GLAS SVOBODE
HIX5VKNHICI TEDNIK XV Koaim Diutuhi LiCMtri,
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBOD 3D
HLOVENIO WBHSKXjY
Dtfvn* To Tu. i htm mi ■ O* Tm Lamiiv« duim
OBLETNICA
"Glan Svobode".
Z današnjo številko stopamo v peti letnik. Običajno se ob takih prilikah piše dolga i-n obš ;.rna zgodovina dotiČnega Tista, a mi se v podrobnejšo razpravo ne bomo spuščali in sc omejimo le na glavne momente.
Vsak zavednojši Slovenec ve, kako teško nalogo je prevzel "Glas Svobode'', ko se je ustanovil. Pričeti v tistih časih z izdajanjem svobodnega n vsestransko neodvisnega lista bilo je jako tiskiratto početje. Slovenci so bili tistikrat po litično še imliferentni, niso povečini niti vedeli, kaj je pravzaprav socijalizam in duhovniki so jih imeli pop lnoma na vrvici; delali so poljubno z nami, kakor mačka, ki se poigrava z ujeto miško. Vr-hutcgi smo Slovene še precej sta-rokop ten narod, ki se krčevito držimo starih šeg in navad, dasiravtto spoznamo, da je marsikaj boljšega. Duhovniki so bili neomejeni gospodarji nad nanii. in imeli so dobre Čssc, tako dobre, kakoršni se uc[>o-\ rne'o n kdar več.
Da sc jc v tem pogledu obrnilo .na lx>lie, to je nemala zasluga na-.Šega lista.
Umevno je, <la ie imel "Glas Sv 'bile" v tak'>h razmerah silno tcšV« stališče. Lahko delo to ni, b- "i i rojake iz morečega spanja ir j?h voditi do samostojnega mišljenja in svob tie, na drugi strani pa sc boriti proti vsem reakcijo-imnrum elementem, katerim je na tem ležeče, da ostanp naš narod še vnadalje nezaveden in nesamostojen, — zlasti pa boriti se proti duhovniškemu terorizmu. In ravno v teh sm » vneli takrat najbolj zagrizene nasprotnike.
Že takrat, ko se je "Glas Svobode" v Puebli Colo, komaj porodil, planilo je vse po nietn. Duhovščini je bila jedrna v najbrc/obzirneišem boju proti nam., rab'la je najbolj umazana sredstva, samo da nas u-b:je, ker ie sprevidela, da smo ji nevarni in da bo kmalu konec njenemu brezvestnemu izkorišČevanjit, ako se naš list vzdrži. Napovedani nam je križarsko vojno in hujskala naše ljudstvo na vse pretege prot' nam. Imenovala nas je odpadnike, brezverce, barabe, antikriste itd. itd. Prordkovala nam je skorajšni pog:n.
A vkljub temu smo šc pri življenju !
Cast in hvala grr vsem on:m za-vodnim S'ovencem. ki so nas podpirali in na-vzlic brutalni gonji o-stali zvesti svojemu prepričanju in vstrajali v naših vrstah. Ravno ta odpor od strani duhovšč:ne pridobival nam ie vedno nov'h prijateljev in somišl;enikov.
In tako smo šli pogumno naprej po začrtani poti. N^mo se strašili niti stroškov niti truda, samo da se list vzdrži. spoznavš:, da je tak l'st Slovencem potreben in koristen.
Ko smo se pred tremi leti preselili v Chicago, utrdil si je list se bolj svoje stališče. Tukaj je mogel list bolj neovirano in veliko uspešnejše uresn čevati svojo nalego. iNaši nasnrotn:ki, uvidevši, da pro-.ti nam nič ne opravijo, so polago-dw vsi utihnili, le posamezno se zdaj pa zdaj oglašajo, a za njih o-nemoglc. brezpomembne napade se živa duša ne britra več. Slovenci smo po zisIikt "Glasa Svobode" v amostojnem mišljenju že toliko nan^crvaP, da nam duhovniško kriči"'e ni več nevarno.
Nastooil oa ie v zidn;em časi proti nam dnte sovražnik, ki pod krinko sociia'iKma seje med nami seme razdora. Da vodi te ljudi le užaljeno samotjubje Hi gola za-
vist, to smo našim somišljenikom že itak zadostno pojasnili. Odveč se nam torej zdi, stvar še enkrat premlevati.
Le toliko na' omenimo, da si je novo uredništvo stavilo za svojo sveto dolžnost, kazati rojakom jedrno pravo .pot, ki vodi do večje prosvete, zametuieč pri tem vse prazne obljribe, s kater m pitajo •naši nasprotniki, — na psi bodo že ti ali oni, — svoje somišljenike tako radi. Farbanie drage volje pre-puščamo tem. Prepričani yno torej, da bodo naši rojaki kmalu spoznali, komu je v resnici mar bla-■gor našega naroda, in kdo pa se •hoče s svoj uv frazami o nesebičnosti le okoristiti. "Kdor drugim jamo kc-plje, sam v njo pade." To ■se bo brozdvomno pripetilo tudi našim najnovejšim z duhovniki združenim nasprotnikom.
Zahvaljujoč se vsem prijateljem m šega lista za njih dosedajno naklonjenost, pros:mo, da nam isto ohran'jo tudi v b »dočnosti ter sku-š:ijo pridobiti vedno več novih naročnikov. —
Upravništvo pa se pri tej priliki brata do vseh onih naročnikov, ,ki naročnine še niso poravnal'', da blagovolijo to kmalu storiti. Vsak delavec jc vreden svojega plač:la Uredništvo.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
-- Kongres ruskih monarhistov v Kiewu se jc izreke! proti iwke-mu parlamentu. Minifterski predsednik Stolvpin je, kakor znano, prevzel dolžnost, da vzdrži parla-,ment in vlada v soglasju z dumo. .— iVtrogfadsko načcluištvo ru-*ke socijalnodemokratične stranke ie sklenilo z vršit: smrtno obsodbo nad vsem; onimi svojimi člani, ki so zakrivili navadno ropanje pod revohtcijonarno krinko. Pozneje pa se jim je smrtna kazen odpustila, in jih bodo le razorožili in izključili iz revolucionarne stranke.
—	Kakor smo že zadnjič na kratko poroča!', so ruske državne finance v obupnem položaju. Glasom nekaterih listov, potrebuje Stolvpin dumo le za to, da se najame novo posojilo, ker brez iste bi to (bolj teško šlo. In ravno vsledtcga ,se jim tudi tako mud! z novimi volitvami. Vlada sili vse liste brez izjeme. da propagirajo volitve njej v prilog. Na ta način upajo vkrat-tkem dobiti dumo, ki bo vladi po-,slušna dekla. — Cc se le ne bodo zopet zmotili! Kaj tj tudi revoluci-jonarci ne spijo.
—	Okrožnica mioistcrskega •predsednika Stolvpina daje guvernerjem vseh ruskih provinc oblast, da najstrožje postopajo proti onm pri naborih potrjenim mladeničem, ki se branijo opraviti vojaško dolžnost.
AVSTRO-OGRSKA.
—	Zunajui minister grof Golu-chowski je na veliko veselje Madžarov vendar le odstopil. Cesar je poklical iz Berolina poslanika Szo-genv-Mar cha in poslanika iz Pe trograda barona Aehrenthala — ki sta najstarejša avstrijska diplomata —, da enega izmed teh imenuje naslednikom Goluchowskcga.
ŠPANIJA.
—	Minister za runajne stvari, Gullon, je izdelal noto. s katero se odpoveduje Vatikanu konkordat iz I. 1851 in se papeža prosi, da se pogaja radi novega, ki bo v večjem soglasju z idejami sedajneea časa. Razburjenje In navdušenje vsled t"ga enereičnega koraka vlade je med španskim narodom vel'ko. — Španija se bo polagoma otresla rimske nadvlade, ki jo je doslej kakor mora tiščala k tlom.
NEMČIJA.
—	Pritožbe radi pomanjkanja mesa se vedno glasnejše slišijo, in na vlado kar dežuje raznih predlogov in zahtev, da temil odpomorc n odpre meje uvozu inozemski živini. Toda poljedelski minister Podbielski, ki je bil v kolonialnem škandalu tako hudo kompromitiran, se sani peča z obširno živinorejo ter jc gluh na vse zahteve in ne dovoli uvažati tujezemske živine. Tu di domačo nemško živino hoče dis-kreditirati, opozarjajoč na bolezni, ki so se baje zasledile v nekaterih k raj i ih. — čemu vse to, ni treba še uprašati 1
—	Natijonalna zveze rudniških lastnikov v rensko-westfalskih po krajinah, kjer dela v jamah tud; mnogo Slovencev, je odločnozavr-irla vse zahteve premogarjev glede zvišanja plač in se niti v pogajanja ne tnara spuščati. Bogataš:, ki živijo potratno in razkošno, pravijo, da pičlo plačanim delavcem popolnoma zadošča dosedajna pla ča! Stavka ho neizogibna.
FRANCOSKO.
—	Celo francosko mini-sterstvo z ininistcrskim predsednikom Sarrien vred je odstopilo. Sarrienov naslednik bo brezdvomno Clemenceau Njegova odločnost in neustrašeuost v boj« za svobodo in pravico impo-nira vsem. Takih mož nam povsod primanjkuje, in prav je, da pride jo isti na uplivna mesta.
—	Grozna usoda jc zadela 15 francosk h mornarjev, ki so bili na podmorskem čolnu "Lutin". Ta čoln se je z moštvom vretf potopi! blizu Tunisa na severo-atriškem o-'brežju- Vsi poskusi d\ gnti čoln in rešiti morda še živ » moštvo, ostali
brezuspešni. Rešilno akcijo jc oviral silovit vihar.
Ameriške vesti.
Kuba.
—	Guverner Magoon ob'skal je državno blaznico v Havani in naiel 1600 oseb stisnenih v enem pr> si<>-ru, ki je le za 400 ljudi namenjen.
—	Kakor |w>vsod, tako je tudi 11a Kubi korupcija doma in se jc večkrat poneverjalo lope svoticc vladnega denarja. Novi guverner naznanja, da bo vso poskusil, samo da z-ve resnico in zasledi krivce, s katerimi bo primerno obračunal. V vseh ^oddelkih kubanske vlade se bo korenito pometlo smeti in gnji-lob * nad mestil z zaupanja vrednimi možmi, Kubanci in Ameri-kanci.
K o nalili proces.
X pravdi proti "Standard Oil Co." radi kršenja državnih zakonov o trust h, zjednili so se porotniki vendar enkrat in po 32 ur trajajočem posvetovanju oddali dne t<). t. tn. svoj praverek, ki se glasi: "Kriv." Glede takih pregreškov jc v [postavah dolcčena denarna globa <»d $50 do $5000 a'i pa zaporna kazen od 6 do 12 mesecev. Za bogato družbo je to seveda prava malenkost.
vluci/a cltttuntovl
Komaj &r> sc pomirili razburjeni duhovi tia Kubi, že je prišla čez centralno ameriško otočje in po sosednjem obrežju kontinenta druga revolucija v podobi strašnega viharja, ki jc divjal todi in zlasti v pristanišču Havana iti na polotoku Florida učinil mnogo škode. Vihar je bil tako silovit, da so visoki morski valovi pluskali in preplavili širne pokrajine kakor na otokih tx>scbno na Kubi, tako tudi na Floridi, kjer je mesto Miami baje po-oo'noma do til vsled tega v:harja pf>rušero. Vihar se je razširjal ob atlantskem obrežju navzgor, in so celo v New Yorku občutili njeg4
posledice. Po poročilih iz Havane jo tamkaj izgubilo okrog 100 oseb v viharju svoje življenje. Seveda so 11111 tudi drugod zapadle č oveske žrtve raizun velikanske škode, ki jo jc jiovzročil.
Stavka.
X New Yorku stavkajo delavci v izdelovalnicah srebrnin. Zahteva jo deveturni delavnk. Izbrali so si v to najbolj pripraven čas. Kajti ravno sedaj je vSled bližajočih se •praznikov največ nujnega dela, a i z učen Hi 'ljudi delodajalci ne morejo dobiti. Upati je torej na povo Ijen uspeli -stavke.
Nova električna železnica.
— Prijatelj našega lista nam poroča, da sc je dogradila v Stipp-vllle, Kans,, cestna elektrčna že-lezuica, ki vozi sedaj od Columbu-sa do Pittsburga, Kans., s čemur ie tamkajsnim rojakom, ki obiskujejo drug drugega, jako ustreženo.
Rojak J. Zakrajšek je odprl v StippviHc, Kans., novo gostilno in se priporoča za innogobrojen
I »ose t.
Smrt tvlcd necphlc.
X h! / ni 1'uehlo, Colo., 40 milj proč, ponesrečil je rojak Jakob Pautin dne -7. sept. t. 1. Prišel je (Pomoč pod voz električne žclezni-co, ki mu je odtrgala n- gt-. in sicer rjjo v kolenu, eno pa v členku. Se živ je bi! prenešen v bdlnico Colo-rado Spring; drugi dan ob 11. uri pa je v Strašnih bolečinah umrl. -Društvo Sv. Petra in Pavla, čegar ud je ranjk: VI, prjred lo mu jc ve. Ipčasten [-ogreb. Udeležili sta se po-greha tudi ilruštvi "Sokol" in "Ma r: j a Pomagaj", za kar jr;n bodi izrečena iskrena hvala. Pokojnik je b i doma iz vasi Rates fare Brusnice in oženjetj. V stari domovini zapušča ženo in otroke.
Zditikcrinki policija z> Sdn Vratu ciscu.
Porotniki si> v nekem poročilu na sodnika G rabam-a izjavfli, da vsa j>olicija ni vredna pfxenega gro.ša, in priporočajo imenovanje novega policijskega načelnika, ki bo znal bolje zastopati koristi mc-sta.'ti njega stanovalcev in s svoji-liii podrejenimi bolje skrbeti za var tiost in red. Sedaj ni policisti so ve činoma sami največji lopovi, ki izvršujejo razna hudodelstva in držijo tudi drugim banditom roko, — Pač huda obdolžitev, a policiji v San Franciscu v tolažbo moramo resnici na ljubo konstatirati, da niso osamljeni, marveč imajo tudi po ostalih ameriških mestih sebi podobne tovariše!
Sneženi vihar -
Po državah Colorado, New Mo-\iko, Wyoming i:i South Dakota razsajal je < d zadnje sobote močan vihar s sneženim metežem; ponc-kod* j c pade! pa'lcev visok sneg. Mraz ze!o oljčuten. Vihar, imenovan "blrzzard', je bil izredno silovit, in ljudje že oil I. 1882 nc pomnijo takega. Učinil je mnogo škode na železnicah ter telegrafskih in telefonskih napravah, tako da je bi!o (poslovanje začasno pretrgano in se ie več nesreč zgodilo na železnicah. Nekateri poljski pridelki, kakor sladkorna pesa, šc niso sprav lični, in drevesa ležijo kar križema po tleh, zlasti jablane, ki še niso bile obrane in so letos l>ogato obrodile. Sele v torek sc je vihar po-,legel in nastop?lo je lepo solnčno vreme.
