BUENOS AIRES.
8. junija (junio) 1961
Moderna diplomacija
Kakor se je doslej dogajalo po vsaki vojni, se je tudi po drugi svetovni moriji politični, gospodarski, socialni in znanstveni razvoj sveta pognal z novim pospeškom v višine na eni in v globine na drugi strani. Iz prerivanja raznolikosti sil človeškega udejstvovanja sta se izoblikovali dve velesili, ki si danes stojita nasproti: Združene države Amerike in Zveza sovjetskih socialističnih republik — ZDA: ZSSR.
Obe velesili sta skupek naporov dveh različnih ideologij. Prva, je rezultat demokratičnega razvoja človeških naporov, osebnostne iniciative, priznavanja osnovnih človečanskih pravic, druga pa je zgrajena na marksistično-leninistični ideologiji zasužnjevanja človeka v okove materializma, ponižanja človeške osebnosti na navadno številko brez duše, vsemogočnega državnega planiranja in brezobzirnega policijskega preganjanja sleherne samostojne dejavnosti. Ta, medsebojno se izključujoča sistema, si danes stojita nasproti:
ZDA so se na tak vodilni položaj, na katerem so danes, povzpele po drugi svetovni vojni. To pa po silovitih naporih, ki ,so jih morale doprinesti proti nacistično-fašističnim silam. Te so tedaj grozile z zasužnjenjem vsega sveta. ZSSR je silne ameriške napore za zru-šenje nacistično-fašistične napadalnosti spretno izkoriščala v svojo korist. Ogromno pomoč, ki jo je prejemala od Zahoda med vojno za učinkovito nastopanje proti prodirajočemu sovražniku v notranjosti Rusije, je v veliki meri uporabljala že tedaj za obnavljanje opustošene dežele in zboljšanje industrijskih obratov, po vojni je pa te cilje zasledovala z vohunstvom, ki ga je razpredla po vsem svetu na eni strani, na drugi strani pa z neusmiljenim gospodarskim izkoriščanjem satelitskih držav.
K izoblikovanju teh dveh edinih velesil je pripomogla tudi še postopna likvidacija kolonialnih imperijev Anglije, Nizozemske, Francije in drugih kolonialnih držav. Zahodna Evropa se je iz ruševin dvignila s pomočjo iz ZDA, vzhodnoevropske države si je pa s svojim nastopom zasužnjila ZSSR'. Vzhodna Evropa je sama dovolj močna, da bi se mogla z lastnimi močmi obdržati tostran železne zavese in to kljub neodločnosti Zahoda. To je Moskva spoznala ter je sleherni tak poizkus posredno ali neposredno preprečila. Isto velja za Azijo z rdečo Kitajsko kot čelno silo komunizma na tej celini.
V tem novem svetu, v svetu takore-koč dveh imperijev, imperija demokracije in imperija komunizma, se je izkristalizirala nova, moderna diplomacija. Pred drugo svetovno vojno bi takšna direktna vmešavanja v razmere drugih držav, poseganja v interesna področja drugih držav, osebnostne izpade in žalitve, kakor jih je svet doživljal in jih skoro dnevno doživlja po drugi svetovni vojni, spopad že zdavnaj sprožila. Pa tudi tedaj, če ga morda ne bi bilo mogoče krajevno omejiti. Danes je položaj povsem drugačen.
Sbvjetski imperij obdajajo sateliti. Nimaje- svoje volje, ker jim je bila odvzeta. Iz centrale v Moskvi jih s pritiski na- gumbe vodijo kakor robote.
Zahod se je strnil okoli ZDA. Demokratske države se- medsebojne označujejo za zaveznike in prijatelje. Med seboj so povezane prostovoljno, čeprav deloma zaradi strahu pred Vzhodom.
Tako zgrajena imperija vodijo danes iz Washingtona in Moskve. Sredi med njima je tretja skupina držav, ki Se imenujejo nevtralne, neeopredeljene ne za Washington, ne za Moskvo. Washington razdeljuje med nje milijonske dolarske kredite in bi rad videl, da bi bila v teh državah taka demokracija, kakor je na z.ahodu. Moskva si pa bd časa do časa izbere izmed njih žrtev in jo. nasilno potegne za železno- zaveso. Tako se je dogajalo doslej. Washington je delil milijone, uspehe je žela Moskva, ne pa Zahod. ZSSR namerava dosegati take uspehe med nevtralci tudi v bodoče po svojem že ustaljenem in preizkušenem načinu. Washington pa šele išče pot, na katero ibi najlaže spravil nevtralce, da bi si. jih bolj približal ter jih oddaljil od Moskve.
Tako so- v ZDA vplivne osebnosti prišle do spoznanja, da je dosedanja izkušnja pokazala, da ZDA od novih,
Vt\niÆj - DVMJ - LONDON
Svoboda Laosa na hoehi
Ameriški predsednik Kennedy si je i zastavil nalogo v manj kot enem tednu j obiskati tri predsednike, se z njimi po-j govoriti o svetovnem položaju in podati ameriškemu narodu in vsemu svetu poročilo o svojem potovanju. Vse to je! storil z ameriško hitrostjo in mladim zanosom, kakor doslej še noben ameriški predsednik.
V Parizu, kjer je doživela največje ovacije, kakor je bilo pričakovati, njegova soproga Jaequelina, j e imel dolge razgovore z De .Gaullo-m. Razpravljala sta o Berlinu, vprašanju atomske kontrole, Afriki, zlasti o Alžiru, vprašanju francoske atomske bombe, NATO-u, komunizmu, Aziji itd. Z eno besedo: o današnjem razrvanem svetovnem položaju. Rezultat razgovorov je bilo skupno poročilo, v katerem oba, državnika najodločneje ugotavljata, da zavezniki ne bodo dopustili, da M jim ZSSR kratila njihove pravice v Zahodnem. Berlinu. Prav tako sta oba državnika podčrtala odločnost zahodnih zaveznikov za skupno nastopanje proti kakršnim, koli grožnjam sovjetskega bloka.
Kennedy je v Parizu našel zaveznika, ki mu je zastavil težja vprašanja kakor večina sovražnikov. Ko so De Gaulla vprašali, a čem se bo razgovar-jal a Knneedyjem, je izjavil: „O Evropi,, Aziji, Afriki in- latinski Ameriki.“ Razlik med ZDA ¡n Francijo Kennedy ih< De Gaulle v dveh dneh razgovorov nista mogla odpraviti, ker ja bil pač čas prekratek, različnost pogledov pa prevelika. De Gaullu je šlo predvsem za dosego čim večjega vpliva Francije pri zavezniških obrambnih, organizacijah. De Gaulle je stremel za odobritvijo svojega predloga o trojnem. — ZDA, Anglija, Francija — vodstvu NATO-a; za francoskim gospodstvom skupnega ¡evropskega tržišča in vztrajno zahteval priznanje pravice Franciji, da si ustvari, svojo atomsko- obrambo, ker da Francija ne more biti odvisna od nikogar, niti ne od ZDA, da bi se zavarovala pred sovjetskim napadom.
Razgovor z De Gaullom ni bil lahek. Od Kennedyja je zahteval dejstva, sam mu je dajal le meglene odgovore. Eisenhowerjeve konference z De Gaullom, kljub njuni skupni vojaški preteklosti, so bile mnogokrat mučno neme.
Ker je gospod, je bil De Gaulle vljuden, toda,, ker je De Gaulle, je silovito pritiskal na Kennedyja. In Kennedy je to konferenco prestal z navdušenimi izjavami časnikarjem pred odhodom iz Pariza, da je povezanost med zavezniki proti ZSSR trdna. Ker je pariško časopisje v prvi vrsti pisalo o njegovi soprogi Jacquelini, si je Kenne-
dy na iskovni konferenci privoščil dov-ip, ko je začel: „Mislim, da je prav, da se vam predstavim: Sem človek, ki spremlja gospo Jacqueline Kennedy v Pariz... “	*
Iz Pariza je Kennedy z gospo odpotoval na Dunaj na sestanek s Hru-ščev.om. Prvi sestanek je imel z njim v ameriškem veleposlaništvu v soboto, drugi sestanek pa v sovjetskem veleposlaništvu v nedeljo. Soproga Hrušče-va Nina se je zabavala sama ali z Jacqueline Kennedy, medtem ko sta se Knnedyt in Hruščev zatopila v probleme med Zahodom in Vzhodom. Iz skupnega poročila je razvidno le, da sta, razpravljala med drugim tudi o Laosu, za katerega- da sta mnenja, da naj bo nevtralen. Sicer pa je bilo poročilo tako kratko in tako prazno-, da je kazno, da nista niti- poskušala, kaj šele rešila kakršnega koli problema. Izvedelo se je, samo, da je Kennedy zelo odločno povedal Hruščevu, da ZDA ne nameravajo dovoliti Moskvi dvomiti o njihovi odločenosti braniti svobodni svet pred komunističnimi nameni in grožnjami in da naj se Moskva nikar ne zmoti v svojih računih glede ZDA. Hruščev da mu je odgovoril, da se morejo tudi ZDA zmotiti v svojih računih do ZSSR.
Po razgovorih -sta >oba govornika, ameriški in sovjetski,, izjavila, da so bili „koristni“, izogibala pa sta se besede „plodonosni“.
Kennedy je bil v nedeljo,, pred drugim sestankom s Hruščevom, pri deveti maši v -dunajski stolnici sv. Štefana, Hruščev pa je nedeljsko jutro porabil za polaganje venca na spomenik padlim v drugi svetovni vojni.
Med razgovori na Dunaju so ZDA, Anglija, in Francijo poslale v Moskvo noto, v kateri sporočajo sovjetski vladi, da mora status štirih velesil v Berlinu ostati nespremenjen in da bodo tri velesile branile svoje prav-ice na tem svobodnem otoku sredi ' kom. -morja.
Z Dunaja: je Kennedy z go-spo odletel v London, kjer je poročal Mac-Millanu o svojih razgovorih s Hruščevom in De Gaullom. Po konferenci so v Londonu objavili, da obstaja možnost sklicanja vrhunske konference štirih velesil. Vsekakor se -bosta še prej, verjetno prihodnji' mesec, sestala ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski zunanji minister -Gromiko.
Po vrnitvj * v Washington je Kennedy v radijskem govoru dejal, da so bili -njegovi razgovori s Hruščevim „koristni“, čeprav na njih ni hi dosežen kak napredek. Poudaril je tudi, da ZDA Hruščevu niso- dale prav nobenih koncesij.
nastajajočih držav, ne smejo- zahtevati takojšnje uvedbe demokracije v zahodnem smislu, pač pa da se je treba sprijazniti s položajem -v omenjenih državah in delati s skoro vsako- nekomunistično vrsto socialnih in gospodarskih ustanov. Na ta -način naj hi' se najbolj učinkovito zagotovila stabilnost in red v teh državah. Zato v Washingto-nu ne odklanjajo več državnega načrtovanja, gotove vrste socializma, pa celo ne avtoritarnega sistema za gotove vrste držav. Tako- -so -se v ZDA sprijaznili z indijsko vrsto socializma, kjer domač in tuj kapital opravljata svoji funkciji drug ob drugem.
Formalne oblike -demokracije, kakor jo je zgradil Zahod,, so se po mnenju vplivnih ameriških osebnosti, izkazale za mnoge nove države preveč zapletene in tudi predrage. Z uvedbo popolne demokracije bo V, takih državah treba počakati tako dolgo, da se bodo politično in gospodarsko razvile do take stopnje, da bodo- na eni strani same mogle vzdrževati demokratske, ustanove, na drugi strani pa znale tudi 'po demokratskem sistemu živeti ter se razvijati. Zato so sedaj ZDA začele poudarjati n. pr. v Afriki za trste dežele, ki hočejo ostati izven zahodnega ali Vzhodnega vpl-ivnostnega območja, potrebo, da dobe najprej neodvisnost. Vsem takim državam, ki postanejo neodvisne, nameravajo ZDA priskočiti izdatno na- pomoč, če bodo njiho-ve vlade dokazalo, da imajo resno voljo delati za gospodarski in kulturni razvoj omenjenih držav.
