••39817 1 r /Ig 9.8 i 7 SLOVENSKA MISEL SLOVENIAN NEWSPAPER TORONTO, ONT., DECEMBER 1964 LETO III. STEV. 12 Vprašal si me otrok moj, če bo že jutri božič. Težko že čakaš drevesca in jaslic in lucic in prazničnega vzdušja in daril. Takole k meni sedi in roko mi daj, pa ti bom povedala, kdaj bo božič. Morda bo zunaj snežilo in bodo pisano okrašene hiše pravljično lepo blestele skozi roje snežink. Morda bo jasna noč, da bodo kristalno mrzle zvezde slovesno migljale visoko tam gori Bogu Očetu pod vznožjem. Postavili si bomo drevesce, naredili v kotu jaslice, na gramofon bomo dali božične plošče, v očeh nam bodo iskrile pisane lučke. Potem bomo pokropili in pokadili hišo in odmolili rožni venec. Zunaj bo že davno tema. Nocoj se avtomobili na cesti pred hišo vozijo tiše. Tudi v hiši je svečano in tiho, ker nocoj je sveti večer. BOŽIČ Ko se bodo tvoje utrujene oči zaprle, se bo zgodilo. Kristus se bo rodil. Marija bo spoštljivo pokleknila ob jasli pred čudovitostjo božje vsemogočnosti, ki se je skrila v to drobno dete. Sveti Jožef se bo naslonil na grčavo popotno palico in se zamaknil v božjega Sina v jaslicah. Počasi in po prstih bodo prihajali pastirji, ki jih bo privabila angelska pesem. Od daleč bodo obstali in zastrmeli v slutnji božje bližine. Drhtavica jih bo spreletavala po hrbtu, solza bo spolzela v brado, pa se roka ne bo premaknila, da bi jo otrla. Angelove besede in izraelsko pričkakovanje Mesija se je uresničilo — rodil se je danes v mestu Davidovem zveličar, ki je Kristus Gospod. H. G. IVAN PREGELJ: LILIJA M O GO TA Oče Placid je zapel s tresočim se glasom "Slava Bogu na višavi". Jeknila so zvonila, orgle in srca človeška. Oče Placid /e bil hladen računar, prirodoslovec in zgodovinar. Vse življenje ni mislil nikoli na merjeno besedo in pesem. Tisto uro pa se mu je vzelo v besede in je pel v šumeči kor, kakor mu je vrelo iz srca. Takole je pesnil: "Gospa, kraljica nebes in zemlje, mati in devica, Sladka, Sveta, Tajna! Zarje so Tvoje, Tvoji so tečaji zemelj, v Tvojem sozvočju po/o pesem vseh pesmi Materi ljubezni in odrešenja: Zdrava, zdrava, zdrava!" "Kaj je zvezda jutranjica? Kaj je sonce v poldnevu? Kaj je luna v molku poletne noči? Sanja, solza, pesem? Marija, božja Mati! Ti si moja sanja, moja solza, moja pesem! v poldnevu! Marija mesečina sredi noči" "Skrjanec se proži iz setev pod nebo. Slavec mrje v logu in sencah noči. Kam bi se povzpel jaz, da bi višje pel, Marija, Mati božja, kam bi se skril, da ne bi usahnil spričo sladkosti, ki je vame iz Tebe, Marija, Pesem vseh pesmi?" "Našel, bi da bi zapel. Zajel bi, da bi ogrel. Vsa srca ogrel, vse duše razvnel od jutra do jutra: Zdrava, zdrava, zdrava! Le kje bi našel, le kje bi zajel? O Mati! Saj imam! Saj bom ogrel! Mati! Srce vsega stvarstva, zaklad vsega bogastva! Otrok Te ima in starec Te ima v ljubezni in besedi od početka, vedno zopet v eni besedi: mati, mater, madre, Mutter ... V ljubezni od početka: moja, tvoja, mea, mia, meine . . . Mati, Mati, Mati!" "Mati božja, Mati mater, kraljica miru in sprave! Prosi za nas!" Tako se je razvnel iz pobožnega ganotja v krasno besedje oče Placid, ko je šumel kor božično Slavo. Tedaj je pesem utihnila. Oče Placid je bral berilo in potem oznanil bla-go vest: "In angel jim je rekel: Ne bojte se, zakaj glejte, oznanim vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu; ker danes se vam je rodli Zvelličar, kateri je Kristus Gospod . . . Slava Bogu na višavi in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Ni še dobral duhovnik veselega oznanila, ko mu, je presunila dušo prečudna bridkost. Glas mu je zadr-htel, solze so mu navrele v oči. Brezmejno gorje, kakor ga občutimo ob najbridkejšem slovesu, mu je zalilo srce. Prav kakor duhovniku je bilo vsem drugim, ki so bili pri tisti pol-nočnici v cerkvi na Brezjah. Nevidna moč je obrnila oči vseh v višave. Strmele so oči, niso videle. Bil je v cerkvi slepec. Tisti trenutek je razširil roke in raste! kakor da plava v vis. Obličje strahotno potegnjeno, bledo kot prtena krpa, je bilo preobraženo, bolno do smrti in srečno do blaznosti. "Vidim," je vzkliknil. "Vidim ženo v nebo vzeto. Luna je ji pod nogami, sonce jo ožarja in dvanajst zvezd se ji spletlo ob glavo. Slavite, slavite!" Tako se je vrnila nebeška Romanca kot poslušna dekla Gospodova ob uri in misli, kakor je želel njen Sin . .. Nebesa so ji srela nasproti in ji pela. Ona pa je vzhajala v sladkem domotožju, k Sinu, k svojemu Sinu in Stvarniku. Od Njenega sladkega domotožja je rosilo na zemljo v srca človeška, v žalostna slovenska srca. Bil je vonj slajši od besede, bele lilije, gartrože, mirte in jasmina. Vse dobre slovenske duše je opojil in opajal vsevdilj. .. "Lilija mogota! Prosi za nas!" VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem UREDNIŠTVO IN UPRAVA "SLOVENSKE MISLI" Cerkev v Latinski Ameriki Za današnji položaj Cerkve v Latinski Ameriki je najbolj značilno to, da nima zadosti duhovnikov. To velja prav za vso Latinsko Ameriko brez izjeme. So slučaji, da ima en sam duhovnik na skrbi 50.000 ljudi ali že več. In kaj naj v tem slučaju napravi? More še kaj drugega kot krščevati, na smrt pripravljati in pa na treh, štirih krajih malo katekizma poučevati kot pripravo na prvo spoved in obhajilo? Glede duhovnikov so na zadnjem mestu Gvatemala, Bolivija, Brazilija, Honduras. Med najboljšimi so države Kolombije, Ekvador in Čile. V nekaterih vročih obmorskih pokrajinah sploh ni duhovniških poklicev, v klimatično zmernejši notranjosti jih je pa kar precej. Čeprav je verski nivel tako nizek, boste le redko naleteli na človeka, ki bi se iz vere norčeval. Ravno nasprotno! Vsi pravijo, da so dobri katoličani in zelo verni. Največja žaljivka zanje bi bila ta, če bi jim kdo zabrusil, da so brezverci. Vendar, ko vprašate človeka, ki trdi, da je zelo dober katoličan, kdaj je bil zadnjič pri spovedi, vas bo presenetil z odgovorom, da še nikoli in da tudi nobenega greha nima ... In obhajilo in maša in poroka v cerkvi. . . ? Nič! Za te ljudi je vera le še čustvo. Tudi če živi z več ženskami, če je za par vinarjev krivo prisegel pred sodnikom, če je za malo več denarja človeka ubil, kar ni tako redko, še vedno trdi, da je dober katoličan. Nič koliko svetnikov bo imel nastavljenih v svojem stanovanju. Pred cerkvijo se bo vedno odkril in napravil nekaj, kar bi bilo znamenje križa. In vendar ne živi po veri, niti ne ve, kaj pravzaprav vera je. Ravnokar opisan tip katoličana v Latinski Ameriki prevladuje. Med tistimi, ki vrše verske dolžnosti, je pa nekaj tako gorečih in požrtvovalnih, da jih mora vsakdo občudovati. Kot Mehikanci pred slabimi 40 leti bi bili pripravljeni dati življenje za Boga! IMETJE Španski kolonijalni sistem je vplival na latinsko ameriško Cerkev še v nekem drugem smislu. Vsaj ponekod je Cerkev dobila veliko zemlje, haciendas, s katero se je vzdrževala. Z besedo vzdrževanje tu-kai razumemo zidanie cerkvenih zgradb, šol, kolikor jih je bilo, bogoslužje in preživljanje duhovnikov. Šele v zadnjih 10 letih je tudi v tem pogledu prišlo do neke revolucije. Cerkev deli svojo zemljo brezplačno ali pa za majhno odškodnino med tiste, ki je nimajo. Ta način postopanja se je na prvi zgled zdel nevaren: Cerkev bo prišla ob vse dohodke. Vendar je pravilno razumela, da bi bilo zanjo bolj nevarno, če bi ostala z zemljo, ki je bila ponekod slabo oskrbovana, na drugi strani je bilo pa toliko ljudi, ki bi jo radi