Suženjstvo v Floridi.
V južnih državah zlasti v Flori di jc še vedno v najbujnejšem cvetju sutženjstvo. Gdč. Ema Stirling, zastopn'ca humanitarne družbe v .FlorMl, je nalašč vsledtega prišla v Wash:ngton, da doseže pri vladi odpomnč. Generalni d žavni pravd-nik Moody, s katerim je gospodična stopila v dogovor in mu obraz-
ložila žalostne razmere delavskih sužnjev, je posla'1 v Floritfo po in-formaicfjc svojega pomočnika Karla Russel, ki je tatnkajšni domačin in bo torej svoji na'ogi najbolj kos.
Suženjstvo vzdržujejo razn? družbe in privatni .podjetniki, ki se pečajo z lesno, terpentanovo in fosforovo kii|>čijo.
Imenovana gospodična je v veliki nevarnosti za svoje življenje ako se povrne domov. Kajti gospodarji sužnjev dobro vedo, čenui šla ona v Washi ngton, in bi se brezdvomno nad njo maščevati.
Lokalne novice.
Stavbiuskega urada pomožni komisar Hughes, ki se je zadnji pondeljek odpeljal v Soutih Chicago nadzorovat tamkajšne jeklarne, :,zrekel sc ie nadvse uničujoče o razmerah v teh K varnah. Pravi, da je delo tukaj nevarnejše nego vsaka vojna. Poprečno vsak dan pride kdo ali ob življenje ali pa se pohabi tako, da je nesposoben za vsa-ko delo. Vojak — pripoveduje dalje g. Hughes — med posameznimi bitkam' vsaj počiva, delavec v jc-klarni pa ie neprestano v ognju, in nevarnost, da se poškoduje, je ■mnogo večja, nego ona pri vojaku, da ga zadene krogla. Hughes je 'mnenja, da bi bilo na »'bol j še, če se jeklarne zapro in steni preprečijo neŠtcvHlne nesreče.
• — V pondeljek dne 22. t. m. pričel se je redni pouk na t tikaj snih javnih večernih šolah. Udeležba je 'dovoljena osebam obojega spola. Potačuje se angleščina za začetnike kakor tudi razne druge koristne (Stvari za one, ki angleško že znajo. Ker je poulk popolnoma brezplačen, priporočamo kar na'jtopleje obisk teh šol rojakom, k'i se želijo v angleščini še boPj iizvežbati. Ti k-ursi se vršijo vsak večer od 7J4 do trazun sobot 111 nedelj. Kdor ,jih hoče obiskovati, lahko se še vedno vpiše.
— (i. ZavHti k in sodrga so za eno blamažo bogatejši. Kondo so hoteli pri socijalni stranki očrniti in se v ta namen poslužili jako otročjih obrekovanj, ki pa seveda niso imele zaželjeticga uspeha. Laž ima pač kratke noge, -— in ta/ko so ti poštenjaki dobili prav pošteno brco, katero so molče spravili. Dosegli pa so le nekaj, — namreč to. da so se nesmrtno I smeši!'" s svojimi naivnostmi in da -o jih vkljub temu spoznali za zrele ptičke. Vsi socija'ni listi so od centralnega odlxjra socijalne stranke nakazani, da preklčeio .vsled Zavrtnikovih intrig nastalo pomoto in dajo Kondi za njemu svoječasno storjeno krivico pri jnerno zadoščenje. G. Zavrtnik je našel, kar je iskal. To je slabo znamenje tudi za njegove ostale splet-ka'rije. Ta rodoljub l^očo na ze.o hiJdobcn način o^kodovarti tmli Jednoto. No, pa o tem še Im> govor. Za danes povemo le toliko, da hoče v svoji slep: strasti s svojV) razdi-ra'jočo zahrbtno politiko uničiti to, kar sc je 's težavo zgradilo. Ker se (ga ne upošteva tako, kakor bi on rad, seje v "sveti" jezi povsod pre pir. Pa saj ni čuda, ko sta s Sojar-jem v kontpaniii — gliha pa vkup št rib a!
Naznanilo.
Člani društva "S!av:ja" štv. i S. N. P. J. sc nujno opozarjajo, da se prcn< i>si udeležijo zanesljivo iz-vanredne seje priholnjo nedeljo t. j. 28. t. m. točno ob 2. uri popo ludne kakor navadno v društven: dvorani.
Frank Klobučar, predsednik.
"OD BOJA DO ZMAGE"!
"KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 4S.
Chicago, 111. 2(i. oktobra 190«.
Leto V.
OLAS fTOBODB
Paradoksist*).
F. M. Dostojevski*
A pro-pos o vojni in; govoricah
0	vojni. Poznam paradoksista. Poznam ga že dlje časa. Od nikogar poznan človek jc, poseben značaj: sanjač. Spominjam se, kako se jc nekoč, tega je že več let, spoprijel z menoj radi vojne. Zagovarjal je vojno sploh, in mogoče smo z namenom, da se poigra s paradoksalni. Omeniti moram tukaj, da je "državni svetnik", da jc najmiroljubnejši in najboljši človek, kar jih je le dobiti na svetu in pr> nas v Petrogradu.
"Neumna ideja," jc rekel mej drugim, "da jc vojna bič človeštva. Nasprotno, najpotrebnejša stvar je. Sovražiti moramo samo eno obliko vojne, ki jc res pogubljiva: to je meščanska, bratomorna vojna. Ta ubija in razkosava državo, traja vedno strašno dolgo in poživim ljudstvo za cela stoletja. Toda mej-narodna, politična vojna donaša- samo korist v vsakem oziru in je aato povsem neizog bna.
"Za božjo voljo, narod gre nad narod, ljudje gredo v boj, da drug drugega pobijejo, kaj je tu neizogibnega?"
"Vse in prav posebno neizogibno. Pred vsem pi je la^. da gredo ljudje v vojno, da b: drug drugega pobili. Nikdar ni tega v prvotnem načrtu, nasprotno, ljudje gredo tje-kaj, da svoje lastno življenje žrtvujejo; to je. kar se mora posebno povdarki; to je vse druga stvar. Ni višje ideje nego dati lastno ž v-
1	jen je v obrambo svojih bratov in svoje domovine, da. celo samo v obrambo interesov domovine. Brez velikodušnih idej človeštvo ne more živeti, in zdi se mi, da človeštvo ravno radi tega ljubi vojno, da jc kratkomalo potreba."
"Pa, ali č'oveštvo ljubi vojno?''
"Kako ne, kdo poveša ob času vojne glavo? Nasprotno, vsi se takoj opogumijo, v vseh se oživi duh, in o navadni apatiji, o dolgočasnosti ni slišati nxesar, kakor ob času miru. Potem pa. ko je vojna kon čana, kako rad jo vsakdo omenja, oelo v slučaju poraza! In ne verujte tega. ako ob času vojne rekajo vsi oni, ki se srečava jo. žalostno zmajaje z glavo: "To je nesreča, ali nam je bilo treba tega doz-vet i!' To se dogaja samo radi formalnosti. Nasprotno, v duši vsakega je praznik. Vedite, strašno težko je marsikatere misl; prznavati. Poreče se: zver, reakrijonarec, in obsojalo se bo — tega se bojijo. Da b: vojno hvalil, za to se ne odloči nikdo."	J
"Pa o vel ko lušnUi idejah govorite, o počlovečenji/ Ali brez vojne ni velikodušnih idej? Pavno v mirovnem času se lažje razvijajo."
"Povsem nasprotno, povsem o-bratno. Velikodušnost v dobah dolgega miru umre, Ln mesto nje se prikažejo: cinizem, mlacnost, dolgočasnost in mnogo drugega, kar je zelo podobno zlobnemu smehlja nju, da, in to le vsled lene zabave in ne vs'ed stvari. Odločno se lahko reče. da dolg mir !itid: posurovi. Mej dolgim mrorn sc nagiblje so-cijalno pretež;c vedno na stran vsega tega. kar je slabega in grozovitega v človeku, pred vsem na stran bogastva ;n kapitala. Cast, človekoljubnost, požrtvovalnost se še spoštujejo, se cenijo, čista:o visoko, neposredno po vojni, toda čim dlje traja mir. tem ob!ed;'o vse t-krasne velikodušne stvari, posušijo se. pomre'0. bogastvo in posest zavlada nad vsem. Slednjič preostane samo še hinavstvo. — ITI:ni st čast. požrtvovalnost, dolžnost, tako da se pač še naprej spoštujejo, nc glede na ves njihov cinizem, ali samo z leprmi besedami, radi zunanjosti. Prave časti ne bo, samo njene oblike ostanejo; oblike časti pa so smrt časti. Dolg mir pr naša apatijo, nizkost nrs'i, pokvarjenost in stopi čuvstva; užitki se ne pofi-nijo.temveč posurovijo! Surovo bogastvo ne more na'ti užitka ob velikodušnosti, temveč zahteva užitke
*) Paradoks'st je oni človek, ki ima občnemu mnenju nasprotne nazore; po nase bi se torej reklo: čildak.
-_
nižje vrste, užitke, ki dovajajo blii-je njegovemu namenu, to se pravi, najprostejemu zadovoljevanju me-sa; ti užitki postajajo meseni užitki. Razkošnost povzroča naslad-nost, nasladnost pa povzroča grozo-vitost. Tega na noben način ne'morete tajiti, ker se glavno dejstvo ne da tajiti: da sc soeijalno pretežje dolgega mira nagne vselej na stran surovega bogastva."
"Ali veda, umetnosti — se-li mo-Pejo razvijati ob daljši vojni? In to so gotovo velike in vzvišene ideje-"
"Tu Vas ravno imam. Veda m umetnosti se razvijejo Tavno vselej v prvi dobi po vojni. Vojna jih oživi zopet, osveži, ojači misli, vli je jim novo življenje. Brez dvoma, bavljenje z vedo zahteva velikodušnosti, da, celo požrtvovalnosti •samega sebe. Ali pa je veliko učenjakov, ki so kos razjedajočemu zlu? Napačna čast, samoljubnost, razkošnost se tudi učenjakov poloti. Poskušajte le na primer obračunati s strastjo kakor je ncvoščljivost; surova je in gladka in zajede se v najplemenitejšo dušo učenjaka, tudi on hoče biti deležen splošne raz-košnosti in sijaja. Kaj jc pred triumfom bogastva triumf kakega odkritja na polju vede, ako odkritje ni na primer vsaj t:iko efektno kakor odkritje planeta Neptuna? Mislite, da jih bo veliko, ki bi se trudili pri delu? Nasprotno, ko vse hlepi po slavi, tedaj nastopi v vedi že šarlatantstvo, iskanje efekta in pred vsem dobičkarstvo, kajti hlep; se tudi po bogastvu.
V umetnosti ista stvar, isto hlepenje po efektu, po finočah: pri-proste, jasne, velikodušne in zdrave ideje niso več v modi, potrebujejo se neznatnejše stvari, umetne strast?. Cut za zmernost in harmonija se |K>lagoma izgublja, topost čustev in strastij za vlad', takozvano "fino čustvovanje" se pokaže, ki pa je v desnici robato. To so stvari, katerim umetnost tekom dolgega miru vedno podleže. Ko ne bi bilo vojne na svetu, bi umetnost za vselej prenehala; najboljše ideje je dala timet nost i vojna, boj. Pojdite si le poslušat žaloigre. gledat si karska dela: tu imate lloracije Corneille jeve, tu imate Apolona belveder-skega, vplivajoče krasno delo ..-.'
"In madone in krščanstvo?'
"krščanstvo samo priznava dejstvo vojne in prorokuje, da meč do konca sveta ne izgine z zemlje. To jc zelo značilno in frapirujoče. O, brez dvoma, v najvišjem, v nrav stvenetn smislu zavrača vojno iit zahteva ljulbezčn do bližnjega. Jaz sam sem prvi, katerega bo vesel lo, če se meči prekujejo v pluge, ali vprašanje jc: Kdaj se lahko to zgodi, in ali zadostuje, če se meči nrekujejo v pluge? Današnji mir je vedno in povsod i slabeji kakor vojna, tem slabeji, da je slednjič celo nenravno, vzdržali ga. Tu nimate nič čislati, prav 11 č čuvati; sramota je in kratkovidnost vzdržati ga. Bogastvo, surovost užitkov poraja lenobo, lenoba pa rodi sužnje. Da se pa sužnji obdržijo v suž. nosti, vzeti se jim mora svobodna volja in možnost razsvitljenja. Vi niti ne morete nič za to, da potrebujete sužnje, in čc bi bili najhu-maneji človek. Pripominjam še, da se v neki dobi miru vgnezdijo bojazljivost in brezčastnost. Človek jc v svoji naravi silno nagnjen strahopetnosti in nesramnosti in 011 sc p zna prav dobro v tem položa ju, zato si najbrže tako želi vojno in jo tako ljubi; tu čuti zdravilno sredstvo. Vojna razširja bratsko ljubezen in edini narode.''
"Kako edini narode?"
"Vojna jili prisili, da sc medsebojno siK>štujejo, vojna jih osveži. Ljubezen do bližnjega se goji in razširja največ samo na bojnem polju. Tudi to jc posebno dejstvo, da vojna ljudi manj opravlja v jezo kakor mir. In v istini, vsaka malenkostna politična žalitev v mirovnem času, vsaka najmanja ne-odkritosrčna pogodba, vsak politični pritisek, vsaka neopravičena za hteva — kakor jo je nŽm stavila Evropa leta 1863., povzročijo večjo jezo in večjo sovraštvo, kakor odkrita vojna. Spominjate se samo, ali smo mi sovražili Francoze in Angleže ob času krimske vojne?
Obratno, nekako zbliževali smo se,
_
da, kakor da smo sc pobratili. Njih mnenje o našem junaštvu nas je zanimalo, njihove vjetnike snvo poljubljali, naši vojaki in časthiki so šli ob premirju na prednjo stražo in malo ^La nisoi sovražnike objemali; pili so cclo žganje skupaj.
Rus ja je o tem Čitala v časnikih z naslado, kar pa ni oviralo, da se ne bi imenitno'bili. Prav vitežki duh je zavladal. O materijelnem zlu m ti ne govorim. Kdo ne pozna zakona, da se po vojni vse krepko povzdigne? Gospodaiske moči dežele se podeseterijo, kakor da se je preteč oblak v poživljajočem dežju razlil po osušen h tleh. Vsled vojne trpečim priskočijo takoj vsi na po moč, dočiin v mirovnem času celc pokrajine lahko preje gladu po-mrjo, predno sc za ušesi popraskamo in cele tri rublje žrtvujemo.
