GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ QRADEC OBVESTILA LETO II. - ŠT. 4 - SEPTEMBER 1969 CENA 1 DINAR Rezultati polletnega poslovanja Nekaj številčnih podatkov o fizičnem obsegu proizvodnje in prodaje v prvem polletju za vse podjetje: letni plan izvršeno do 30. VI. 1969 odstotek Zal v zadnji številki' našega »Obvestila« nismo nič napisali, kakšne so bile posledice tako neugodne zime za finančne rezultate prvega trimesečja letošnjega leta. Prvič, po številnih letih smo izkazovali izgubo' v višatni' 604.000 din kljub temu, da so bili osebni dohodki izplačani1 le v višini obračunskih postavk in so bili nižji kot v lanskem prvem 'trimesečju — za 12 odstotkov. Od vseh ekonomskih enot j e v prvem trimesečju posloval brez izgube edino GO Mislinja, 'ki je v istem obdobju dosegel tudi že ‘eno četrtino letno planirane prodaje lesa, kljub tako neugodni zimi. Izkazana izguba v prvih treh mesecih je bila dejansko odraz neuistv-arjenih sredstev za izplačane, čeprav nižje osebne dohodke. Zato smo osebne dohodke v glavnem izplačevali iz rezervnega sklada osebnih dohodkov, kii so ga vse ekonomske enote ustvarile v preteklih lettih, predvsem v 'letih izrednih niadplanskih količin prodaje lesa. V zadnjih dveh letih smo ta rezervni .sklad v glavnem koristili za obratna sredstva, ker smo sproti ustvarjali dovolj sredstev za OD, zato pa je bila v letošnjem letu še kako potrjena nujnost, da -ima podjetje v-saj v višini enomesečnih plač, ali celo višji rezervni sklad osebnih dohodkov. Le toliko o prvem trimesečju zaradi lažjega ocenjevanja doseženih rezultatov do konca prvega polletja letos. Zaradi tako dolgotrajne zime leto|s -in v tej zvezi negativnega rezultata poslovanja v prvih mesecih, je bilo le malo upanj-a, da borno do konca junija pokrili vso izgubo in dosegli polovico letno- planiranih skladov. Zato smo lahko z doseženimi rezultati'v prvem polletju -tembolj zadovoljni, saj smo skoraj v celoti nadoknadili izpad prvih mesecev, predvsem pri količinski prodaji lesa. V zaostanku pa smo pri ostalih dejavnostih kot: gojenje in nega gozdov, 'gradbena dejavnost, interni prevozi' s .strani strojnega obrata in razne pomožne dejavnosti. — posek v državnem sektorju 100.003 m3 — odkupljeno iz privatnih gozdov 103.682 m3 — prodaja za oba sektorja -skupaj 209.185 m3 Pasek je izvršen z najnižjim odstotkom — 42 odstotkov pri GO Č-rnia, prav tako odkup iz privatnih gozdov — s 35 odstotki, pa tudi prodaja v kubičnih metrih je pri GO Črni za 4 odstotke izpod po-ll-etnega plana. Zato edino -ta obrat še v polletju izkazuje izgubo, kot lahko ugotavljate iz prikazanih številčnih podatkov v tabeli. Kot vidimo, smo pri količinski -prodaji lesa v zaostanku naprarn planu za ca. 7000 kubičnih metrov -ali za 4 odstotke. Če pa primerjamo doseže- 51.853 m3 52 % 48.401 m3 47 % no vrednost prodaje, smo v zaostanku le še 1 odstotek, saj smo z boljšo sortimentacijo prodanega lesa v prvem polletju dosegli nekaj višjo prodajno ceno po kubičnem metru, kot smo planirali. Vendar je bojazen, da se bo ta dosežena povprečna prodajna cenia v drugem polletju znižala, ko bomo na tekočem tudi z dobavo celuloznega lesa z nižjo prodajno ceno. Skupno s prodajo lesa dn z ostalimi dejavnostmi je bila dosežena vrednostna realizacija (zmanjšana za znižano vrednost zalog) 27,783.928 din. Napram letnemu planu je torej dosežen celotni dohodek le za 2 odstotka premalo, dočim smo v primerjavi z latom 1968 dosegli 15 odstotkov manjšo vrednostno realizacijo. Napram 'lanskemu polletju je letos predvsem dosti nižji odkup iz privatnega sektorja. Skupni stroški podjetja v tem ofodtoibju so znašala 17 milijonov 45v291 din in so v skupnem znesku v razmerju doseženega celotnega dohodka. Dri analiziranju posameznih