Na pomolu javnih razprav
Osnovne organizacije sindikata so nosilci javnih razprav v združe-nem delu o osnutkih štirih, nadv-se pomembnih zakonov: o medse-bojnih delovnih razmerjih, o sa-moupravni delavski kontroli, o volitvah in o referendumu ter dru-gih oblikah osebnega izjavljanja. Z njihovim sprejetjem se bo še bolj poglobilo delavsko samou-pravljanje, še bolj se bodo utrdile pravice delavcev, zapisane v usta-vi in zakonu o združenem delu.
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, inže-nir Janez Barborič, je v začetku junija pozval sindikalne organiza-cije s temi besedami:
»Z objavo osnutkov vseh štirih zakonov sindikati začenjamo jav-no razpravo. Njeni konkretni no-silci v združenem delu so osnovne organizacije sindikata. Te so dolž-ne, da s sodelovanjem vseh orga-
niziranih družbenih sil in ob po-moči občinskih svetov ZSS ter drugih sindikalnih teles poskrbe, da bodo o predlogu zakona sezna-njeni prav vsi delavci, da jih vklju-čijo v aktivno razpravo in to vse-binsko res kvalitetno izpeljejo ... Sindikati, najširša družbenopoli-tična organizacija, pozivarno čla-ne, da aktivno sodelujejo v javni razpravi, saj vsi z enako odgovor-nostjo sooblikujemo novo, napre-dnejšo družbo!«
Politično razpoloženje glede javnih razprav o štirih zakonih je tudi v naši občini optimistično. Takšno je lahko zato, ker dobro poznatno našega delovnega člove-ka, ki ni nikoli stal ob strani, kadar je odločal o svojih pomembnih vprašanjih. Tako lahko vse doku-metne na vseh ravneh sprejema-mo samoupravno, po širokih jav-nih razpravah, ki naj zajemajo vse
temeljne celice naše družbe, vsa-kega posameznika. Naše misli po-trjuje tudi javna razprava o osnut-ku zakona o združenem delu, v kateri je v Sloveniji sodelovalo pol milijona delavcev z nad tisoč pri-pombami in predlogi. Prav te za-kon celovito ureja razmerja v združenem delu in hkrati izraža njihovo socialistično in samou-pravno vsebino.
Osnutek novega zakona o delov-nih razmerjih ne razčlenjuje samo pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, določenih v zakonu o združenem delu, temveč ureja tu-di nove delovno-pravne institute ter pravice in dolžnosti delavcev. Naj navedemo, dapolegtemeljnih določb zakon o delovnih razmer-jih zajema medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu (sklenitev delovnega razmer-ja; pravice, obveznosti in odgovor-nosti delavcev; prenehanje delov-nega razmerja; varstvo pravic de-lavcev; delo na domu; posebne določbe), delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sred-stvi v lasti občanov, pri civilno-pravnih in fizičnih osebah, nad-zorstvo, začasno in občasno delo, kazenske določbe, prehodne in končne določbe.
Kot smo se lahko prepričali, je vsebina osnutka zakona o delov-nih razmerjih nadvse pomembna za izgrajevanje naših družbenoe-konomskih odnosov - in enako velja tudi za preostale tri zakone.
Zaslužen poletni oddih je torej za nami. Upamo, da je dopust za-dovoljivo opravil svojo vlogo: na-mreč, da se naš delovni človek sprosti in si nabere novih moči za naporne naloge, ki so pred njim. Preostanek leta bo zahteval polno in vsestransko sodelovanje tako po politični kot po gospodarski plati. Prepričani smo, da bo tudi delovni človek iz Centra po naj-boljših močeh prispeval k celotne-mu uspehu, da bo lahko resnično zadovoljen nazdravil novemu le-tu, ki niti ni tako daleč.
Vladimir Jerman
DOGOVORI/3