"Ali pa ne trpi ob vojninem času ljudstvo več, nego vsi drugi, ne mora-li prenašati opustošenja in ne zogibna in daleko težja bremena, nego so ona, ki jih vzmorejo le imoviteji krogi?"
"Mog če, toda samo začasno — zato pa ljudstvo neprimerno več pridobi, kakor izgubi. Ravno za ljudstvo so posledice vojne kar naj-botjše. Bodite še tako človekoljuben, bodite najhumaneji čIovcn, vendar se smatrate za nekaj višjega. kakor jc mož iz ljudstva. Kdo meri dandanes s krščanskim merilom dušo pri duši ? Meri sc po žepu, po oblasti in po moči — in pri-prosti mož, kot del mase, to prav dobro've. To ni navadna nevoščljt-vost. tu se pojavi neznosno čustvo, ki je žgoča rana za ljudstvo. Kakor tudi bi je radi osvobodili, dajte še take zakone, nejednakost mej ljudmi se v današnji družibi ne izbriše. Edino zdravilo za to je — vojna. Začasno, paltjativno sredstvo, za ljudstvo vendar zdravilno, veselo sredstvo. Vojna povzdigne duha ljudstva in njega'zavest lastnega ponosa. Vojna zjednači ob času boja vse in spoprijazni gospodarja s hlape cm. ko se naj krasne j še razodene dostojnost človeška, ko se lastno življenje žrtvuje za obči blagor. za vse, za domovino. Morete-li misliti, da masa, masa najnevedy nejših kmetov in beračev, ne čuti potrebe, da bi svoja velikodušni čustva pokazali v dejanju? S čim pa naj masa ljudstva v mirovnih časih razodene svojo velikodušnost in človečanstvo? Posamezne poja ve velikodušnosti . mej ljudstvom pač opazirho, in se komaj zmenimo za to, dostikrat z neverjetnim smehljanjem, dostikrat niti ne verjamemo, dostikrat smo cclo ne.za-upni. Iti čc verjamemo enkrat junaštvu ednega posameznika, tedaj razbobnamo takoj kakor da je kaj izrednega. In kaj sc razvidi iz tega? Da je naše občudovanje, naše plačilo zelo podobno zaničevanju. V vojni vse t > samo od sebe izgine in nastopi popolna jednakostv junaštvu. Prelita kri je velika stvar. Čini mejsebojne velikodušnosti tvorijo najtesnejšo vez mej vsemi ne-jednakostmi in vsemi stanovi. Gra-ščak in kmet, ki sta se leta 1812. bojevala rama ob rami, sta si bila bližje kakor doma v miroljubnih dvorih. Vojna je za ljudsko maso povod, da sama sebe spoštuje, in zato ljudstvo ljubi vojno, poje pesmi o vojni in še dolgo potem z naslado posluša bijne legende in pravljice... Prelita kri je velka stvar! Da, vojna je v naših dnen nekaj ne zogibnega; brez vojne bi se svet porušil, ali p.i bi se spremenil v kako slezo, ali v kako nižjo snov, okuženo vsled plesnivih ran ..
Nehal sem ugovarjati. S sanjači se ne da prepirati. Posebno dejstvo se vendar kaže: začnemo se prepirati in izražamo sodbe o stvareh, ki co. kakor bi sc misl -lo. že davno odložene in položene ad acta.
ROJAKI, NAROČUJTE 61
M( LAS •VOBOr*."
0 nevarnosti premoženja, predvsem denarja.
Predragi v Kristusu !
Vse na svetu je minljivo, — to nas uči naša sveta vera, in tudi zdrava pamet t*iani veli tako. Vsaka stviar na svetu ima svoj žalostni ko-■uec, vse jc zapisano poginu, — ra-zun človeške duše, tega bi ser j a v stvarstvu Gospodovem. Duša bo živela večno — sreč 10 ali nesrečno, kar je odvisno od tega. kaiko si človek na tem svetu skrbi za posmrt-nost.
Predragi v Gospodu! Ni je večje zapreke za srečno večnost, nego je posvetno blago, denar bogastvo. Zlasti denar! Koliko ljudij je že storila ta vražja reč nesrečnih 1 Ako pomislim, koliko duš je bilo izgubljenih samo radi denarja, obide m; strašna žalost. Omamil jih je ma-111011 s svojo bleščobo, da so jini oslepele dušne oči, danes pa gore na dnu pekla in bodo gorele na. veke. —
Preljubi l Po mojem prepričanju je denar hudičeva iznajdba. Nikjer v svetem pismu nc beremo, da b ga bil Bog poslal med ljudi ali ga jim ukazal delati. Tudi svetna zgo. dovina nam nikjer tega ne potrjuje. Zato pridemo do zaključka, da ga je prinesel »peklenski duh med ljudi v tistih časih, ko je še hodil med njimi v človeški podobi, kot Bog sam. Vidite, predragi kristjani, zato je denar tako silno nevaren za človeka in njegovo dušo. Kje si morete namreč misliti, da bi hudičevo tlelo obrodilo dobre sadove? Nemo goče je! Govore sicer nekateri, da je denar sveta« vladar. Res je to, zato jc pa tudi tako žalostno na svetu. Le poglejte 1 Večne vojske, večni prepiri in nemiri vladajo povsod, nikjer ga ni mitu, nikjer nobene sprave. Vse to. ker je denar gospodar. Kdo dela pri nas kneg in prepir in zdražbe? Kedo hujska brata proti bratu, otroke proti sta-rišem, stan proti stanu? Kedo seje proti nam strupeno sovraštvo, proti nam, ki smo poklicani, od Boga samega postavljeni vaši vod ti ki in učitelji? Socijalisti, ki hlepijo po denarju! Ker mislijo le na denar, tudi nimajo nobene vere. Pa jc tudi imeti ne morejo. Njim srca so omamljena vsled samega pohlepi po blesku kupov cekinov, in t: hudičevi odposlanci gledajo pri tem le, kje bi kaj premoženja dtbili, v kar porabijo vsako priložnost.
Ko bi torej, predragi v Kristusu ne bilo denarja, zavladat bi na sve 4n sveti mir, zakraljtvala bi zlata sprava med' vsemi narodi Katoliška cerkev z rimskim papežem n.i čelu je za mir in spravo med človeštvi 111 vedno delala, in lahko rečemo, tla ne zastonj. Zgodovina in tudi vsakdajna skušnja nas uči. da je katoliška^cerkev ed:na nositeljicu miru in sprave, in srečni oni, ki sc zateko v njeno naročje.
Preljubi kristjani! Kot vesten vaš dušni pastir moram skrbeti z vsemi na razpolago mi danimi sredstvi za vaš dušni blagor, za zvc!i-čanje vaše duše. Da vas obvarujem peklenskega ognja iti zapeljivosti hudiča, ki dannadan steguje svoje ostudne kremplje po vaših dušah, zaukazali so mi naš pnemilostni gospod škof, naj vsem polagam na srce, da sc kolikot mogoče poslužujete v«eh pripomočkov, ki vas [»peljejo v nebeško kraljestvo. Eden glavnih pripomočkov je, da [»skrbite, da vaša duša ne bo več navezana na denar. Kot viš dušni pastir, kateremu ie izročena v roke vaša posnirtnost, vas torej prosim, oprost te svoje duše denarnih spon. To vam bo pa mogoče, ako se docela .znebite denarja. To vam bo sprva nekoliko teško. Vendar pom'sliti morate, da sc gre tu za zveličan je vaše nc-umrjoče dtiŠe, in čc vam jc kaj na tem. da sc boste nekdaj v nebeškem kraljestvu veselili in prepeva li slavo Bogu in svetnikom, občutili boste tak stud in srd do denarja. da ga boste kar od sebe metal; To zadnje se pa ne sme zgod:ti; kajti primeri se lahko, da ga dobe brezverski 50crial:sti, in tako bi se kraljestvo hudičevo na zemlji le še povečalo in okrepilo. Ako bi pa š-nadalje denar imeli, oostanete lahko sami socijalisti, odpadniki katoliške cerkr« — česar vas varuj sve-
ta Trojica! — ker kdor ima denai alj vsa ji hlepi .po njem in naveže nanj svojo dušo, je socijalist.
Da se nc zgodi ni eno ni drugo, je najboljše, da daste denar meni, to je svoji materi, svetf katoliški cerkvi. Tu bo najbolj Vkrno spravljen in smete biti brez vseh nadalj-,nih skrbi j zanj.
Vendar pa nečem, da bi svoj denar kar. meni nič tebi nič darovali sveti cerkvi. Ne, tega ne! Socijalisti bi potem tndili, da sem velik la-komnež, da mi je mar le, kako bi se obogatil na vaše stroške. Da jim zavoženi jezike in obenem vse jedilo uspešno skrbim za vaš dušni blagor, napravili bomo tako-le: Darovanje ali "ofer" bodemo imel: vsak mesec in mora vsak prinesti najmanj cn -dolar. Kdor bo prinesel deset dolarjev, si ga l»m zapisal in ga posebno priporočil pri našem nebeškem očetu. Mežnar bo hodil kot doslej ob nedeljah in praznikih s puščico po cerkv-', dati pa nrora vsak najmanj kvodro, ker vi ne veste, kako se človek teško znebi tistih belih nikeljnov, katerih se nabere cele peharje, v resnici iih je pa komaj za par dolarjev. Razitn-tega lx> mežnar hodi! po trikrat na teden s puščico pr> hišah in bo pri posameznikih pob'ra!. Priporočam vam, da pri tem navajate otroke na .bogaboječnost stem, da jim dajete denav, katerega na j potem opuščajo v nabiralnik cerkovnikov.To je koristno in uspešno vzgajanje otrok, .združeno z gotovim zveličanjem njihove in vaše duše.
Kar se tiče maš, jc tudi treba korenite prenaredbe. Zdaj so maše po dolarju ali še po 10 centov povrh. Ako .pomislite, kol'kega pomena za vaše duše je daritev svete maše, mi gotovo pritrdite, da je dolar za eno mašo tako majha svota, da je to plačilo naravnost sramotno. Po mojem mnenju naj bodo maše po pet dolarjev, kar je v primeri z neprecenljivo koristjo pač malenkostna svotica.
Cene porok, pogrebov, krstov ir. raznih drugih cerkvenih opravi! se tudi primerno zvišajo, kar vam bom pa prihodnjič naznanil, ker 'doslej še nisem natančno določi! tarifa, ki pa— mimogrede povedano — ne bo čisto natanko določen, ampak ga bom zviševal, kolikor se •mi bo v vsakem slučaju zdelo potrebno za zveličanje te ali one vaše duše.
Na La način upam, da vas rešim hudičevih zanjk, ki vam tako grozno prete. Scrveda, čc bi b'le vaše duše šc vedno v nevarnosti, da zapadejo peklenskemu cgnju. bom že poskrbel, da preprečim to nevarnost in tako zvalim raz sebe teško neizogibno odgovornost, ki bi me drugače čakala pred neizprosnim nebeškim sodnikom.
Da bom pa videl, kolik uspeh jc imela moja današnja prid:ga na vas, bo takoj zdaj darovanje za moje, to je svete cerkvo potrebe, in upam, tla se ga udeležite vsi in se natanko držite predpisov, ki sem vam jih podal. Kajti dobro veste, kaj je rekel Kristus apostolom in njih namestnikom: ' Kdor vas ne posluša, mene 11c posluši; kdor pa mene ne posluša, ne posluša tistega, ki tne je poslal." — Besede moje so torej besede onega, čigar na mestnik sem, 111 kot verni kristjani jih morate ub gat' kot božjo besedo, ki vam prihaja po meni iz 1110 jih ust. — Amen. — Hvaljen bod' Jezus Kristus!
(Uspeh te pridige jc bil krasen! Župnik se je kar kriv i, ko je nesel p Ino vročico denarja, nabranega pri "ofru v župnišče, kuharici pa pravil, da božjega kraljestva na tem svetu nc bo konec, dokler bo kaj tako vernih kristjanov, kakot so njegove 0včic.)
Po. SI. N.
o
Mirko Vadjina
Sriporoča bratom lovenwm ivojo
rritnico. 190 W. 18. 8t. Chleajr*.
Grozna smrt. lOletni posestnikov sin Anton Banko v št. Pavlu pri Domžalah je delal v irilnu očetovem. 27. p«-mes. zvečer ga je pa našel oče stisnjenega med kolesi. Levo roko je imel dvakrat vlomljeno ter lobanjo zmečkano, da je morala smrt takoj po nesreči nastopiti. Banko je hotel najbrž pregledati kolesne o*i zaradi mazanja, a ga je vsled njegove neprevidnosti zgrab i vijak na kolesih za rokav.
V rokah imam majhno knjižico, naslovljeno s "Zielc und Wcge', ki pojaisnuje in obravnava današnje zahteve socijalno - demokratične stranke na Nemškem. Brošurico js spisalo več nemških socjalistov^ in je izšla v založništvu "Vorwiirts" v Bcrolinu.
Delce razpravlja v jasni, razumljivi obliki ane programatiČne zahteve nemške socijalne demokracije, ki se stavijo na današnjo družbo. Nemški socijalisti živijo v monarhistični državi v drugih razmerah, in ravno raditega se njih taktika in posamezne zahteve v marsičem razlikujejo od naših amerikamskih. Vendar bistvenega razločka ni, in prepričan sem, dd bodo radi in s pridom čitaH naši so-drugi i>o Ameriki oni oddelek v omenjeni knjižici, ki razpravlja razmerje med socijaHnnom in ccr kvijo in nosi zgorajšni naslov : "Mi in cerkev."
Tudi glede verskega življenji kakor sploh v vseh drugih upraša-njih javnega življenja zahteva so-cijalna demokracija: svobodo in jednakost za vsakega.
Mesto da bi bila cerkev socijalni demokraciji hvaležna, ker se bori tudi za prostost vere, pa je ista marveč najhujša nasprotnica soci-jalizmu. Črnosuknarji, katoliški in protestantski, grmijo raz lec naj-divjejše obdolžitve proti "sovražniku vere", proti "hujskačem", ki ljudstvo šuntajo zoper vero. — Na kakšnem stališču pa stojijo ti "hujskači" proti veri? Isti sc potegujejo in zagovarjajo popolno pro stost in svobodo vere, in so za ločitev cerkve od države. I'o zahtevah socijalizmal bi država ne smela verskih družb niti pitati z masle-j nim kruhom, niti rabiti proti njim biča. ker le v tem obstoji.prava verska svoboda.