Pri takem gledanju na položaj prihajajo v WasM-ngtonu celo do zaključkov, da jč sedanje -stanje sveta pač tako; da ZDA morajo tolerirati celo marksizem, če ni tesno povezan s so-
vjetslio-kitajsko totalitaristično: perverznostjo in ne sodeluje v komunistični ekspanzivnosti. Taki državi sta n. pr. afriška Gvineja in pa' Jugoslavija v Evropi. Prav tako ne mislijo v ZDA izbrisati afriške Gane iz seznama tistih držav, ki prejemajo ameriško pomoč, dokler -se ne bi izkazalo, da Nkrumahov enostrankarski sistem ne krši teh meja ali; ne postane nevzdržen za tamošnje prebivalstvo.
Na drugi strani pa nameravajo v ZDA storiti vse, -da bi se čimprej približal čas, da bi samostojnost in stabilnost v takih državah prišli do- takš-ne-višine, ko di demokratska politična flla-zafija začela prevevati javnost, da ne bo več nevarnosti, da bi zdrsele nazaj v totalitarizem, zaradi manevrov nedemo-kratskih političnh skupn.
Vojna je Zahod prisilila k žrtvovanju gotovih demokratičnih načel 'za dosego zmage. Med drugo svetovno- vojno se zahodne demokracije nikakor niso mogle izogniti državnemu načrtovanju, ali kakor previjo temu v demokratičnih državah mobilizaciji narodnih sil in kontroli življenjskih pogojev vsega prebivalstva. Prednost so dali čim traj-neji neodvisnosti. Zato danes v Wa-shingtonu menijo, da je treba pod-obho-stališče zavzeti tudi v -tej novi vrsti vojne, ko naj bi bile neodvisnost, stabilnost in nevtralnost v nekaterih državah važnejše kakor pa neučinkoviti poudarki pripadnosti demokraciji ali Zahodu.
Takšna bi bila analiza -sedanjega ameriškega gledanja na svetovni položaj. Razvoj dogodkov pa je tak, da gornje ameriško stališče do držav, kjer vlada marksizem, n. pr. v Jugoslaviji, nikakor ni prineslo pozitivnih rezultatov.
„Laos- je izgubljen,“ je izjavil kam-boški nev-tralistični princ Norodo-m Si-hanouk, čeprav je bil on tisti, M se je zavzemal za sklicanje 14 članske konference -v Ženevi, da bi ga rešila. „V nekaj tednih svobodnega Laosa ne bo več. Možnost za rešitev Laosa pred komunizmom je ena proti tisoč,“ je poudaril, nakar je odpotoval na francosko Riviero. Večina osebnosti, med njimi ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski Gromiko, je iz Ženeve odpotovala že prej. Gospodar položaja je -tako ostal kitajski, zunanji minister maršal Čen Ji, ki je izjavil, da -se bo nevtralnost Laosa nanašala samo na njegovo mednarodno zadržanje, se pravi, Laos n® bo -mogel sklepati vojaških pogodb z drugimi državami, toda v državi sami bo-do morali komunisti imeti proste roke.
Mirovni razgovori v Ban Namone, globoko v laoškem pragozdu, so se razblinili v trikrat tedenske sešta-nke med drugovrstnimi delegati. Zahodno na-
strojeni princ Bum Um je odletel tudi-na Riviero-, kjer namerava govoriti » Sihan-oukom.
Boji med vladnimi; oddelki in komunisti se nadaljujejo. Ameriški piloti imajo pripravljena letala za prenos materiala vladnim oddelkom, ki -se borijo-v goratem predelu okoli Padong-a, komaj 30 km od komunistične prestolnice Xienkuang. V zadnjih petih dneh pa so-nasprotno sovjetska letala v 40 poletih navozila nadaljnjih 80 ton materiala' komunističnim oddelkom.
V dolgem poročilu v Ženevo! je Med-gim pravi: „. .. V pragozdu je praktično nemogoče ugotoviti, kdo je prvi nadzorovala premirje, enostavno dvignila roke kvišku. V poročilu med dru-narodna kontrolna komisija, ki naj bi streljal ali kdo je prvi izzival.“ Nastrojeno proti vladnim oddelkom poročilo nadalje pravi, da ni „podrobnih dokazov“ o vladnih pritožbah o komunističnih napadih, komisija pa da se v pragozd -ne more podajati.
Albanski diktator na delu
Albanski komunistični diktator En-ver Hodža je nedavno vzpostavil v najmanjšem sovjetskem satelitu velik teror. Po državi je zgrajenih 14 koncentracijskih taborišč in nad dvanajst velikih jetnišnic, v katerih je natrpanih nad 30.000 jetnikov. Komunistična policija muči svoje žrtve z najnovejšo mučilno metodo: v električne kletke postopoma spuščajo električni tok po zidovih in po tleh, da žrtev pleše v smrtni agoniji.
Hodža vidi sovražnika povsod. Obtožil- je Titovo Jugoslavijo in Grčijo, da pripravljata načrte za razdelitev Albanije ter je dal zapreti admirala al-banske mornarice (ki šteje štiri rušilce in šest čistilcev min), ker da je sodeloval v omenjenem načrtu. Hodža se je začel bati tudi Hruščeva. Sumi, da se Hruščev trudi, da bi dobil Jugoslavijo- tudi javno- v moskovski objem in da ponuja Titu v zameno proste roke v Albaniji. Hodža je ugotovil, da se more zanesti samo na zaveznika, ki je 4500 km oddaljen od Albanije, se pravi na rdečo Kitajsko. Edina med sovjetskimi evropskimi sateliti Albanija javno sodeluje z rdečo Kitajsko v ideološki borbi med Hruščevom in Ma-ocetungom: Kitajske vojaške in tehnične misije so se že vgnezdile v Albaniji;: rdeča Kitajska tudi s posojili in gospodarsko pomočjo zalaga Albanijo.
Spor med Hodžo- in Hruščevom je nastal na zborovanju satelitskih vodij v Moskvi minulo zimo, Hodža je označil Hruščeva za ‘revizionista’, kar je
eden najslabših oznak v komunističnem leksikonu. Razjarjeni Hruščev mu je zakričal nazaj: „Tovariš Hodža, zlil si name vedro gnoja in me boš moral oprati!“
Hodža se je takoj po incidentu vrnil v Albanijo in začel čistko. Ukazal je iz vseh javnih- poslopij odstraniti slike Hruščeva in jih nadomestiti s Stalinovimi. Sovjetsko osebje na sovjetskem podmorniškem oporišču v Sa-seno na Jadranskem morj-,i je postavil pod' policijsko kontrolo; sovjetski piloti na letališčih v Albaniji nimajo dovoljenja Za odhod z letališč. Pred nekaj tedni je dal Hodža aretirati dva visoka državna uradnika, obtoživši ju, da sta izdajala albanske državne tajnosti sovjetom. Ta dva uradnika sta tako prva komunista, ki sta v komunistični državi obtožena sodelovanja s komunistično Moskvo. Nekaj Titovih delegatov, ki jih je albanska policija pred kratkim pretepla, se je odločilo- vrniti se v Beograd. Na letališču je eden teh delegatov izjavil, da je zadovoljen, da odhaja iz Albanije, ker „ne bom več videl oboroženih vojakov, kako zjutraj odvažajo na stotine jetnikov in ne več slišal njihovih klicev, ko jih ponoči streljajo“ (kakor da takih stvari v Titovi Jugoslaviji ni bilo videti!).
Hodža je začel izvajati čistko tudi v sami albanski komunistični stranki.
Končal je to čistko pretekli teden s po-strelitvijo 60 najvidnejših političnih jetnikov.
I Z TEDNA V TEDEN
Po treh dnevih živahnih razprav je
v Montevideu zaključil svoje delo kongres za svobodo in demokracijo s sprejetjem reso-lducije s -sedanjo problematiko Južne Amerike ter poudarkom v demokratske principe, s katerimi je mogoče ustvariti pravičnejšo in srečnej-o- družbo v -svobodi in demokraciji, kakor pa -tisto, ki jo ponuja nasilni komunizem.
Iz Argentine, se je kongresa udeleževal prvak krš.č demokratske stranke dr. Ordonez, biv. podpredsednik revolucionarne: vlade Izak Rojas je pa poslal pozdravno pismo, v katerem na-glaša, da se p-ovsem solidarizira z vsemi zaključki kongresa.
Med 400 udeleženci kongresa so bili tudi predstavniki kubanskega osvobodilnega gibanja. Tem je dr. Haedo, predsednik uruguayslcega vladnega sveta, zatrjeval, da komunizem ne bo zavladal ne v Urugvaju, pa tudi ne v nobeni -drugi ameriški državi.
V severnem Brasilu je vojska odkrila skladišča orožja in velike količine komunistične propagandne literature, ki je bila vtihotapljena iz Kube. Prav take veliko kubanskih vvojaških uniform. Siromaštvo ljudstva v tej pokrajini močno izrabljajo komunisti. Predsednik Quadras je zato odredil veliko količino dolarske pomoči, ki jo je dobil iz Severne-Amerike prav za severne brazilske kraje, da bi v njih zboljšal življenjske pogoje siromašnega kmečkega ljudstva ter komunistom izbil glavno orožje iz
rok pri propagandi njihove prevratne ideologije.
V	Venezueli so odkrili novo zaroto« proti sedanji ustavni vladi. Pripravljali! so jo v glavnem člani tajne policije pod diktatorjem Perezom Jimenezom.
Po Kubi -so- -nasprotniki režima znova začeli s številnimi -sabotažami, vladna tajna policija pa polniti zapore s Castrovimi nasprotniki.
V	Dominikanski republiki je prejšnji teden postal žrtev atentata tamoš-nji diktator generalisi-mus Rafael Leonida Trujillo, ki je nad 30 let vladal no atentatorjev je bil tudi gen. Juan T. piaz, ki je bil ubit v spopadu s policijo. Sedanji predsednik je zaradi smrti „dobrotnika“ Trujilla odredil devetdnevno žalovanje v deželi. Pogreb diktatorja je bil prejšnji petek. V političnem pogledu se v državi ne bo dosti spremenilo, ker*' je vrhovno poveljstvo prevzel' diktatorjev sin Rafael Trujillo. Zaradi diktatorskega režima, zatiranja opozicije in rovarjenja po drugih' državah, so amerL ške države avgusta meseca lani prek*- -nile diplomatske stike z Dominikansko' republiko. Vlada ZDA je sedaj objavila, da ne bo priznala nobene domini-kanske vlade, v kateri bi bil kak Tru-jillor sorodnik.
V	Franciji je vojaško sodišče končalo proces zaradi generalskega upora iv' Alžiru. Generala- Maurice Challe la An dre Marie Zeller sta dobila po 15 let zapora.
Stran 2.
SLOVENSKI VERNIH DUŠ DAN
Leto je prišlo znova naokoli. Ž njim mesec junij in z njim obletnica največje tragedije — vrnitve slovenske narodne vojske, z 'njo pa smrt več kot deset tisoč slovenskih junakov.
SPOMINSKA PROSLAVA
Svobodni Slovenci so se svojih junakov — žrtev komunističnega nasilja ter okupatorjev med' drugo svetovno vojno spominjali na veliki prireditvi v nedeljo, dne 4. junija popoldne. Letošnjo počastitev njihovega spomina je pripravilo Slovensko katoliško, akademsko društvo; posamezne točke so1 pa izvajali dijaki in dijakinje — srednje in višješolci.
