabljeno, ugodno prodam. Šufttaršič, Medvode, C. na Svetje 44 5300 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Zg. Bitnje 164 5301 Prodam 500 STREŠNIKOV novoteks, rdeče barve, s posipom. Telefon 74-815 5302 Prodam nerabljen OTROŠKI VOZIČEK (globok), kombiniran ŠTEDILNIK gorenje in 400 kg ŽELEZA premera 6 mm. Telefon 74-918 5303 Prodam 50-litrski BOJLER, ležeči, nov. Naslov v oglasnem oddelku. 5304 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 kVV. Bregar Zdrenka, Gasilska 5, Kranj 5438 Poceni prodam OVČARJA, dobrega čuvaja. Zevnik, Zg. Bitnje 70, Zabnica 5439 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Sr. Bela 42, Preddvor 5440 Ugodno prodam GUMIJAST ČOLN maestral 5, z dodatno opremo. Raspet, C. na Belo 14, Kokrica 5335 Prodam KRAVO s teletom, po drugi telitvi. Lom — Grahovše 1, Tržič 5337 Prodam BIKCA za nadaljno rejo in enoletno PAVICO ter KOSILNICO mini pa-dana. ŠuStar Justin, Ojstri vrh 10, Železniki 533a Prodam 7 tednov starega BIKCA si-mentalca. Knific, Zg. Besnica 46 saao Prodam VPREŽNI OBRAČALNIK Šenčur, VVeingerlova 18 534^ Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Telefon 28-178 5341 Prodam betonsko ŽELEZO in motorno KOLO tomos. Staretova 24, Čirče 5342 Prodam TELETA (bikca) za rejo. Pro-sen, Šmartno 6, Cerklje 5343 Prodam MIZARSKO STISKALNICO (prešo). Koželj, Stara Loka 42, Škofja Loka, tel. 064-61-213 5344 Ugodno prodam ZIBELKO, globok OTROŠKI VOZIČEK in PLANINSKE ČEVLJE »GOJZERJE«, St. 40. Jenko, Reteče 74, Škofja Loka 5345 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dojenčke. Tomažin, Frankovo naselje 46, Škofja Loka 5345 Litoželezno kopalno KAD, 170 X 75, novo, belo, prodam za 3500 din. Špilari Naklo 237 (pot na pokopališče) 5347 Prodam popolnoma nov ŠOTOR za 4 osebe in električni ŠTEDILNIK. Šubic Franc, Ul. Milene Korbar 7, Kranj 5348 Prodam suhe smrekove PLOHE, debeline 5 cm. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 5349 Ljubiteljem živali oddam majhne črne KUZKE. Tavčar Matejka, Vrba 31, Žirovnica 5350 Ugodno prodam 4200-litrsko CISTERNO za olje in 100 m gradbenega električnega podaljška s kolutom. Senično 15 tel. 57-088 - Tržič 5351 Poceni prodam dve POSTELJI in dve nočni OMARICI. Batagalj, Trojarjeva 27, Kranj — Stražišče 5352 Prodam vrtno KOSILNICO, ŠOTOR plinsko PEČ. Predoslje 62. Ogled popoldan 5353 Prodam rabljene DESKE za opaže (pri betoniranju) in približno 150 kg betonskega ŽELEZA. Golniška 63, Kranj tel. 23-369 5354 TELIČKO simentalko, primerno za rejo, prodam. Žeje 16, Duplje 5355 KRAVO, po izbiri, prodam. Lebar Lado, Žirovnica 48 5356 3 OKNA, 166 x 76 in 2 OKNI, 166 X 120, dvojno zastekljena in trodelno kom-nirano OMARO, 170 X 165 X 42, poceni prodam. Kranj, Staneta Žagarja 18 5357 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 50 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5358 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK m ZIBELKO, rjave barve. Grohar, Staretova 25, Kranj — Čirče 5359 Za vrtove in grobove — prodajamo BEGONIJE, po 10 din, AGERATUM, po 7 din; ter razproda jamo BRŠLINKE, po 25 din. VRTNARIJA v Šenčurju 5360 Prodam lep jedilni KROMPIR igor in* 180 težkega PRAŠIČA. Voklo 6, Šenčur 5361 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Jezerska c. 81 5362 Prodam stoječo TRAVO za košnjo. Grad 15, Cerklje 5363 Prodam Športni OTROŠKI VOZIČEK. Popovič Bo že na, Planina 30, Kranj 5364 Prodam pregradno OPEKO porolit, 12 cm, balkonska VRATA, OKNA, PUNTE Antolič.C. JLA 41, Tržič 5365 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO frizij-ko. Zalog 22. Cerklje 5366 ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 5. g. -12. «. 