obdelovali, a je niso imeli. Komunisti so dan za dnem predstavljali Cerkev zaveznico kapitalistov kot veleposestnika, ki je popolnoma enak vsem drugim bogatinom. Odločitev škofov je bila vernikom všeč, komunisti pa so nenadoma ostali brez kosti, ki so jo toliko let in s takim veseljem glodali: Cerkev je kapitalistična ustanova, katero je treba uničiti. Če bo Cerkev znala pregovoriti vernike, naj ji pomagajo vzdrževati zlasti šole, je pa drugo vprašanje. Menda nobeden več, ki je prebral, kar smo doslej nanizali, ne dvomi, da je Cerkev od Mehike do Ognjeme zemlje v težkem položaju. ZDRAVILA Bilo je po zadnji svetovni vojni, ko je Rim ugotovil, da se položaj Cerkve v Latinski Ameriki slabša. Pij XII. je ukazal kongregaciji za redovnike, naj se obrne na vse redovne generale in jih prosi, naj pošljejo v Ameriko čim več duhovnikov. Redovna kongregacija je v prvi vrsti pritisnila na Špance. Tem se ne bi bilo treba učiti novih jezikov. Vrh tega ima Španija veliko duhovniških poklicev. To je bi! prvi korak najvišje oblasti v Cerkvi: Čim več duhovnikov zlasti Špancev, naj gre pomagat. Vendar en korak še ni zadosti. Ker se v Latinski Ameriki prebivalstvo silno množi, bo tam leta 2000, torej prej kot v 40 letih, pol milijarde ljudi. In za take mase ne bo dovolj, če bo šlo vsako leto k njim par sto misijonarjev. Zaradi njih se položaj bistveno ne bo spremenil. Rim je moral iskati še druge poti. Naj gredo evropski duhovniki pridigat misijone v Ameriko . . . Na stotine profesorjev po semeniščih in kolegijih, ki so med počitnicami več ali manj prosti, naj gre pomagat Amerikancem. In tako so se začeli misijoni, kot jih Cerkev do 20. stoletja ni poznala. V nekatera večja mesta kot n. pr. Buenos Aires je šlo par tisoč tujih misijonarjev, katerim so pomagali tudi domačini. Misijonarji so imeli pred očmi štiri sovražnike: versko nevednost, komunizem, protestante in prostozidarje. Poudariali so važnost zakramentov, prosili starše, naj izpolnijo svojo dolžnost in versko vzgoje svo-ie otroke, mlade ljudi, ki so verni, so rotili, naj pridejo na pomoč Cerkvi kot laični apostoli. Uspehi vsaj trenutni, so bili veliko boljši, kot so jih organizatorji misi-jonov pričakovali. Tako je v Boliviji več tisoč rudarjev v starosti od 20 do 50 let istočasno prejelo prvo sveto obhajilo. Nekaj znanih komunistov se je vrnilo v Cerkev. Samo v državah Srednje Amerike so misijonarji uredili okrog 85 tisoč zakonov. Vendar so bili marsikje uspehi le trenutni. Latinski Amerikanec je čustven in taka stvar kot je misijon, ga hitro gane. Ko misijonarji odidejo, bo šel po stari poti naprej. Latinska Amerika potrebuje stalnega zdravila. In to je Rim začel pripravljati na različnih krajih Evrope in Amerike. Sveta stolica je ustanovila semenišča za vzgojo evropskih duhovniških kandidatov, ki naj bi odšli v Ameriko za stalno in uspehe, ki so jih dosegli misijoni, varovali. Bodočnost bo povedala, koliko bodo ta semenišča, ki so bila ustanovljena šele pred nekaj leti, Latinski Ameriki res pomagala. In še nekaj drugega priporoča cerkvena oblast: Naj posamezne škofije, ki imajo veliko duhovnikov, prevzamejo v svojo oskrbo ameriške škofije, ki so skoraj brez duhovščine. Nekatere španske škofije so se za ta poizkus že odločile. Pokazalo se je, da so bili rezultati nad vsa pričakovanja. Škofje so žrtvovali nekaj svojih najboljših duhovnikov, ki so v Ameriki zaorali na globoko. Tako je španska škofija Victoria prevzela škofijo Los Rios v Ekvadorju, ki je imela samo 10 svojih duhovnikov. Špancev je prišlo nekaj nad 50. In kot neke vrste plačilo za njih versko kulturno delo je ekvadorska vlada dovolila, da je bil eden izmed španskih škofov imenovan za škofa te ekvadorske škofije, čeprav ekvadorska ustava izrecno prepoveduje, da bi kak tujec mogel postati škof ene izmed tamkajšnjih škofij. Skoraj gotovo bo na vesoljnem cerkvenem zboru prišlo do predlogov, naj se te vrste postopek redno dovoljuje. Morda bo Rim sam svetoval tistim škofom, ki so glede duhovnikov bogatejši, naj nekaj svojega bogastva odstopijo revežem. Če bi se škof upiral, mu bodo dali mir, to se pravi upokojili ga bodo, na njegovo mesto, bodo pa postavili drugega, ki bo imel širša obzorja in bo videl ne samo svoj vinograd, ampak ves Gospodov vinograd. Pri reševaniu Latinske Amerike sodelujejo tudi kanadski škofje. Prevzeli so vodstvo in vzdrževanje velikega semenišča v Hondurasu. Zalagali bodo semenišče s profesorji in tudi ekonomsko vzdrževali nje in boao*lovce. Posamezni kanadski škofje so že prej žrtvovali enega ali več duhovnikov in ga poslali na jug. Združene države so vedno raje dajale denar kot ljudi. Kot je med du- hovniki le malo misijonarjev med pogani, tako jih ni veliko, ki bi odšli k latinskim bratom. Velika in častna izjema je kardinal Cushing Iz Bostona, ki je šel večkrat osebno v Peru in drugod. Ustanovil je tudi duhovniško družbo, katere člani bodo delali v Latinski Ameriki. Omahovanje Amerikancev je de-oma razumljivo. Le težko se naučijo španščine in portugalščine. In kadar se jo nauče slovnično, jo izgovarjajo tako, da jih je težko razumeti. Moramo pa biti pravični in jim priznati, da so se nekateri ameriški nisijonarji čudovito izkazali v Boliviji, Santo Domingo in Braziliji. Mislimo na požrtvovalnost, s katero so se odpovedali udobju, ki so ga bili doma navajeni. So vsi ti ukrepi Cerkve v prid Latinske Amerike zadostni? Nikakor ne. Ker bo v letu 1980, torej čez 16 let, v Latinski Ameriki več kot polovico vseh katoličanov na svetu, se bo morala druga polovica pripravljati, da jim pomaga. Ali ni krivično, da je v isti Cerkvi ponekod en duhovnik za 500 ljudi, drugod pa za 50.000? V Latinski Ameriki se vrte v neke vrste začaranem krogu. Ni duhovniških poklicev, ker ni krščanskih družin. Krščanskih družin pa ni, ker ni duhovnikov, ki bi mladino pripravili na zakon. Zdravilo je Cerkev že izbrala: tuji duhovniki morajo priti, da domače družine ozdravijo in tako prikličejo v življenje nov duhovniški rod. Zaključimo s temile ugotovitvami: 1. Cerkev v Latinski Ameriki je v težkem položaju. 2. Diagnoza, ki so jo napravili za to poklicani, pravi, da bolezen ni smrtno nevarna. Latinski Amerikanec, čeprav versko neveden, je daleč pred evropskim ali severno a-meriškim poganom. 3. Ker je Latinska Amerika rahitičen ud Cerkve, ji morajo drugi udje priti na pomoč. 4. Zdravila, ki so se doslej uporabljala, so bila vsaj trenutno uspešna. Da bo njih uspešnost trajna, A-merika potrebuje več duhovnikov. 5. Kot nikjer, tudi v tem slučaju ne pomaga jamranje, ampak delo. 6. Če gledamo v zgodovino, se nam vriva misel, da se je ta boleča rana pripravljala več stoletij. Latinska Amerika je bila površno po-kristjanjena in mnogo je škodovala pretesna povezanost med špansko oziroma portugalsko državo in Cerkvijo. Cerkev je še dolgo po odhodu Špancev hote ali nehote ostala z vezmi, ki so jih ji oni nadeli. 