Ob napovedani uri — ob štirih popoldne — so rojaki iz vseh slovenskih naseljij na področju Vel. Bs. Airesa napolnili dvorano pri salezijankah v Ulici Yapeyu 132, v Buenos Airesu. Med njimi so bilj zastopani vsi sloji slovenske emigracije: Bila je izseljena Slovenija v malem. Vsi so prihiteli, da s svojo udeležbo počaste spomin resničnih slovenskih junakov. Dobre pol ure so čakali na začetek — kar gotovo ni hvale vredno. Ob pol petih pa se je proslava začela. Na oder, ki je bil okrašen z argentinsko in slovensko narodno zastavo, je stopil predsednik Društva Slovencev
prof. Lojze Horvat
V krajšem nagovoru je rojakom prikazal veličino žrtve slovenskih protikomunističnih junakov, borcev za svobodo ter lepše življenje slovenskega naroda. Vse je pozival, .naj ostanejo zvesti načelom, za katere so darovali svoja življenja slovenski fantje in možje, žene in dekleta ter nadaljevati od njih začeti boj, da bo slovenski narod znova zaživel v svobodi. Končno je povedal spored spominske proslave ter omenil, da bo recitacijo Balantičevih Gonarskih sonetov podal Jože Rus namesto Maksa Noseto, ki se je prav to nedeljo pri vožnji z motornim kolesom ponesrečil.
Spominski govor na proslavi je imel predstavnik slovenske mladine, tiste slovenske mladine, ki je dorasla že v emigraciji ter je vse strahote komunistične revolucije doma doživljala v svojih otroških letih. V imenu mladine je povzel beesdo
Jože Poznič
ter je mel vsebinsko zelo lep govor, v katerem je poudarjal naslednje misli: „Danes se skupno spominjamo vseh žrtev našega naroda za njegovo lepšo' bodočnost. Spominjamo se žrtev narodnega socializma in fašizma, ki so morale svojo narodno ali idejno zavednost plačati s smrtjo po koncentracijskih taboriščih na Rabu, v Gonarsu, Da-chau-u, ki so umirali kot talci v Begunjah, v gramozni jami ali drugod. Posebej pa se spominjamo še tisočev naših borcev, vaških stražarjev, slovenskih četnikov, legijonarjev in domobrancev. Pa prav tako tudi tistih delavcev in delavk, ki so se, čeprav morda ne s puško v roki, prav tako junaško borili proti skupnemu sovražniku, in ki so prav tako junaško znali tudi umirati.
Trpljenje našega naroda se začenja leta 1941, ko so čete osi vdrle v našo domovino. Surovemu napadu od zunaj je sledil zahrbten napad od znotraj s. strani Komunistične stranke Jugoslavije, ob vdoru še zaveznice naših napadalcev, kajti prijateljstvo, sklenjeno med Nemčijo in Sovjetsko zvezo s podpisom pakta Molotov-Ribbentrop je bilo po lastni izjavi zapečateno s krvjo. Žal je bila ta kri poljska, kakor je nekdo zapisal, pa tudi naša.
Začel se je takoimenovani narodnoosvobodilni boj, a šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Prej naših komunistov ni žejalo po svobodi. In ko se je boj začel, je kmalu postalo jasno, da prvenstveno uničevanje ne velja tujcu, ampak domačemu človeku, ki ni maral pripeti srpa in kladiva na svoj prapor. Padel je Ehrlich, Kikelj, Natlačen in za njim dolga vrsta naših najboljšh.
Napadi na tuje sile so bile bolj izzivanje represalij, ki so potem polnile gozdove s pobeglimi, za katere ni bilo poti nazaj. Ti so bili potem topovska hrana. Kadar pa je bilo poskusiti ščititi slovenske vasi pred požigom, ni bilo nikogar blizu, nihče ni niti poskusil rešitve, ko so na kole privezani talci čakali na strel, talci,, ki so tolikokrat padali zaradi rdečega izzivanja tujca, ki je bil takrat še mnogo premočan, da bi se mu mogli resno upreti. Hoteli so pač žrtev.
Tako je novo, v gozdu zraslo drevo, kmalu obrodilo svoj sad. In narod je brž spoznal, da je ta sad strup, zvarjen z njegove krvi. In se je uprl. Uprl tako, da bo še stoletja ponosen primer zgodovine, kaj zmore narod, ki je v njem volja do življenja.
Ko se danes spominjamo vseh tistih, ki so v tem silnem boju dali življenje za narodov obstanek, moramo tudi jasno povedati, da kljub izdajstvu tistih, za katere smo mislili, da so naši zavezniki, in pred katerimi so, zaupajoč v dano besedo položili orožje, ko so tako komunisti dobili z zvijačo, česar v odprtem boju niso bili sposobni doseči, da ti naši fantje svoje borbe niso izgubili. Izgubili so vse: svojo čast pred svetom, svoje življenje. Niso pa izgubili tistega, za kar so se borili. Svojega prepričanja tudi, ko so z žico zvezani padali v kraške jame, niso prodajali, ampak so v svojem porazu dosegli najvišjo zmago. Strti in uničeni telesno so nasprotniku dokazali in s krvjo- podpisali resničnost in pravšnost ideje, za katero- so se borili.
Svet danes javno obsoja narodni socializem zaradi množičnih pobojev. Na koncentracijska taborišča v Italiji so že pozabili. Še vedno pa marsikdaj čakamo- na obsodbo- zločinov breznarod-nega komunizma. Poljski Katyn kot naš Kočevski Rog še marsikje čakata na obsodbo. Pred svetom čast padlih še ni povsod oprana. Tisti, ki so jih pobijali so o njihovi nedolžnosti morali biti prepričani. Za kogar vemo, da je kriv, ga postavimo pred sodišče. Pobijali so jih brez sodbe, poboj so skrbno prikrivali in bi ga radi tajili še danes. Tako delajo zločinci.
Ponosno so šli naši fantje v smrt. Ko so slišali za usodo prvih transportov, so pravili: „če so šli oni, pojdem še jaz. Skupaj, pa kamor koli!“ To ni beseda človeka, ki išče sebe, to je beseda junaka. Tako veliko odpoved zmore samo velika duša, junaško srce.
Tako velike odpovedi še d'anes večina vase zaverovanega sveta ne razume, saj je cesto težko doumemo mi, ki smo videli resnico od blizu. Groza nas postaja pred veličino žrtve, ki so jo zmogli naši očetje in bratje, pa prav tako matere in sestre.
Ko danes po svetu spoznavamo mišljenje in čustvovanje drugih narodov, ko vidimo, da gre še vedno prednost koristi pred pravico, da gre pravica še vedno le močnejšemu, moramo biti samo 'brezmejno ponosni, -da je bil naš narod med prvimi, ki je sovražnika razkrinkal in se mu z vso svojo- tisočletno življenjsko silo postavil po robu. In je to svojo odločnost plačal s tisto ceno, ki je v zgodovini najvišja: ceno krvi. Cankar je dejal, da vsi preroki prihajajo prezgodaj. Tako tudi našega^ naroda tedaj niso razumeli in pogosto še danes ne razumejo. Tako je: Svet boja še danes ne razume. S svojim popuščanjem podpira komunistično hipotezo o neizogibni nadvladi „novega“ razreda. Išče uspehov zgolj na političnem polju, pa daje prav marksistom, češ, da je človek le politično bitje. Zanaša se na gospodarsko pomoč, pa ne razume, da človek ne živi samo- od kruha. Zato pada v enako pretiravanje kot marksizem, za katerega je ureditev družbe le posledica gospodarskih pogojev in teženj. Ne loti se pa tega boja tam, kjer je komunizem najšibkejši. To je v svoji ideologiji. Zahod ima idejo, pa ne živi po njej. Zato se zanjo ne bori, ker bi bilo treba boj začeti pri sebi. Zato pa je treba veliko p-oguma.
Bodimo pogumni vsaj mi. Zdaj, ko rdeči val pljuska že s tako silo ob ameriški kontinent, da bodo morda tudi ti narodi kmalu stali pred tistim trdim, neizprosnim: ali — ali, pred katerim je naš narod stal pred dvema desetletjema, pokažimo kje je pot, za katero se je naš narod znal odločiti. Čas je, da v svet kriknemo vso resnico ne le o usodi našega naroda, ampak o komunizmu sploh. Ni dovolj, da skušamo pokazati svetu komunizem kot organiziran množični razbojniški pohod. Je to resnica. A ker je samo del resnice, potvarja pravi obraz celote. Komunizem je mnogo več. Je pro-tivera, je protinarodnost, je ponižanje človeka. Vse to pa, čeprav ne z znanstveno, pa vendar z odločno ideološko osnovo, ki marsikje še vedno vžge. Bodimo pogumni in poglejmo resnici v oči. Zgodovina, pravijo, se ponavlja. Ne pozna pa poti nazaj. In če smo prepričani, da stopamo v novo dobo, hočemo biti njeni sotvorci.
slovanski jezik, kadar nas hočejo kot narod uničiti, povejmo -s Cankarjem: „Ta burka je stara že tisoč let!“ Narod, ki je rodil take borce, kakor jih je rodil naš, ta narod ne bo umrl, če bo v njem dovolj volje do življenja. Delajmo, molimo in zaupajmo v Tistega, ki vodi usodo narodov. Delajmo in zaupajmo, da se nekoč izpolni rek: Božji mlini meljejo počasi, pa drobno.
To bodi naša pot, po kateri stopajmo v novo dobo, da ne bomo v svobodi izdali boja, ki ga naši padli niso izdali za ceno svojega življenja. Skupaj, pozabljajoč na manjše razlike med nami, kakor so naši padli borci znali -puščati ob strani manj važne probleme, ko je šlo za narodov obstanek, stopajmo po njihovi poti, dokler se ne izpolni upanje ujetega pesnika o svobodi: „Saj nekje pač mora biti, nekje se je najedel bom do sitega.“
Bratje naši padli!
Ponosni -smo na vas in -z dvignjeno glavo bomo stopali po vaši poti. Takrat, bo tudi za naš narod vstala iz viharja — in bo vstala — nova zarja svobode, takrat, drag; bratje-junaki, vas pridemo počastit na -zemljo, ki ste jo s svojo krvjo blagoslovili za novo rast.“
Po govora Jožeta Pozniča je
Jože Rus
recitiral Balantičeve Gonarske sonete ob spremljavi Beethovnove simfonije: Heroica. Če bi bila plošča dobra, bi bila spremljava učinkovita, tako je pa recitacijo samo motila in ni dosegla želje-nega učinka.
Zbor Slovenske dekliške organizacije
je imel naslednjo točko. Pod vodstvom svoje pevovodkinje gdč. Anke Savelli-jeve so slovenska dekleta v narodnih nošah zapela v počasttev spomina slovenskih žrtev z o-bčutjem. naslednje domovinske pesmi: Kdor ima srce, Oj hišica očetova, Kje prijazne ste višave, Plavaj, plavaj barčica, Slovenska zemlja, Triglav in Po- jezera.
Vojščaki pod križem
je bila zborna recitacija dijakov in dijakinj, ki jo je naštudiral Jože Rus.
Vsi nastopajoči so učinkovito predna-šali besedilo pesnika Jeremija Kalina iz njegove mogočne pesnitve Maša za pobite Slovence, ki je bila prva knjiga, s katero so demokratski Slovenci v svobodnem svetu počastili spomin komunističnih žrtev ter vseh ostalih žrtev okupacije med II. svetovno vojno. Po tej recitaciji, ki je bila zelo lepo podana, je bila s pesmijo „Oče, mati...“ spominska proslava zaključena.
ARGENTINA
ŽALNA MAŠA ZA SLOVENSKE (	ŽRTVE
Po spominski proslavi je bila v zavodski kapeli maša za slovenske žrtve. Imel jo je direktor g. Anton Orehar,
med n ja je pa na koru pel mešani zbor Slovenskega pevskega zbora Gallus pod vodstvom dr. Julija Savellija.