81 Za občini Kranj ia Trne Dr. CepuaVer Bogdan, dipl. vet., epe«., Kraaj, Kajakov« 21, tel. 22-884 LOKAR Franc, dipl. vet, Kraaj, Žanova 12, telefon 18-918 Za občino Skof)a Loka HABJAN Janko, dipl. vet, Ziri ll#,tel.88-ige * KRIŽNAR Miro, dipl. vet. Gode«* 184, tel. 82^8t Za občini Radovljica ia Jesenice PLE8TENJAK Anton, disl vet., Bled, Prešernova S4* tel. 77-818 ali 77-881 Dežurna aluaba pri Živiao-rejskesa veterinarske« zavodu Gorenjske v Kraaj«, la%S'VCa h tel 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam KOSILNICO BCS xohn AZbro^erkl^ ***** » Prodam smrekove BRUNF. gora ^.Cerklje-Jerič FrincE Prodam strešno OPEKO bnhrov« 1 fcLfcMENTE za opaže 30 kv bli dam. Lotnč, Zg. Dobratfg, KaSL si Dlen^lrfJ« 'fS1™ V*™ THJCKOa ŠKE?^ČAPR0SmJ^LADlCE ~ ^Kfc OVČARJE, odličnih startev Kak Anton Ziganja vas 63, Tržič S berfeTbLJei\ J,EDILNI KOTHaV in rabUeno'ffif?0 ,K°SILNIC0 . SKRINJO S5'1,tr8£0 ZAMRZ0VJ Zabnica ° B,tenC St*ne- H- « Te^fe^7™Kl VOZ/ KUPIM prav 743 Kupim LES za brunarico. Tel nufefc ^POVlNo' Kupim HLAfiLNIK^H\ ski, dobro ohranien r£ . •« 1 in električni Š^bft,^! dobro ohranjen TeUf«! ~ m 16.30 do 20. ure f°n Kupun PREDSOTOR „ adna380.r^lžan,tol.2Y-Y08 1 Kupim PUHALNIK 7-1 ^ Zg. Veterno 1. K^™^**** Kupim ZLATO za zobe Po»« Medetova 1, Kranj Kupim macesnove PLOHI? ,hh,yi vozT>SV", ""'o « Srednja vas v Bohinju Staar? VOZILA TOR^°Mc^irSEdtro Primskovo E Kranj' Sunw"J terPkoS*prodam VW 1300, leta* I za VW Pi Snn°^e BLATNIKK ia r Loka^ TaV*ar- ^ » 20P2OCTS«2PrSam AUDI »• ^< Mi 1982, ah zamenjam aa Ik nik, Znanec 19, škofja Loka 1972 kTLPr°^a,n ZASTAVO 101, k nevnlr]! P?trebna obnove. . I Č-hI* 8tawu- ali po«" Loko Ja V8S 2> Po1^ ^ Zelo ugodno prodam R-4/75 aK a njamza gradbeni material. Goba« W Prodam ZASTAVO 750. iSk stl' Visoko 92 pri Kranju j» 1Q77 v ° PI0*1*™ ZASTAVO 75ft ks» Z.L -1 J"8*"11 vzamem tudi grea«* posojilo. Zg. Bitnje 164 ^« ?eL£30DaW Anton. Breg oh S.«* Prodam ZASTAVO 750, leua Mk nFWtrodel^,OKN0. 2 kv. ■ kava DESK - COLARIC ter kupat W8 kosov rabljene OPEKE ipiJaklJ BSU 66. Cerklie Izdaja CP Glaa, Kranj, Stavek Tt G*] renjski tisk Kranj, tisk: ZP LiaMu pravica, Ljubljana. Naalov umnim in uprave lista: Kranj, Moto Pij«** I - Teko*i račun pri SDK v Kraaj«. Me vilka 515O0-S0a-Sl»» - Tetefcai: t« "-341, glavni urednik, od(ororai »tW-mk in uprava 21-835, redakcija SlUk Komerciala — propaganda, aaroraiaa, mali oglasi in ratunovodrtvo Individualna polletna aaroeaiM 250,— din, za inozemstvo prrrečnaM I v valuto v ključne* poštnino. Oproščeno prometnega davka p« 1 stojnem mnenju 421-1/78. JUNIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .23. STRAN O L, A iDO lflOO, rdeče barve, staro dve k paun Pipanova 70. Šenčur 5313 j tam 138-PT letnik 1977 in BMW, wfi btaik, v dobrem stanju. Ovsiše fafl-1« popoldan 5314 ■ ZASTAVO 1300, celo ali po MSrbenje 37, Trtic 5315 iSao WARTBURGA karavan, let-•IB. Staretova 10, Kranj — Čirče 5316 ItlKOLICO za osebni avto prodam. laaff-142 5317 hmm R-4, letnik 1974, registriran ap 1992. Šmitek, Bistrica 186, Tržič 5318 hm prodam KOMBI zastava 850, ■»»dobrem stanju. Naslov v oglas Laieiku 5319 HOOO 100 S, letnik 1973. c.ena 4 SM »P, letnik 1960. 7.000 km, ugodno C. Staneta Žagarja 58/a, Kranj Prodam SPAČKA, letnik 1973. Peter nelj, Podbrezje 146, Duplje 5403 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do decembra. Rogelj Andrej, Zabije 2, Golnik 5404 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 36.000 km. Polanc, Gorjuše 53, Bohinjska Bistrica 5406 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, prevoženih 32.000 km. Ogled možen v popoldanskem času. Thaler, Kidričeva 4/a, Škofja Loka 5406 Prodam 126-P, letnik 1979, registriran do junija 1982. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pfajfar Zdenka, Studeno 3, Železniki 5407 Prodam ZASTAVO 750 LC, s toro 1 leto, prevoženih 16.000 km. Kranj, Tončka Dežmana 10. (Lipovčič Drago) 5408 Prodam MINI MORIŠ (rdeč). Novak Julij, Koritenska 15, Bled, tel. 78-226 I stil ODPRTI KAMINI VBTH1GRIL KAMINI TKI Proizvodnja, montaža, fi-taasaci>a vseh vrat od-prta kaminov a popolnim a*, ogrevanjem zraka in rakitorake vode (15.000 kal/h) (UPANJ MMM8NGL a.Kl/717-662 Maiatrova 1, STANOVANJA imm ČZ 350, prvič registriran 1980. * paaokkn. Kratic 2arko, Vrečkova 5321 ■ DKVV F 102, 1966. registriran UK. Podhibnik 254, Skorja Loka 5322 prodam dobro ohranjeno ZA ), letnik 1973. Ogled vsak dan Cerklje 4 5323 _i trto ZASTAVA 750 letnik Manran do aprila 1982. Kranj -r-Kristan 5324 prodam dobro ohranjeTi MO -4. Zglasite ae pri Horvat Sre-5 fc»«MJe3/b7Kranj 5326 *M0, letnik 1974, lepo ohranjen, re-do maja 1962, prodam, cena 10,5 29-361 - int 25 do 14. ure 5326 RENAULT 12 TL letnik 1973. Hrib 18, Preddvor 5327 j prodam dobro ohranjeno ZA-101, letnik 1976. Informacije po _,J1 - mt. 24—14 dopoldan; 50-307 Jlaa 5328 JjjpkiAMI 8, po delih, letnik 1972 ■^troelsv, Radovljica, Gradnikova fc«7 5329 .^■ZASTAVO 101, letnik mnuar liram, Kokrica, Cesta na Brdo 53 5330 _ ZASTAVO 750, letnik 1973, MVO 101, letnik 1974, oba neregi-Cimžar Lojze, Orehovlje 13, 5331 ZASTAVO 750 S, letnik 1978. ial 103. Škofja Loka 5332 prodam ZASTAVO 750, letnik iliSkofia Loka 5333 ZASTAVO 750, letnik 1974, reso 24. 4. 1982. Šuška c. 26, toL 064-60-928 5334 . /RINZA 1200 (predelan v _registriran celo leto. Drnovšček, p 8*H. Škofja Loka 5335 aarodam ŠKODO, 1972, registri-lottobra. Ogled v soboto popoldan dopoldan. Skoda, Sorlijeva 21, * 5383 KOMBI K 430, ali zamenjam AV0 750. Prosen, Gorenja vas fjoLoko 5441 prodam 126-P, letnik 1977, ka, vozen (poškodovan blatnik). »643 5382 prodam ŠKODO, 1972, registri-S oktobra. Ogled v soboto popol-ladaljo dopoldan. Skoda, Sorli-Kitnj 5383 a prenovljeno ZASTAVO 750, iTCStrahinj 117, Naklo 5384 prodam SPAČKA, letnik 1974, a celo leto. Luže 22, Šenčur 5385 »dre leti star FORD 1600 in no-'ARTBURGA. Skofic Prane, Ilov »•N 6386 # Nn 126-P, letnik 1978, registriran do ie< »*8. Informacije po tel. 064-77-506 01 W 5387 d m prodam ZASTAVO 750, letnik Ai t*sjs«». Kranj 5388 a sa ZASTAVO 101 RC, letnik 1980. p ] [ton »vet 6, Škofja Loka, tel. 064 Si) 5389 r m\ ZASTAVO 750, letnik 1973, »< liambotamno. Galičič, Predmost t tatnad Skofjo Loko 5390 • aa SK0DO 100, prevoženih 20.000 i «ftrjrano do marca 1982. Bračko, »1 if/i, škofja Loka, tel. 064-61-046 5391 i W80, letnik 1972, odlično ohranjen, * ' p Petemel, Podbrezje 81, Duplje 5392 i *a tovorno PRIKOLICO za oseb-» k % Brnik 81, Cerklje 5393 » sa FIAT 850. Juvan Janez, Kebe- « SJ Krami_ 5394 tt aa OPEL KADETT, letnik 1970, M »i Cerklje 5396 1 aa 126-P, letnik november 1980. W* 5396 KNG^z dobavo sredi junija, pro- |m prodam RENAULT 4 TL spe Si 1978, prevoženih 28.000 km. kat, Ziganja vas 66, Tržič. Ogled M* 14 ure dalje 5398 ZASTAVO 750, letnik 1969. M, Jezerlkova 5, Komenda 5399 dobro ohranjen AUDI 80 GL, W. Vopovlje 5, Cerklje 5400 prodam NSU 1100, registriran. 