Država potrebuje zastopnike vere (duhovnike), da ji pomagajo vzdrževati red in ljudstvo držati v |>otrebni pokorščini. Ta svoj policijski posel so duhovniki vestno vršili in gai še vršijo! Kaj pa so naprav il iz kristjanstva, iz vere nbog'h in trpečih? Kaj mislijo gospodje duhovniki o zapovedi: "Nc ubijaj?" Kakšno razmerje vlada med njimi in bogataži, na/vzlic Kri-stusrivemu zatrdilu, tla prej pride kamela« skozi šivankino luknjo, ne go iKjgatinec v nebesa? Kako gla sujejo v postavodajalnih korpora-cijah, kadar se gre za to. da zatrejo svobodo mnenja, ali kadar se gre za podraženje živi! na škodo ubogim?
Cerkev pa kot protiuslugo zahtev, da stopi država v njeno služ-l>o. In kako ustreza država tej cer kveni zahtevi? Država zabranjuje slehernemu, ki si drzne imeti drugačno versko mnenje, kakor ga za-irkazuje vladajoča cerkev, pristop k državnim službam. — brani njene nauke in naprave pred svobodno besedo s posebnimi zakonitimi določbami, — in pobira davke pri svojih podložnikih brez razločka na vero davkoplačevalcev, in en del tako iztirjanega denarja pripada cerkvi.
Ako pa se razne verske sekte med sal>o stepe jo, kako njih zastopniki po drug drugemu pljujejo! In kadar pride med cerkvijo <\i državo do boja (kar sc v zgodovini često dogaja, sedaj Francosko), kakega orožja se poslužujejo obojestransko! Zgodovina teh bojev j1* polna grozodejstev, napisana z ognjem in mečem, s strašnimi mukami "svete" inkvizicije, s prep'-4'-tvami papežev in z najhujVmi poniževanji 1
Toda nad vsemi temi zelo nekri-stjanskimi zmotami, nad strastjo in surovo silo zmaguje zdrava pamet in civit zacija. Najvišjo versko svobodo, jedino možnost za popolnejšo in nravnejšo vzgojo človeštva po veri, nam nudi to, kar zahtevamo v svojem socijalno-demo-kratičnem programu.
In zato se nas psuje z roparji, morilci, brezverci!!
Ako noče rera biti le spakedrana pošast, potem ne sme biti prav nič drugega nego stvar najsvobod-nejšega prepričanja. Kjer se sila začne ,tam se vera konča. Ce kdo
nc more verovati-, sme smatrati to verni kristjan za obžalovanja vred no zmoto, in ta pravovern k nima le pravice, temveč s svojega stališča tudi dolžnost, blodečega s prigovarjanjem spraviti na pot, ki s? mu zdi prava. Toda vsaka vera se oskrunja, ako si .11 jeni pristaši sku šajo z grožnjami in silo pridobiti pripadnike. Vsaka vera sc oskrunja po svetohlinskih, llcemcrskih vernikih, katerim jc vera le sredstvo v dosego posvetnih koristij. Ysrčka vera se oskrunja stem, da sprejema cerkev denar, katerega država drugovernikoni ali never-nikom v obliki davkov ugrabi. Kateri pošten duhovnik katerežekoli vere b: se osmelil ugovarjati tem resnicam!
Toda mogoče — so si v strahu zastopniki vladajočih cerkva — da bi njih uredbe in nauki žareče svetlobe svobodnih razUkav 11c prenesli? Morda se bojijo, da bi njih cerkve postale prazne, ako nc bo nikdo več pris Ijen, hodite vanje? Morda se tudi l»jijo, da postanejo njih denarni dohodki pičli, če bodo ie od prostovoljnih prispevkov odvis ni ? Ako sc vsega tega bojijo, potem so sami neverniki in iicemerci, potem niso svečeniki, marveč farji! Y resnici veren človek, ki jc prepričan o zmagi svojih naukov in ki jc uverjen, da izvirajo ti nauki od Boga, tak človek nc potrebuje niti žendarmerije, niti kazenskih sodnikov, 11 ti državnih pravduikov in niti davčnih eksekutorjev. V resnici veren človek mora želeti le to, kar želi socijalizeni. Le licemerski verniki in trgovsko navdahnjeni farji, ki iščejo v veri svoje zasebne koristi, ne morejo in nečejo se s socijalizmom sprijazniti.
Tako je socijalizeni osvoboditelj tudi na cerkvenem polju. Iz navidezno verne cerkve, ki mora služiti vladajoči oblasti, hoče napraviti v resnici svobodno versko občino z j e h i akom i slcčimi ljudmi, katerim ne more v verskih rečeh nikdo uka zovati.
Kaj nam torej morejo očitati zastopniki vladajočih cerkva? Naravno, mi svojih sovražnikov nc ljubimo! Ali storijo to sami? Mi ne izkazujemo dobrot tistim, ki nas sovražijo! Ali jih nam oni izkazujejo? Mi se ne odj>ovenio zemskemu uživanju, bodočemu nebeškemu veselju na ljubo! Mi tie prckolnemo kapitalistov ra,di njihovega boga-sttva! Mi ne pričakujemo od nji hove milosrčnosti, da dajo revežu zadnje, kar imajo! Toda ali delajo vse to oui sami ? Le preti vladajočo silo se moramo ukloniti, — in to je jedino, kar želimo mi, oni pa ne! Nasproti bedastemu, smrtnemu sovraštvu, kojega smo deležni pri večini duhovnikov in njih pristašev, naglašamo mi v železnem samoza-tajevanju ona načela najpopolnejše svobode in neupogljive resnice, ki so izražena v našem programu. Mi ne silimo nikogar verovati niti mu v to svetujemo, a tudi ne branimo vere nikomur. Iz nase lastne zgodovine vemo predobro, kako malo premore surova' sila proti prepričanju.	•
In zato naj bo vedno prepuščeno svobodni razsodbi človeštva, kc do izmed nas, socijalizeni ali ..cerkev se je l>o!j približal vzgledu o nega moža. ki je umrl na križu za svoje prepričanje.
0 dednosti jet tke.
Na zborovanju proti jetiki v Parizu se je govorilo, da jetika sama-osebi ni dedna, pač pa, da se jc otrok šele po rojstvu tekom časa naleze od staršev. Treba jc otroka jetičirlh staršev le pravočasno oddati v oskrbo zdravim kmetom na deželo in zlo je odstranjeno.
Otrok podeduje od bolnih staršev kvečjemu razpoloženost do bolezni, t. j. njegov organizem je manj sposoben braniti se jetike. Otrok pr de zdrav na svet. Lep do kaz temu je letno poročilo deške sirotišnice v St. Mardinu na Francoskem. Omenjena sirotišnica oskr huje posestvo 54 hektarjev in spre jema dečke-sirote od 6. do 10. leta kjer ostanejo do 18. lata. Tekom 33 let se je vsprejclo v zavodu 127 dečkov, vse od staršev iz nižjih slojev. Od 91 družin, izmed katerih
sd jc vsprejelo teh 127 dečkov, bilo je 79, torej 86.8 procentov okuženih po jet.ki, 22 očetov in mate-jc umrlo pred vsf>rejemom dečka v zavod, 31 krat oče, 26krat mati po vaprejemu. V zavodu so sc strogo držali pravila, da so imeli gojenci d volj prostornih stanovanj in čistega zraku ter da so dobivali zadostno tečne in zdrave brane. Pri vsem tem niso presegali troški dnevno za vsakega gojcnca 1.25 frankov. Druga, nič manj važna odredba tega zavoda je b la, da se je vse otroke jetČnih staršev posvetilo kmetijskemu stanu. Ko se je gojence s 1 .V letom odpustilo ;" zavodove šole, izučiti so se morali I jo svojih možnosti za vrtnarje vinogradnike, poljedelce i. t. d. Racijoneltiost takega postopanja dokazuje to, da jc zavodov lazaret že več let zaporedoma prazen. Te-kom 33 let je umrlo v zaivodu komaj 5 otrok, med temi t na jetiki, pri katerih jc bilo pa dokazano, di -o bili okuženi žc pred vsprejemom, Gojence sc je opazovalo tudi pozneje, po izstopu iz zavoda. Dva sta umrla jetična. Ako teh pet odštejemo od skupnega števila, vidimo, da pri 95 procentov otrok bolnih staršev ni imela jetika nikake-ga škodljivega upliva, dočim je od 20 otrok omenjenih staršev izven zavoda umrlo 10 na jetiki. Jasno jc torej, kolikega/ pomena bi bili podobni zavodi, v katerih bi se rešilo toliko posameznih ljudi, ki bi bili drugače prepuščeni gotovemu poginu. Na drugo stran bi se pa tudi pešajočemu kmetijstvu pridobilo novih moči, ki bi žc iz lastne koristi, sebi v prid posvetili svoje zmožnosti kmetijstvu.	%
Na zgoraj imenovanem zborovanju se jc tudi razpravljalo, b! li bilo mogoče jetičnim ljudem zabra-niti zakon. Nemožnost uresničenja te zahteve uvideva- vsak. Previdnost v tem oziru je treba prepustiti posameznikom, kar pa zopet obte-žnje dejstvo, da so( ravno jetični ljudje najbolj nagnjeni k spolni ljubezni. Je pač težavno, ako ljud> nc svarijo tisoči in tisoči slučajev, v katerih je ravno zakon povod na-lczcnjai jetike. Domači zdravniki in drugi za to postavljeni faktorji morajo skrbeti, da se otroci bolnih staršev oddajo v oskrbo zdravim ljudem, ker so ravno otroci najbolj občutljivi in najbolj v nevarnosti, da se nalezejo jct:ke Le na ta način ie mogoče uspešno braniti sc 11* morilke in sc je sčasoma tudi ubraniti.
Velika razlika.
Jaka in Miha .-ta delala pri enem in Utem farmerju. Trdo delo na I K)! j u pa se jima iji nič kaj dopadlo; zato sta sklenila postati raje vlomilca in odnesti svojemu gosj>o-darju denar, kar ga ima v hiši. Čakala sta le ugodnega trenutka, tla izvršita svoj naklep. V to sc jima jc napripravnejši zdel polnočni čas.
Pot v sobo, kjer je bil spravljen denar, jc vodila skoz fantierjcvo spalnico. Jaka ie šel naprej in opo minjal Mihcta, da mir naj previdno sledi šele Čez nekaj minut.
Ko gre Jaka mimo pjstelje, za-š kri pal a je podnica (deska v pxlu). Farmer se zbiul in upraša: "Kedo jc tu?"
"Mijav" - zastoka Jaka žalostno.
"Mačka je" — pomiri farmerja njegova žena. in kmalu sta oba spet zaspala.
Zdaj se priplazi Miha. Spet zacvili podnica, kar farmerja vdrugič zbudi in on z'pet zaupije: "Kedo
"Sc ena mačka , — odgovori Miha nepremišljeno, — in tako je lep načrt splaval po vodil
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA
GLAVNA PKIvVOZNA PKUZBA.
Compagnie Generale Transatlantique
Now Ycrk v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton.
La Savoie............22.000 ton. La Touraine.........15.000 ton
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno.bruno na parnikih družbo. Snažno poBteljo. vino, dobro hrano in razna mesna jedilu.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 82 Broadway St. New York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, davni zastopnik za zapad. na 71 Dtmrhorn St. Chicago, 111.
Frank Medesh, agent tin '.»478 Kwing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. I'avl Sarlfe, agent na 21(>—17. cestn, St. Louis, MinBour.
Slovenci pozorl
Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato ali drugo važne reči za tnožko — za delavnik ali pruznik, tedaj bo og-laaito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
Jpo
j* najnovejši modi in nizki ceni, j*
Dr. M. A. Weisskopf
Ave. Telefon Canal 47B
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-0. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-A, popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
Jaz Frank Novak Vam naznanjam, da sem porabil Vaša zdravila po Vašem navodila in tudi povem da sem ozdrnvil po njih ter se Vam srčno zahvalim za Vas trud iu zdravila'ter Vaš pozdravljam ostajajoč Vam iskreni prijatelj.
Frank Novak,
Box 39 Lock No 3, Pa
Najboljše obleke za primerne cene...
Najboljšo izbira možkih oblek in sukenj na zapadni strani,
Ena cena za vse. M ozke obleke modnega kroja od
$10.00 do $28.00
Zimske suknje za možke najboljšega kroja
$8.00; $15.00 do $25.00
14. ulica vugpl Blue Is. Ave.
F. r. SKALA & C0.
820-822 W.I S.St.,prodaja prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
Monjuje tuj denar, iztirja gluvnice in preskr-bujo vrednostne listine po celem Bvetusosebno pa v. Avstro-Ogrski in Zdr, državah. SobIhv-jja plačilno in druge pravne listino. Izterju-je (ledšeino. Zutopstvo prekmorBkih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.
F. J. SKALA & CO.
320 322 W. 18th Str. Chicago, III.
Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
V slučaju zadržku ali zaprek, obrnite' se naravnost 11a nas
J (HM MAM K K, 581 S, Centre A v«.
blizu 18. ulice Chicago, III.
<4Mi iu cerkev."
GLAS SVOBODE
3
GLAS 8VOSODB
"Glas Svobode"
(The voice op Liberty] ' WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co b'<59 Loo mis St. Chicago, 111. John Kakek, kditob.
-----—1	n
KniereJ it tlitt I' »I OfHo M t:lilca*o, III.,
gaooUil OI»»» M»tt»r.	_
Subscription 91-60 par yeir.
Advertisement* on agreement.
Hrvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. uiah Svobode" itldo t»»H petek i valja za AMERIKO:
ca celo leto ................
ca pol leta ................. 75c
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
ta pol leta .............kron B
Naslov za dopise in poftiljfftve jo
(OIhh Svohotl«1'
Gtii) Loom is St. Chicago, III.
Dopisi.
Bisbee, Ariz., 12. okt.
Dragi sobrat urednik "Glas Svobode" 1 Žc prej večkrat sem rad citat Vaš list; s posebnim zanimanjem pa ga prebiram zadnje čase, ko toliko p šete o razmerah na dobro mi znatnem Calumetu. Me prav vese'.i, da jih tako dobro zafrkavate. Vsledtega želim postati naročil k edinega lista, ki ne prikriva lii-naivsko očitne gnjilobe In krivic, kakor to delajo drugi slovenski listi po Ameriki. Le tako naprej1 Marsikdo sc bo še prebudil iz teške-ga> spanja.
Pozdravljam Vas
Anton Mutz,
Calumet, Mich., 16. okt.
Kjer se nahaja mrhovina, tam je tudi d sti vran in krokarjev.