Direktor g. Orehar je imel po evangeliju govor, v katerem je rojake opozarjal na dolžnost, da izpolnijo vse to, kar so začeli slovenski junaki. To je dolžan sleherni. Najbolje 'bo vsakdo to nalogo izpolnil in spomin rajnih slovenskih žrtev najlepše počastil z izpolnjevanjem dolžnosti do sebe, do družine in do slovenske skupnosti. Na te misli je zatem navezal problematiko slovenske skupnosti. Poudarjal je največjo nalogo: to je na idejno jasnost, ki jo mora imeti sleherni med nami, zlasti v sedanjem, času, potem pa opozarjal na dolžnost slehernega, ki jo ima do svojega naroda, t. j. do slovenske skupnosti, da si bomo v slogi ohranili vero, narodnost, poštenje ter dobro ime.
Po maši je g. direktor Anton Orehar ob asistenci g. župnika Gregorija Malija ter kateheta g. Stanka škrbeta in bogoslovcev izmolil za slovenske žrtve tudi molitve Reši me.
Napoved letošnje spominske pro-slave za žrtve komunistične revolucije in II. svetovne vojne v Sloveniji so objavili tudi nekateri buenoaireški listi. Tako med drugim La Nacion, napovedal jo je tudi radijski komentator oddaje, ki jo iima popoldnevnik Correo de la tarde v radio Belgrano ter je svoje poročilo o njej zaključil s svarilom Argentincem v kako veliko nesrečo lahko spravi komunizem narod, v katerem' zavlada s svojo krvavo tiranijo.
PISMO IZ ITALIJE
jP**osI«k«*é5 soeialniH encihHk r> M timu
Naša pot zato ni v protirevolucijo. Naša pot je naprej h gradnji novega, boljšega sveta. Ne govoričimo o protikomunizmu, ne pričakujmo kdo nam bo pomagal. Naša naloga je graditi, kadar revolucija ruši, zadoščevati, kadar žali, ne kloniti, kadar grozi; kadar sovraštvo oznanja, dokazati, da je rešitev v ljubezni, ki naj ureja svet namesto surove sile, ki nadomešča pomanjkanje argumentov.
In kadar nam odrekajo pravico do
Rim, 31. maja 1961
Spoštovani gospod urednik! Naj Vam na kratko popišem, kako smo v 'Rimu praznovali 70-letnieo okrožnice Rerum novarum. Tako velikih in prisrčnih slovesnosti Rim že dolgo ni videl. Vsem jubilejnim slovesnostim smo prisostvovali tudi Slovenci, ki bivamo v Rimu. Posebnega zastopnika pri vseh slovesnostih je imela tudi Družabna pravda v osebi g. Romana Rusa, ki se je potrudil, da dostojno predstavi Slovence in njihovo krščansko socialno gibanje vsemu katoliškemu svetu.
G. Rus je v imenu Družabne pravde izročil pismeni pozdravni izjavi kardinalu Cento, ki je bil predsednik odbora za te proslave, ter državnemu podtajniku Dino Penazzato, ki je predsednik PIMOC-a (Mednarodne organizacije krščanskih delavcev). V pismih je sporočil pozdrave slovenskih krščanskih delavcev, organiziranih v Družabni pravdi, ki ima svoj sedež v Buenos Airesu, svoje člane pa med slovenskimi izseljenci po vsem svetu. Na kratko je opisal razvoj krščansko socialnega gibanja na Slovenskem, katerega začetnik je bil dr. J. E. Krek in ki je pod Slovensko delavsko zvezo doseglo svoj višek. Sedaj nadaljuje 'to tradicijo Družabna pravda, ki izdaja svoje glasilo, organizira socialne dneve, socialne tečaje, izdaja knjige in brošure ter tako širi med zamejskimi Slovenci krščanski socialni nauk. Dalje je g. Rus po-vedal, da so zamejski Slovenci letos 1. maja slovesno proslavili jubileja obeh socialnih okrožnic. Posebno slovesne proslave so bile v Buenos Airesu, kjer je Družabna pravda ob tej priložnosti izdala tudi posebno socialno deklaracijo.
Na trgu sv. Petra
Na trgu sv. Petra so se že mnogokrat zbrale velike množice ljudi. Toda tako veličastnega in obenem prisrčnega zborovanja kot je bilo dne 14. maja popoldne na tem trgu verjetno že dolgo ni bilo. Pred Kolosejem se je uredil ogromen in slikovit sprevod zastopnikov krščanskih socialnih gibanj iz vse-sveta (navzoči so bili zastopniki 50 različnih držav oz. narodov) ter seveda italijanski katoliški delavci, organizirani v ACLI. Računajo, da je bilo v sprevodu nad 100.000 oseb obeh spolov. V sprevodu so bili tudi motociklisti, okrašeni vozovi, traktorji, narodne noše. Sprevod je med velikimi ovacijami rimskega prebivalstva prispel na trg
svojega ježka, čeprav je najstarejši živi | sv. Petra, kjer je udeležence sprevoda
ob 18. uri nagovoril papež Janez XXIII. Navdušenje je bilo nepopisno. V svojem Lepem, očetovskem govoru je papež poudaril delo svojih prednikov za rešitev socialnih problemov ter jim je prikazal vsebino nove socialne okrožnice o vprašanjih socialnega sožitja, ki jo namerava izdati v najkrajšem času. Povedal je, da bo nova okrožnica razdeljena v štiri ločena poglavja, ki zadevajo socialne nauke prejšnjih papežev, socialne probleme, ki še vedno mučijo svet, nove probleme današnje dobe in končno pravilne ureditve socialnega sožitja v duhu naukov Cerkve. Posebej je poudaril potrebo po rešitvi problemov v zvezi z zasebno pobudo in poseganjem države na gospodarsko področje. K temu je treba priključiti tudi probleme, ki jih je ustvarila nova zgodovinska stvarnost: problem kmetijstva in problem lakote, problem razmerja med gospodarsko dobro razvitimi in nerazvitimi državami. Rešitev vseh teh problemov je mogoča samo edaj, ako bi svet sprejel moralni red, ki velja za vse in priznava svojo osnovo v Bogu.
Vihar navdušenja je sledil tem besedam. Papežu so nato predstavili nekatere navzoče delavske voditelje. Nato pa so predstavniki italijanskih delavcev v nepregledni vrsti začeli prinašati papežu najrazličnejša darila: vaze, pa-ramente, prenosne oltarje, vreče riža, zvon iz čokolade, televizijske aparate, motorni čoln, ribiški čoln i. t. d.
To srečanje predstavnikov krščanskih delavskih gibanj iz vsega sveta na trgu sv. Petra s papežem, ki se je po govora pomešal med nje in se z njimi rokoval, je bilo v resnici najlepša proslava okrožnice Rerum. novarum.
V cerkvi sv. Petra
V ponedeljek 15. maja dopoldne se je v baziliki sv. Petra zbralo nad 15000 zastopnikov delavskih gibanj iz vsega sveta. Sv. mašo je daroval kardinal Cento, kj je imel po evangeliju krasen nagovor na navzoče v francoščini. Po-, udaril je pomen in aktualnost okrožnice Rerum novarum. Danes stojimo vsi pred vprašanjem: ali miren razvoj v znamenju Kristusovega križa ali diktatura pod tujimi znamenji brezboštva. Obžaloval je, da so številni delavci izgubili vero in izrazil prepričanje, da bo večna luč razpršila temo in da bodo delavci ponesli Kristusa v zmagoslavju v svet. Kardinal je nato zaključke svo-
(Nadaljevanj e na strani 3).
Predsednik dr. Frondizi je govoril v ponedeljek zvečer po radiu in televiziji o „boju za zboljšanje prometne službe. V govoru je naglašal, da je položaj argent. železnic kritičen in ne dopušča nobenega odlašanja več. Zato je za zboljšanje prometne službe v Argentini nujno:
1.	Odpraviti deficit z racionalizacijo
železnic;
2.	Zagotoviti redno in dobre prometno povezavo vseh pokrajin;
3.	Opustiti nekoristne proge in odstraniti železniški material;
4.	Ustvariti take prometne zveze, da bodo pospeševale narodno bogastvo ter združevale državni trg.
5.	Preurediti in modernizirati promet
v vseh vejah tako, da bo res služil državi in potnikom.	>
Predsednik dr. Frondizi bo po poročilih iz Asuncióna imel 24. junija t. 1. sestanek s paragvajskim predsednikom gen. Stroesnerjem. Dne 11. decembra bo pa odšel na enotedenski obisk na Japonsko.
Na Telovo je bila v Buenos Airesu mogočna procesija. Vodil jo je buenos-aireški nadškof kardinal Caggiano, med odličnimi osebnostmi so se je pa udeležili skupno drž tajnik za vojsko bri-gadni gen. Rosendo Fraga, drž tajnik za mornarico kontraadmiral Clement Gastón in drž tajnik za letalstvo brigadir Ramón Abrahin.
V	Buenos Aires je dopotoval posebni odposlanec predsednika ZDA Adlai Stevenson, stalni ameriški delegat pri Organizaciji združenih narodov. V Bs. Airesu je bil sprejet pri predsedniku dr. Frondiziju in zun. ministru dr. Mugid. Z obema je razpravljal o načinu, kako bi bilo mogoče najboj učinkovito uporabiti ameriško pomoč južnoameriškim državam za zboljšanje njihovega gospodarskega in finančnega položaja, dviga življenjske ravni ljudstev ter za utrditev demokratskih ustanov.
V	Buenos Airesu so v torek, na dan, ki je na švedskem posvečen zastavi te dežele, odprli sedemnadstropno švedsko hišo. V njej bodo pisarne švedskega gen. konzulata ter šesterih velikih švedskih tovarniških podjetij. Prav tako so v tej palači restavracija, razni klubski prostori ter velika dvorana, v katerih bodo imeli lahko Švedi, ki žive v Argentini, svoje sestanke in kulturne ter družabne prireditve. Pri slavnosti je bil navzoč švedski pravosodni minister Herman Kling s spremstvom.
V	Buenos Airesu je bilo prejšnji teden več demonstracij proti komunističnim režimom v Sovjetski zvezi in, njenih satelitskih državah. Demonstranti so najprej s katranom polili stene na sovjetskem veleposlaništvu, odvrgli proti njemu tudi bombo tipa Molotov, zatem pa pred madžarskim. Tudi tu so odvrgli več bomb. Padlo je tudi nekaj strelov. Edc-n od njih je ranil mndž. diplomatskega uradnika v notranjosti poslopja. Policija je zaradi teh napadov pojačala stražo pred poslaništvi komunističnih držav, sovjetska in madžarska vlada sta pa pri argentinski vložili proteste.
Buenoaireški nadškof kardinal Oa-ggiano je odšel v Rim, ker se bo v Vatikanu udeleževal zasedanja papeške komisije za pripravo svetovnega koncila. Pred odhodom je imel enourni razgovor s predsednikom dr. Frondizi-jem. O vsebini razgovorov ni bilo izdano nobeno poročilo, sodijo pa, da sa je nanašal gotovo na vprašanje nastopanja protj komunizmu, ker je kardinal v zadnjem času ponovno obsodil komunistično razdiralno delavnost ter pozival zlasti katoličane na skupno in organizirano borbo proti organiziranemu brezboštvu in nasilju, ki grozi z uničenjem krščanski civilizaciji in svobodnim ter demokratskim ustanovam.
V Argentini imamo sedaj jesen. Toda vreme se je v zadnjem času tako spremenilo, kakor da bi bili že sredi prave zime. Po južnih provincah so imeli prejšnji teden močne snežne viharje, da so ponekod porušeni drogovi z električno, telefonsko in brzojavno napeljavo. Zaradi visokega snega — ponekod so ga dobili nad 1 meter, je bil promet med raznimi mesti v prov. Rio Negro in Chubut prekinjen. Zlasti med kraji Bariloče, El Bolson, Esquel in El Maiten. še hujši snežni viharji so divjali v andskem gorovju. Temperatura se je zelo znižala. V Bariločah so n. pr.