7. Kuba je bila zadnji, a najglasnejši opomin, kaj lahko doleti vso Latinsko Ameriko, če ji svobodni svet ne bo pomagal na noge gospodarsko, Cerkev pa versko. S.B. "ZLATO VEČNEGA JUDA" i. "Zlato večnega Juda" je naslov slovenskemu prevodu povesti izpod peresa argentiskega pisatelja Huga Wast-a. Opisuje judovske denarne mogotce, ki imajo v svojih brezvestnih kleščah gospodarstvo vsega sveta. Skrbno skriti za neprodornimi kulisami, vodijo svetovno politiko, odločajo o vojni in miru, se igrajo z državniki kot z lutkami. Njih glavni cilj je dobiček in oslabitev krščanske morale in družbe. Še širšo in globljo obtožbo judov-stva najdemo v takoimenovanih Sionskih Protokolih. Ta knjiga se je pojavila pred kakimi sto leti v Rusiji. Protokoli naj bi bili zapiski tajne seje vodilnih judovskih osebnosti nekje v Švici. Z zadovoljstvom ugotavljajo uspeh svojih dotedanjih podvigov za uničenje krščanstva in kujejo še temeljitejše načrte za bodočnost. Tu najdemo trditev, da so vsa moderna protiverska gibanja le sad judovskega sovraštva do Kristusa in vsega krščanskega. "Zlato večnega Juda" je sam na sebi dobro spisan plod bujne do-mišlije, ki se je deloma oprla na dejansko ravnanje in ambicije mnogih severno in južno ameriških bogatašev, med katerimi se najdejo seveda tudi nekateri Judje. Sionski Protokoli so pa slabo posrečena fabri-kacija ruskega plemenitaša, ki sku- ša podpreti pogrome carske vlade. Le brati jih je namreč treba, če se hoče človek prepričati o njih nepristnosti. Toda na žalost ti knjigi nista le plod bujne ali razbolele fantazije dveh posameznikov, pač pa sta izraz splošno razširjene miselnosti. Ta miselnost najde svoj strašni višek v Goebbelsovem dnevniku. Hitlerjev propagandni minister se veseli dejstva, da imajo nacisti toliko milijonov Judov v svoji oblasti. Posebno v zadnjih letih vojne so ti postali žrtev onemogle nacistične besnosti, ki se je znesla nad njimi, da se maščuje nad izmišljeno mednarodno judovsko zaroto proti "Čisti arij-ski rasi in tisočletni nemški kulturi«. Churchill, Stalin in Roosevelt so Goebbelsu in drugim članom Hitlerjeve drhali le hlapci judovskih denarnih interesov. Antisemitizem je starejši od krščanstva. Po vsem svetu raztresenim Judom — večina jih je za časa Kristusa živela izven Palestine—je poganski svet zameril, da se ne vto-pijo v okolje in ne prejmejo vere dežele, v kateri prebivajo. Podzavestna nevoščljivost, ki se nehote pojavi v manjvredni veri spričo večvredne, pa tudi judovska ekskluzivnost in ozkost so povzročila krvave protiju-dovske izgrede v mnogih mestih sta- rega poganskego sveta. S pokri-stjanjenjem rimskega imperija antisemitizem ni izginil: rezka polemika med kristjani in Judi je stare predsodke ohranjala pri življenju. Judje so bili tudi v novem svetu manjšina, ki se ni hotela vtopiti v večino. Nestrpni srednji vek, španska inkvizicija in brutalni moderni nacionalizmi so storili Judom neštevilne krivice. Zanikati vso osnovo prav vsem protijudovskim očitkom je seveda nemogoče; toda vsak narod ima svoje ničvredneže — da jih je med Judi več kot med kristjani ni mogoče dokazati. Tisočletja preganjanja in zapo-stavljenja so napravila Jude v silno žilav, odporen in podjeten narod. Težko bi bilo preceniti njih doprinos k razvoju in napredku moderne evropske kulture: število judovskih znanstvenikov in umetnikov zadnjih dvesto let je presenetljivo visoko. Vzrok temu je brez dvoma zavest, ki jim je prešla v meso in kri, da mora biti pripadnik osumljene manjšine nadpovprečen, če hoče doseči enakost. III. Kristjani se ne znamo vselej ubraniti občečloveške skušnjave iskati krivca svojih težav izven sebe. Ko se nam posreči zvaliti krivdo na drugega, uživamo prijeten občutek nedolžnosti in svete jeze. Ni si nam treba spraševati vesti in beliti glave s kompliciranimi problemi. Krščanska družba je na žalost ze često na- prtila Judom odgovornost za lastno gnilobo. In svojo krivičnost je podprla še z verskimi argumenti: Judje so vendar od Boga prekleti narod, ki je umoril njegovega Sina. Vatikanski cerkevni zbor je to na-ziranje ostro obsodil. Bog, ljubeči Oče vseh ljudi in narodov, ne prekolne nobenega ljudstva. Bogomo-rilstva ni bilo krivo judovsko ljudstvo nikoli. Le peščica Judov je vedela, kaj se godi v Jeruzalemu, ko so sodili Kristusa. In celo tisti, ki so ga krivično sodili, se niso zavedali, da je Bog. Nekateri cerkveni zgodovinarji so mnenja, da je večina Judov sprejela krščanstvo —posebno tisti, ki so živeli v današnji Siriji in Iraku. Ta večina seveda ni ohranila svoje narodnosti, ker se je postopoma priključila kristjanom drugih porekel. Pravi kristjan bo Judom v svojih mislih, besedah in dejanjih izkazoval le ljubezen. Čas je že, da se znebimo raznih bajk o moči "mednarodne čifutarije", ki, zvezana na skrivnosten način s framasoni, hoče zlomiti krščansko moralno hrbtenico, da bi potem zavladala nad šibkimi sužnji. Posnemajmo svojega U-čenika, ki je še na križu molil za svoje sodnike, in apostola poganov, ki je bil ponosen na svoje judovsko poreklo, ki je prinašal blagovest najprej Judom in potem poganom, in katerega "srčna želja in prošnia zanje od Boga je, da bi se zveličali" (Rimlj 10:1). A. A. Ob jugoslovanski gospodarski krizi Osmi kongres Zveze jugoslovanskih komunistov, sklican v začetku meseca decembra tega leta, je potekal v znamenju gospodarske krize, ki vsak dan bolj grozi državi in jo šibi tako moralno kot politično. Kriza ni tajna stvar. Evropski listi in radijske postaje pišejo in govore o njej že mesece. Iz Pariza je reportažo o jugoslovanski krizi oddajal pred dvema mesecema celo radio. Komunistično načelo, pravzaprav najvišji ideal, ki zahteva da naj vsakdo dela po svojih močeh in dobiva od skupnosti po svojih potrebah, se je izkazal prav v Jugoslaviji nerealističen in neizvedljiv. Ljudje bi morali biti vsi svetniki, če bi se kaj takega res hotelo doseči. Toda komunisti so prvi, ki svetnikov ne pripoznavajo, prvi, ki vse polagajo le na to borno zemsko življenje: in kot dialektična posledica tega se je korupcija kaj kmalu pokazala prav pri komunistih samih, ki državo v celoti upravljajo. Nič niso pomagale denarne injekcije Združenih Držav Amerike. Dober pogled na vzroke in bistvo te krize nudijo že sama gesla in naslovi, ki jih dan za dnem sreča-vamo po jugoslovanskih časopisih. Naj jih tu navedemo le nekaj, vzetih iz slovenskega lokalnega lista ("Primorskih novic"): "Pravega delavca na pravo mesto! (7. avgusta) "Standard zaposlenih mora ostati vsaj na prejšnji ravni!" (28. avgusta). "Več potreb kot sredstev" (28. avgusta) "Delu večjo ceno!" (11. septembra). "Rozširiti kooperacijo" (25. septembra). "Proti pretiranim investicijam" (25.septembra). "Nov položaj državljana" (25. septembra). "Intenzivneje gospodariti" (2. oktobra). "Večja osebna odgovornost" (20. oktobra). "Krivice v standardu" (18. oktobra). "Naš žep je ob sapo" (18. oktobra). "Dohodki in učinek (23. oktobra), itd., itd. Jugoslovanskega izseljenca, pa naj bo to izseljenec iz katerihkoli razlogov, mora prevzeti žalost ob vsem tem, žalost nad trpljenjem, svojega ljudstva — pa tudi če tega ljudstva nikoli več ne bo videl. Žalostno je, da je treba še po dvajsetih letih tarnati, da ni pravih ljudi na pravih mestih. Zakaj se danes govori, v Jugoslaviji, da članstvo v komunistični stranki ne sme predstavljati nikakršnih prednosti pri delu? Če se o tem govori, potem je to še en dokaz, da komunisti še vedno zavzemajo, ne glede na sposobnost, vodilna mesta ne le v politični upravi države, ampak tudi v gospodarstvu. Saj v to- talitarni komunistični državi drugače sploh biti ne more! Žalostno je, da se mora po dvajsetih letih danes priznavati, da nekaj ni v redu v odnosih med preprostim človekom in oblastmi, da 260 raznih vrst potrdil, ki jih človek rabi v svojem vsakdanjem življenju le dokazuje, da oblasti človeku ne zaupajo. Čemu pa se potem taka oblast naziva "ljudska"? Slabo vodstvo in nezaupanje: to sta dva poglavitna vzroka vseh