lova križarska vojska

ARMADA SV. KRIZA

za ošivljenje in pospešitev
krščanskega mišljenja

Spsijjj

V Armado sv. križa

je bil sprejet

Ijne in priimek  . .

.. . dne . 18 .

Podpis pospešitelja ali pospešiteljice:

Za glavno vodstvo sv. dežele
na Dunaj).

za oživljenje in pospešitev

krščanskega mišljenja

Prosto po nemškem: ,Die Armee des hi. Kreuzes'

LJUBLJANI, 1893

Založilo »Glavno vodstvo sv. dežele«
Tisek Katoliške Tiskarne.

Št. 1895.

Ker se v priloženi knjižici z naslovom „Kova križarska
vojska“ ničesar veri ali nravnosti nasprotnega ne nahaja , do¬
voli knezoškofijstvo, da se taista sme dati v natis.

Kn. šk. ordinarijat Ljubljanski

dne 20. junija 1893.

f Jakob,

kn. škof.


Ako tebe pozabim, o Jeruzalem! bodi po¬
zabljena moja desnica! Moj jezik naj mi
obtiči na nebu, če se ne spomnim tebe,
če ne denem Jeruzalema v prvo svojega
veselja. (Ps. 136, 5, 6.)

Poziv

na

novo križarsko vojsko.

"Veselje nam navdaja srce, kadar se spominjamo
Palestine, dežele tolikanj imenitne in sloveče. Po vsej
pravici imenujemo Palestino »sveto deželo«. Naš Zve¬
ličar jo je posvetil, ko je prebival v nji. Tu je domo¬
vina Jezusa, tu zibel sv. krščanske vere. V sv. deželi
so kraji, ki nas spominjajo najimenitniših dogodkov od¬
rešenja. Betlehem, Nazaret, Getzemani, Kalvarija, božji
grob, ti so sveti kraji. Že spomin na nje nas napol¬
njuje s svetim spoštovanjem. Polni globokega spošto¬
vanja do teh sv. krajev so zapustili križarji (vojščaki
križarskih vojska) domovje, in se podali na težavno
poto vanjev sv. deželo, da bi iztrgali te sv. kraje iz

— 4 —

rok sovražnikom krščanskega imena. Zemlja v sv. de¬
želi je napojena s krvijo hrabrih junakov. Ni toraj čuda,
ker se jih spominjajo še pozni rodovi in občudujejo njih
srčnost in gorečnost za sveto stvar. Nikakor pa ne za¬
dostuje, ako mi samo občudujemo srčne vojščake, sami
pa nič ne storimo v blagor sv. deželi. Ljubezen do Je¬
zusa nas kliče, naj se po moči potrudimo, da se ti
sv. kraji ohranijo in dostojno spoštujejo. Že si hočejo
lakomni mohamedanci in zviti razkolniki prilastiti svete
kraje. Ali ni toraj dolžnost slehrnega katoličana, da se
temu po moči vstavlja? Storimo, kolikor nam je možno,
da ostane katoliški cerkvi pravica do sv. krajev. K temu
pa je naj prvo potrebno, da se združimo. Združimo se
toraj vsi katoličani ter pričnimo »novo duhovno križar¬
sko vojsko« ! Že se je vstanovila v ta namen družba,
imenovana »Armada sv. križa«. Vsi katoličani, možje
in žene, mladeniči in deklice in vi, nedolžni otroci, pri¬
stopite k tej »Armadi sv. križa«.

Namen, ki ga ima „Armada sv. križa“.

1. Da se vtrdi krščansko mišljenje in življenje. V
ta namen je treba prav goreče častiti sv. križ. Sv. križ
je premagal staro poganstvo, s sv. križem upamo pre¬
magati novo brezverstvo.