1. junija imeli 9.8 stopinj pod ničlo. Pa tudi v ostali predelih države je nastopilo mrzlo vreme. V mestu Bahia Blanca so imeli v nedeljo 6 stopinj pod ničlo, v Bs. Airesu je pa bila temperatura v ponedeljek samo 1 stop. nad ničlo.
Argentinska vlada je sprejela ponudbo vlade ZDA, da bodo višji argentinski častniki odhajali na spo-polnitve vojaškega študija v Severno Ameriko, kjer se bodo zlasti seznanjali z najmodernejšimi vojaškimi iznajdbami in orožjem.
Buenos Aires, 8. 6. 1961
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3.
ilovice vz SCovenJJe^
V Sloveniji so začeli gonjo proti gradnji enodružinskih hišic v bližini avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Napadajo pa tudi ljudi po Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem, kjer se je tudi „grdo razpasla“ gradnja enodružinskih hišic. Svojo gonjo proti enodružinskim hišam sedanji rdeči oblastniki utemeljujejo, da enodružinske hišice niso v „skladu z urbanističnim razvojem“ in da niso smotrne glede na razvoj prometa, ker se te hišice vlečejo povsod vzdolž cest. Zato napovedujejo boj lastnikom in graditeljem enodružinskih hišic. Tako so začeli komunisti uvajati nov način uničevanja iniciative po osebni lastnini in nastopati proti temu, da bi družine živele same v lastnih domovih, ker hočejo imeti vse pod kontrolo v blokovnih hišah, v katerih naj žive kot „socialistična družba“.
Komunisti doma so nagnali vse svoje vidnejše ljudi, da morajo napisati svoje spomine iz „narodnoosvobodilnega boja“. Tako je take spomine za 20-letnico odhoda v partizane napisal tudi Daki. Izdala jih bo založba „Mladinska knjiga“.
Po podatkih okrajnega sveta za prosveto v Mariboru deluje ▼ mariborskem okraju 179 osnovnih šol s 1611 oddelki in okrog 53.000 učenci. Ob koncu šolskega leta 1956/57 je manjkalo 580 učilnic, v šolskem letu 1960/61 pa jih manjka 656. Pred tremi leti je bil pouk v treh izmenah na petih šolah, vi okraju, letos pa morajo imeti tak pouk kar na 11 osnovnih šolah.
Občina Ljubljana-Vič in Ljubljana-Rudnik sta sklenili, da se bosta združili
in ustanovili skupno občino Ljubljana-Vič-Rudnik, odnosno Ljubljana-Krim, kakor se bo uradno imenovala. Po združitvi teh dveh občin bo nova občina od vseh ljubljanskih občin najmočnejša, saj bo štela okoli 54.000 prebivalcev, obsegala bo pa celotni predel Barja, kmetijske in gozdnate površine ob Barju in del mestnega področja.
Naravoslovna in filozofska fakulteta v Ljubljani sta dobili lastno pos’opje v Aškerčevi ulici. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino pa name-iava v prihodnjih letih zgraditi fakul-teino središče pod Rožnikom Predsednik gradbene komisije je Miran Veselič.
Prior kartuzij a-nskga samostana dr. Josip Edgar Leopold je za usluge, ki jih je izkazoval partizanom med kom. revolucijo ter za vneto sodelovanje s kom. režimom po letu 1945 ob 80-let-nici svojega življenja dobil od Tita odlikovanje Reda jugoslovanske zastave
II.	stopnje. Odlikovanje mu je izročil Miha Marinko, ki je kom. naklonjenega kartuzijanskega priorja pridržal na; kosilu, na katerega so bile povabljene še razne druge sed. kom. veličine v Ljubljani.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Pečar, upok., Nežka čuden, roj. Gorenje, Marija Razlag, Doroteja Potočnik, roj. Ochineri, Štefka Sajovic, Ivan Celar, Franc Tejkal, v. fin. kontrolor v p., Menka Perko, roj. Mešek, Ivan Lavrenčič, pedagoški svetnik, Marija Sei-bitz, roj. Bučar, Rudolf Schneider, Marija Šajina, roj. Demojzes, Marija No-
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Slovenska fantovska zveza je svoj redni nedeljski sestanek posvetila spominu naših protikomunističnih borcev. Sestanek je vodil predsednik Tomazin Jernej. Fantje so krepko zapeli domobransko pesem, Markež Franc pa je recitiral Kalinovo (dr. Debeljakovo) „Ve-jrinje“. R. Smersu je nato v spominskem govoru orisal nastanek komunistične revolucije v Sloveniji, njen razvoj in junaški odpor poštenega slovenskega ljudstva zoper komunistično partizanstvo. Fantje so govornika nagradili s krepkim ploskanjem. Nato pa je g. dr. Starc podal duhovno misel: V čem je zlo komunizma in kako je mogoče to zlo premagati. — S pesmijo „Oče,
PROSLAVA SOC. ENCIKLIK V RIMU
(Nadaljevanje z 2. strani)
jega govora povzel v italijanskem, angleškem, nemškem in portugalskem jeziku.
Kongres FIMOC-a
V	ponedeljek 15. maja popoldne pa se je pričel v veliki dvorani lateranske univerze peti kongres mednarodne zveze krščanskih gibanj (FIMOC), ki se ga je udeležilo 600 delegatov, ki so zastopali 50 različnih držav, med njimi tudi slovenski delegat g. Roman Rus.
Ob slovesni otvoritvi so govorili kardinal Agagianian, prefekt kongregacije za širjenje vere, ki je vodil zborovanje; dalje predsednik italijanske vlade Fanfani in predsednik FIMOCA Penezzato, ki je takoj za tem imel tudi prvo predavanje, v katerem je podrobno prikazal položaj delavstva 70 let po objavi okrožnice Rerum novarum. Nato je v imenu italijanske K A govoril predsednik dr. Piazzi. Zborovanje je zaključil kardinal Agagianian.
V	torek 16. maja in sredo 17. maja so s kongresnimi deli nadaljevali v palači Domus Mariae za Vatikanom, kjer so govorili govorniki raznih narodnosti. Oblikovanje in vzgoja delavcev je bila glavna vsebina vseh razprav. Temu so bile posvečene tudi zaključne resolucije.
Zaključek razprav na kongresu je bil v torek 16. maja zvečer v avditoriju palače Pija XII. Slavnostni govor je imel genovski kardinal Siri.
Rimski Slovenci
so se pridno udeleževali jubilejnih slovesnosti. Poleg tega pa so priredili še svojo lastno proslavo okrožnice Rerum novarum dne 14. maja v frančiškanskem svetišču Greccio v okolici Rima. Proslava je bila v kapeli, kjer je 1. 1223 sv. Frančišek napravil prve žive jaslice. Sv. mašo je daroval asistent p. Prešeren, ki je v svoji pridigi poudaril pomen zgodovinske obletnice. Omenjal je delo dr. J. E. Kreka in poznejši razvoj krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem. Navzočih je bilo lepo število rimskih Slovencev.
R. R.
mati... “ je bila lepa fantovska slavnost zaključena.
Spominski večer
Slovenske kulturne akcije za desetletnico smrti dr. Antona Novačana je bil v soboto, 3. 6., v dvorani Bullrich, ki sta jo za to priliko lepo okrasila Celjana ga.,in g. Petriček s kipom pesnika, ki ga je napravil kipar Ahčin in je last g. Petrička. Prvi referat o Novačano-vem mestu v .slovenski, književnosti s karakteristiko vseh njegovih del je podal dr. Tine Debeljak. Kot drugi je govoril Zorko Simčič o Novačanu kot človeku; v iskrenem in intimnem eseju je odkrival uganko njegovih duševnih nasprotij in ga oživljal, kakor ga je spoznal v emigraciji. Kot zadnji pa je Ruda Jurčec orisal Novačana kot tip politika v francoskem smislu, ki se ne' naslanja na sistem strank, ampak na svojo osebnost. Občinstvo je z zanimanjem sledilo slikanjem teh treh portretov najmočnejše slovenske literarne osebnosti v emigraciji, katerega truplo počiva že deset let v argentinskih misijonskih Posadah.
Alojzijeva proslava
Tud letos bo priredil Mladinski odsek Društva Slovencev proslavo sv. Alojzija za vse slovenske otroke in sicer letos v Mo-ronu v nedeljo, 18. juni-
vak, roj. Klopčič, vdova, Matija Kos, cestni nadzornik v p., Frančiška Štre-kelj, roj. Zadnikar, Franc Bedenčič, pos., Josip Dolgan, upok., Jože Gruden, upok. drž. žel., Zdenka Podrekar, roj. Pogačnik pravna referentka, Cvetka Černič, Ignac Rozman, mesar, Marija Rugelj, roj. Komar in Jakob Kosi, župnik v p. v Grižah pri Celju, Ivanka Augusti, roj. Stražišar, upok. na Uncu pri Rakeku, Ivan Dragan, upok. iz Planine, dr. Radovan Jošt, škof slov. sta-rokat. cerkve v Celju, Fani Rezar v Vojniku, Ivanka Vendramin, predmetna učiteljica v Senožečah, Aleksander Simončič, pos. v Sevnici, Leopold Zorc, upok. v Podnartu, Anton Skočir, pos. na Strmcu pri Vojniku, Franc Langus, upok. na Bledu, Anton Mohorič, upok. v Dobravšcu, Martin Žnidaršič, upok. v št. Petru, Anton Lindič v Tržiču, Viktor Perko, župnijski upravitelj v Leskovici, Jože Kokol, v. računovodja v p. v Domžalah, Amalija Dum, roj. Amster v Ostrožniku, Ana Oražem, roj. Podbevšek na Ježici, Jože Tomazin, pos. v Straži in Matevž črv, upok. na Javorniku.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■a'
ja. Ob pol 5 bo v stolnici sv. maša si skupnim sv. obhajilom, nato v dvorani prireditev. Prosimo starše naj poskrbijo, da bodo otroci prejeli sv. obhajilo. Podrobna navodila jim bodo dali gg. kateheti in učitelji.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Antona Novljana in njegove žene Helene roj. Nabergoj v Slovenski vasi se je pretekli teden rodil sin. Srečnim staršem naše čestitke.
G. dr. Filip Žakelj, spiritual slovenskega bogoslovnega semenišča v Adro-gueju je bil prejšnji petek operiran v sanatoriju San José v ulici S. Bustamante (pol drugo kvadro od Avde. Sta. Fe). Njegovo zdravstveno stanje se lepo. zboljšuje. G. spiritualu želimo čim skorajšnjo popolno ozdravitev.
Vseučiliški profesor g. dr. Ignacij Lenček se je po skoraj enoletnem bivanju v Evropi vrnil v Adrogué. Na letališču so ga ob prihodu sprejeli in po-zdavili osebnj prijatelji in znanci.
t Srečko Belič. V Ljubljani je umrl Srečko Belič. K zadnjemu počitku so ga položili pri Sv. Križu 27. maja. V Argentini žalujejo za svojim očetom: sin Srečko ter hčerki Jelca, por. Jenko, in Zalka, por. Trpin ter vnuki in vnukinje, doma pa pokojnikova žena ga. Rozalija. Ob izgubi očeta in moža vsem -izrekamo globoko sožalje.
t Mihael Bensa. V Vipolčah na Pri-skeim je umrl v starosti 83 let g. Mihael Bensa, oče ugledne družine in posestnik. V Tabladi na področju Vel. Bs. Airesa je naseljen njegov sin Rudolf, noročen z go. Ano, sestro g. Antona Žagarja. Preostalim naše sožalje in n. v m- p-
RAMOS MEJIA
Vesela novica. 5. junija so Slovenci v Ramos Mejia prevzeli v svojo last prostore bodočega Slov. doma. Vse rojake iskreno vabimo, da si ogledajo v soboto popoldne te prostore v ulici Ca-teli 50. Lahko prinesejo s seboj tudi krampe in lopate.