13, Vodice 5401 . Mrapatiuan BUGGY. Bitenc k Bita ie 34, Zabnica 5402 Iščem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopamice. Telefon 21-648 od 13. do 14. in 19. do 20. ure 4997 Prodam dvosobno STANOVANJE v stolpnici, v Kranju — Sorlijevo naselje, vseljivo v septembru. Možnost plačila tudi z bančnim kreditom. Ponudbe pod: 51 kv. metrov 5411 Oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 5412 Zamenjam dvosobno, centralno ogrevano STANOVANJE, v prvem nadstropju, za enakega ali večjega v Kranju — Sorlijeva ulica. Informacije po telefonu 22-138 5413 Mlada družina z otrokom, vzame v najem STANOVANJE ali manjšo HIŠO v Kranju ali bližnji okolici. Informacije po tel. 064-28-016 5414 Dvosobno STANOVANJE (64 kv. m), ugodno prodam. Kranj, Gubčeva 1, telefon 21-540 5415 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ -Pristava 80, išče za svojega delavca STANOVANJE, oziroma SOBO, z možnostjo souporabe sanitarij. Ponudbe pošljite na naslov: KOMUNALNO PODJETJE Tržič, Pristava 80 5416 Starejša zakonca, brez otrok, iščeta v najem STANOVANJE ali manjšo HlSO v okolici Tržiča ali Kranja. Nudiva večletno predplačilo. Telefon 50-440 -int. 003 dopoldan 5417 1 POSESTI V bližini Kranja prodam PARCELO z začetno gradnjo. Naslov v oglasnem oddelku. 5418 Kupim zazidljivo PARCELO, v okolici Kranja ali Cerkelj. Šifra: Plačam v gotovini 5419 Kupim starejšo HlSO ali zazidljivo PARCELO z lokacijskim dovoljenjem za opravljanje samostojne obrti — cvetličar-gtvo v okolici Kranja ali Škofje Loke. Dostop možen s kombijem. Informacije od 9. d>12. ure po tel. 058-72-048 5420 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Belci. Šifra: Dogovor 542i Na Bledu oddam GARAŽO z dodatnim prostorom, primerno za obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. 5422 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO med Golnikom in Preddvorom. Ponudbe pod: Gotovina - takoj 5434 ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje sprejmemo KUHARICO ali KUHARJA. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Telefon 064-76-388, PENSION ROŽIČ, Ribčev laz 42, Bohinj _ 5251 Zaposlim KV MIZARJA. Sitar, Šenčur, Velesovska c. 20 5252 HlSNI SVET - Kidričeva 29, 3, 33, išče ČISTILKO. Čemigoj Miro, Kidričeva 29, Kranj, tel. 23-915 5423 GOSTILNA ERJAVSEK, Cerklje 130 — 8prejme v redno delovno razmerje KUHARICO. Telefon 42-061 5424 Takoj zaposlim nekvalificiranega delavca. OD po dogovoru. IZDELOVANJE COKEL - Kordež Zvone, Zalog 77, Cerklje 5425 Gasilsko društvo Zg. Brnik prireja v nedeljo, 7. junija VELIKO VRTNO VESELICO z otvoritvijo bazena. Za razvedrilo bo igral ansambel Slak in fantje sPraprotna. Vabijo gasilci! Jenkove šole) Stular Anton VODOVODNE INSTALACIJE, tel. 23-137. SE PRIPOROČAM! 5430 Bojlerje ti-ki. pralne in pomivalne stroje candv v garanciji in izven nje, ter druge gospodinjske aparate SERVISIRAM v Skofji Loki, Kranju in Tržiču. Naročila sprejemam vsak dan osebno ali po telefo-nu 61-966 samo od 7. do 9. ure, v sredah od 14. do 15. ure. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV Škofja Loka 5443 obvestila; ROLETE: naročite SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944 SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knific Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve poštnega predala, sprejemam naročila po tel. 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945 Popravljam vseh vrst TRANSISTOR-SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 5196 Solidno in hitro UOKVIRJAM slike, diplome in gobeline. Mandelčeva 16, Kranj pri Vodovodnem stolpu, telefon 22-866 5426 PRALNE STROJE, popravljam v Skofji Loki in okolici. Naročite po tel. 064-62-848 5427 Vpisujemo v TEČAJE iz cestno prometnih predpisov za voznike B-katego-rije. Cena tečaja 350 din. MLADINSKI SERVIS KRANJ 5428 ASFALTIRAMO dvorišča, dovozne poti in slično. Delovne ure za dogovor od 18. do 19. ure. Ing. Stojan Puntar, V Loki 43, Dragomir, 61351 Brezovica 5429 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil delavnico iz C. talcev 2, na Partizansko c. 10/h, Kranj (zgoraj stare PRIREDITVE V nedeljo, 7. 