Tako je tudi pri nas v Calumetu, kjer vkljub prihajajočemu mrazu čuti naš Klopč:ček vedno bolj vroča tla po 1 nogami. Tu imamo mr hOvino, žegnano mrhovino, in okoli te mrhovine je jata krokarjev — ubogih, zaslepljenih ljudi, ktcrc Luka vporablja za svoj ščit. Nerazsodne ži še zdaj nc verjamejo, da je Rev. K!opč:č navadna moralna pr palica, neč stnik, ljubimec Sulk ve Mary, kteramu je porodila žc več pankrtov, in veliki ' bluffer", kadar je trebi pokazati ne-do'žno 1 cc Luka dobro ve, koga jc treba nafarbati, da mu služi potem za rešilro jadro, Nevedncži so dan. danes šc zelo ooceni (posebno taki, kteri more-o dobro udariti) in dokler bode vladala nevednost, tako dolgo ho'le "božjim agentom" cvetela z'ata doba. Le vprašajte našega K!opč čki. in on vam pove, da je rc« tako. Povedal vam In tudi, kako ie terra nli oneca cahimetske-ga rojaka taki mfirbal. da dotič-r:k ni vdel, a! ie v hlačah ali v kikl'i. Tnko n. nr. se šc spominjamo nikh:ka, kter" ie bi! d. julija t . na Tim-rarV mrku. Tia ie prišel tudi Luki fCo^vič z ivoj m Mari-četom. Podata sta se naiprvo na pro«tor, kier «o tož:li nij,i5e, in lju-<!"e se iven m/vj: načudlti. <; kako vnemo <c "fnther" "tritil" Miriče ti in dn^e oVo'u «fhe. Posebna zanimivost ie bi*.i tisti dan gledati Luk^, ko je "H Šel v "rože"'. Lovil se je 7 MarrčetoTi po parku in linlv'-i1 7 n!o kiknr di. je dorpi na-zo't. Pi'ifip cp <<> t p!f> ztrnbll nekam za "fenr"; todi sreča mu n: ' bila nv'i. ka;M — padati ie zače1^ ' kamenie, m 1 uk> moral rdku | rit;. NTifr> *e i" «nrivi' na p!e«iš<?e j in tim fi'o dol^n nura'at rt'esa! kam in čSrom f*ndbe. dokler ni mnnt zonrt rohrnti pete.
\r«A tp T ukitove v' ne je ni opa-' rova!	"cekmpšvr". Mož sej
je nr'-V n rr'avo in zičt! mislit'. j jeli kai t^r^a mogoče ver'eti a>ti ne. da«irivno «e na zdrave nč: vidi. Zmn""i'n ie ra enl-nt pametna misel. ?.n mo' le reki? ?r>en potem pri. je!	radi do^dkov na pik-
niku. Toda e'rm'te! Luka ie začel pr?l:vati svo'r ma^rf in farbil je tako do'<»n, da je bi! "ceknr*i(ter" kar t»'n:en: ohliV «r» tn'ze in napo! ftnesveS^^ 'e "kttsnp" Klonči-tti roko « inn«titvkr>m da kar se tudi t lastarmi očmi vidt — se ne »me
vse za resnico vzeti! —
In takim ljudem naj se potem skuša še kaj dopovedati?
O vi slepci, zaslepljeni I — Slabši ste še, ko vaš "božji svinjar", Klopčič sam, kajti vi mu dajete [K>tuho in pomagate mu zakrivali lumparije, ktere nikakor ne služijo katoliški veri v čast. Slepci! spre-gledajte vendar, enkrat!
Luka še vedno molči — in farba naprej. Ta človek ima v resnici strašansko debelo kožo, gorostas-nejšo od zmaja v orijentalskih pravljicah. Vse "žehtanjc" ga nič ne gane. O ti naivna "nedolžnost", ti! Pa kaj hočemo! Cigan ostane c gan ; vrzi ga pri spre.dnjih vratih ven — on se vrne pri zadnjih vra-t h na-zaj. — No, le počakaj; kurili ti bomo zdaj vse drugače pod petami ,..
Resnicoljub.
Calumet, Mich., 14. okt.
Luka Kloočič vedno trobi, da- sc-jemo farani prepir v naši slovenski naselbini. Uprasamo, kedo pa dela neslogo v naši cerkvi, katera ni še dogotovljena, in tudi — kakor se kaže — nc bo, dokler bo Luka in niegovi petolizci na krmilu? Luka, aH skrbiš ti za cerkev, da bi se prej dogotovila? Ali si nas ti vzpodbudi. da smo si mi. Slovenci tukaj o-mislili zidanje lepe cerkve, na katero si ponosen sedaj ti. in katero se daj ti Oskruniaš z ....?
Sprejeli smo te v svojo sredo z veseljem, misleč, zdaj bomo imeli mladega, dobrega duhovna. Ril s« bogato obdarovan, ko si pel novo mašo tu rta Calumetu. Ali varali smo se. Kmalu p» svojem prhodu se je možiček pokazal, kaj bode Neko nedeljo se je izrazil: "Dragi farani, maš mi primanjkuje. Dajte, plačajte maše za vaše rajnke, kateri v vi c ah trpe (in čakajo Lukinc-ga odrešenja!)', zastonj ne morem maševati." — I11 res ni. Baš takrat «'e ubogi Luka imel strašno dosti potov — hudiče raganjat, ali ka-li ?!
Letošnjo spomlad so bile "pasi-jonske :gre' — mov ng picture — v naši'cerkvi. Luka ie na vse pre tega priporoc -va' obilno udeležbo, češ stvar pre za c.rkcv! Farani so tih ••»•ali in prišli v velikem številu dvakrat v cerkev, plaČavši 25c. vstopnine. A kam ie ta denar pro-šc! — ne vemo. Luka je ime! vse sam na *krbi. seveda tudi denar Ako b: bi! pošten," b: ljudem goto vr» moral povedati: to in to stane toliko, toliko sem prejel, in toliko je ostalo. Čc bi storil to, bi farani ne bili tako nezadovoljni kot so. K!opčič pa, v svesti si svoje moči nad kimovci. si misli: "saj tii po trebno; saj imam nekaj mož na vrvici, ki vsako mo;e tudi najgrše -početje odobrajvajo!"
In kaj si jc mnžlčck 'zmislil na cvetno nedeljo? — Izpred oltarja je naznanit, dn vsak, kdor hoče imeti "žegnano bilko", mora plačati najmanj 5c; če plačajo pa vet, lio za ni'h duše tem bolje! Poznali smo prednike njegove, v času, ko nismo še i mg! i cerkve, katera ie zgorela, — a n:kdar nobeden si ni dovoli! kaj takega, kar <i dovoljuje Luka s svojim pomngačem Kraka» jem. k je to žogo prinese! mendi iz Clevelanda.
Na velikonočno nedeljo jc kakor navadno blagoslovi! jestvme. a tudi nc zastonj: sleherna ženica je morila Klopččev blagoslov drago plačati.
A" je to prav. s'ovenski fnrnn; na Calumetu, da nas ima e len n č-vrednež vs>e za o^le? Kedo torej trosi prepiriTTlieslouo? Kedo daje povod, tla se ljudje opravičeno razburjajo? Mar se more imonovat i prepirljivce one, ki ne trpijo pohtijšljivega življenja od človeka, kateri hi moral bit: vsem drugim v dober vzgled? Calumct-čani, na kateri strani jc pravica?
Neka ženska, ki ie prej orgal-i z3. $15 na mescc, je našla Luko 111 Mary skupaj zvita v nekak čuden klopčič! — Lnka je precej rekel: "Proč z organistko. — mi hrčemo orgairsta!" In novi organist zna ravno tako dobro skubiti ko Luka.
Naivada pr: vseh poštenih duhovnikih je, da plačujejo svoie ministrante iz laiStrnega. A tudi tukaj dela Lukec častno izjemo. V ta namen odreja kolekturo v cerkvi, in dobri ljudje mu denar kar sipljejo
— da zamorc božji namestnik u-debnejše živeti! — Je-li to prav?
Se enkrat, Luka, kedo seje prepir v naši fari?
Calumetski rudar.
Pueblo. Colo., 3, okt. Xekaj našemu Cirilusu! Star pregovor pravi: Ako prideš med pametne, zadrži se pametno: če prideš med norce, moraš biti tudi ti norec. — Tako sc naj ravna tudi naš Ciril. Kadar pride društvo sv. Petra in Pavla v cerkev, morate si misliti, da so prišli notri pametni možje, ki vidijo malo dlje, kakor Vi, Cirilče, m:sl:tc. Zato Vam nI treba razbijati po tistem revnem oltarju, kakor kakšen norec. M: smo tiste "ginljive" bajke, ki jih Vi pripovedujete izpred oltarja, že daivno pozabiti, spoznavat j h kot laižnjive in kot navadno farbarijo. Razsodni možje pa ne marajo zi laž in ne trpijo farbanja. To si prihranite za svoje "božje voleke".
Iz starega kraja ste dobili pismo v k at ene ni Vam Vaš duhovni tova riš toži, da šteje njegova fira sicer pet t:soč faranov, da pa jih je bilo pri spovedi samo dve sto. Ta Vam znači, da je v tisti fari samo dve sto slepcev; drugi so že spregledali Govoričite in moledujete, da* !>' radi imeli zlat ketih. — Kaj mislite, gospodine. da b: bil kalifornijski šampanjec bo!jš: iz zlatega, kakor je pa iz tega, ki je samo pozlačen ? M? pijemo iz plehnite posode, katera je dobra tudi za postopače. Ako pa ni za Va« dobra, pa si jo kupite sami; drobiža imate dovolj.
Od svojega rojaka «»eni zvedc1. da jc videt na Vaši pisalni mizi "Glas Svobode". — Za Božjo voljo. g. Ciril, vendar ne da bi ga brali, n ne plačali?! To bi b;l smrten greh! Pošljite tikoj naročnino, ki znaša le Si.50 za celo Veto.
Samotarec.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjnm rojakom po AmeriLi. tla som pripravljen vsakomur, ki bi bo bolel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do f>() tolarjev (ncer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kodo izbere (homestead) 1 *J0 ncers pripravljen sem niti pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsili tozadevnih informacijah obornite se zaupno na
M- P. Pazderic P.O. Bos 11)2 Larimore, V Dak.
ROJAKI OBRNITE SE l ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to te zato in edino s tem nai .cnom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo Izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'tdo, da. bodo .ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2: nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo ž vlje-nje smo zdravili botezni in lahko s ponosom rečctv.o, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo.
NaŠ zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi 9mo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojak\ ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodetno pomagati v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupijenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu n sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, y—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
l>lt. IMtlLL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
70S Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
Penil Ave. Pittsburg, Pa.
Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim d rust vam priporočam tudi moje dvorane za društvene bojo, svati k?, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa zn narodno iti ljudske veselice.
$0.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednest
I DELNICE PAHOBItODNEUA IHU STV A
American Navigation Company.
Kdor želi delnice kupili so prej, prrdno ci'nu istim zoj el pet-krči. nuj intoj odpošlje naročilni libit k in denar na
American Navigation Company
108 Greenwich Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba ni kakega poznejšega doplačila
Naročilni listek
(Incorporated under the laws of ihe State of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK Z0TT1, I'rekwbnt.
| lukorporiruna po državnih zHUuih z glavnico $2.00(1.(mo, od katerih je že
$ 1.500*000 upluruiiih.
H>H Ureenvvieli Street, New York.
Cenjeni gesjtod!
S tem seJunrcK im ur.......delnic družite 'Američani Navigation Co' ter Vam znjeduo pošljem
znesek*............kot jhiil« vi inn'in ('t ti in , Ihlut mi" hlagusvolite vposlati takoj,
H ii7.ii me se, dn mi n < lile »ko pnkeračijo mmmmio ij-criij imet ovtiio ghvi,ii(>. jcinili vpoBluno svot«> v ceh ni znesku
Ime.......................
Ulica in št.....................
Mesto in država.................. ^..
Dne..................190...
Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
American Navigation Co., 108 Orcenwich St. New York.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro desll!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
oN7 S. Centre Ave.
Chicago, III.
4
ULAS 8VOBODB
O
h sedežem v Chicago, Illinois.
Prodsodnik; John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stuohen, 443 Main Str. La Salle, III. Tajuik: Martin Ivonua, 6IJ9 Looinis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik: F KAN K Klohučak, %17 Ewing Ave., South. Chicago, III. I Dan. Badovinac, -OH Chestnut Str., Kewaree, 111. .Aor* ^ John Vekščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, III. ulXl: ( Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle. 111. D	I Martin Potoka ft, 5(54 S. Centre Ave., Chicago, III.
Pomožni ) Mohor Mladič, <U7 S. Centre Ave.. Chicago. Ill, odl,or: / Jakob Tisol,1)002 Strand St. So. Chicago. 111.
, .... \ Martin Skai.a. Box 1050 Ely, Minn. Bo utaki 1 JoglF Matko, liox 481 Claridgo. Pa. oabor: J Matija Pečjak, 810 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Osrednji odbor S. N. P. J od note ima vsaki tretji četrtek svojo rodno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do pobora, du pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
VSE DOPISE nuj blagovole društveni zastopniki pošiljati na L tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Sprijenost rimske duhovščine.
Na drugem prostoru prinašamo kratko |>oročilo, dai je bil ižanski žripnik tir. Mauring preti ljubljanskim sod'sčem obsojen na dva meseca teške ječe radi krive prisege S to zadevo se ljubljanski dnevnik obširnejše peča, opisuječ vobč-•gnjilobo in demora^zacijo kranjske duhovniške stranke. Ker pa je naša ameriška katoliška družba s svoji-, mi šc bolj propalimi duhoyn'ki na •čelu, verna si 'ka popaČenosti kranj- | •skega katoličinstva, naj nam bo dovoljeno, priol>čiti nekaj karakte-1 rističn h odstavkov iz dotične, nad- j vse stvarne kritike.	I
PuliOiitik — krivo prisrčni k! Že M dejstv1 samo je tako. da človeka kar zazebe; kajti v ljudskih očeh je ni večje moralične pokvarjenost1, kakor če duhovnik, ki hoče biti nravn! voditelj ljudstva in ki bi mo'-ai brti vzor poštenosti, čednosti I in č:stosti srca, snm tako g!oboko pade. da kliče Boca za pričo in se vpričo njega — laže!
"Vera je podlaga nravnosti; kd^r ni veren, ni pošten; brez vere nt morale" — tako in enako oznanit-1 jejo duhovniki dan na dan. (Tudi Klončc zlasti to n.vbolj poudarja.) Tu pa je eden iznvd t.jih šel in je hladnega srca stopil.pred ra<zpe'o in po krivem prisegel.
Župnika Mauringa ie zalotila ro ka pravice: al: stem še ni rečeno, da jc mož tudi vobče nravno slabši otl r uličnih njegovih tovarišev; kajti ( če pogledamo ok 1: sebe vidim-"*, dosti gospodovih maziliencev. ki si- ! cer tW'o nikdar po krivem pr Čali.: katerih življenje :n dejanja pa so v moralnem oziru na isti Če ne na nižji stopnji kak r življenje in de-; lovanje krtvonrisežnega ižanskega župnika dra. Maurinca.