SAN MARTIN
Misijonski krožek „Baraga“ je bil
ustanovljen v nedeljo v San Martinu. Ustanovni sestanek se je vršil po maši v prostorih Slovenskega doma. Vodil ga
je Lojze Rezelj, ki je v nagovoru povedal pomen in namen delovanja tega krožka. Krožek bosta vodila Frido Breznik in Gabrijel Petkovšek.
MIRAMAR
V družini štajerskega rojaka Friderika Vajnbergerja in njegove žene ge.
levterije Suarez, se je rodil sinček ki je bil v četrtek 25. maja t. 1. krščen na ime Ivan Karol. Krstil ga je g. župnik Anton Žagar. V zadnjem poročilu o družinski sreči pri Kovačevih sa nam je pripetila pomota. Hčerko so dobili v družin; Franceta Kovača in ne Ivana, kar tu popravljamo. Obema družinama pa naše iskrene in tople čestitke.
SLOVENSKA VAS Vikarijsko žegnanje
Po prazniku vikarijske patrone Marije Kraljice — 31. maja 1961 — se je vrilo vsakoletno žegnanje. Že v petek in soboto se je opazilo priprave okrog cerkve in Slovenskega doma. Pa tudi gospodinje so se potrudile, da bo žegnanje našlo odmev na njih domovih pri nedeljskem kosilu.
Ob 8.45 so rojaki ob streljanju možnarjev sprejeli pomožnega škofa iz Lomasi d'e Zamora msgr. Aleksandra Shella. Pred cerkvijo* ga je pozdravil vikar rev. Janez Petek CM. Ob njegovem vhodu v cerkev pa je mogočno za donela pozdravna pesem s kora. Med škofovo sv. mašo in še potem v dvorani je dovršeno prepeval domači pev. ski zbor pod' vodstvom Mirka Špacapana. škof je v pridigi poveličeval vikarijsko patrono Marijo Kraljico in navduševal vernike naj se vedno in povsod prepuščajo njenemu varstvu.
Po cerkveni slovesnosti je bil v Slovenskem domu pripravljen nadpastirju sprejem pri pogrnjenih mizah. Pripravili so ga slovenski in argentinski verniki skupno. Ob vstopu v dvorano je škofa pozdravilo navdušeno ploskanje polne dvorane. Otroški pevski zbor, ki mu je dirigirala ga. Zdenka Jan, je zapel najprej priložnostno kastilsko, nato pa lepo slovensko narodno pesem. Argentinski fant in dekle sta nato nadpastirju izročila šopek belih nageljev. Sledila je argentinska pesem domačega pevskega zbora, nakar -sta izročili škofu dve dekleti v slovenskih narodnih nošah naš tradicionalni šopek, nad čemur je bil škof vidno ginjen. Predsednik društva Slovenska vas Ignacij Glinšek je pozdravil cerkvenega kneza nato v imenu Slovencev, naglašujoč vdanost Slovencev veri svojih prednikov. Na vrsti so bili spet pevci s slovensko narodno. V imenu Sociedad de Fomento je pozdravil škofa Maks Jan, ki ga je ob tej priliki prosil tudi za pomoč pri reševanju gradbenih in javnih vprašanj, • ki se nanašajo na ta kraj. V tej višini programa, ki bi se bil sicer razvijal -še naprej, toda škofov čas je bil odmerjen, je spregovoril zbranim msgr. Shell. Dejal je, da v ohranitvi domačih občajev in šeg, katere so naseljenci prinesli iz starega kraja, vidi tudi najboljšo garancijo ohranitve vere in poštenosti. Rekel je, da je trdno prepričan, da bo zadržanje Slovencev v tem okraju tudi v veliko moralno in versko pomoč domačinom.
Ker je zaradi škofovega odhoda
Vsak teden ena
KITICA
Simon Gregorčič
Mladenka, za kosci otavo troseč, povila si v nedra je šopek duhteč. Ko v mraku popeva po brvi domov, omahne ji kita v vrtenje valov.
A zorni mladenki nikakor ni žal, da kito deroči je potok odgnal.
Na brvi postane, gledaje v vodo, in kiti naroča, ki plava nad njo: „Le plavaj j le plavaj po vrhu vodč, naj sreča pripelje te v prave roke: tam doli pri malnu je pravi doma. Kedo te je pletel, gotovo spozna; prinagne k valovom se mladi junak, otme iz potoka, pripne te za trak, in s kito mi drevi priuka na vas, tisoč pozdravil mi zapoje na glas.“
ostal program napol neizpolnjen, so se udeleženci zadržali še dalj časa ob ver-muthu v prijaznih pomenkih.
MAR DEL PLATA
Ob poti, ki pelje v Balcarce, se na 21 km nahaja majhno, toda zelo zavedno slovensko naselje. Na praznik 25. maja sta tamkajšnji narodno- zavedni družini g. Komjanca in- g. Tušarja s sodelovanjem ge. Štrukljeve iz Mar del Plate pripravili na prostranem in lepo urejenem vrtu pred hišo g. Komjanca krasno uspeli asado, na katerem se,je zbralo najmanj 100 Slovencev, večinoma iz Mar del Plate in še precejšnje število prijateljev Argentincev.
Izborno kosilo je obstojalo razven iz asada še iz celega jagnjeta, 2 pečenih prešičkov, kranjskih klobas, čre-vesc in cele vrsti raznih salat. Razume se, da pri taki gostiji -ni manjkalo vina, pa tudi abstinenti so prišli na svoj račun.
Neumorni in prikupljivi gospe Kom-jančeva in Tušarjeva zaslužita, kar moramo tukaj njima na čast posebno poudariti, zares vse priznanje in pohvalo na tako okusno prirejeni veliki vrtni veselični gostiji.
Ko si je pa družba pečenke, klobase in vse drugo zalila z izvrstno kapljico, je povzel besedo g. dr. Kisovec in prirediteljem v imenu rojakov iz Mar del Plate Izrazil vse -priznanje na tako skrbno pripravljeni prireditvi, ki v manjšem obsegu spominja na nekdanje naše podeželske vrtne veselice in ki naj tudi tukaj poveže naše rojake z Mar-platensko skupnostjo, da se tako medsebojno bolj vpoznamo in pri slovenski besedi in domači zabavi še bolj zavedamo, da smo Slovenci.
Nato je nadebudna Marta deklamirala krajšo slovensko rodoljubno pesem in zaigrala potem ha harmoniki nekaj slovenskih poskočnic za ples, dočim je v presledkih donela ubrana slovenska pesem.
Ko se je pa sonce že začelo nagibati k zatonu, se je vršila tudi še rifa (žrebanje za pečenega prešička) v korist tamkajšnje ljudske šole.
Vsa prireditev se je vršila v najboljšem in res prav prijateljskem razpoloženju, ki je prisotne rojake še bolj povezala med seboj. Vesela družba se je začela šele, ko je nastopil teman mrak, razhajati in številni avtomobili so- že drveli proti Mar del Plati..	Xy
FR. LOVRENC:
Obiski v ¥xboilm;m Pakistanu
V današnjem podlistku Fr. Lovrenc popisuje obiske uglednih osebnosti v mestu Dacca, V katerem je do pred kratkim živel. Za boljše razumevanje raznih navedb v članku, objavljamo nekaj glavnih podatkov o Pakistanu.
Pakistan: članica britanskega imperija, obstoja iz dveh področij, med katerima leži Indija. Tako sta ti področji oddaljeni med seboj 1500 km in se imenujeta Zahodni in Vzhodni Pakistan. Drugi je šestkrat manjši od prvega. V Zahodnem Pakistanu živi 35 milijonov ljudi, v Vzhodnem, čeprav je manjši, 50 milijonov. Glavno mesto obeh. delov je Karachi z 2 milijo-moma prebivalcev. Posebna prestolnica Vzhodnega Pakistana je Dacca s 415.000 prebivalci. Oba dela sta večinoma nižinska, Ik-ljub nekaterim visokim predelom. Znamenita je „sveta reka“ Ganges. Zgodovina obeh Pakistanov sega skupno z indijsko nazaj v paleolitsko dobo. Arijci sa vdrli v deželo že 1800 let pred Kristusom, Indoevropejci pa leta 1000 pred Kristusom. Buda je začel razširjati svojo vero 500 let pred Kristusom. Pustošil je tam perzijski kralj Darij, za njim Aleksander Veliki. Nato so prišli Sciti, Hun; in Arabci. Razsajal je po deželi znani Timurlenk v 14. stoletju po Kristusu. V 15. stoletju so vdrli tja Portugalci, za njimi Holandci, Francozi in Angleži, ki so ostali gospodarji. Leta 1921 se je Pakistan ločil od Indije, od leta 1947 pa je član OZN. Nepismenih je 82%, čeprav ima 6 univerz. Večina je mohamedancev. Katoličanov je v Pakistanu 268.000. Pakistanci se bavijo z živinorejo, poljedelstvom in delno z industrijo. Železnic imajo 11.397 km, cest 114.600 km. Denarna enota je pakistanska rupija, vredna 16 argentinskih pesov.
„Še predno sem zapustila Združeno kraljestvo, pa tudi v zadnjih dneh, sem mnogo cula o Vzhodnem Pakistanu, o rodovitni deželi z velikimi rekami in znani po gostoljubnosti. Ro sem to popoldne potovala s svojim možem z letalom proti mestu Decca, smo opazovali te reke in zelena polja.“ S temi besedami je začela angleška kraljica Elizabeta svoj nagovor pri zadnjem obisku v parku Ramma, kj-er so- ji pripravili sprejem, na kaerega je bilo povabljenih več tisoč gostov. Žal to de-
želo večkrat preplavljata reki Ganges in Bramaputra, če se začne v Himalajskem gorovju prehitro topiti sneg, in tako spravita prebivalstvo skoro v lakoto, kajti tu ni rodovitna samo zemlja, ampak se tudi prebivalstvo tako hitro množi, da ljudje neprestano žive samo od rok do ust. Trenutno se Pakistan bori, da bi s svojimi močmi razbil začarani krog siromaštva in so tsedaj kazni že prvi znaki izboljšanja.
Približen vtis, da je Pakistan dežela, ki ima več k-ot 50 milijonov
gosto naseljenih ljudi, je -mogel človek dobiti že tudi na sprejemu v parku Ramma. Kajti malo vstran od sredine parka, kjer so bile postavljene obložene mize, za katerimi so sedeli povabljeni gostje, so -se -drenjale- prijateljsko razpoložene množice. Neverjetno je, koliko prijateljstvo pokazujejo nap-ram Britancem navadni možj-e in žene kljub vsemu govorjenju o preteklem kolonialnem zatiranju. List „Pakistan Observer“ je v uvodniku zapisal: „Z Britanci smo tesno povezani 200 let. Od Anglije smo se veliko naučili. Dostikrat smo -si stali nasproti. Toda kljub temu so naši ideologi in politični-prvaki, ki poznajo britansko zgodovino in britanski način mišljenja,, tudi v najtemnejših urah naše osvobodilne borbe ohranili v svojih srcih topel kotiček za britanski način življenja, za prirojeni čut poštenosti Britancev, za nflihovo modrost, ki preveva britanske politične ustanove.“
Seveda so Bengalci pri vsem tem navdušeni nacionalisti, ponosni na svoj jezik, kulturo in vero. Množica je kar vzvalovila, ko je kraljica zaključila svoj govor z bengalskih stavkom: „Bog vas vse blagoslovi.“ člani pripravljalnega odbora za kraljičin sprejem v mestu Dacca so pa v svoji pozdravni adresi poudarjali, da je pred 75 leti kraljičin stari oče ob svojem obisku Dacci Sprejel kot darilo 1 kos muslina, po< katerem so bili pakistanski obrtniki znani po vsem svetu, in o katerem pravijo v Evropi, da so ga stkale vile iz vetrovnih miti.