vrst stroškov pa ugotavljamo, da so napram planu višje odkupne cene povprečno po kubičnem metru za 1,79 din. Povprečno, ne glede na vrsto Hortimenta dn ne glede, kje smo le)s prevzeli, smo izplačali za kub. meter neto 134,11 din. Zvišanje -odkupnih cen se predvsem nanaša na odkup boljših, 'kvalitetnejših sorti-mentov lesa, fcatr se je tudi odražalo pri -doseganju prodajnih cen. (Nadaljevanje na 2. strani) Nova upravna zgradba gozdarskega obrata v črni na Koroškem prehodne zaloge lesa 28.521 m3 97.239 m3 46 % 36.672 m3 128 % Visoki so bili že stroški popravila cest, predvsem pri GO Ravne, GO Črna in GO Radlje. Za osebne dohodke je bilo v šestih mesecih obračunano bruto 8,340.850 din, kar pomeni 3 odstotke niižjie od planiranih in 2 odstotka nižje, kot so bili v 'lanskem isitem obdobju. V Itej masi osebnih dohodkov j;e že obračunano celotnih 15 odstotkov variabilnega dela osebnega dohodka, za 6 mesecev, čeprav ga nekateri Obrati še 'izplačujejo iz rezervnega sklada. Obrati, ki so dobiček izplačali za mesec junij začasno iz rezervnega sklada, so: — GO Črna, GO Radlje, strojni Obrat in uprava. Povprečno izplačan mesečni zaslužek ,na enega delavca v prvem polletju znaša 993 -din, če pa upošltevamo še terenski dodatek pa 1023 din. Lanskoletno povprečje brez terenskega dodatka je znašalo 1030 din, s terenskim pa 1114 din. Torej vidimo, da so osebni dohodki mesečno za ca. 37 din aili za 4 -odstotke nižji od izplačanih v prejšnjem letu. Po našem sistemu nagraje-vanjia je tako znižanje razumljivo zaradi manjše proizvodnje in prodaje v letošnjem letu. Zvišanje osebnih dohodkov bi pomenilo' ali zmanjšati investicije ali končni dobiček za sklade. V primerjavi z nerealnim porastom osebnih dohodkov nekaterih gospodarskih organizacij v Sloveniji letos in v primerjavi s porastom osebnih dohodkov v jugoslovanskem povprečju, pa naše podjetje z osebnimi dohodki v zadnjih dveh letih že stagnira. Nujno (bo,, da v letošnjem letu Skušamo doseči višje osebne (dohodke predvsem z večjo produktivnostjo, z znižanjem stroškov proizvodnje ter z doseganjem čim višjih prodajnih cen ob kvalitetnejši izdelavi lesa. Doseženi dobiček, ki je po našem pravilniku namenjen predvsem za sklade podjetju znaša v prvem polletju že 1,223.426 din ali 64 odstotkov letnega plana. Rezultat na- prsni planu je zelo dober in ga po izredno, slabi zimi nismo mogli pričakovati. Napram lanskemu izredno ugodnemu polletju pa smo dosegli kar 21 odstotkov manj dobička.. Poleg tega (pa Izkazuje podjetje letos še dodatni dobiček 1,292,582 din na račun razlike med fakturirano in plačano realizacijo, iz preteklih let. Kot je znano, je predpis o plačani realizaciji v 'letošnjem letu ukinjen. Vendar se je ta znesek že doslej uporabljal za obratna sredstva tako, da ga bopao morali — isiceSr formalno — ob iZR ponovno razporediti v obratne namene, sicer ne bomo mogli normalno poslovati. Debelna metoda dela pri sečnji gozdnih sortimentov Pri debelini metodi se ob panju ne izoblikujejo' dokončni sortimenti, ampak delavec drevo v gozdu le podre in oklesti. Vso ostalo Izdelavo pa prepusti nadaljnji obdelavi na zbirnih mestih ali na centralnih skladiščih. Pri idebelni metodi se transportirajo iz gozda cela debla do zbirnih mest, katera so- vedno- ob kamionski cesti. Za vlačenje debel pa služijo- zgibni traktorji, ki so prilagojeni za Vla-čenje izven prometnic. Od zbirnih mest cela debla ali. kombinirane sortimente prevažamo s kamioni do centralnih skladišč, kjer se izvedejo še ostali postopki kot npr. -lupljenje, krolj-enje, razžagovamje, sortiranje in nakladanje. Vsi 'ti postopki so zaradi koncentracije vdčje mase in ugodne lege mehanizirani ali avtomatizirani. Z raižliko od sortimentne metode, kjer z individualnim