Slučaj <lr. Maur nga je pa tudi šc v drugih ozir h podrčen in zani mi v. Predvsem nam kaže grozno demoralizacijo (popačenost ali du ševno pokvarjenost), ki jo prouz-ročajo duhovniki Mauringovega kalibra, duhovniki, katerim je v mislih le pol'tika in lastna korist. Vse Maurimgovo bivanje na Igu jc nepretrgana vrsta večjih in manjših škandalov. Matiring jc takorc k' č dannadan b'l v obraz morali in dostojnosti, veri in poštenosti,— a vzlic temu je več na njegovih fa-ranov vse to mirno gledala, ne da b: se nad tem spodtikala. in se zvesto pokorava'a takemu dušnemu pastirju. CPrimeraj Klopčiča in njegove k:movcc!) A'i ni to dokaz, da je v 11 k: h katoličanih zamorjen vsak čut za pravico ;n spodobnost, če ozratijevalec vere in učitelj nravnost1 te ljudi demoralizira d*> kosti? F.nake razirnere v'dimo tudi drugod — na svojo žalost in na žalost vseh. ki bi radi v'deli, da bi bilo naše luidstvo razirmno in pošteno. marljivo in krepko, varčno in nravno.
Obravnava proti dr. Mauring I je odprla tudi vtroHed v počen janie duhovn^ov ori klerikalni gospodarski organizarjt. Dr. Mauring <, 'ime! «ev>di svoi kousum in svo t9 po«oii!nico Po: .i;i! fe. kar ?e »- tt! Organizacija /n? !a je ne-
I aterim, da so i o ':uriščali In kmeta varali. Ce s. upa celo duhovnik falsificirati hranilne knjižice (Mauring je namreč falziticiral vložilo knjižico radi nekaj goldinarjev seb. v prilog, in pri procesu, ki je nastal radi teh če se ne motimo 27 fl., jc Mauring krivo prisegel), — potem si je lahko misliti, v kakem stanju so te zadruge. Pri klerikalnih zadrugah pečenj-ajo duhovniki sploh kar se jim ljubi; zato ni taon nič reda in nič kontrole, zato je tam goljufanje na dnevnem redu. in zato je bilo že toliko po-lomov, in je šlo iu šc pojde toliko teško pri služenja kmetskega de narja v nc, A pomagati se ne da, ker naš kmet v svoji zaslepljenosti in v svojem suženjstvu pod duhov-sko nadvlado še svojih osebnih ko-ristij več ne pozna ali pa si jih ne upa braniti ored duhovnikom.
Dalje pa je obravnava proti Mau. ringti tudi z bengalično lučjo posvetila v razmere med duhovščino samo. In pokazalo sc je, da so te razmere trice, da sc morajo človeku gabit:. Dresirani v hinavščini in izvežbani v liguorijanski morali, znajo duhovtvki navadno prikriva ti, kako žive med seboj. V Maurin-govem sksČaju se je pokazalo, da je teško kje dobiti toliko zavisti in hudobije, kakor v katoliškem taboru Kaj je t>olj karakteristično kakor to. da je duhovnik Knific dcnunci-ral duhovnika Mauringa žtmdarjcm in jftf spravil radi krive prižge v ječo?
Potem konstat ra omenjeni Ljubljana^ časnik, — ki je notabene živel z dr- Mauringom v najJjutejših bojih, — da mu je župnik Knific tajno po svojih zaupn:k:h že davno prej preskrbel vso obtežilno gradivo, s katerim hi lahko takoj spravil Mauringa v ječo radi krive prisege. A kar se jc zdelo Mauringovim odkritim nasprotnikom prenizkotno, 'da bi se svojega sovražnika lotili radi par kron e in ker niso mogli vzeti na svojo dušo in na svojo vest, da bi un čili tako že itak nesrečno eksistenco, kakor je dr Mauring, — tega sc je z neusmiljeno hudobnostjo poslužil Maurin-gov duhoz'iii sobrat njegov vsaj navidezni prijatelj, župnik Knific, — samo zato, da bi potem o« dobil masttio župnijo na l?u!
(Dalje pride.)
>«««>•••'
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"GLAS SVOBODE"
hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri IV' N A 8
Ved nt) pri ro L
Zdravnik more bivati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo.
SR. RICHTBR-JEV ANCHOR PAIN EXfELLSR
v svoji hiši. g.i morete vedno celo v težkih sltinijih revnia-tizma, nevralgije, proti 11 n, lumbago. bolečin v hrbtu in nahodu vporabljnti.	(4)
35 leten vspeh. 25 in 50o.
A F. Ad. Richter čt Co kil 215 Pearl Str.
>|r New Yrok City. % /
Jas. Vasuinpaur,
na voglu IN in Paulina ul. Chicago. III.
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" /. MODERNIH KKULJISCEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače- najboljše in najfinejšo unijsko smtxlko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovepeejn iu drugim Slovanom se priporoča
Martin Potok ar, 564 S. Centre Ave, Chicago, III.
POROČNE SLIKE
izdeluje v nnjh j šib |< ziciji h. \nli jcnla je h]« in naravno zgotovljena.' Ysakr \ ret ne družin-te in diUhhi 1 e slike v poljubni velikosti za niykocino, rIudi pove tuj« imnjle slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
J9| 393 Blue Island Ave. vogal M. Place. CHICAGO, ILL
ESTAI1I.IRH 1883	I'HONE CANAL 287
HI 0 C' N 0 BLAGO.
Najbrže. da ste videli ve kako oznanilo in si prtdsluv Ijali. kako pi rvmi se blago dobi Ali se spominjate, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-siir ne kupim". Večina 1 as ima tako skušnjo, in ee je vi niste imeli, štejte s»'Hreeniiu. Mnogokriit vidite take pretimo, te rznnmovano in tako lepo popisane, tla sovam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Crete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice ono \ rednosti ali kakovosti kakor opita-110, To je glavni vzrok, tla mi ne navajamo naših eenpoo-gliiBih. Nekatere prodajali v trde, tla t» na lega ali onega pred-motajo za polovico znižani. Mi lega ie stoi in o. kajti vsakdo vč, tla nekaj dobička moramo imet i, ker sieer ne bi mogli eksistirati. Naša Irgovit a ( bfb ii vže , 15 do 20 let iu todo. kazuje, tla zadovoljimo Ijuilstvo. Pridite k nam in si oglej-te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slum-ni kov, klobukov, letne sp > lnje obleke itd.
Pridite in oglejte si na^ovzoreoza uio/ko obleke. •
Slika predi>euje zlato damsko uro (Golti fill,-d.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti Slike.
Kolesovje ju najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltfiam.	(kA
Te vrste ura stane le It. V V
V obilo naroči mi si' prijioroča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madlnon St.
Chicago, 111.
Zastonj dobite.
Veliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik. pri fotografu
H«H
Dobro delo, zmerne cene.
f^ STARA IN IZKUŠENA
tllNARI) LINE
iNUnorljena leU 1840
prevaža ljudi in blago čez ocean
GIBELALTAR, GENOVA, NAEPEL ITD.
lepi. veliki in novi
PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
-ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New V ur k a od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite so tlo naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav» di-la o cenah in čaBu ketluj parniki od plujejo.
Ii IMtJo agtntje?
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearbnrn Str.	ohicaoo.
P. Schoenhofeii Ilrg. Co'h.
Najlioljše pivo jo •

[Se prodaja ixivsotl. Phone Canal 9 Chicago, 111.
Edward Tauch
---gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
MATIJA Kilt AII
(JOSTILMCAK
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom /a obisk Toči dubro in aveže pivo. naravno vino in pr»stno žganje. Izvrstne sinodke.*
telefon štev. 777
HUSPOSKA BRATJE.
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Kasparjeva državna banka.
m Blue Island Ave. Chicago. III.
plačuje od vlog 1. jan. jni 30 jun. in od 1. jul. pa tlo 110 doc. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $11. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozno listke (šifkarte).
Denar Be posojuje na poseatva in zavarovalne police.
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
MODEltM FOTOGRA- i F1ČNI A T ELI JE
L. Hagendorff. :
Vogal Reetl iu Oregan ul. : V MILWAUKEE, WIS. j
Znižane cene za poročne slike.
0LAB SVOBODB
Brata je ustrelil,
Jazo in Luka Racič v Jurkovcu j>ri Požegi iu Hrvatskem sta se prepirala zaradi neke škode na polju. Luka je iz sobe zmerjal brata, ki je stal na dvorišču, ta pa je pomeril samokres vvinj in ga zadel v prsi, d;t je čez par ur umrl.
Nesreča v reiki ladjedelnici.
Pri gradnji nove ladje "Danu-bius" se je zrušil 10 metrov visok oder ter |*>dstil pet delavcev. Fran Gregorič, J. Serdoc in Anton Tra montirti so smrtno nevarno ranjeni.
Nov (utrnik.
V Lloydovcm arzenalu pri Sv. Andreju v Trstu so spustili v morje nov paru k, kateri nosi ime "Vorwiirts".
Ogenj.
Na Viri* pri Domžalah je posestniku Ivanu štiftarrju pogorel pod. kozolec, Šupa, drvarnica in hlev ter mnogo poljskih pridelkov. Škode je 3600 K. Ogenj jc nastal najbrž vsled tega, ker jc nekdo vrgel gorečo smodko na pod.
Nov deitami saVOd v Postojni.
Občinski odbor prostojnski je v svoji zadnji seji soglasno sklenil ustanoviti v Postojni "Občinsko hranilnico". Novemu denarnemu zavodu, ki bo v prvi vrsti namenjen realnemu kreditu, želimo najboljših uspehov.
Požari v Galiciji.
Vsled neuspeha agrarnega štraj-ka v iztočni Galiciji se dogajajo iz maščevanja pogostoma požari na velikih posestvih. Tako je požar na posestvu grofa Potockega naprav'1 velikansko škodo. Sodi se, da požiga j o rusiuski agitatorji.
Po Jcgličcvcm receptu.
Kakor znano, je ljubljanski skof Jeglič ustanovil pri St. Vidu "ka toliške" šolske zavode, za katere jc beračil po vsem Slovenskem, rekš da bodo v tej šoli učenci imeli vse zastonj, Berači in iztiskava denar iz nevednega ljudstva še sedaj, čeravno stariše tak.h dijakov, ki imajo svoje otroke v tem zavodu, to šolanje stane ravno toliko ali pa.še več, kakor bi jih'stalo šolanje na kaki dfžavni gimnaziji. — Po Jeg-lščevcm vzoru je tudi goriški nadškof Sedej ustanovil v Gorici malo semenišče z gimnaz jo, a z nem-škim poukom. Beračilo se bo seveda tudi tukaj po vseh cerkvah, lazi,i bodo okrog umirajočih in sploh gledali p vso;I, kje I»i se kJj dalo iztisniti za popolnoma nepotrebne zavode; v Gorici imajo že itak dovolj nemških Šol. Takozvane "katoliške' šole nimajo drugega namena. nqgo vzgajati mladeniče v fanatične pripadnike klerikalne stranke in jim vcepljati že v mladost! najdivjejše sovraštvo proti drugače mfislečm. Verski moment je tudi v državnih avstrijskih šolali itak sc preveč uveljavljen, zato so vse katoliške poucumjevalnice in hujakalnice popolnoma, odveč.
Volilna reforma v avstrijskem parlamentu še vedno ni pod streho. Prestati bo morala še hude 1>oie. Vsaka stranka gleda, da se pri tem okoristi, kolikor jc pač mogoče, in v s',cd tega so spre minjevalm in dodatni predlogi na dnevnem redu. Klerikalci so stavili prddlqg na volilno obveznost, t. j. vsak opravičeni državljan bo mora" v 'liti, ker bi se ga drugače kaznovalo. Proti temu predlogu je nastopil med drugimi tudi dr. Tavčar, rekoč, di volilna dolžnost zasleduje reakcijonarue namene, in bi pri vol tvah prišli do veljave tisti ljudski sloji, ki se nolitično ne zavedajo in ki so v popolni oblastr klerikalcev. Kilor jc zaveden, »se bo itak vsak poslužll iz lastnega, nagiba svoje volilne praivice. Obravnavalo sc je tudi o pluralni volilni pravici. Dotičnj predlog gre na to, da sc naj vdlilna pravica izvršuje osebno in da imajo nekateri volivci po več glasov — seveda le tisti, ki imajo več premoženja In ki 'stojijo v družabnem življenju na "višji stopinji od "navadnih" Ijudijl Ako obvelja to, potem se stvar ni prav nič spremenila. Kar se je dalo do-
sedaj brezpravnim, za toliko so se pravice povišale privilegiranem — in raizmcrje jc skoro isto. — Krpu-cajo in krpucajo. a nazadnje bo vso skupaj za nič.
Napaden orožnik.
Dne 3. septembra- pOrioČi so napadli fantje iz Tomažje vasi pri Bili ccrkvi tamkaj patrolujočcga orožnika Ivana Broliha ter ga kamenjali. Ker le niso odnehali in ko je bil orožnik dvakrat s kamenjem zaklet in lahko poškodovali! na {^lavi, jc bil primoran streljati. Flori-iai* Mehak iz rečene vasi jc bil skozi obedve nogi prestreljen. Sest fantov je bilo i-sti »lan aretovanih, šest se jih je drugi dan samih prijavilo sodni j i. Mehak se'nahaja sedaj v bolnišnici v Kandiji.
"Gclobt sei Jesus Kristus", talko pozdravljajo mlade deklice iz vasi okoli Novega mosta tujce in kar je šc bolj čudno, tudi |>oznanc domačine. Čcprasas te deklice, kam hodijo v šolo, dobiš odgovor v samostansko šolo (ali pa k minam) v Smlhcl. Da se dresira šdlska mladina, ki obiskuje samostanske šole, tako, da rabi nabožen pozdrav, je umevno, in da se prončeva v šoli nemščina, sicer ni koristno, ali proti temu sc ne da nič ukreniti. Odločno pa se mora obsojati, da sc slovenskim otrokom vsiljuje uporaba nemškega pozdrava, pa bodi že "Garten Tag" alt "Gelobt sei Jesus Kristus".
Tat i tiska pn\lrjnost.
Tržaško Vzajemno društvo težakov, ki iakrcujejo parilike, ima svO-je ur nI Je v nekem skladišču v pro sti luki. Pred par anevi so prišli v te urade 4 težaki i'n zahtevali nekaj denarja na račun. Ker imajo žc precejšnje vsote na računu m ker ni bilo blagajnika, niso ničesar dobili od '.navzočega predsednika iu pregledovJica računov. Eden izmed težakov je vsled tega potegnil nož in ga je njegov tovariš pravočasno še ustavil. Uradnika sta, hudega -se boječ, odšla iz uraidov in tipala, da b do oni štirje tudi odšli; no, prišli so za njima, ko so ukradl^ iz nekega predala 1000 K denarja. Pdlicija je aretovala dva izmed njih, Danelona in Seršena.