Kraljica je udarila tudi na občut-
ljivo struno, ko je navajala, da je vesela, da britanski učenjaki lahko Bengaliji pomagajo, toda pri tem pa da hoče poudariti, da je Evropa mogla graditi svoj razvoj na dediščini, ki jo je dobila od azijskih in islamskih učenjakov. Ljudje -tu se nikakor ne smatrajo za izbrance in velikane kulture, med tem, ko je njihov čut za povezanost z ostalim islamskim svetom verjetno mnogo bolj živ. Pogosto se zanimajo za muslimanski vpliv v Evropi in vprašujejo tudi po življenju in usodi muslimanov v Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji.
Priprave za kraljičin obisk v mestu Dacca so trajale več kot dva meseca. Tri ceste so zboljšali, hišo, v kateri je stanovala kraljica, pa prenovili. Nazadnje so vse mesto okrasili z zastavami in ga razsvetlili. Poslopji Državne knjižnice in vrhovnega sodišča sta se kopali v luči pestrih žarnic. Posebno prijazno so žarele neštete žarnice, pripete na- drevesne vej-e. Človek je imel vtis, da je zašel v pravljično deželo Žal pa vemo vsi, da se pod to bleščečo zunanjo podobo -skriva še vedno veliko Siromaštva. Toda kljub vsemu temu izdatki niso bili zastonj, kajti veliko stvari, ki so jih napravili za kraljičin, obisk, bo- ostalo, na drugi strani je pa v-se to dalo deželi novo vzpodbudo in povrh še občutek, da ima dežela dobre prijatelje v svetu.
Na vrtu rezidence namestnika visokega komisarja Združenega kraljestva v Vzhodnem Pakistanu, je kraljica obiskala državljane Velike Britanije in-drugih držav Commowealtha.. Potem,
SLOVENCI PO S VETU
VENEZUELA
Slovenci v Caracasu imajo, odkar deluje med njimi slovenski duhovnik g. Janez Grilc, redno nedeljsko mašo ob petih popoldne v kolegiju Francia, Čampo Claro, Av. D. V majski številki slovenskega lista v 'Venezueli „Življenje“ govori o njej uvodni članek „Sodelujmo vsi“. V njem' je poudarjeno, da „ta nedeljski verski sestanek zavisi od vseh Slovencev“. Mnogi se res žrtvujejo za to skupno stvar. Drugi prihajajo le malokrat. Nekateri pa sploh ne pridejo blizu. Zato članek zaključuje prošnja in poziv: „Za našo mašo, za nje slovesnost in učinkovitost, moramo vsi sodelovati. Tisti, ki prihitite od časa do časa, naj pomnože svoj obisk. Prav tako se morajo približati oddaljeni. Da tiste razbremene, ki.se redno žrtvujejo.
Ti bi morda tudi radi, od časa do časa izostali. Isto pravico imajo kot vsi drugi. A se sedaj ne upajo, kajti vedo, da, bo nekaj manjkalo pri maši. Morda petje ne bo Šlo, Nujno je torej, da vsi po-primemo, da razbremenimo, fiste, ki nosijo „težo dneva“, da naša slovenska maša ne usahne. Vsak, je delno odgovoren“.
Glpvanovo družino je zadela nesreča. Nagle smrti je umrl oče Vinka Glavan.
Pri Robanovih v Barquisimeto imajo sinčka Mirka Štefana. Sinčka tudi v Sildovi družini ter so mu dali ime Ervin Rudolf.
■■•■«■■■•■n
Prošnja. Naročnika lista g. Franca Spreitzerja prosimo, da nam sporoči svoj novi naslov, da mu bomo lahko redno pošiljali list.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
V Argentini so se vozne karte na vseh vozilih Buenosaireške prevozne prevozne družbe s 1. junijem zvišale za 50%, poštna tarifa se bo pa s 15. junijem zvišala za 100%. Zvišanje potniških tarif na železnicah bo stopilo v veljavo dne 1. avgusta.
Dne 1. junija je stopil v veljavo gospodarski sporazum, ki so ga sklenile Argentina, Brazil, Čile, Meksikc, Paragvaj, Perú in Urugvaj o ustanovitvi Latinsko-ameriškega združenja za svobodno trgovino. Na zadnjem zasedanju Gospodarskega odbora OZN za Latinsko Arnjeriko v Čilu, so predstavniki Venezuele, Kolumbije in Ekvatorske republike tudi izrazili svojo pripravljenost, da se njihove države priključijo gornjemu gospodarskemu bloku južnoam. držav, če bodo iste upoštevale njihove posebne gospodarske probleme. Države, ki so ustanovile Latinsko-am. združenje za svobodno trgovino štejejo skupaj 146 milijonov prebivalcev. Sporazum med temi drža' vami predvideva odstranitev vseh tarifnih ih pristaniških ovir za svobodno trgovanje mpd temi državami. Podpis, niki sporazuma so izjavili, da je ustanovitev tega gospodarskega bloka Latinsko-am. držav prvi korak h gospodarski integraciji Južne Amerike. V Montevideu, ki je sedež Latinsko-am. združenja za svobodno trgovino, se bodo 20. junija sestali podpisniki tega sporazuma ter končno sestavili seznam proizvodov, ki jih bodo imele države — podpisnice tega sporazuma na razpolago za prodajo — kakor tudi seznam proizvodov, ki so jih te države pripravljene kupovati od drugih držav.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Meddobje, 1-2. Vsebina: Krstnik, Detinstvo, Ob Jordanu, Pismo Kristusu, Smrt (Karel Vladimir Truhlar); Dogodek na ulici De la Piedad (Zorko Simčič); Naužij se sonca (Stanko Janežič); Misli o krščanstvu v romanu „Dr. Živago“ (Pavel Krajnik); V megli poje kos (Stanko Beličič); Odsevi iz neraziskanega sveta (Milena šou-čevj (Rafko Vodeb); Čas na tribuni kal); 9999 (Ruda Jurčec); čakam, Moja balada (Nikolaj Pregelj); Obisk pri Aleksi Ivančevi (Rafko Vodeb); čas na tribuni: Davičo, Finci in Krklec ali Nov pripetljaj v tisočletni burki (France Dolinar); Kleine slawische Biographie,
Wieshaden (France Dolinar); Josef Jurčič: Der zehnte Bruder (Marijan Marolt); Zapiski: Smrt dr. Ivana Ahčina, Smrt Viktorja Vide, Prireditve Slovenske kulturne akcije v letu 1960. Izdaja Slov. kult. akcija. Uredniki: Zorko Simčič, Ruda Jurčec in Rafko Vodeb. Cena pisamezni štev. 80 pesov,
2 dol., 800 lir, 6.35 šilingov, 1 funt. Naslov uredništva in uprave: Alvarado 350, Ramos Mejia.
PO ŠPORTNEM SVETU
Športni dogodki Našega doma
V nedeljo, 11. junija, ob 15 se bo pričela velika kegljaška tekma. Pomerila bosta svoje moči kegljaški bataljon Benko proti kegljaškemu bataljonu Vencelj. Do danes je vpisanih 30 igralcev. Prijave sprejemajo v prostorih Našega doma do sobote 10. t. m. do 21. Tekmovanje bo ob prijetnem asadu. Vsi vljudno vabljeni.
Moštvo novincev Našega Doma je zasedlo drugo mesto v pokalu Morgan, katerega vsako leto organizira Federación Metropolitana de Voleibol. Prvo mesto je zasedlo moštvo Municipalidad, drugo Naš Dom, slede River Píate, O. S. N., Platense, S. V. B. in S. A. G. Barve Našega Doma so branili naslednji igralci: Grabnar, Žurga, Modic, Mehle, Bergant, Indihar I., Indihar II., Oven! in Keršič.
šahovski turnir „Jože Šinkovec
Letošnji centralni turnir desetih najmočnejših šahistov v Argentini se bo pričel 25. junija in sicer ob 15 v prostorih Mladinskega doma v Ramos Mejii. Za turnir vlada veliko zanimanje zlasti med številnimi igralci iz raznih Slovenskih domov. Kakor je videti, se bodo petOrici izbranih iz San Martina, San Justa, Ramos Mejíe, Don Bo-sca in Morona letos prvič pridružili tudi priznani šahisti iz evropskih taboriščnih turnirjev: prof. Srečko Baraga, prof. Alojzij Geržinič in prof, Jože Majcen.
šahovski turnir „Našega Doma“. Tik pred zaključkom turnirja so igralci zasedli sledeča mesta:
Bilo je nekaj zelo kvalitativnih partij,. o katerih bi bilo omeniti skorajšnje préseneçenje Grila nad Močnikom in pa zelo dobra igra Oblaka C. proti Močniku, a je v končnici podlegel rutiniranemu Močniku,
Zelo dramatičen pa je bil dvoboj Mehleta z Ovnom in je že vse kazalo na remi, a se je proti koncu nasmehnila sreča Mehletu, ki je osvojil celo točko. Za prvaka bo pa tudi letos huda borba, saj so še trije nepremagani in imajo že skoraj končane vse partije. Zaključek turnirja bo. v soboto, 17 junija ob 22.
Argentinsko nogometno moštvo je v prvi tekmi svoje evropske turneje premagalo Portugalsko s 2:0. Moštvo je šlo nabirat izkušnje za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1962 v Čilu. Po katastrof} na prejšnjem svetovnem prvenstvu na švedskem, kjer je čehoslovaška reprezentanca premagala Argentino s 6:1, so se Argentinci začeli temeljiteje pripravljati za bodoča tekmovanja. Ta prvi uspeh jih je kar navdal s polnim upanjem v bodočnost argentinskega nogometa. Že se slišijo glasovi, da je no. gomet, ob Rio de la Plata najboljši.
Znano pa je, da portugalski nogo-met ne predstavlja najboljšega evropskega. Čeprav je lizbonski klub Bern-fika letos osvojih z zmago 3:2 nad Bar. celono naslov evropskega, pokalnega prvaka, tega naslova pravzaprav ni za-» služil, ker je igrala Barcelona dosti bolje.
Argentinsko moštvo bo igralo še s Španijo, Italijo, Avstrijo, ČSR in ZSSR. Finančno predstavlja turneja okrog 2 in pol milijona pesov izgube; predstavniki nogometne zveze pa upajo, da bo dvig ugleda argentinskega nogometa imel za posledico možnost večjih finančnih zahtev pri novih nastopih, moštva.
Jugoslovansko nogometno moštvo je v Beogradu premagalo Poljsko z 2:0 v izbirni tekmi za klasifikacijo za svetovno prvenstvo v Čilu.
OBVESTILA
Gospodarsko predavanje. Za vse, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja, bo v soboto 10. 6. 61 ob 20 na Alvarado 350 Ramos Mejia predavanje o gosp. aktualnosti v Argentini. Predava g. Ruda Jurčec, vabi Slov. hranilnica.
Redni občni zbor Kegljaškega kluba v Moranu bo 11. junija ob 16 na Pristavi v Moronu. 'Vsi člani vabljeni.
Ustanovni občni zbor sanmartinske-ga odseka Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 11. junija, popoldne ob 4 v prostorih Slovenskega doma v San.
Martinu. Lepo vabimo vse zavedne slovenske fante iz sanmartinskega področja, da se ustanovnega občnega zbopa udeleže v kar naj večjem, številu.
IV.} kulturni večer SKA bo v soboto, 17. t, m. pb 19 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo R. Smersu o temi „Ob jubileju papeških okrožnic“.
V	Slovenskem domu v San Martinu, Cordoba 129 bo v nedeljo 18. t. m. ob 10 (po slovenski tmaši) spominska proslava ob desetletnici pesnika in .pisatelja dr. Antona Novačana. Ponovil se bo spored III. kulturnega večera SKA in bodo predavali gg. dr. Tine Debeljak o Novačanu umetniku, Zorko Simčič o njem kot človeku in Ruda Jurčec o njegovih političnih akcijah.
V	nedeljo, 18. t. m. se bosta pomerili v nogometu moštvi iz San Martina in SFZ. Tekma bo ob 15 na športnem igrišu Don Bosco, R. Mejia.