2. Da spoznavamo očitno in brez vsake boječnosti
nauk Kristusov v govorjenju in dejanju, ter se vojsku¬
jemo z vsemi močmi zoper mlačnost, ki se dandanes

o

tolikanj širi, in je v tem, da se nekateri katoličani, za¬
peljani po samoljubju in boječnosti pred ljudmi, sra¬
mujejo očitno pokazati se katoličane in tako pogube
svoje duše.

3. Da se ohranijo katoliški cerkvi oni sveti kraji
Palestine, katere ima zdaj v oblasti. Vrhu tega ima
Armada sv. križa še ta namen, da pridobi katoliški cerkvi
tudi vse one sv. kraje, ki so zdaj še v oblasti nekato-
ličanov in nevernikov.

4. Da bi se vedno bolj širila katoliška vera v sveti
deželi. V to naj pripomorejo misijoni in katoliške šole.

5. Da se izobrazijo deželani Palestine v krščan¬
skem in društvenem življenju. To bi se doseglo s pod-
učevanjem v sv. veri in s priučenjem primernega roko¬
delstva.

6. Da se opravljajo dela ljubezni do bližnjega s
tem, da se podpirajo sirote, vdove in sploh reveži v
sv. deželi.

7. Da zadobijo romarji, ki prihajajo v sv. deželo,
varnost in oskrbovanje.

Pravila Armade sv. križa.

Armada sv. križa je tesno združena z društvom,
imenovanim »Podporno delo sv. dežele«. To društvo so
sv. Oče Leo XIII. dne 18. jun. 1887 odobrili in z od¬
pustki obdarili. Armada sv. križa obsega katoličane obo¬
jega spola.

— 6  —

Pravila Armade sv. križa so:

1. Udje naj nosijo na prsih pod vrlino obleko
blagoslovljen križ, ki naj jih spominja dobrot, ki smo
jih sprejeli po Gospodovem odrešenju.

2. Kadar vstanejo in kadar gredo k počitku, naj
poljubijo ta križ. Mej tem naj spregovore sledeči zdih-
ljej: »Molimo Te o Kristus, in Te hvalimo, ker si s
svojim sv. križem svet odrešil!«

3. Udje naj se nikdar ne sramujejo sveto vero
očitno spoznavati, in če je treba po moči braniti. Nikdar
naj ne opuščajo krščanskih dolžnosti iz strahu pred
ljudmi, temuč še v čast naj si štejejo, da morejo sveto
vero očitno kazati sovražnikom sv. križa.

4. Tudi naj se potrudijo, da bodo dajali slehrnemu
lep zgled. Naj si prizadevajo, da bodo tudi njih pod¬
ložni zvesto spolnovali božje in cerkvene zapovedi. Od
svojih družin naj odstranijo vse, kar bi moglo zveli¬
čanju škodovati n pr. sumljiva znanja, časopise in knjige,
pisane v duhu, ki je sovražen katoliški veri. Nasproti
naj preskrbe svojim družinam dobrih knjig in časopisov.

5. Vsak ud naj si prizadeva, da vsako leto vsaj
enega izmed svojih bližnjih pridobi za lepo, krščansko
življenje.

6. Udje naj ne časte samo sv. križa, temuč poleg'
sv. križa tudi vse one kraje, kjer se je vršilo zveličanje
sveta. Naj se torej po moči trudijo, da ostanejo tisti
sv. kraji, ki so zdaj v oblasti katoliške cerkve, tudi še

7 —

za naprej v njeni oblasti. In da si poleg teh sčasoma
pridobi še one sv. kraje, katere imajo zdaj drugoverci
v oblasti. To bi se dalo doseči z dvemi sredstvi, z mo¬
litvijo in z milodari. V ta namen naj moli vsak ud en
petek v mesecu pet »Oče naš« i. t. d., pet »Ceščena si
Marija« i. t. d. in pet »Čast bodi Bogu« i. t. d., s pri¬
stavkom : »Molimo Te o Kristus, in Te hvalimo, ker si
s svojim sv. križem svet odrešil!« Tudi naj podeli
vsak ud vsako leto kakšen dar kot miloščino za potrebe
sv. dežele.