Svinje in fci so ga raztrgali.
Ivana Mahuna v Kumi v Slavoniji ie na poti čez polje prijel krč. Da si odpočije, je sedel v bližnjo koruzo, kjer je pa od bolečin umrl. Njegovo truplo s* našle svinje in psi, ki so ga vsega raztrgali. Glavo so na3!i deset korakov proč od telesa, roke in noge so bile odtrgane, i rebuli je bil pa razparan in brez droba. Malum je bil dotna iz Moravske.
Z veselice v smrt.
V Dekanih v I Istri je bila vesc lica, katere se je udeležil tudi 33-letni Josip V dijak iz Spodnjih Sko-f j. Ko se jc ponoči na vozu z mnogimi drugi mri vračal domov, padci je med konje in voz, ko je hotel na nekem klancu zavreti voz, Niha ni tega zapaizit. Konja sta ga vlekla kak h jo metrov daleč. Ko so zapazili nesrečo, jc b?l Veljak že mrtev. Zapustil je 4 majhne otro-čiče.
Prcmcičen je finančni tajnik dr- Tanko Poneb-šek iz Črnomlja v Ljubljano. Na njegovo mesto pride fin. komisar dr. Robert Kermavner iz Ljubljane.
Zagrebško ~\seučilišče.
Hrvatska'deželna vlada namerava na vseučilišču ustanoviti stolico za avstrijsko drž. pravo in avstrij ski civflni proces, da bi bili absol-ventje zaigrebšikega vseučilišča ravni absolventom avstrijskih vseučilišč.
Doscdaj absolventi tega vseučilišča niso mogli vstopiti v avstrijsko državno službo. Po novi naredbi pa bo ta 'iiedostatek odpravljen.
Divjo mačko je ustrelil v ašerjevem revirju lovišča vrhniške lovske družbe gozdarski paznik Jabob Krašovec, kar se mora imenovati redkost v naš li krajih.
Nadz<ojvaila Karel Stefan je bil na obisku pri turškem sultanu, ki je odlikovali z visokimi redo-v» njega, njegovo ženo, hčere in celo spremstvo.
Kedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki narin samo oni zdravnik, kateremu so dobro znano vse človeške bolezni,
trpljenja Iu slabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju oh\ini Vaša prihodnost, kakor tudi Vafio družine, Vaših malih in dragih, za katero ho mučite ili;dulate. Zatoraj rojaki, ako Vam jo potreba uaaVeta ali zdravniško pomoči, vodite, dajo nad stari, izkušeni in po celem uvetu znaiui in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamoro in kateri gnrautirn, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronično al» zastarelo bolezni kakor : bolezni nn phioah, prwih, želodcu, revah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vso bolezni v trebušni votlini, bolozni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčno bolezni, prehudo utripanje in bolezni srcu, kutnr, prehbijenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanjo, rovmatizuin, giht, trganje in bolečino v križu, rokah, nogah, ledjih in trnku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjouo kri, oteklo nogo in telo, voilenieo, bo/ju t, slabosti pri apolnmn občevanju, polueijo, nasledke onanije (samoizrabli-evanja), Šumenj« in tok iz iiš. m, oglušonjo, vso bolezni na očeh, izpudaujn las, luskn ali prh na glavi, srbenj«, lišaje imizoljo, turo, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih oi gimih, nourastonični glavobolj, neredno inos('čii(» čiščenjo, boli tok, b()lezni na niati-rniiii i. t <1., kakor tudi vso ostale notranjo iu zunanjo bolezni. On ju prvi 111 edini, katori ozdravi jotiko 111 Hiiilis kakor tudi vse
tajne npolne hole/ni mo&lce in žensko.
POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odirovnr ! Zato ker niso nikogar ozdravili—potoni jo popolnoma naravno, da so jim ljudjo 110 zahvaljujejo.
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
T'ttffl:tcžkCKa 0z(lrftvi(,u: bolf^ rkrižu 'r
rheumatizma v romali ir nogah, JOŽO PER N A K,
Ho* 111.	Richmond. \V. V*.
Ozdravljena:težke prsne bolezni m reumatizma v križu in ledjih.
TRRliZIJA KUMOR,
toiljCotnmercial Ave., Chicago, 111,
O/dravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja, BOŽO DOBRA li.,,51 llOMnn. N.V.
Ozdravljen: Dlspepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LA V BMC.
A. V. S. Co. _ L. »d vilic, Colo.
I >/d ruvljoD; prebadanja v rehrlh.
VLADIMIR S. J0VAN0V1CH, New Albany, lud.
Onlravlfena t bofcltil v prtih irlod 'ncen k«-(bi Ja te. kci!«dlhanlaIn boleinl srca.
mich ali na mt.kra\vička,
45- ."th Street, Passaic, N. J
M A It KO THIiOA I(\
2 Itivor liJuk,	kaiiiAt Cuy. Ktn$,
Imamo h(> nft stotine drug,h pianionili zan^alj^i-zdnivljouili bolnikov, kidali1, pa radi pomanjkanja prostoru tiemoremo vsdi naenkrat abjaviti. — Z.llomj rojaki Slovene! ! J'reditO s« obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajto nas >a s.. t — ako slo belili, slabi lili llflllOt'lli ali ako Vas drugi /.draviki ni-o mogli ozdraviti, — t homo in brez vsacega sramovanja op sito Vašo bole-zon v svojem materinem jeziku pišite koliko ste st 11 kol.ko e s t 11 nja bol< /i n ler vse glavne zna. ke bolezni- Ako Vam linlezoni popolnoma zmima, pišito po kuj- \ Zdravje katero * )< >l*i t o zastonj, ako pismu priložite nekoliko p1 -šlmil znamk za p« št mI'.sma	i jnji ti na sledi' i naslov :
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
i4o avi:st t«ii s r.,	rs yohiv, >. v.
potem sm- te z mirno dušo biti projprifiani Vaitogft popolnega ozdravljenja.
K ',1 i i	b:to |>riti v la zavod. Je i>ii odi it vsaki dan od i>« r>redi>ildiir.u do j (x>i>o|udiio, - ohnedeljah iu i>t.irnikili > '. todo (.
' ■ ' PitBLiiiiii'iiM—1.1111 "1 r^rws■ mrw	......
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in iniportirnna vina. Kdor pije nase vino, trdi,da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vbi dobro doslil
r1emu pustiS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče se popolnoma zdravo zobe? Pusti ai jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najoižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
&44 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
—GOST ILN O—-
na 257 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
Sel.	C. liOFBAUER.


-o
— <>24 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo stnrih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice miueralne vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405
N a z d a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava Bvoj lepo urejeni
Saloon*
Točiva vedno sveže pivo iu pri«-tne druge pijače. Raznovrstne fine sinodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček
550 S. Centre (ve. Chicago, III.
VESTI II STARE DOMOVINE I«
iz jugoslovanskih pokrajin.


a LAB BVOBODB
ALI KAŠLJAŠ?
Morda odgovoriš 4'da'\ no pa kaj zatoy Kašelj je nekaj navadnega. Pa ravno to, ker kašelj je nekaj navadnega, povzroči včaBi nevarne naBledke. Ljudje mislijo, du kašelj izgine b časoma, in da se ni bati nevarnih nasledkov. Vendar kašelj spravi vbako leto na stotine svojih žrtev v pre-rani grob. Ako ti nočeš biti žrtev kašlja ter bo braniti nnsledkov istega, ki bo pe-nomija in jetika potem preo daues začni rabiti lok, ki odstrani kašelj in novarne nasledke istega In to je:V
Severov Balzam za pljuča, —i
KI .1R IZVRSTNO ZDRAVILO ZOPER BOLEZNI V GRLU, PRSIH IN PLJCJCAIL
Otožnost življenja
slabe ideje iu druge tako napitke imajo nekateri ljudje, ki ne vejo, du so bolni tor jim ni znano kaj jih boli. Taki ljudje potrebujejo dobro tonike.ki jim naj premeni vob notranji sestav ter jih zo-pet naredi, tla bodejo veseli življenja. Taka tonika je
Severov Življenjski balzam.
Cena 75c.
Škripajoča vrata.
naredijo Človeka, ki bolnie na živcih nervoznega. VBak mali šum ali hrup, strah, žalost naredi lolnika še bolj nervoznega. Ne odlašaj, čo imaš te napak ampnko prec začni rabiti
Severov Nevhton.
Cena $1.00.
Navodila
o porabil Severovega Olja sv. Golluuda so tako navadna, da ven ko dete lahko razume rabiti isto. O priliki, da se po. nešrečite, odrgnete, ranile, čeBevušn ranaumui ali da imate prolin ali bolno grlo potem obkladajte ranjeni ali bo-loči del telesa b platnom namočenim v
Severovo Olje Sv. Gotliarda.
Cena 50c.
Potrto srce.
Vzrok potrtemu srcu je večkrat nagla smrt kakega prijatelja. To pa naredi človeka slabega in bolnega. Ako ho-četo, da vam vsaka nepričakovana ne-ne bo delala tako žalosti rabite vdravilo ki daje moč človeškemu trcu in to je:?
Heverova Srčna tonika.
Cena $1.00.
V vseli prodajalnah. Zdravniški svet prost.
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin,
Priporoča VNini slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima r zalogi tudi lin-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti onn prideluje najbolje pivo iz Češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAONET | ORANAT |
Razvaza pivo r steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš goBtilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi to bodemo ziulovoljili.
PoStnim potom lahko vlagate denar.
Da xartioremo vsluiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli
smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar	.
na vsaki polti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge	A
sprejemamo od $1.00 naprej.	ifi
Pilita po navadila na
m C8ICA60 umi m
278—92nd Street	Chicago, III.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr državah, onim v Chieagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveži* najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. linijsko »modko na razpolago. Vsaee-mu v zabavo eluži dobro ure jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 11« ulice Chicago, III.
K
£
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loom i s ul. na vogalu 18. Pl,
Ima lepo Urejeno za zabave iu dvorane za zborovanja.
TELEFON CANAL 7041
Zanesljivo varnost
.....Vam nudi.....
INDUSTRIAL SAVINGS HANK
652 Blue Island Ave.
s svojimi privatnimi predali za vlaganje in shranjevanje dragocenost ij
Celoletna najemnina znala $300. ▼saeo soboto odpbto do 8 ure zvečer.
Ustanovljena 1890.
RAZNO.
Int.	...
CiJji se sprenitnjajo ,..
Na delavskemu koncilu v San Francisco so delogatje enoglasno sprejeli resolucijo na mestnega župana Schmitz-a, v kateri so zahtevali; da on razoroži.policijskega načelnika Fartcy-a in njegove impor-tirane stavkokaze. Schmitz jc bil izvoljen županom na delavskem listku, z obljubami, da bode iste izpolnjeval. Kmalu po potresu privlekel je Farley polne vagone oboroženih Newyonskih postopačev, ki so se ustavljali unijam in katere jc nekdanji delavski vodja Schmitz mirno gledal, namesto da bi jih iz mesta iztiral
Nadškof, ki ne plača itdročeine slike.
Otomilšikejga nadškofa dr. Bauer-ja toži češki slikar Ncmcčck za 26/000 K za slikanje nadškofa. Nadškof se izgovarja, da ni mislil, da b > moral plačati sliko, temuč dai ga slika Ncmcčck le v svoje reklamne namene. Po Liguoriju je vsak izgovor dober.
I Čitavije časopisov — zdravilo. ,Na shodu zveze angleških sanitetnih nadzornikov je predsednik James Erfcbton Browne dokazoval, da je čitainje časopisov zdravilno sredstvo proti raznim boleznim, ki izvirajo iz duševne utrujenosti, posebno zdj>cr moderno uervoznost. Izrekel je krilate besede: Ako bi odpravili časopise, morali bi pove-čaiti norišnice.
Napoleon IV. Nedavno je obiskala Versailles večja angleška družba, Ko so vsto-jiili v dvorano Napoleona I., vzdignil se jc nenadoma iz Napoleonove postelje mož, ki je bil popolnoma podoben velikemu cesarju ter tudi ime"! na sebi znani cesarjev plašč in klobuk. S hreščečim glasom je nagovoril družbo: "Jaz sem Napoleon IV., potomec Napoleona Velikega. Boril sem se pri Seda-nu. Po bitki sem šel tu sem ter zaspal. V' ste me zbudili, poberite se I' Vodja družbe jc seveda takoj spozndl, da imai opraviti z umobolnim človekom. Globoko se je priklonil navideznemu Napoleonu ter odgovoril. "Ako Vaše veličanstvo blagovoli dovoliti, spremimo Vas do Vaše palače." Mož se je vzdignil in gra-vitetično korakal pred družbo, ki ga je speljala v bolnišnico. Umo-bolni je neki Italijan, kateremu se je rodila blazna ideja, ker je Napoleonu 1. zelo podoben.
Božja pot 11» politika.
Na Ogrskem se nahaja na meji Avstrije božja pot Eisenstadt, kamor prihaja vsako leto vse polno avstrijskih romarjev. Letos pa ni bilo nobenega ker je napovedal bojkot Materi božj: v Kiscnstadtu sani dunajski župan Lueger. On je sovražnik Ogrom v politiki, zato pa tudi nc čisla Matere božje na Ogrskem. — Duhovsč:na v škofiji Rab, kamor spada Eisenstadt, pa ni sprejela kar mirno Lucgerjevega bojkota, marveč jc začela z agitacij >, dai naj O^ri liojkotirajo avstrijska božja pota, zlasti Marijino-celjsko. Zgodilo se je to z uspehom. Nobenega ni bilo z Ogrskega na imenovano božjo pot. In tako mora biti sedaj dobra romarjem v priz.v de ih deželah domača. Mat božja; poprej ni bila dobra, so morali hoditi drugam tožit jej svoje boleči ne in darovat kaj v "dobre name ne".
3000 liiro?> hirske vode je dospcio te,dni v London za ameriške bolnike, Naročila jo je kon-grcgacija usmiljenih patrov iz Brooklvna. Ti usmiljeni bratje tipajo, da se Ik> pri 'pitju te litrska vo le zgodilo na-d bolniki mnogo čudežev in da bo vsled tega mnego protestantov prestoplo v katoliško Vero. Ker naši klerikalci tako vp'-jejo vedno, v kaki nevarnosti jc katoliška vera pri nas,. svetujemo, naj začnejo braniti vero 2 lurško vodo na ta način, da iod& piti vsem nasprotnikom katoliške vere. Bedo videli, da bo pomaaralo. Posebno jo priporočamo g. Klopčiču proti so-cijalistom.
Čitateljem v pojasnilo.