sedanjih težav Jugoslavije. Tretji, direktna posledica omenjenih dveh, pa je gospodarski ustroj države, urejen tako, da ima, komunistična stranka, ali prezaprav njeni vodilni organi, popolno oblast nad njim. Ta ogromni aparat, v katerem se je celo strokovnjakom dostikrat težko znajti, je višek absurdnega. In nje- VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO > želi vsem rojakom DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA in SLOVENSKI SVET Slomšku in Baragu na oltar - krajšn pot? Ker se mnogi jezijo in godrnjajo, da se vse predolgo vleče/ ker se jima mnogi priporočajo v bolezni in drugih težavah; ker mnogi molijo, da bi se Slomšek in Baraga čim prej dvignila na oltar in ker je bilo po njunih priprošnjah že več usti šanj, bi bilo prav, da zapišemo v "Slovensko misel", kar poroča v zvezi s tem v avstralskih "Mislih" njihov urednik p. B. Ambrožič. Takole je zapisal: "Če bo to sprejeto, kar je predlagal na vesoljnem zboru v Rimu belgijski kardinal Suenens, bo kar imenitno. Potem se bo skrajšala pot na oltar Slomšku in Baragu — pa še komu drugemu ki je to zaslužil. Kardinalova misel je izvrstna in vredna vse podpore. Najprej je potožil, da proces za beatifikacijo in kanonizacijo oltarnih kandidatov predolgo traja in preveč stane. Tisto tako temeljito preiskovanje v Rimu se vleče in vleče, seveda mora biti plačano. Toda ali je treba, da strogi predpisi še nadalje veljajo? Kardinal misli, da to ni potrebno in njegov predlog je tak." Vemo, da je v dviganju na oltar svetniško živečih in umrlih vernikov dvojna stopnja. Prva stopnja je ta-kozvana 'beatifikacija", ki svetniškega kandidata proglasi za "blaženega". Z latinsko besedo se tak imenuje "beatus." Sme se častiti v cerkvi in sme se mu postavili oltar, celo sama cerkev. Vendar le v po-edinih škofijah in redovnih družbah, ne pa v vesoljni Cerkvi. Tako imajo Hrvatje svojega blaženega, Nikolo Taveliča, in v Mel-bournu mu je hrvaška cerkev posvečena. Druga stopnja je "kanonizacija", ki pride pozneje in proglasi kandi-' data za svetnika. Po latinsko je tak "sanctus". Njegovo češčenje se raztegne na vso Cerkev. Kardinal Suenens predlaga, da bi papež prepustil "beatifikacijo" škofom v dotični pokrajini, kjer je oltarni kandidat živel in umrl, tam bi ga potem tudi častili kot "blaženega." Saj ima vsak oltarni kandidat v prvi vrstvi pomen za svoj kraj in za svoj narod. Šele, če bi se skazalo v teku časa, da bi krajevni "blaženi" lahko imeli velik pomen za vesoljno Cerkev, bi naj sledila "kanonizacija", ki bi jo po skrbni preiskavi opravil sam papež. Nobenega dvoma ni, da bi Cerkev ta predlog lahko sprejela, ker je vsa zakonodaja glede itak njena zadeva. Kristus ni v tem pogledu ničesar predpisal, apostoli tudi ne. Gre le za to, da vrhovna cerkevna oblast tak predlog spozna za dober in ga sprejme. Ne vemo, koliko podpore je predlog dobil na vesoljnem zboru. Kaj misli o njem papež, je še neznano. Upajmo, da ne bo ostalo zgolj pri predlogu, prej ali slej bo verjetno prodrl. Če bo prodrl, bo Slomškova beatifikacija zadeva škofov Jugoslavije, morda samo Slovenije. Škofijski proces je itak že zaključen in ni škofa v Jugoslaviji, ki bi ne bil vnet za to zadevo. Glede Baraga bi verjetno imeli besedo škofje v Ameriki, ki ga vsaj po večini tudi dobro poznajo in se zavedajo, da ni treba dvomiti o njegovem svetništvu. Molimo, da bi predlog kardinala Suenensa ne ostal glas vpijočega v Priredil L. A. st. puščavi i!" OB JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI KRIZI (Na daljevanje) gova stalna kriza to jasno dokazuje. In ker drugega ne kaže, se skuša ta ustroj danes spremeniti. Državni kapitalizem naj bi se zamenjal z zadružnim kapitalizmom, nekako po vzorih starega zadružništva, ki so ga dobro poznali naši starši. Zadruge, ustanove, tovarne, i.t.d, naj bi svobodno razpolagale s svojim kapitalom, naj bi si svobodno konkurirale, naj bi se svobodno razvijale in cvetele, ali pa propadle če nerentabilne in nezmožne življenja. Ideja je še kar lepa, boljša vsekakor od dosedanjega državnega kapitalizma. Če bi se znala pošteno izvajati, bi morda celo uspela, kot uspeva v skandinavskih državah— poleg privatnega kapitala. Toda pod absurdnim in prisilnim vodstvom komunistične stranke, ki že samo po sebi predstavlja goro-stasno socialno krivico, bo tudi ta rešitev ostala nestvarna, obsojena že vnaprej na neuspeh. In zopet se bo, čez nekaj let, tar- nalo, da ni pravih ljudi na pravih mestih, da je človeku treba dati "nov položaj", več pravic, več zaupanja itd. In zopet bo treba, kot se je to zgodilo pred mesecem dni, prisilno ukinjati vse "investicije" in blokirati za nedoločen čas vsak rast gospodarskih ustanov, češ da so te investicije nerealne, da bi povzročile inflacijo, krizo, itd. Rešitev iz te stalne zagate, ki traja že celih dvajset let, je samo ena. Sprašujemo se: Kedaj se bodo komunisti, kot stranka, priznali v zmoti in pustili,da tudi kdo drugi poskusi pri vodstvu države in njenega gospodarstva? Kedaj bodo dali ljudstvu pravico, da res odloča o lastnem vodstvu? Saj tudi takrat ne bo vse šlo kot bi hoteli, tudi takrat bodo težave, morda celo velike težave, kot jih vsak d?n vidimo tu, v deželah zapadne demokracije. Toda kljub temu bo bolje, mnogo bolje, za vse, Zdravko Jelinčič BLAGOSLOVUNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1965 Vam želi TORONTO KITCHEN EQUIPMENT DESIGNERS - MANUFACTURERS ALL TYPES OF STAINLESS STEEL SHEET METAL — MOBILE CATERING UNITS 104 Cartwright Ave., Toronto 19 781 -7447 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE INSREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom HOZJAN TRUCKING LTD. 36 Geary Ave., Toronto, Ont. 531-8143 VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MURA PAINTING CONSTRUCTION CO. Toronto, Ont. LE. 5-1457 VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI ŽENSKA MODNA TRGOVINA WALDMAN'S LADIES FASHION & CHILDREN'S WEAR 550 Queen St. W. 368-2096 , (na vogalu Bathursta) Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem KARL VIPAVEC SLOVENSKI ADVOKAT IN NOTAR 278 Bathurst St., Toronto EM. 4-4004 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Želi vsem rojakom PLATNAR BROS. PLUMBING & HEATING LTD. 534-5226 257 Concord Ave. 255-6406 Toronto 4, Ont. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom ANTON'S MEAT MARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU 633 Vaughan Rd. Tel. RU. 3-0423 (na vogalu Oakwooda) Mnogo božičnega miru in sreče v novem letu 1965 ŽELI GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC LTD. 30 Victor Ave., Mimico • CL.5-2085 SKOZI LUCI IN SENCE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi GRADBENO PODJETJE JEREB BROTHERS LTD. 24 Woodbury Ave., Toronto 14 - CL. 5-0920 581 Horner Ave., Toront 14 - CL. 1-9692 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI TEKSTILNA TRGOVINA IZIDOR BAJDA 80B Brown's Line - Toronto 14 - 251-2546 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZADOVLJNO NOVO LETO želi DRUŽINA JOHN MURGELJ 73 Gort Ave. Toronto 14 WEST END CONSTRUCTION LTD. želi vsem rojakom BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 237 Brown's Line 251-2351 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi JOE'S PLUMBING SERVICE Lastnik: JOŽE BRGLES 266 Hamilton St. - Toronto 8 - 466-1079 SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1965 WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College St. - Toronto - WA. 3-4868 Avtor: Ruda Jurčec. Založnik: Editorial Baraga S.R.L. — Buenos Aires, Argentina, 1964. Cena: Can. $4.