7. Dvanajstero udov skupaj združenih je ena sku¬
pina. Vsaki skupini na čelu je pospešitelj ali pospešite-
ljica. Ti naj pošiljajo nabrano miloščino glavnemu vod¬
stvu svete dežele na Dunaju, Franziskanerplatz Nr. 4.
Poštnino naj plačajo iz miloščine.

8. PospeŠitelje oziroma pospešiteljice voli glavno
vodstvo sv. dežele. Tem pošlje glavno vodstvo imeno-
valno diplomo,  kakor tudi sprejemne knjižice  in spre¬
jemni imenik.  Sprejemni imenik dobivajo, v duplikatu
(po dva). V sprejemni imenik se vpisujejo pospešitelji
in udje tega društva. En imenik se pošlje glavnemu
vodstvu, druzega pa obdrže pospešitelji.

9. Kadar umre kdo izmed udov, naj naznani to
pospešitelj, k čigar skupini je umrli pripadal, glavnemu
vodstvu, in sicer v ta namen, da se priporoči umrli v
molitev čuvajem svetili krajev in udom Armade sve¬
tega križa.

10. Vsaka skupina dobiva zastonj in poštnine pro¬
sto glasilo Armade sv. križa: »Die Posaune des heiligen
Kreuzes.«

Potrditev.

Močno pohvalimo pobožen namen tistih, ki žele
vstanoviti Armado sv. križa. Vernim pa prav toplo pri¬
poročamo, naj pridno pristopajo k temu društvu, ter
naj zvesto in goreče opravljajo zapovedana dela. Vsem
udom sedanjim in prihodnjim damo sveti blagoslov,
katerega naj pomnoži sv. oče Frančišek, ki je bil v živ¬
ljenju živa podoba križanega Jezusa.

Dano v Bolonji  10. avgusta 1891.

Fr. Alojzij de Parma l. r..

general, reda sv. Frančiška.

Sprejem in pogoji.

V Armado sv. križa sprejmemo vsakega in ob
vsakem času. Naj se le obrne do glavnega vodstva
sv. dežele na Dunaju, Fransiskanerplats 4,  ali pa do po¬
spešite ljev.

Udje so prošeni, da bi dali darove za namene, ki
smo jih prej omenili.

Vsi udje naj pridno molijo molitve, ki so ome¬
njene v pravilih. Vendar niso k temu zavezani pod
grehom.

— 9 —

Duhovne dobrote.

Papež  Pij  VI. so v svojem pismu (»Inter caetera«
dne 31. jul. 1778) določili, naj so vsi katoličani, ki dajo
darove za sv. deželo, deležni:

1. vseh sv. maš, ki se bero na krajih našega od¬
rešenja ;

2. vseh molitev, zatajevanja, pokoril, težav, ro¬
manja in drugih pobožnih del, ki jih opravljajo v sveti
deželi čuvaji sv. krajev in pa romarji;

3. vseh odpustkov, katere zadobijo tisti, ki prebi¬
vajo v sv. deželi, ali pa tja romajo.

Papež  Leo  XIII. pa so dovolili (18. junija 1887)
še sledeče odpustke:

1. popolni odpustek na božični in velikonočni praz¬
nik, ako se udje skesano spovejo, pristopijo k svetemu
Obhajilu in molijo v cerkvi na papežev namen;

2. odpustek za sedem let in sedem kvadragen vsaki
petek, ako molijo petkrat »Oče naš« i. t. d., »Ceščena
si Marija« i. t. d. in »Čast bodi Bogu« i. t. d.

3. popolnoma odpustek na zadnjo uro vsem udom,
ki izgovore presladko ime Jezus, če ne morejo z besedo,
vsaj v srcu.

Udje Armade sv. križa so takoj deležni teh do¬
brot, kakor hitro se vpišejo.