CERKVENI OGLASNIK
Procesija sv. Rešnjega Telesa bo v nedeljo, 11. junija, v Don Boscovem zavodu po sv. maši, ki se bo začela ob desetih.
	I	D	N	IZ	T
1. Močnik F.	12	10	2	6	11
21 Mehle I,	11	10	1	0	ioy2
3. Jereb J.	12	8	0	4	8
4. Benko F.	8	6	2	0	7
5. Trpin F.	7	4	0	3	4
6. Dolenc V,	10	4	0	6	4
7. Oven I	7-	2	1	4	2V2
8. Erjavec S.	9	2	1	6	2 y2
9. Oblak C.	7	2	0	5	2
10. Grilj M.	9	2	0	7	2
ll. Vidmar M.	6	1	1	4	1%
12. Indihar M.	9	1	0	8	1
13. Indihar L.	5	0	0	5	0
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Burilar, SR L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658-7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
SLOVENSK A HRANILNICA
sporoča članom, vlagateljem in prijateljem, da bo od 1. julija t. 1. naprej obrestovala hranilne vloge pod novimi pogoji:
navadne vloge: 15% letno vezane vloge: 18% letno
Posojila še naprej pod dosedanjimi pogoji. Obširnejša pojasnila dobite
vsako soboto od 16 do 20 na Alvarado 350, Ramos Mejia.
Z VARNO IN DONOSNO NALOŽBO SI USTVARJAJMO SVOJO GOSPODARSKO PRIHODNJOST!
JAVNI NOTAR
Francisco Raol Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENT INO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za let* 1961 za Argentino $ 430.—
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados-Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
SLOVENSKO TRGOVSKO PODJETJE
P. NOVAK - J. ŠEME - T. BIDOVEC
VSE ŽADOM
..Hladilniki, pralni in šivalni., stroji, štedilniki, sesalci, peči, loščilci Edelweiss, mešalniki, radio aparati, ojačevalci in vse v to stroko spadajoče predmete
T. V. aparati: PHILIPS, ESLA-, BON DE LUJO, NOBLEX, GAROLD, TRANSITER, DELANEY
Propagandna cena $ 23.900.-—
Odprto tudi v soboto popoldne
Cerito 2245 Avda.de Mayo 2416
Lomas del Mirador Ramos Mejia
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je v ljubljanski bolnišnici za vedno zatisnil oči moj dragi mož, skrbni oče in stari oče gospod
SREČKO BELIČ
K zadnjemu počitku smo ga položili dne 27. maja 1961 na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev in topel spomin.
Sv. maša za pokoj njegove duše bo v soboto dne 10. junija 1961 pri oltarju Brezjanske Matere božje v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii.
Žalujoči
V	domovini: Rozalija, žena;
V	Argentini: Srečko, Jelca, por. Jenko in Zal-ka, por. Trpin, otroci; Marjana, Zalkica, Janez, Peter, Metka, Lenka in Nuška — vnuki in vnukinje.
ko so vsi navdušeno pozdravili kraljico in princa Filipa, sta oba hodila med 200 navzočimi gosti in sta številne prijazno nagovarjala. Posebno dolgo sta se zadržala v razgovoru z indijskimi diplomati. Tudi vzhodnopakistanski guverner je vsakemu od njih stisnil roko. Prijaznost, ki so- si jo izkazovali medsebojno zastopniki Indije in Pakistana, krepi upanje, da se bodo odnosi med tema dvema sosednjima državama kmalu zboljšali, kar je spričo rastočega pritiska s severa samo želeti.
Dolge večerne obleke in smokingi so spominjali na: čase britanskega imperija, toda Britanci, ki so kraljico pozdravljali v mestu Dacca, kakor tudi drugod, se pa niso več smatrali kot predstraža imperialne sile na subkonti-nentu, ampak kot enake z enakimi, kot odposlanci svoje domovine, katerih naloga je pomagati domačinom. Pri izpolnjevanju te naloge se jim pridružujejo vedno bolj tudi drugi Evropejci, Ame-rikanci in Japonci. Pozdravna adresa prebivalcev. mesta Dacca je ugotavljala: „Posebno občudovanje Vel. Britanije je med Pakistanci povzročil smisel za razumevanje in lahkotnost, s katerima so sprejeli nujnost spremembe, kakor tudi modrost, ki je prišla do izraza tisti dan, ko je bilo treba rešiti občutljivo in težko vprašanje neodvisnosti.“
Adresa je dalje naglašala, da vezi, ki družijo Britanijo in Pakistan niso samo trgovske in politične. Tudi se ne omejujejo samo na uporabo angleškega jezika, ki je ostal v Pakistanu in Indiji še vedno učni in poslovni jezik. „Vezi med nami izvirajo iz skupnega verovanja v življenjske vrednote, ki jih narodi naših dveh držav smatrajo kot stal-
ne osnovne vrednote v času, ko črpata svojo moč in silo iz skupne odločnosti ter pripravljenosti, da hočeta delati za svet, v katerem bo vsakdo mogel živeti v dostojanstvu in časti. Dvojni pomen liberalizma in demokracije, ki ga v Vel. Britaniji tako cenijo, jemljemo tudi mi kot moderen izraz osnovnih načel naše lastne preteklosti in kulture.“
Kraljičin obisk je v tukajšnjem prebivalstvu spravil najboljše na dan. Pokazalo se je, da britanska monarhija nikakor ¡ni preživela ustanova, ampak nekaj živega, kar navdihuje „ideale svobodnega in enakega dela“. To samo potrjuje, da ustanove postajajo to, kar iz njih napravijo ljudje, in da tudi najbolj modeme ustanove nič ne pomagajo, če manjka dobra volja.
Obisk britanske kraljice je pa bil samo najbolj sijajen med številnimi -obiski, ki so jih napravili še drugi ugledni gostje mestu Dacca, ki je bilo do delitve Indije na Pakistan in Bharat, kakor tu imenujejo Indijsko zvezo, zaspano, majhno mesto v senci Kalkute. Sedaj je pa postalo politično in kulturno sredice 50 milijonov muslimanskih Bengalcev, za katerega je v kulturnem svetu vedno večje zanimanje. V pretekli pozni jeseni sta obiskala mesto ob Buri Ganga dva verska voditelja: kardinal Agagianian in princ Karim Aga Khan.
V tem kotu imajo katoličani dolgo tradicijo. Pred več stoletji so prišli sem portugalski misijonarji. Na vseh koncih Bengalije je še danes mogoče najti v portugalskem stilu zgrajene cerkve in kapele. Med hindusi so se najprej spreobrnile najnižje plasti ljudstva. Tako
so še danes kar cele vasi indijskega porekla z imeni Rosario in Gomez. Včasih so se pa spreobrnili tudi Indijci iz višjih slojev, ki so pa obdržali indijska rodbinska imena. Med take spada tudi novi škof v mestu Dacca Theuto-nius Ganguly, ki ga je v škofa posvetil kardinal Agagianian kot prvega Bengalca. Sedaj stoji ob strani nadškofa v Vzhodni Bengaliji Amerikanca Gra-nerja.
Predno je bil Theutonius Ganguly postavljen na to visoko mesto, je bil ■rektor kolegija Notre Dame, najbolj znanega med številnimi srednjimi in visokimi šolami, ki jih vodijo tu katoliški misijonarji amerikanskega, kanadskega in italijanskega rodu. Ker sedaj do spreobrnitev bolj redko kdaj pride, razen morda v obmejnem gorskem področju, kjer žive še napol divja plemena, se katoliški misijonarji med muslimani posvečajo vzgoji m zdravstvu, V mestu Dacca vodijo n. pr. amerikanske sestre vzorno bolnišnico in v Mymonsinghu obstoja leprosarij, t. j. zavod za gobavce. Nekaj duhovnikov se udejstvuje tudi v javnem življenju, tako n. pr. Rev. Rihard Tirom, znan} biolog, ki pomaga uničevati škodljivce jute. Muslimani govore s, priznanjem o krščanskih ustanovah. Na posebno viden način je tu sprejelo in pozdravilo kardinala Aga-gianiana, ki je armenskega rodu, posebno odposlanstvo pravoslavnih Armencev. Razen tega sta še v mestu Dacca misijonski postaji baptistov in kva-kerjev. Slednjo vodi Bazelčan Klausner. Seveda je tudi anglikanska škofija. Veliko muslimanskih študentov s kolegija Notre Dame College stanuje v baptističnem dijaškem domu.
To, kar so katoličani med kristjani, so ismailcj med muslimani. So sije t. j. priznavajo samo koran za razliko od sunijcev. Ismailci verujejo, da je preroštvo dedno in da je utelešeno v naslednikih zeta preroka Mohameda, t. j. v četrtem kalifu Aliju. Sedaj živeči naslednik ali iman je v Ženevi stanujoči princ Karim Aga Khan. Njegov stari oče je to versko skupnost posebno dobro organiziral, kar je bilo opazno tudi na letališču ob prinčevem prihodu. Skrb za red so imeli neke vrste skavti, uniformirani Agakanijci, najvidnejše osebnosti te, verske sekte so pa bile oblečene v sijajna oblačila. Za ismailce je, beseda imana sveta , in nadomešča tradicijo, kar na izreden način vodi do tega, da so agakanijci izredno napredni. Za večino od njih je Aga Khan izrecno odredil, da, se morali; oditi v Vzhodno Bengalijo pomagat gradit industrijo, trgovske lokale, šole in bolnišnice. To šo tudi delali z veliko vnemo in uspehom.
Naslov „Nj, Visočanstvo“ je staremu očetu sedanjega imana podelil angleški kralj kot odlikovanje za 12 milijonov ismailcev, ki žive 'razkropljeni povsod po Afriki in Aziji, po večini v biv. britanskih teritorijih. Mladi iman princ Karim nastopa kot dobro vzgojen angleški študent. Pri tem je treba omeniti, da je njegova mati Angležinja. Kljub mladosti je voditelj ismailcev zelo resen in poln dobre volje, časnikarjem, ki jih je v mestu Dacca povabil na kosilo, je pripovedoval o svojih načrtih, kako bo s svojo versko skupino pomagal ismailcem in drugim muslimanom. Razveseljivo je, da te liačrte tudi neprestano izvajajo.
Razen verskih dostojanstvenikov je v zadnjem času obiskalo mesto Dacca tudi več profesorjev,' tako n. pr. nemški liberalni politik princ von Loewenstein, novoizvoljeni amerikanski sodnik Mednarodnega sodišča profesor Philip Je. ssup in angleški atomski fiziki Sir John Cockroft. Prva dva sta imela predavanje za vseučiliške študente, med tem, ko je Anglež polagal Pakistancem na srce, naj za svojo gospodarsko bodočnost ne pričakujejo vsega od atomske energije, ki je sedaj še zelo draga, ampak naj si s premišljenimi sredstvi polagajo temelje za nadaljni razvoj. Ker1 je govoril ravno na kongresu pakistanskih prirodoznanstvenikov, je upati, da si bodo marsikatero njegovo besedo zapomnili.
Znanstveni kongres pa ni. bil edini razlog, da je Sir John prišel v Dacco,,. ampak tudi dejstvo,, da so prišli tja trije sovjetski znanstveniki, med katerimi se je po splošnem mnenju odkril eden navidezni član znanstvene delegacije kot član tajne komunistične policije.
Spričo teh prvih komunističnih poskusov, da bi se ne samo podzemeljsko, ampak tudi uradno vključili v Vzhodno Bengalijo, nam preostane samo še želja, da bi zastopnik; različnih svobodnih narodov in verskih skupnosti, ki danes potujejo po Južni Aziji, tudi razumeli, da so si vrednote, ki jih, zastopajo, med seboj zelo podobne, ali so celo iste, tako, da motajo proti skupnemu sovražniku na severu ustyari.fi enotno fronto. Dejansko ta fronta Že obstoja, toda hotel bi jo samo še bolj izrecno poudariti.