-; strani: 357. Pod poetičnim naslovom "Skozi luči in sence' so podani spomini slovenskega pisatelja Ruda Jurčeca. O-menjena knjiga vsebuje samo prvi del spominov in sicer dobo od leta 1914 do 1929. Avtor je izredno zanimivo in prijetno nanizal spomine na svoja o-troška leta v rojstnem Ormožu, štu-dentovska leta v Ljubljani, Mariboru in Parizu, ter spomine na vse o-sebnosti, ki jih je srečaval. Če primerjamo te spomine z onimi od Ivana Hribarja in F. Šukljeta, moramo priznati, da so neprimerno globji, objektivnejši in predvsem pri-povedniški stil je bolj eleganten, značilen za umetnika — besede. Drugi del bo obravnaval dobo od leta 1929 do 1958; to se pavi tudi slovensko komunistično revolucijo in protirevolucijo. Ta doba je ena najbolj odločilnih in istočasno brutalnih dob v sloven- ski zgodovini. Pred pisateljem stoji torej velika naloga. Prepričan sem, da bo avtor kos nalogi, posebno če bo ta drugi — za mene glavni — del, ki ga vsi tako težko pričakujemo, napisan v istem stilu kot prvi — z neoporečno objektivnostjo, zavidljivo treznostjo in rafinirano eleganco. S tem bo dal avtor slovenski literaturi eno novo mojstrovino in istočasno postavil v pravo luč komunistično revolucijo. Ta zadnja je bila do sedaj nekajkrat popisana s strani svobodnih Slovencev v delno sentimentalnem stilu ali po komunistih, ki še sedaj nočejo priznati, da so izrabili vojno, okupacijo in osvobodilno borbo samo zato, da so prišli do oblasti, kar bi jim bilo drugače nemogoče. Objektivno knjigo o tej tragični dobi potrebujemo vsi: Slovenci živeči v svobodi, Slovenci doma in Slovenci iz leta 2100. Prosimo Boga, da bo ohranil pisatelja Ruda Jurčeca še na mnoga leta in mu dal moči, da dovrši svoje veliko delo. Dr. Peter K/opč/č Jugoslavija na pariški mirovni konferenci Angleški naslov: Yugoslavia at the Paris Peace Conference". Avtor: Ivo J. Lederer. Založnik: New Haven and London, Yale University Press, 1963. Strani: 351; cena: Can. $8.00. Avtor popisuje na kratko jugoslovansko gibanje v Avstro-Ogerski monarhiji pred letom 1914. Nato natanko analizira politične mahina-cije Pašiča in srbske vlade, ter jugoslovanskega komiteja med prvo svetovno vojno. Največ prostora je posvečeno mirovni konferenci. Glavne ideje knjige so: 1. Jugoslovanski narodi pod Av-stro-Ogersko so se osvobodili sami brez zunanje intervencije in to 29. Oktobra, 1918, ko je Noroc/no Veče v Zagrebu proglasilo neodvisnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta proglas smatrajo zgodovinarji za revolucionaren akt. Podobnih revolucij ni bilo niti na Poljskem ali Češkoslovaškem. Ti dve državi sta bili ustanovljeni predvsem po zaslugi svojih političnih zastopnikov v Z. D. in drugih zapadnih državah. 2. Popis borbe novo ustanovljene države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meje, ki so bile vse (razen grške) odprte. 3. Analizira kako je Italija hotela dobiti vse jugoslovanske pokrajine, ki so jih obljubili v londonskem paktu. Za dosego tega je Italija uporabila vso svojo politično moč, kot takratna velesila — zaveznica. Italja-ni so se poslužili tudi vseh najbolj u- mazanih sredstev, kar je tipično za skoro vse Italijane. Te njihove mahi-nacije so natančno popisane in dokumentirane v knjigi. 4. Če ne bi Amerikanci in predvsem predsednik Wilson z vso svojo politično močjo podpirali jugoslovanskih pravic, bi Italjani dobili, kar jim je bilo obljubljeno v londonskem paktu. Po avtorjevem mnenju so bili Amerikanci najbolj pošteni in pozitivni na pariški mirovni konferenci. Iz knjige je razvidno kako je Pašič skrbel predvsem za srbske interese, Trumbič pa za hrvaške na škodo slovenskih. Avtor nikjer tega jasno ne pove in je to verjetno največji pomankljaj knjige. Na primer Pašič je dosegel, da se je njihova meja z Bolgarijo spremenila v njihov prid. S tem so dobili v Srbijo okoli 100,000 Bolgarov; istočasno jih pa ni motilo, da je ostalo pol milijona Slovencev in Hrvatov v Italiji. Zanimiva je analiza vseh osebnosti, ki so predstavljale jugoslovanske narode kot: Pašič, Trumbič, Vesnič, Zolger, i.t.d. Knjiga je izredno poučljiva in jasno pokaže na kakšne probleme naleti novo ustanovljena država. Posebno tisti Slovenci, ki bi radi — za vsako ceno — ustanovili slovensko državo, naj jo dobro preštudirajo, da bodo vsaj delno videli na kakšne brutalne probleme bodo naleteli, če bi slučajno kdaj prišlo do vprašanja kako določiti meje slovenske države. SV. MIKLAVŽ Med otroškimi spomini mi je najsvetlejši ostal spomin na nebeškega dobrotnika, sv. Miklavža. Spominjam se, kako sva z mlajšo sestro že teden dni pred njegovin praznikom vsak večer pokleknila pred vrata v temi in molila. Tako zbrano in goreče sva molila, da bi se naju mrzli kamen uslišal, kaj šele dobri sv. Miklavž. Očenaš za očenašom sva molila, poleg pa prisluškovala, kdaj se bodo oglasili zvončki lepih spremljevalcev dobrotijivega škofa in svetnika. Zvončkov nisva slišala nikoli, a po petem ali osmem očenašu so se za hip odprla vrata in po podu je zaropotalo. Hitro sva bila pokonci in prižgala luč. Orehi in rožiči so ležali po tleh in nepopisno je bilo najino veselje. V zahvalo sva zmoli-la še en očenaš. Tako sva molila in se veselila vsak večer do samega godu sv. Miklavža. Na predvečer sva vzela vsak svoj pehar in z okornimi črkami napisala na listek: Hvaljen Jezus, sv. Miklavaž, spodaj pa pripisala najini imeni. Listek sva položila vsak v svoj pehar in šla spat pre| kakor običajno. Toda kdo bi spal, ko srce prekipeva od sladkega pričakovanja in nemira. Pozno v noč sva mo- drovala o dobrem svetniku in njegovem spremstvu in že štela hiše, kjer se je dobrotnik morda že oglasil in koliko hiš ga še loči od naše. Končno je spanec le premagal trudne oči in naju popeljal v svet nebeškega sijaja. V sanjah sva videla sprevod ki je šel skozi vas in obstal pred našo hišo. Dobri svetnik z mitro na glavi in škofovsko palico v roki je stopil v izbo, z njim angeli z vrečami polnimi darov. Vsuli so iz svojih vreč v nastavljena peharja, sv. Miklavž pa je vzdignil roko v blagoslov in njegov škofovski prstan je razsvetil izbo z nebeško svetlobo. Kako blaženo lepo je bilo vse tisti hip. Kot bi se sama sveta nebesa adprla na široko. Potem je sprevod spet odšel po zasneženi poti in sladke melodije nebeških godcev so ga spremljale. Novo jutro se je zablestelo v sneženih kristalih, kot bi nekaj nebeške svetlobe ostalo na zemlji. V bogatih pramenih se je usipala skozi okna v izbo in osvetljevala dva polna peharja dobrot. Danes ob veselju svojih otrok, o-bujam spomine na veselje mojih rosnih let in mi je mehko pri srcu. Otmar Mauser ZIMSKI LOV Snežilo je vso noč. Veter je tulil okrog vogla, da je lesena koča, kar ječala. Mraz je pritisnil in na oknih so zacvetele ledene rože. Sedeli smo pri peči na farmi v Bancroftu. Pisana družba, Slovenci iz Toronto. »Stari očanci so se ob takem vremenu oklepali peči,« je dejal Rib-ničan, »mi pa smo preveč neugna- »Dober gospodar bi se sedaj prinesel klaftro drv za peč.« »Tudi ti stopiš lahko po kakšno poleno,« ga je zavrnil doktor, tor. »Fantje danes poženemo skozi smrekice, tam je zajcev, da se kar gnoj dela,« se je oglasil Frank. »Baš takole vreme je bilo pred leti.« je zamrmral Jože. »Pripoveduj, pripoveduj.