10  —

Društveni križi so blagoslovljeni, in s tem blago¬
slovom so sklenjeni tudi odpustki križevega pota in po¬
polnoma odpustek ob smrtni uri.

Kolik mora biti dar vsakega uda, ni določeno.
Tudi oni lahko postane ud, ki more dati le majhen dar.

Pri sprejemu naj se gleda na to, da se sprejmo
skupaj cele skupine. Kjer pa to ni možno, naj se sprejmo
udje posamič.

Pospešitelji naj pošiljajo darove po enkrat ali dva¬
krat na leto glavnemu vodstvu sv. dežele na Dunaju.
Naslov : General - Commissariat des heil. Landes, Wien,
J., Fransiskanerplats 4.

Posebne duhovne dobrote pospešiteljev.

Poleg že prej omenjenih duhovnih dobrot so
pospešitelji tudi deležni vseh sv. maš, ki se vsak teden
za nje posebej bero. Te sv. maše se bero v Jeruzalemu
na božjem grobu in v cerkvi Odrešenika, potem v sve¬
tiščih Marijinega oznanenja v Nazaretu, rojstva Gospo¬
dovega v Betlehemu in pa v svetišču sv. Janeza Krst¬
nika v Ain-Karem.

Kateri žele biti pospešitelji, naj nam to naznanijo,
da jim pošljemo imenovalno diplomo s potrebnimi knji¬
žicami za sprejem in pa sprejemni imenik. Y r  sprejemni
imenik naj vpišejo pospešitelji imena udov in pa leto
in dan pristopa.

11  —

Pospešitelje tudi prijazno prosimo, naj nam po¬
šljejo popolen naslov, in kadar spremene stanovanje,
naj nam pravočasno naznanijo. Tudi naj nam pošljejo
prepis sprejemnega imenika, prvopis pa naj obdrže.

Nagibi

ki naj naklonijo slehrnega katoličana, da pristopi v
„Armado sv. križa 11 .

1. Srečne boš imenoval enkrat dni svojega zem-
skega potovanja , ako goreče in dostojno častiš zname¬
nje, katero se bo prikazalo na sodnji dan, ko bo prišel
Gospod sodit žive in mrtve.

2. Kdor srčno spoznava Kristusove nauke, gotovo
bo dosegel večno zveličanje.

3. Sv. dežela je domovina Zveličarjeva in zibel
naše sv. vere.

4. Sv. kraje je posvetil Jezus s svojim življenjem
in vstajenjem od mrtvih.

5. Sv. kraji so postavni delež katoliške cerkve.

6. Otroška ljubezen do Zveličarja nam brani pre¬
pustiti sv. krajev Njegovim sovražnikom.

7. Potrebe sv. dežele so velike. Zahtevajo torej
hitre in zdatne pomoči.

8. Naši predniki so dali svoje življenje za osvo¬
boditev sv. krajev. Tudi mi pridimo na pomoč sv. kra¬
jem vsaj z majhnim letnim zneskom.

— 12  —

9. Sv. cerkev je največe milosti dodelila tistim,
ki podpirajo sv. deželo.

Dejanjski sklep.

Bodi ud »Armade sv. križa«! Ako ti je možno,
bodi njen pospešitelj! Navdušuj svoje prijatelje in znance
za to blago delo in nagovarjaj jih, naj pristopijo k naši
duhovni armadi. Tebi ni to nič težavnega, temuč ti je
celo v dušni prid, sv. deželi pa v veliko korist.

Potrjenje.

»Delo sv. dežele« je potrdilo in priporočilo štiri¬
deset papežev v šestdeseterih pismih. Papež  Leo  NIII.
so podelili temu društvu še poseben blagoslov.

Priporočilo.