6. ob 16. uri, bo VESELICA v Dupljah pri Tmovcu. Igra ansambel TRGOVCI. VABIJO MLADI ZADRUŽNIKI! 5431 Gasilsko društvo LUŽE, prireja v nedeljo, 7. junija, ob 14.30 PROSLAVO ob 60-letnici društva. Po proslavi bo zabava. Igral bo ansambel MODRINA 5432 GD KOKRICA, prireja RAZSTAVO store gasilske opreme v Kulturnem domu na Kokrici od 6. do 14. junija 1981. Vstopnine ni! NA OGLED VABIJO GASILCI! 5433 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača 40 din, cvetača 60 din, korenček 30 din, česen od 50 do 60 din, čebula od 20 do 40 din, fižol od 60 do 70 din, pesa 30 din, kumare 40 din, paradižnik 60 din, paprika 80 din, slive od 60 do 70 din, jabolka od 15 do 20 din, hruške 40 din, jagode od 50 do 60 din, češnje od 30 do 40 din, pomaranče 40 din, limone 50 din, ajdova moka 48 din, koruzna moka 20 din, kaša 65 din, surovo maslo 280 din, smetana 58 din, skuta 48 din, sladko zelje od 38 do 40 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 30 din, klobase 50 din, orehi 300 din, jajčka 3,50 din, krompir 12 din, novi 40 din. JESENICE Solata 30 din, špinača 40 din, cvetača 60 din, korenček 96 din, Česen 75 din, Čebula stara 26,30 din, nova 35 din, fižol 80,50 din, kumare 30 din, paradižnik 60 din, slive 63,60 din, jabolka 27 din, jagode od 60 do 80 din, Češnje 50 din, pomaranče 38,40 din, limone 49 din, koruzna moka 17 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 20 din, kislo zelje 17,80 din, orehi 317,40 din, jajčke od 3,30 do 6,20 din, krompir novi 35 din. DEŽURNE TRGOVINE V aoboto 6. junija, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešniko-va 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Vodovodni stolp, Kranj, Ul. Moša Pijade, SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, Mercator Kranj, Cesta JLA 6, SP Planina, Zupančičeva 17, PC Britof, PC Bitnje, PC Šenčur. Vnedelio Brno dežurne naslednje prodane Centrala Kranj od 7. do 11. are: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 6. junija, bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Špecerija Bled-supermarket Union, Titova 22 in Rožca - samopostrežna trgovina 9, Boka lova 5/a. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Živila — Lipa, Koroška 3, Mercator, Ravna 9, Mercator, Kovor. r Aktiv mladih zadružnikov TZO Naklo prireja v nedeljo, 7. junija 1981 ob 15. uri pri TRNOVCU v Dupljah veliko vrtno veselico s k egi a njem za teleta. Igrajo TRGOVCI. Prireditev bo ob vsakem vremenu. VABLJENI! vsak dan mm ČESTITKA Dragi mami FRANCKI ZORKO iz Cirč želi ob njenem 50. rojstnem dnevu vse najboljše sin MARTIN! 5437 IZGUBLJENO V KRANJU od 9. do 20. ure ENTRAL Izgubil se je čmo-siv PUDELJ, ki sliši na ime Muri. Kdor karkoli ve o njem naj javi: Maček, Planina 52, tel. 22-607 5435 Pogrešam MOŠKO KOLO rog, zelene barve, odpeljan iz kolesarnice Delavskega doma Kranj, 30. maja. Najditelja prosim naj sporoči po tel. 22-523 (Dolenec) 5436 _> V ponedeljek, 1. 6. 1981, ob 21. uri sem izgubila rumeno ŽENSKO JOPICO, na poti od Partizanske — Komenskega — c. Staneta Žagarja — avtobusne postaje do Stošičeve ulice. Prosim najditelja, da jo vrne. Trebižan Milena, Stošičeva 6, Kranj 5442 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame IVANE ŠČANČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, njenim sostanovalcem, sodelavkam VVZ Škofja Loka, Dom Velenje, Iskra - TOZD Naprave za energetiko Ljubljana, AMD škofja Loka, Patentna pisarna Ljubljana, za pomoč med boleznijo, obiske v bolnici, darovane vence in spremstvo na zadnji poti. G. župniku in g. kaplanu hvala za lep pogrebni obred. Sinova Drago in Roman, hčerki Vera in Mira z družinami! ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob smrti našega očeta, deda in pradeda JANEZA ZUPANA s Kokrice izrekli aožalje ter nam kakorkoli drugače pomagali. Posebno ae zahvaljujemo osebju VIII. nadstropja Kliničnega centra v Ljubi/ tni, ki je z zavestnim delom lajšalo očetu bolezen. Zahvaljujemo e vsem, ki ste spremili našega očeta na zadnji poti, zlasti pa Še govornikoma, pevcem, godbi ter zastopnikom družbenopolitičnih organizacij, ki so se s prapori in cvetjem poslovili od svojega dolgoletnega člana. VSI NJEGOVI! Kokrica, Radovljica, Ljubljana, Kranj, 26. aprila 1961 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega očeta, tasta, brata in strica FRANCA MARNA iz Grada pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim sodelavcem Planike Kranj, OOZS Planike Kranj, delavcem TOZD soc. medicine in higiene Gorenjske, delavcem Sava — TOZD LM + E in članom Gasilskega društva Cerklje za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilne besede. Hvala g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčerka z možem, brat, sestri in nečaki! Cerklje, 26. maja 1661 Sporočamo žalostno vest, da je v 90. letu starosti nenadoma umrla naša najdražja mama, tašča, s tara mama, prababica in teta MATILDA PERFETA roj. Mavric Iz hiše žalosti jo bomo pospremili v petek, 5. junija 1981, ob 17. uri na pokopališče Ovsifte pri Podnartu ŽALUJOČI: hčerka Zofija z možem, vnuki in pravnukinji! Ovsise pri Podnartu, 4. junija 1981 Pri Šobcu je prijetno Erna Ktinar, pisarne vodja recepcijske lec ie aprejenaa številne goste, za zdaj veliko - Precej stalnih, ki preživljajo dopact pri Soben že rzjeet let in već — Ureditev kampa in dobra restavracija Lesce — V našem najbolje urejenem kampu pri Šobcu se je v minulih dneh začela prava poletna sezona. V kampu, ki v konicah sprejme tudi 2.500 gostov, so zabeležili tudi dobro predsezono z obiski tujih gostov, predvsem pa je bilo veliko domačih. Zdaj je v kampu okoli 200 gostov, večinoma tujih. Domačih je izredno veliko ob sobotah in nedeljah, če je le lepo vreme. Turistično društvo Lesce, ki vzorno skrbi že vsa leta za to, da ie kamp visoke B kategorije in vsako leto boljše in lepše urejen, je tudi letos opravilo vsa nujna vzdrževalna dela, ki v tako velikem kampu terjajo kar precej denarja. Predvsem so letos obnovili dovozno cesto v kamp, ki je bila prej preozka: dve prikolici se nista mogli srečati. Dovozno cesto so razširili, postavili robnike in pločnik. Razen tega so položili okoli 1300 metrov električnega kabla in postavili 20 novih omaric za priključke, obnovili igrišča in sanitarije. K Šobcu izredno radi prihajajo gostje iz Nemčije in Holandije, stalni gostje, čeprav ni malo tudi prehodnih, posebno v tem času, ko so na poti proti morju. Največji obisk pa je od 1. julija do 15. avgusta, ko je kamp popolnoma zaseden. Tedaj je ob sobotah in nedeljah prava gneča tudi zaradi odprte špecerijske trgovine Murke ob vstopu v kamp in zaradi veliko domačih izletnikov, ki prihajajo od blizu in daleč. Prav z nedeljskimi izletniki pa*imajo včasih največje in prave sitnosti, saj smo že taki, da bi se z avtomobilom vsi pripeljali do plaže. Nekateri nočejo in nočejo razumeti, da je avtomobil treba pustiti na parkirišču. malo izjemami, urejenost kampa le hvalijo in zatrjujejo, da se bodo še vrnili. Med njimi je le malo takih, ki zahtevajo posebne ugodnosti, ki pa iih pri šobcu ne morejo dovoliti in se ot organiziran kamp morajo ravnati po redu in pravilih. Tako niso mogli