« »O hodili smo neikje po Gorenjskem četniki, pred nami partizani, za nami pa nemški žendarji. Sneg je nosilo, da nisi videl nikamor. Bilo temno kot sedaj, le da je bil večer. Ustavili smo se v hiši, kjer je svetila luč. Prijazni ljudje, a zbegani. Sedli smo k skorai mrzli peči, da malo počijemo. Postavili smo mitraljeze vse vprek in polegli po podu. Zunaj je tulil veter kakor sedaj.« Sam ne vem, kdaj so mi zlezle oči vkup, ne vem, če je bilo kaj straže, preveč smo bili utrujeni. Leščer-ba pri Bogcu v kotu je medlo brlela. Kar se nekaj zgane tam pri peči. Ven pomoli črna roka. Oči se mi kar same raztegnejo. Privid ali zares? Po hrbtu mi za-gomoze mravljinci. Odrevenim, kakor bi zmrznil. Za roko se pokaže glava, črna kakor od vraga. Zabliskajo se oči. Kdo si? Duh, partizan ali hudič? Dva skoka in postava skoči skozi vrata v vihar. Zunaj zadrdra mitral-jez. »Kaj je? Ali si ga? — Koga boš, saj je bil duh?« »Lahko je bil skrit partizan!« »Mogoče čisto nedolžen človek, a takole črn.« »Hudič ali partizan, saj je vseeno,« je dejal komandant. »Poglejte, če jih je še kaj notri.« »Se par pripomb in soali smo dalje, zanašajoč se na božje varstvo in naše orožje.« »Zadosti bo politike, veter se je unesel, pojdimo!« Tiho smo zagazili v novi sneg, ki se je razsipal pod nogami. Od Otta-we sem se je vzdignilo jutro. Zasneženo drevje nas je pozdravilo, izza BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim klientom, znancem in prijateljem MESARIJA in KLOBASICARNA JOŽE DERMASTJA 194 Augusta Ave Telefon: EM. 8-0490 (židovski market) Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk, kislo zelje in repo, bučno olje, i.t.d. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STARES'lNSTVO (S.K.A.S.) V TORONTU BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO'LETO želi vsem rojakom Slovenska Telovadna Zveza ZIMSKI LOV (Nadaljevanje) oblakov se je razvilo pogorje. Lovci so utonili za drevjem, da se razpostavijo. Inžinir je izpustil psa. Gledal sem pod drevje, gozd je bil tih in zasut, sledi nobene. Stopim korak k brezi. Hop! Zdaj skoči nekaj belega izpod nog, sneg se zapraši, nič. Zajec je že na varnem v zavetju borovčkov. Pes zacvili v goščavi in žene nazaj. Tam se zapraši sneg: prvič, drugič, že sta za drevjem, sedaj poka od povsod. »Hav, hav, hav,« priteče pes, da se kar kadi za njim. Za menoj bel premik, streljam, nekaj se obrne in skače, pes hlastne po njem. Kratko življenje, kruta usoda! Gledam Janeza, tudi on pobira zajca. Zopet se zapraši nekaj in izgine v goščavi, le sneg, ki se osipa, da je bilo tam nekaj. Pomaknemo se naprej, iz oblakov pokuka sonce. Dan je krasen, res škoda, da bi ostal v Torontu. Sedim na starem hlodu pod hribom in gledam vso dolino pod seboj. Vse tiho je, le lajež v goščavi. Zdaj se zdrznem, nekaj temnego šviga proti hribu. V dolgih skokih se bliža lisica, košati rep ji vihra po zraku. Predaleč, vendar stisnem petelina. V hipu zaobrne z repom in že jadra proti Janezu. »Pok, pok,« poskočila je, že se valja po snegu. »Čestitam, lepa je,« mu pravim, ko pobira lisico. Pod skalami mi zaostaja korak, v snegu se'zableste sledovi jelenov. Ta krasna živel sicer ni bila sedaj v sezon?, a vselej jo rad gledam, kadar je v svojem pravem domovanju. Sledim z očmi in stopam naprej, zdaj se strese sneg s košate jelke in trije repi se vzdignejo med smrečjem in že izginejo kakor duhovi. »Bodo za drugo leto," je dejal inžinir. Tako teče dan, pomikamo se čez hribe in doline. Ko se sonce nagne v rdeč zaton, je lov nailepši. Baš pred večerom smo spodili dva volka ki sta zajadrala čez sneženo poljano in izginila v bližjem lesu. Ko pa nastopi noč in se nebo zasuje z zvezdami, zopet teče debata pri topli peči v koči, o kraju tam daleč za gorami in velikim morjem, tam kjer je stal očetov dom. Črtomir TOMAŽ RUTAR Tomaž Rutar . . . Kdo je bil in kaj? Faimošter pri Sv. Luciji na mostu je bil, Čiginjec po rodu, duša tolminska. Duša tolminska pa je prav tisto, kar je zemlja tolminska. Čudna zemlja. Oprta je v planinski sneg, oprta v goriški jug. Da se v obraz potiš in ti hrbtenico stresa mraz. Taka je zemlja tolminska. Vsai v tisti prvi tolminski pomladi o-koli zgodnje velike noči v tednu po svetem Jožefu. Kakor zemlja, taka duša. Srce ie gorko in čuti, beseda pa je bridka kakor kis na stepeni soldaški život, ki so ga pognali skozi petdeset šib. In Tomaž Rutar je bil taka človeška duša. Kakor da je sam šel skozi petdeset šib in kis in ne n:egov ded. Kakor da svoje žive dni ni matere imel, da bi ga bila z boža-jočo besedo lepo povedati učila. Celo tak je bil, kakor da ni pravi "božii duhovnik, nego robat voznik ali lavdonski grenadir: Pulver und Blei! Tomaž Rutar, mostarski faj-mošter ... Ali zdaj veste, kdo pa kai? Tomaž Rutar, en sam, in je res tako, Pulver und Blei! Moj stari oče, tisti Lovrič sam ki se ie nekaj z njim prerekal, je povedal o niem, o gospodu Tomažu: "Čiginjec je bil, srdit dedec pa arčav. Ko pa je za veliki teden pri-d'gH, je bil svet mož. Bog mu nebesa daj!" PROSIMO DAROVE ZA TISKOVNI SKLAD! PRIJATELJU Kam vendar letiš mi, prijatelj, čemu vendar sanjaš o slavi, o sili, pohodih, vesolju . . . pozabljaš pa stvarnost? Saj še domovina ti bo prevelika; prerastla te bo še domala dolina, in hiša . . . kjer prve si skušal korake. Ko prišla bo ura, in odbila, Bog daj da ne bi ti nenadno . .. odvečna ti bo še postelja. F Zadosti bo nam meter zemlje, zadosti bo kamen z imenom . . . Za leto še teh ne bo treba. Zdravko Jelinčič VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI "SAVA" MOTORS Splošna mehanična delavnica ALOJZ ZAJC 1329 Kennedy Rd., Scarboro, Ont. PL. 5-2533 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1965 želi vsem Slovencem POST MACHINE CO. VLADO SODJA 810 Dupont St. Toronto, Ont. LE. 5-5372 VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO VAM ZELI KENNEDY MACHINE SHOP TOOLS & DIES /. KRIVEC & J. HRUP 1329 Kennedy Rd., Scarboro, Ont. PL. 9-9980 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI STAR STUDIO PHOTOGRAPHY Strokovnjaki za poročne slike. 756 St. Clair Ave. W. 533-7064 VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO VAM ZELI ADELAIDE AUTO BODY General repairs, body work & painting /. SMOLINGER 876 Adelaide St. W., Toronto, Ont. 366-3282 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vam želi KAVČIČ CONSTRUCTION LTD. 162 Clinton St., Toronto 4 LE. 2-8161 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom HOME DELICATESSEN & BAKERY restauracija in pekarija, domača hrana, pečeni prašički, burek itd. 652 Queen St. W., Toronto 363-9750 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom CM L MOTORS LTD. Splošna mehanična delavnica Popravila motorjev in karoserij 1390 Dufferin St. Toronto 536-2169 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom BLOOR HARDWARE & PAINT LE. 1-6183 608 Bloor St. W. (at Palmerston) Toronto, Ont. l VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI LUXOR RADIO Radio aparati - televizijski aparati - gramofoni - šivalni stroji - pisalni stroji - hladlniki - pralni stroji Na zalogi plošče iz Slovenije LE. 1-3085 624 Bloor St. W. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI CELEBRITY SHOES LTD. TOVARNA ŽENSKIH ČEVLJEV JOŽE AVSENIK & FRANK KATANA 251 Spadina Ave., Toronto, Ont. 363-9524 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi A. REX COIN COMPANY Kupujemo in prodajamo stare kovance Preko "Tele-type" imamo zvezo po celi Ameriki ZORA & BRANKO RESIMICH 420 Queen St. W. - Toronto, Ont. - 364-6537 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem TONE AMBROŽIC SLOVENSKI ADVOKAT 714 College St., - Toronto, Ont. - LE. 1-0715 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi svojim klientom, znancem in prijateljem SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. ZLATKO A. VERBIC 2902 Dundas St. W. - Toronto 9 - 769-7368 HRALNICA IN POSOJILNICA SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1965 vsem Slovencem posebno pa še članom Naj ne bo župljana, ki ne bi bil član župnijske hranilnice in posojilnice. 618 Manning Ave. - Toronto, Ont. - LE. 1-8475 225 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT. VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO VAM želi "OSCAR" JEWELLERY Urarski mojster MIRKO JEŽ Lepa izbira VSEH VRST UR in ZLATNINE, KRISTALNIH, SREBRNIH in drugih DARILNIH PREDMETOV. — Strokovna popravila ur s pismenim jamstvom. 346 Queen St. W., - Toronto 2B, Ont. - 368-3780 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZADOVLJNO NOVO LETO želi svojim klientom, znancem in prijateljem Dr. F. POROVNE, zdravnik 2406 Dufferin St. - Toronto 10, Ont. RU. 1-8162 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi ANTON MUHIC STAVBENO MIZARSTVO 20 Minstrel Dr. — 255-8474 VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO Vam želi FRANK ELECTRIC FRANK LEVSTIK 35 Dodington Dr. • CL. 1-0586 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi STAVBENO PODJETJE F. F. CONSTRUCTION CO. LTD. Lastnik: A. FERKUL 183 Beta St., Toronto 14 CL. 9-7334 OB DUHOVNI PODOBI ŠKOFA GREGORIJA ROZMANA V mesecu novembru smo se Slovenci po svetu spominjali veličine škofa dr. Gregorija Rožmana, ki nas je zapustil pred petimi leti. Naj njegova duhovna podoba živi v našem spominu, v naših prizadevanjih in delu. Škof Gregorij Rožman je v svojem življenju reševal človeka, reševal svoj narod s tem, da mu je neprestano prižigal luči resnice, stalno branil pravico in kazal jasne ideale. Pri tem delu pa ni nikogar žalil in ni obsojal človeka, obsojal je zmote in zablode. Njegova pot je bila ravna, njegov nauk in vse delo usmerjeno k večnosti, k Bogu. To usmerjenost, to "kvišku srca" je hotel dati tudi vsemu posvetnemu delu. K Bogu naj vodi politika, kultura, znanost, zabava in svetne dobrine. Samo v tej usmerjenosti bo zavarovano narodovo mesto v zgodovini narodov. Bil je dosleden. Vijugastih potov, skakanja z desne na levo ni poznal. Svoj nauk je potrjeval s trpljenjem, s katerim je Bogu plačeval za zgreše na pota drugih. Ni se menil za sod bo tega sveta. Od njega ni pričako val ne priznanja, ne opravičenja Sam mi je dejal: "Sele v nebesih bo mo opravičeni". Bogata je duhovna dediščina pokojnega škofa Gregorija. Premalo se zavedamo, da je naša last. Med nami je toliko drugih stvari, ki se nam zdijo važne in velike. To pa zato, ker smo sami tako pritlikavi, da nismo zmožni, da bi naš pogled objel cel svet. Danes je v resnici važno samo eno: ali bo nad vsem svetom zasvetila rdeča zvezda, ali pa bo temu svetu posijalo sonce božjega usmiljenja. Če bo prvo, bodo vsi naši "veliki" problemi rešeni in to ne po naši volji in ne po naših željah. Če bo drugo, bo rešeno vse in sicer bo prav rešeno. Danes ni več svetne moči, ki bi božjemu usmiljenju priborila mesto nad rdečo zvezdo. Če bodo svetne sile merile svoje moči, bomo vsi zgoreli v atomskih plamenih. Zato so nasledniki apostolov s s Kristusovim namestnikom izbrali edino možno pot rešitve: obnova, razgovor, združenje. Sv. oče se pogovarja s pravoslavnimi, sprejema protestante in gosti poglavarje poganskih verstev. Mi pa smo sprejeli en krst, izpovedujemo isto vero in prejemamo isto Telo, a smo zdrobljeni, drug drugemu obračamo hrbet in izpodjedamo zdrave krščanske osnove sožitja. Naša skupna usoda more biti samo pogin, če ne bomo znali najti skupne poti v življenje. Zakaj ne bi ob duhovni zapuščini pok. škofa Gregorija stopili na isto praktično pot, kot nam jo kaže Cerkev? Če priznamo škofov nauk smo že eno; če njega, škofa, vzamemo za vzgled, moramo biti skupaj; če smo mu rekli pastir, pojdimo skupaj za njim; če je bil dober, zakaj bi bili mi hudobni. Vse pa, kar mislimo, da nas loči, lahko po njegovi pri-prošnji v našem razgovoru okrog mize spoznamo za ničevo in zrelih ljudi nevredno. (Iz govora, ki ge je na komemo-raciji v Torontu imel 22. nov. 1964 g. Peter Markeš). v v SKODA JE KRUSCEVA... Tako in enako smo slišali takoj prve dni po "odstavitvi" Kruščeva v Rusiji in tako slišimo še danes od nerazgledanih ljudi, pa tudi od takih, ki bi jim prisodili večjo razgledanost in več inteligence. Kdor zasleduje samo navadne dnevne no vice katere časnikarji po svoje tolmačijo in napihujejo po načinu, kakor poznajo svoje bravce, da jim najbolj ugaja in prija njihovi miselnosti in ne pogleda globje v stvar, kdor občuduje samo okvir, ne pa tudi podobo v njem, kaj predstavlja in kaj pomeni, ta kar lahko resno verjame, da je škoda Kruščeva. Kdor se je pa potrudil, da je pogledal podobo in njeno ozadje, njeno notranje delo, ta pa za Kruščevom ne bo žaloval. Naj naštejemo tukaj nekaj njegovih — "dobrih del" - Ako sežemo nazaj v prve začetke bolševiške revolucije, se bomo spomnili koliko nasilnih smrti, ki so padale v stotisočih in milijonih v najhujših mukah, je on kriv in so kriv. Množičnega klanja in streljanja Ukrajincev, njegovih sonarodnja kov je v glavnem kriv on. Gotovo je moral biti poleg Mikojana in še nekaterih, neutrudno delaven in uslužen najbolj peklenskemu Stalinovem režimu kar jih pozna svet, ki je opravljal čudovite čistke tudi v vodstvu samem tako, da so ostali le tisočprocentni. . In med temi je ostal tudi on in izšel iz njega ves borben in sposoben odstraniti vse, kar mu je bilo na poti in postavil sebe za voditelja svetovnega komunizma. Ni prostora tu, da bi našteval vsa njegova — "dobra dela" — po prevzemu vodstva. Naj navede mo le nekaj, kar se je zgodilo v zadnjem letu njegovega vladanja, — povzeto iz slovenske oddaje vatikanskega radia "V Rusiji se ustanovili zavod za znanstveno brezboštvo. Ta zavod ima mnoge naloge: Povečati proti-versko propagando, organizirati posebne tečaje in predavanja za znanstveno brezboštvo na vseh vzgojnih zavodih, univerzah, srednjih šolah in v vseh organizacijah. Skrbeti za protiverske filme, za izdajo protiverskih knjig in drugega materijala za brežbožno propagando, skrbeti mora za ustanavljanje brezbožnih krožkov v šolah, skrbeti za protiverske igre in prireditve šolarjev ter skrbeti, da zginejo vsi verski prazniki in tako dalje. Vse to in tako se je zgodilo po vednosti in naročilu Kruščeva, ki ga je škoda . .. Ko sem vprašal zadnjič predsednika N. O. dr. Kreka, kaj on misli o odstavitvi Kruščeva, mi je odgovoril nekako takole:—To je dogovorjena igra. Gre za obstoj svetovnega komunizma. Kruščev je uvidel, da se bo treba sprijazniti s Kitajci, drugače bo razpadel komunizem, kar se pa po njegovem ne sme zgoditi. Bo morda le treba dati Mongolijo Kitajski. Kruščev pa misli, da ne sme zapustiti manjše Rusije kot jo je sprejel. Zato se je umaknil in prepustil vodstvo s sporazumnim programom drugim in morda naro čil, naj bijejo po njemu kolikor ho čejo, če je to vprid I komunistični stvari itd. Že samo iz tega, kar je v tem članku napisanega, vsak pameten človek lahko sprevidi, da je bil Kruščev krut, zvest in skrajno nevaren komunist. Vse si je dovolil, vse slabo podpiral, vse