Na drugi strani or na samo pre vod ruskega pisatelja Dostoievske ga "Paradoksist"', ne radi tega. ka kor da bi se mi strinjali s čudako-
vimi .nazori o potrebnosti vojne, marveč zato, da spoznajo naši čita-telj'i ugovore onih ljudij, ki so pn-statši krvave vojnCi Vse pretekle in tudi današnje vojne sc največkrat začenjajo iz popolnoma ničevih, sebičnih razJogov. Tudi mi smo za vojno, toda za vojno — "z uma svrtlim mečem". Tukaj se naj naše moči poskušajo in kosajo z nasprotnikom, — a ne v krvavih bitkah. Taike -nekrvave vojne imele bodo isU* posledice, kakor jih navaja paradoksist.
ŽufviH: krii ■'pr.sešnik.
Lj,'utlja:tfl:r> pt ro:ro sodišče ob sodil je te c!tv ž 1:7. :i';a iz Iga pri Ljubljani dra. Ivana Mauringa na j niareea težke ječe in povrnitev stroškov kazenskega oostopanja, ker se mu je dokazalo, da je v neki pravdi preti sodni jo kot priča zaslišan vedoma iin pod prisego krivo pričal.
N°va tuiMirnost?
Ognjenik Mount Pelee na francoskem otoku Martinique, ki je pred štirimi leti povzročil toliko gorja, razdejavši mesto St. Pierre s 40,000 prebivalci vred. — je zopet postal nemiren. Oblaki pepela, ki ga je izbruhnil ognjenik, razširjali so se daleč na okrog, in pepel je padal celo po sosednem otoku (iuadeloupes, kar je seveda med preb valstvom povzročilo obiilo&tra-lili. Sedaj je,zopet miren.
— Angleški parnik Hankow jc zadnji torek v llonkongu v Aziji zgorel. Ker se je nesreča pripetila zgodaj zjutraj (ob 3.), ko je še vse sladko spalo, našlo je na stotine kitajskih potnikov smrt v plamenu; uničene so tudi vse dragocene stvari, ki so bile na parniku. Le Evropejci in na ladij i iiBlužbeno osobje jc ušlo smrti.
— Lokomotiva, ki je vozila z brzino 50 milj na uro, je treščilo z vso silo v osdbni vkik, ki jc stal ua postaji Epernon, departement "Eure ct Loire", in porušila štiri vagone. Dosedaj so izvlekli iz po-drtin 12 mrtvcccv. 50 potnikov jc ranjenih, med temi 15 smrtonosno. Strojevodjo in kurjača so zaprli.
— Austroogersko čaisopisje sc mnogo peča s predstoječim odstopom ministra za zunajne stvarr, grofa Agcnorja Goluchowskega Nezadovoljni so z njim Ogri, Naslednik mu bo menda prejšni domobranski minister Welsersheimh,
— Mnogo sc je pisarilo po časopisih o zadnji bolezni turškega sul tana. Zatrjevalo se je enkrat, da ima, raka, vdrugtč hemeroide ali kako drugo bolezen. V novejšem času pa se govori, da obstoji njegova bolezen v toni, da ga je neka lepa stanovalka njegovega harema zelo opasno otetrelila, in da je zato bil |K>klican prof. Bregmann v Carigrad, da mu izvleče kroglo, ki mu jc obtičala v telesu. Umevno je, da se morajo take intimnosti uradno prikriti, mesto tega pa javnosti kaj drugega natveziti.
Skrhipolna negotovost.
Ob času bolezni kakega člana v družini, so vsi pri volji pomagati. Vse sc stori, samo da se olajša trp* ljenje bolnemu, in potem se gre po zdravila. Eden teče v lekarno in nazaj, poln zaupanja v bodočnost in zdravila, bodo li ista imela pričakovani uspeh. — Brczdvomno je tu samo en slučaj za možnost uspeha, in sicer v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu; isto pomaga v vseh želodčnih boleznih in organih. Ono ne samo olajšuje bolezni, ampak jih sčasoma popolnoma ozdravi. Daje bolniku slast do jedi, urejuje prebavne organe in iste tudi ojačujc. Ako je prebavljenje redno, se stem ojačujc kri, m šice in živci, čisti razum, in daje zdravo barvo koži. Zdravim ljudem pa ohrani ja-kost in zdravje za ves sistem.
Dobiva se v vseh lekarnah in ori izdelovalcu Josip Tiinerju, 799 So. Ashland Ave., (.'hi ago, 111.
Jakob Dudenlioefer
Cena 2f>c in oO.
W. F. Severa Co.
IHjiTfflUiVJUM
■MB
II pošljete denar v staro do-RMJ movino, obrnite se zaupno ia M V. Konda-U, 669 Loomia Str., Chicago, III.
8
glas svobode
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje Ivan Kaker.
Arkturijunska teurija iu
iiHitila človeštvu na zemlji.
(Konec.)
Brezuspešno bi bilo ugibati, kateri so bili izvoljeni, da se rešijO splošnega pogaia. Na nek način pa sc je moralo to vršiti koncem vsake pomladi in jeseni. Ob teb časih so izvoljeni vstopili v dotična zavetja, slično Noetu iu njegovim ljudem, ko so stopili na rešilno la-dijo. Drugi, 'kateri so ostali, so morali skrbeti zase, kakor so pač vedeli in znali.
Le ko bi kaku velikansko solnce potegnilo v poletni arkturijanski dobi naše solnce daleč od Arktura proč, hi le-to moglo one, ki niso bili deležni umetnih zavetij, rešiti gotove pogube. Bližina toplih, meglenih ali drugih nebesnih stvorov, katere smo prej omenili, bi omogočili, da se posamezniki, ž:veži iz-van umetnih zavetišč, v zimski arkturijanski dobi preži ve, ko b; obratno oni, kaiteri so bežali v zavetja, vsled pomanjkanja hrane ali vsled zadušenja ali vsled neugodnih slučajev poginili.
Prirodni zakon, da najsposobnejši preživi manj sposobne, bi strogo vladal med ostalimi zemeljskimi prebivalci. Oni, kateri bi o-stali, bi bili velikani-divjaki, potomci onih, kateri so se uspešno borili — morebiti kot kanibali — za pičlo hrano v svrho svojega obstanka.
Te ljudi bi pokrivala bela volna namesto dlake in med njimi bi krožile popačene pripovedke o dobi prošle civilizacije. Zvezdo Arktu-rus bi ta človeški rod pozabil, in najbrž bi solnce zavzemalo mesto Boga.
Sovraštvo in zavist.onih, ki so sc rešili v podzemeljska bivališča, bi se med njimi ohranilo od roda do roda in bi dalo povod bajkam, oživ-ljajoč:m notrajnost zemlje s hudiči in raznimi škrati. Dandanašnje pravljice o vragovih in peklu so brezdvomno tega izvora.
Nase solnce se suče okoli Arktura in naša zemlja ga sjwemlja na tej poti. Pri vsem tem na Arktur ni, čeprav je mogočen, vladar soln-..ev v vesoljstvu. Njega najbrž nad-kriljttje neko večje solnce, katero slednje je podvrženo kakemu še večjemu. Kroženji In sukanje ten zvezdovnih trupel j, vidnih in nevidnih, megienic (nebulae), repa-tic etc. okoli enega centralnega solnca v teku bilijonov in bilijonov naših let, — to vsiljuje mislečemu človeku razne teorije, katere pa na. še zvezdosbvstvo in matematika ne moreta ne dokazati in ne ovreči-Bodočnost bo v tej zadevi pač mogla marsikatero zagonotko rešiti, ker astronomiČna vednost raste od leta do leta.
Zvezdi Can Opus in Ripel bi pač bile v stanu nas vladati, pa one so tako obupno daleč od drugih velikih nam bližjih solne, da se odtegujeta naMm računom. Ako bi le ena od teh dveh zvezd bila v vse-mirju zraven našega so'nca, potein bi jo mi s solnccm obkroževali v teku, katerega dovršiti bi trebalo več milijonov let.
Koleglalno.
Župnikovi kuharici Urši sc je pripetilo nekaj "navadnega". Da ne bi imel v lastni hiši sramote, je naprosil zviti gospod Trebuhar svojega tovariša Bisagarja v sosedni fari, da bi menjala s kuharicami. Pisal je, naj mu pošlje Mico, ker se človek naveliča vedno istega o-braza okrog sebe.
Z velikim veseljem je Bisagar ustregel bivšemu sošolcu-sosedu. Kedo pa bi popisal lokavega Tre-buharja sveto jezo, ko se je novi kuharici Mici "podrla peč" tri dni prej nego Ursi I
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu je prldjatJ <e 10 centov ar poštnino.
Vrline župnika Klopčlca.
Cenjenim bralcem "Glasa Svobode" hočemo tukaj navesti nekoliko vrl n.jktere poseduje Luka Klopčič, slovenski župnik v Calumetu. Iz teh vrlin lahko vsakdo sprevidi, da se dela Klopčiču strašna "krivica", ko sc njegovo sveto ime dan za dnevom pribija v javnost.
1.	Klopčič jc dober duhovnik: Dovolil je pretep in preklinjanje
boga v cerkvi.
Za krst, poroko in pogreb zahteva poleg navadne plače še $25 alt več. V slučaju, da kdo nima denarja, se ga požene čez prag.
Duhovniški ovratnk meče ob tla, kadar ga razjezi njegova Marice.
2.	Klopčič je dober ljubimec: Njegova ljubezen do Mary Šu-
lek se vleče stanovi t no.
Svojo ljubico (Maričeta) za vsako "dobro delo" bogato obdari ali poplača.
Dovolil ji je, da sme oskrbovati cerkveno perilo.
Iz prevelike ljubezni do nje noče imeti nobene dekle, ali kuharice v farovžu.
Obljubil in zaprisegel ji je večno zvestobo do smrti, a po smrti pa — zakon.
3.	Klopčič je dober trgovec: Oh j>osebnih prilikah zna s kran-
celjni in svečami napraviti dober business.
4.	Klopčič je dober cd tor:
Pri "Glasniku" je tako "klipal" in kričal o socijaMzmu, da so nnt mnogi naročniki jeli vračati list.
5.	Klopčič je dober socijalist:
V "Glasniku" jc pisal, da calu-tuetska slovenska cerkev bode porušena iti duhovnik (oh, Luka .ne Ik>!) ho moral na cesti razbijati ka-ntenje, ko zavlada socijalizeni. C\. Klopčič je dober ■— oče: $tiri otroke že ima in kar ie dečkov, so vsi dobro preskrbljeni, dokler tie odrastejo in ne pojdejo v lemenat. 7. Klopčič je dober lažnik: Nalagal je škofa, nalagal ie svo-V kolege, nalagal ie dober del svo-iih ovčic tako, da vidijo v njem na i večjega pravčnika m — novodobnega mučenika.
Zdai na naj še kdo reče, da nt Luka Klopčič pošten človek, vzor-dnhovnik in oznanovalec resnice, teakoršnepa Slovenci neobhodno potrebuiemo v 20, stoletju ...
(*"nst In slava mu per omnia se-cnla ^eeutorum!
Društvene vesti.
Društvo u" Sokol štv. 20 v Ely, Minn., jc imelo dne 23. sept. t. 1. volitve novih uradnikov. Izvo'jeni so bili:
John l\'ran, predsednik, Box 1061.
Josip Zupančič, podpredsednik.
Martin Slcbir, tajnik, 141.
John Bolka, II. tajnik.
Martin Crahek, zastopnik, 1056.
V	gospodarski odbor: John Zbalnik, John Pušavec. Ignac Kočar.
V	bolniški odbor: John Koščak, John Kroph'itik, Josip Kepic.
Reditelj: Franc Hribar,
Zastavonoša: Josip Kalatt.
Društvo "Domovina" štv. 29 v Tliomas, \V, Va., izbralo si je pri redni mesečni sej; dne 23. sept t. 1. za prihodnje poslovno leto sledeči novi odbor:
Predsednik: Frank Kafcrte, Box 293.
Podpredsednik: Frank Lustik, 269.
Tajnik: Josip Russ, 232.
Zapisnikar: Frank Bočič, 204.
Blagajnik in zastopnik: hsm Merhar, 42.
Bolniški odbor: Iz-an Krištof, Peter Rajakovič, Anton Merhar,..
Redne mesečne seje vršile se bodo odslej vsako drugo i.edeljo v mesecU (dosedaj, so se vsako četrto) . '	«
Naši zastopniki.
Za d/ržavo Michigan in Minnesota : J. Molek. ,
Za državo Pennsylvania: J. Bri-celj.
Za državo Kansas: P. Obregar in S. Stefančič.
Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.
"Chicaški onII."
Piše se nam:
Chicago, 22. okt.
Včlezanimivi Sakserjev list "Glas Naroda" v New Yorku izvolil je nas Slovence v Chicagi imenovati osle. Učenjaki in bistroumni političarji okrog tega suhoparnega in dolgočasnega lista si seveda lahko dovoljujejo marsikaj, kar jc drugim 1 smrtnikom zabfanjeno! Ti idealni ljudje so vzvišeni nad vsako strankarstvo, in raz svojega visokega sodnega prestola razmo-trivajo stvari popolnoma nepristransko! S profesorsko nezmotljivostjo poučujejo slovenskega delavca, kakšen mora biti, in kakšen biti ni sme, da Snkserjevo kristal-no-čisto rodoljub j o ne,bo preveč — oškodovano! Ponižno iti brezpogojno se klanjajoč njihovi avtoriteti, moramo pač smatrati izreke takih ljudi j za resnične in opravičene, in j verjeti, da smo v Chicagi sami o-sli. — t-u<di tisti, ki beremo njegov list!
Več naročnikov "G'a- Naroda".
POZOR!
POZORI
SLOVENCI!
Kadar bo mudite v mestu, no poznbile obiskali rojiikii Frank Bernik, ki je olvoril hotel na
44 Sherman Str. pri La Salle postaji.
" ........—1 ' Za COM]NITK si:
Emil Baclunan,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društveno znake, gumbe. zastav in drugi- potrebščine.
Našii razstava
modernih jesenskih oblek in površnikov
jo najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidno napreduje, dokaz toga jo vedno vooja razprodaja, kur znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah.
Iz te nove zaloge oblek in površnikov si lahko Izberete naj mod nejše, raznih barv iu razne velikosti po ......conah od......
$7.00
......di>......
$25.00.

vagal IN. in Blue Island Ave.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako št;* mož in ženu popolnoma zdrava. Osebe, ki so t» Žko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno em ;rne, nezadovoljne ia sitne Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno preba-lji zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vaekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prehavlja, ako le rabi
V OflBPB TaiNEa'a
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

• |0l|r(HC»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborilo prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzahute mnogo bohzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* • • *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet:
Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
"KPINI gLOVENSLl HOTEL V CHICAGO,"
.. Gostoljubna postrežba!, ...
FRANK BERNIK, lastnik.