dovoliti, da bi neka nemška družina kopala v izredno čistem bajerju, ki se napaja s studenčnico, še pse, nakar se je družina brez besed odpeljala. Prav zato, ker vztrajajo, da bi bili v kampu zadovoljni domala vsi gostje, Še nobeno leto niso ostali brez njih. Erna Klinar iz Radovljice vodi recepcijsko pisarno pri Šobcu že šesto leto: »Pritožb gostov skoraj ni,« pravi prijazna uslužbenka, »zanimivo je, da ae pri nas zdaj mudi neki starejši nemiki gost, nekdaj sam lastnik kamna. Dejal nam je, da vsaj do zdaj še ni opazil niti ene stvari, nad katero bi se lakko pritožil katerikoli gost Gerie - Domala ni tujega ali domačega turista, ki se mudi aa Bmk, da ne bi obiskal naše izredno lepe soteske Vintgar, v Gorjah Vat mirnih leta so turisti, ki so se večinoma peš napotili v Gorje ta do Vintgarja, nekako še prišli do trgovine na križišču v Zgornjih Gorjak notesi pasoše ustavili v dilemi: na katero stran? Domačini bi lahke na križišču kar »dežurali* v informativni službi, a letos »o v favienu skupnosti obnovili kažipote in nakazali smer iz Zgornjih Gonj (aa proti Vintgarju. - Foto: D. Sedej Tekmovanje koscev in grabbk POLJANE - V nedeljo popoldne prireja aktiv mladik zadružnikov v Poljanah tradicionalno tekmovanje koscev in graMiic, združeno s plezanjem na zala j. Prireditev, na kateri so dolgo tekmovali le mladi kmečki fantje in dekleta iz domačega aktiva, 5 aktivov, ki^ zabava s plesom. Ce mami vreme, tekmovanja ae bo U letLUdiplagč°ujejo ^koliko*^*Ž **cu so uredili dovozno cesto. Dela so veljala več kot miUjon dinarjev izredno disciplinirani in vsi, le z ~ Foto: D. Sedej Pred vstopom v kamp morajo vsako leto očistiti vodo, kajti u*a*® p nabere precej nesnage in vedno znova visoko poganjajo alge. Treba jin j pokositi in odstraniti vso nesnago. Teritorijalci na položaju ali da bi bila pomanjkljiva. Imamo veliko stalnih gostov, ki {»rihajajo tudi ie dvaindvajset et. Čeprav smo kamp in bivanje v njem podražili, se do zdaj nad ceno ni ie nobeden pritožil.« Pri Šobcu, ki je kamp odprtega tipa in po mnenju gostov eden izmed najboljših jugoslovanskih kampov, bodo tako kot vsako leto organizirali tudi vrsto kulturnih prireditev — vsaj enkrat do dvakrat tedensko, ob sodobni in dobri restavraciji. Obetajo se nastopi folklornih skupin in godb na pihala, številni gostje pa se odločajo tudi za enodnevne izlete v bližnjo in daljnjo okolico. Predvsem pa pri Šobcu uživajo ob lepem vremenu, v miru in na svežem zraku, ob začetku sezone pa so korajžno zaplavali po vodi tudi prvi neučakani kopalci. D. Sedej GLASOVA ANKETA Meso naše najdražje ... Včasih smo se, ko se je podražilo živilo kot na primer zdaj meso, tolažili, da bomo pač več zelenjave pa krompirja pojedli. Ko se je pa zadnjič meso dvignilo kar za 26,7 odstotka v poprečju, se pa skoraj nismo imeli več s čim potolažiti. Zelenjava je draga kot vse drugo, krompir, to splošno živilo, ki naj bi nam 'pomenil mašilo, pa je sploh nesramno poskočil. Za petdeset jurjev ob koncu tedna že v špecerijski trgovini malenkost dobiš, od mesarja pa sploh malo neseš za te denarje. Kakšno meso in koliko si ga bomo lahko privoščili na tedenr Meso mora biti, meni večina gospodinj, sicer res nimaš kaj skuhati. Marsikatera pa že vneto razmišlja, da bi doma vzre-jala zajce ali piščance. Toda večina nima te možnosti. Kaj menijo o vsem tem gospodinje, sprašuje Glasova anketa. Pripadniki enote beroja Staneta Žagarja so na minuli vaji usposabljanja pokazali visoko zavest in sposobnost Bohinjska Bela - Prejšnji teden je potekalo na Bohinjski Beli petdnevno urjenje in vaja teritorialne enote, ki nosi ime po revolucionarju, komunistu in