dobro onemogočal, pil vodko, zbijal s čevljem po mizi, se norčeval, se dosti smejal, ter po izreku — en lep pogled, srce se vžge — zasanjal ves svet v upanje, da se je komunizem poboljšal, kar je pa popolni nesmisel. Zapomnimo si, da je komunizem satanova organizacija ter, da je satan zelo iznajdljiv... I Zato Kruščeva ni škoda!!! L. A. st. ČE B/ BIL KDO PRIVPRAVLJEN DAROVATI ZA SLOMŠKOVO ZADEVO ALI PRISPEVATI V SKLAD ZA "SLOMŠKOV LIST" NAJ POŠLJE NA NASLOV: Rev. JOSIP VARGA, 11,607 HONEYDALE AVE., CLEVELAND, OHIO, 44,120 U.S.A. ali na G. LOJZE AMBROZIC, 67 MALAMUTE CRESC., AGINCOURT, Ontario, CANADA Novice iz domovine • KULTURNI DOM V TRST U. — Trst je končno dobil svoj slovenski kulturni dom. Z njim sta tržaško slovensko gledališče in njegova gledališka družina končno vendarle dobila dostojno streho. Po dvajsetih letih garaškega dela in nadčloveško potrpežljivega čakanja so italijanske oblasti končno uvrstile slovensko gledališče v kategorijo priznanih ustanov in skupin. Kulturni dom je impozantna stavba s sedmimi nadstropji in se nahaja skoraj v središču mesta v ulici Pe-tronio. V domu je, poleg gledališča, našla svoje prostore tudi slovenska tržaška študijska knjižnica, vrsta klubskih dvoran, itd. To je za vse Slovence, preko vseh ideologij, silno razveseljiv dogodek. Edino, kar si pri tem demokratični Slovenci žele je le to, da bi dom ne postal gnezdo ideološke ali strujarske propagande, ker bi to bilo zanj ravno toliko kot zagotovljen neuspeh in prerani konec z usodnimi posledicami na tem ozemlju. • DARILO VATIKANA PRAVOSLAVNI CERKVI. — Papež Pavel VI je osebno poslal katoliški škofiji v Banjaluki na Hrvaškem dva milijona dinarjev, da se podarijo tamkajšnji pravoslavni škofiji za obnovo cerkve, ki so jo med vojno uničili ustaši. • JUŠ KOZAK UMRL. — Konec avgusta je umr 73 let star, slovenski levičarski pisatelj in esejist. Juš Kozak, čigar ime se je delno uveljavilo po drugi svetovni vojni. Zapustil nam je roman "Šempeter", avtobiografske črtice "Celica", nato roman "Lesena žlica", ter vrsto manjših pri-povesti, kritik, itd. • DR. KAREL DOBIDA UMRL. — Prometna nesreča v Gradcu je terjala življenje direktorja Narodne Galerije v Ljubljani. Slovenija je z njim izgubila treznega prevajalca v slovenščino ter izvrstnega organizatorja in poznavalca umetnosti. • ZASAVSKA CESTA. — Zasavska cesta, ki naj poveže vse kraje ob Savi, od Ljubljane do Brežic, je sedaj v gradnji. Najtežji del, pred Litijo, je bilo treba vsekati v živo skalo in so pri tem pomagale vojaške edinice. Dokončan je odsek do Zagorja ob Savi. • SLOVENSKA INDUSTRIJA CELULOZE.—Proizvodnja celuloze in papirja v Sloveniji se je povečala za 24%, medtem ko je v ostalih jugoslovanskih republikah v zaostajanju za predvidenimi proizvodnimi plani. Uspeh je slovenskim tovarnam omogočila izboljšana preskrba s surovinami ter visoko izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. • OBISK. — Konec septembra je Jugoslavijo obiskal češki predsednik. Obiskal je pri tem tudi Slovenijo in Ljubljano. Kmalu zatem je bil med obema državama podpisan sporazum o odpravi potnih viz. Po pisanju slovenskih listov je Češka že dvanajsta država za katero Jugoslovani ne potrebujejo vstopnih viz. ® GRAŠKI VELESEJEM,—NaGra-škem jesenskem velesejmu se je mudila tudi široka delegacija iz Slovenije in razspravljala s Štajerskimi predstavniki gospodarskih in upravnih ustanov o razširitvi trgovine med Slovenijo in Štajersko. • SLOVENŠČINA V TRSTU. — Tržaški pokrajinski uradni list je začel izhajati meseca oktobra tudi v slovenskem jeziku. Na Opčinah so dobili slovenske napise spomeniki nacističnih žrtev med zadnjo vojno. • LJUBELJSKI PRELAZ. — Dela na Ljubeljskem prelazu med Jugoslavijo in Avstrijo hitro napredujejo: Na jugoslovanski strani je bilo pokritih z obokom 127 metrov ceste, da jo zavaruje pred snegom in plazovi. • TRNOVSKA ELEKTRARNA. — O gradnji velike elektrarne pod Bovcem in velikega akumulacijskega jezera okoli Bovca samega se govori že skoraj 30 let. Začeli so o tem razmišljati že Italijani in napisali so o tem vrsto razprav v celi knjigi. Po prihodu Jugoslavije se je vprašanje zopet dvignilo, kajti dobička v električni energiji ni mogoče prezreti. • NOV GOSPODARSKI SISTEM. — V Beogradu je skupina gospodarskih strokovnjakov zaključila, koncem meseca septembra, večmesečno delo pri izdelavi predloga za temeljite spremembe v jugoslovanskem gospodarskem sistemu. Predlog povdarja nujno potrebo, da pri razpolaganju s sredstvi za investicije pride do popolnega izraza vloga proizvajalcev samih. Državno vmešavanje na tem področju je treba odpraviti, ker se je izkazalo nerealistično. • MARIBORSKA DRAMA. — Mari borska Drama je dobila novega di rektorja v osebi režiserja Frana Žižka. • SKRBI ZA LENDAVO. — Kakor izgleda se ležišča nafte pri Lendavi hitro izčrpavajo. Menda so že izčr pana. Drugih ležišč pa na našem ozemlju ni najti. V koliko bi bilo mo goče sodelovati z Madžari, ki imajo v bližini Lendave še mnogo dobrih ležišč nafte, potem bi se problem tega našega kraja le dal nekako rešiti. Drugače pa bo treba popol P R A V I CE DRŽAVLJANOV. — Zvezni zbor in organizacijsko-poli-tični zbor Zvezne Skupščine v Beogradu sta ugotovila(l) da jugoslovanske oblasti danes izdajajo državljanom kar 260 raznih vrst potrdil, kar dokazuje, da med oblastjo in državljani obstaja globoko nezaupanje — ki ga je treba menda odpraviti. • JUGOSLAVIJA IN SOVJETSKI SKUPNI TRG. — V Moskvi je koncem meseca septembra Jugoslavija sklenila sporazum o sodelovanju na nekaterih področjih tega vzhodnoevropskega trga. • OLAJŠAN VSTOP V JUGOSLAVIJO. — Do 15. aprila prihodnjega leta je mogoče dobiti vstopno vizo za Jugoslavijo kar na meji. Izključeni so državljani držav s katerimi Jugoslavija nima diplomatskih stikov. • BREZPLAČNI PREVOZ UČENCEV. — Brezplačni prevoz in brezplačne knjige za učence in študente so bili predlagani na Hrvaškem. • PROGA SARAJEVO-PLOČE — V gradnji je normalnotirna proga iz Sarajeva do Ploč ob ustju Neretve na Jadranu. Dolga bo 194 Km in bo verjetno končana leta 1966. Zaradi njene važnosti in velike centrale v Jablanici bo proga takoj elektri-ficirana. Želeti bi bilo, da bi se z isto skrbjo elektrificirala tudi proga za Koper na Slovenskem! • PRIDOBITEV TRIGLAVSKEGA GOROVJA. — V trentarsko dolino pod Triglavom so preteklo poletje pripeljali iz italijanskega narodnega parka Gran Paradiso tri kozor-ge, in jih izpustili v širok ograjen prostor pod Pihavcem, kjer naj bi si do prihodnje pomladi privadili novemu okolju in se pomnožili. Spomladi jih pa nameravajo izpustiti v popolno svobodo. Kot je znano, so bili kozorogi iztrebljeni iz naših gor že v 18. stoletju. O njih so v naših narodnih pripovedkah ostale le zgodbe o "Zlatorogu". Upati je, da bo hvalevredni poskus uspel. • JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE. — Generalni Direkor JŽ Dr. Marjan Dermastja, Slovenec, je na tiskovni konferenci izjavil, da zaradi naraščanja cen bo primanjkljaj v blagajni železnic letos verjetno narastelna 30 milijard dinarjev, kar predstavlja silno resen problem. Da se to stanje omili, če že ne odpravi, je bilo predlagano, in sprejeto, da se zmanjša hitrost vlakov (in pri tem prihrani na kurivu), da se nekateri vlaki sploh ukinejo, ter da se zopet uvedejo parne lokomctive namesto dieslo-vih. Velike težave povzročajo že- noma preusmeriti sedanjo industrijo* leznicam slabe in zastarele proge t