Prav goreče priporočamo »Armado sv. križa« ča¬
stiti duhovščini, duhovnim redovom in družbam, pobož¬
nim društvom in bratovščinam, in sploh vsem kristja¬
nom, ki Jezusa ljubijo in daste, ter spoštujejo Njegove
jaslice v Betlehemu in domovje v Nazaretu, Njegov
križ na Kalvariji in grob v Jeruzalemu.

Bog daj, da bi našlo to naše podjetje prav vgoden
sprejem in obilno vdeležbo! To je prav blago in sveto

— 13

delo, ki prinaša mnogo duhovnih dobrot, katere mo¬
remo nakloniti tudi dušam v vicah.

Glavno vodstvo sv. dežele

na Dunaju, I., Franziskanerplatz 4.

Zdihljeji k sv. križu.

Križ je moje gotovo zveličanje!

Križ neprenehoma molim!

Križ Gospodov je z menoj!

Križ je moje pribežališče!

Odpustek 200 dni enkrat na dan.

(Pij IX., 21. januvarija 1874.)

Daritev.

Večni Oče, darujemo ti kri, trpljenje in smrt Je¬
zusa Kristusa, bolečine preblažene Device Marije in sve¬
tega Jožefa. Sprejmi to daritev v zadoščenje za naše
grehe, v tolažbo dušam v vicah, za potrebe sv. cerkve
in sv. dežele, ter za spreobrnenje grešnikov.

Odpustek 100 dni enkrat na dan.

(Papež Pij IX., JO. aprila 1860.)

■4» ijl

*

O sv. križ, omočen s potom in krvijo mojega Zve¬
ličarja! Ti si drevo življenja! Objamem te in te pri-

— 14

tisnem na svoje srce. 0 da bi me Tisti vzel k sebi v
nebesa, kateri me je po tebi odrešil. Bodi moj delež,
moj zaklad, moja slava in krona! »Moja ljubezen je kri¬
žana«, tako je rekel sv. mučenec Ignacij, »to je zadosti,
jaz hočem ž njo križan biti in z apostolom Pavlom za¬
klicati: Jaz se hvalim le v križu Jezusa Kristusa.« Amen.

Molitev k žalostni Materi božji.

O blaga mati, najbolj žalostna med vsemi mate¬
rami ! Tvoj sin, ki te je ljubil tako nežno, je umrl! Ti
jokaš, in kdo te more tolažiti? Samo misel, da nam je
Jezus s svojo smrtjo odprl nebo, samo ta misel ti lajša
bolečine. O mati moja, dovoli, da tukaj pri tebi objo¬
kujem vsa razžaljenja, s katerimi sem žalil tvojega Sina.
Po Njegovi smrti upam doseči odpuščenje grehov in
večno življenje. Amen.

* *

*

Trde se zde mnogim besede: »Zataji sam sebe,
vzemi svoj križ in hodi za Jezusom«. Pa veliko trši so
besede: »Poberite se spred mene vi prekleti v večni
ogenj!« Kdor zdaj rad posluša nauke Kristusove in po
njih živi, temu se ni treba bati, da bi bil pogubljen.

To znamenje križa se bo prikazalo na nebu, ko
bo prišel Gospod sodit žive in mrtve. Takrat bodo vsi
prijatelji sv. križa z velikim zaupanjem stopili pred Kri-

15

stusa. Zakaj se toraj bojiš sprejeti križ? Vsaj on te pri¬
pelje v nebesa.

V križu je zveličanje, v križu življenje, v križu
zavetje pred sovražniki, v križu nebeška sladkost, v
križu veselje srca, v križu obseg vseh kreposti, v križu
popolnost in svetost.

Drugje ni zveličanja, kakor v križu. Zadeni toraj
svoj križ in hodi za Jezusom, ker tako pojdeš v večno
zveličanje. Jezus je šel pred teboj, noseč križ, da bi tudi
ti umrl na križu, to se pravi, da bi tudi ti rad nosil
svoj križ in sicer do smrti. Ako boš Kristusu podoben
v trpljenju, mu boš tudi podoben v veličastvu.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000320621