narodnem heroju Stanetu Žagarju. Pripadniki te enote so se na vajo temeljito pripravili in po končni oceni pokazali veliko usposobljenost, pripravljenost in visoko moralno zavest. Teritorialna enota Staneta Žagarja se je že na vseh dosedanjih vajah in praktičnih ter teoretičnih preizkušnjah odlično izkazala. V teoretičnem delu petdnevnega usposabljanja je potekalo intenzivno politično in splošno izobraževanje pripadnikov enote; med drugim so se seznanili tudi s svetovnimi razmerami, razpravljali o pomenu vstaje leta 1941, o organizaciji ljud- skega odpora in obrambe ter o družbenoekonomskih razmerah v občini. Precejšen poudarek so dali tudi družbeni samozaščiti. V praktičnem delu usposabljanja pa so se seznanili z najmodernejšim orožjem ter z organizacijo in izvedbo teritorialne obrambe ter s partizanskim načinom bojevanja in obrambe. Teritorialna enota Staneta Žagarja, ki je popolnoma samostojna enota, je sama pripravila vso vajo, program in njen potek. Vse dni urjenja so se intenzivno vadili in prav vse čete so pri končni oceni dosegle najboljše rezultate. Njihov tabor na Bohinjski Beli je bil skrbno urejen, živeli so v zadovoljivih pogojih in ob koncu tudi pripravili lep kulturni večer. Pripadniki enote heroja Staneta Žagarja, ki so izdali tudi svoj informator Teritorialec, so tako ponovno dokazali, da lahko s ponosom nosijo ime velikega revolucionarja, narodnega heroja in vzornika Staneta Žagarja in da se nadvse aktivno, uspešno in disciplinirano vključujejo v celovit sistem splošne ljudske obrambe. D. Sedej l^ft'ir1!? ,~ AkciJ° 80 Popravili in jo uspešno vodili Janez Smole, Vinko Faladore in Marjan Markovič, vsi pripadniki teritorialne enote pa so pokazali veliko znanja in izkušenosti. - Foto-D. Sedej V. Anka Pustovrh, sanitarni tehnik iz Gabrka nad Skofjo Loko: »Plače so majhne in pošteno bodo pri teh podražitvah udarjene tudi mlade družine, ki si šele grade ali opremljajo stanovanje. Nikjer drugje ne boš mogel priškrtniti kot pri obleki in hrani. Pri mesu že gledam, kaj vzamem. Čeprav se je piščanec podražil najbolj, menda kar čez 30 odstotkov, je še vedno najcenejše meso pri nas in tudi precej obrokov lahko narediš, če pametno porazdeliš kose. Vsekakor je v njem več mesa kot pa za isti denar govedine ali svinjskega.« Albina Podbevsek, upokojenka z Orehka pri Kranju: »Ob tako nizki pokojnini, kot jo imam, moram biti že dolgo let skromna pri vsem. Tudi pri mesu. Pol kilograma govedine na teden pa kakšno klobaso in malo salame si bom tudi odslej privoščila. Ce si zaželim, si tudi kupim. Gledam pa, da ničesar ne vržem proč. Za tiste, ki imajo po dva milijona plače, pa meso še ni predrago. Morda bo ta podn le vplivala vzgojno na tiste, se do zdaj zmrdovali nad stvarjo, pa še dobro meso v smeti.« Mojca Polak, ualužbeaka * Rado vilice: »Sama ne tuba* veliko doma, ker sem večino tt*" na na terenu in se pogosto ta* nim zunaj. Toda pozna * p<* cenah, saj gostinci niso prav i*' odlašali s podražitvijo svej* uslug. Prepričana sem. da bode družine s poprečnimi osebnur dohodki in šoloobveznimi otroci težko zmogle tak dvig cen. 2e. b bi bila strošek samo hrana in obleka. Pa je tu še stanovanje.pt krediti in drugo. Resen praha bo za marsikatero gospodajo. kako bo z ostankom prerinila •» konca meseca. Opozorila pa bi k na nek drug problem: ns druts*. kjer imajo med otroci športamr' kot so plavalci, kegljači, nofoae-taši, kolesarji in podobno. Tm j* meso osnovna hrana. In bojim a da se bodo v te športe v bodoče lahko vključevali le otroci u družin z višjimi osebnimi dohodki, kajti prav pri teh otrocih je za hrano treba odšteti veliko več.« D.Dolenc