delom dosežemo niaj-večje efekte, pa debelna metoda za dokončno izoblikovanje sorti-menltov izključuje individualno delo. Organizacija dela, je speljana -tako, da je proizvodnja .skupinska, vendar je možno efekt vsakega posameznika ovrednotiti. Navajam organi-zadijjo dela, ,ki je za debelno metodo najprimernejša. Ročno- spravilo zaradi dolžine debel ni možno ali pa je redko kje izvedljivo. Zaradi različnih terenskih prilik imamo pri- debelni metodi dve varianti: a) kleščenje se izvaja ob panju, to) drevje, .ki je bilo podrto, se ,dokončno oklesti šele na zbirnem skladišču. Postopek -del-a v prvi varianti .je naslednji: za celotno opravilo imamo skupino osmih ljudi, in sicer je ta skupina lahko tudi manjša, odvisno od oddaljenosti središča od kamionske ceste in od števila strojev, ki ,so vključeni v iskupino. Orodje, ki ga skupina uporablja, je enako, katerega smo za sečnjo in izdelavo uvedli pri nas, le da je tej iskupini do- deljen še zgibni traktor in navadni traktor na zbirnem skladišču, ki je opremljen tudi z nakladalno, napravo. Skupina ima nalogo, da na zbirno skladišče ob kamionski cesti zloži' sortiimen-te tako, da jfe možno: z vključitvijo nakladalnika te sortimente strojno nakladati na kamione. Skladovnice ob kamionski cesti imajo lahko višino, dio treh metrov in -sicer mor-aj-o biti ločene po naslednjih sentimentih: 1. hlodovina smreke, 2. hlodovina bora, 3. celulozni les, 4. ostala obl-ovdha. Z -ozirom na velikost je lahko -skladovnica najmanjša do 0,-5 kubičnega metra. Delo v skupini se ovrednoti po naslednjem ključu: za de-lavoe se izvede obračun po kosu podrtega drevesa, strojnik na vzgibn-em traktorju je plačan po ,prevzemni- količini z upoštevanjem dveh terenskih vplivov: časa in relacije. Traktorist na- traktorju s prikolico po zloženi količini lesa v skladovnice. Potek dela je naslednji: Vodja skupine je strojnik na zgibnem traktorju, delo se odvija istočasno ločeno na treh sektorjih na- katetrih so združeni naslednji postopki.: a) sečnja —podiranje in kle-ščenj-e; b) transport — priklepanje zank na debla, povezava z žično vrvjioi, privlačenje z vitlom do zgibnega -traktorja in premik do- Zbirnega mesta ter odpenjanje -zanik; c) krojenje na posamezne sortimente in skladiščenje — zlaganj e istovrstnih sortimentov v iskladovnice ter razvoz posameznih sortimentov do različno oddaljenih skladovnic, razkladanje in skladiščenje. Drevesa podirajo ali klestijo štirje ali trij-e delavci, odvisno od efekta zgibnega traktorja. Podira se v strogo vnaprej določeno smer. Spravilne poti so že predhodno točno določene. Transport debel je uspešen le tedaj-, če so vsa drevesa podrta tako, da je ritima zadaj in vrh v smeri spravila. Za podiranje od ce- in izdelavi lojnega -orodja delavec rabi le lahko motorno žago in -drog za naganjamije. Ko je drevo padlo, začne takoj s fcleščenjem z motorno, žago, v primeru pa, da jie drevo obviselo pa si pomaga z zgibnim traktorjem. Kjer je na skladiščih predvideno (strojno lupljenje, lahko veje odžagamo bolj grobo. Delavec najprej Oklesti zgornjli del debla, na koncu (odreže vnhalč, in-ato deblo obrne s -pomočjo obračailke in klesti od vrha proti ritimi, dokler ni dre(vo okleščeno. Ko je odža-govanje vej končano- zaradi obračuna po kosu, delavec označi drevo.. Na čelo debla napiše svojo številko in dan v tednu. Signadija je naslednja: delavec v skupini ima dotolčen znak, -npr.: št. 4, ker je opravljal (delo v torek je njegova označba na čelo 2/4 (delavnik — simbol delavca). Število kosov, kolikor jih je delavec v delavniku podri, si sam zapomni ali evidentira. Na koncu delavnika javi število podrtega drevja go-zdarju. Dnevni! efekt v 7-umem delavniku znaša od 60 do 110 podrtih in okleščenih dreves na- posameznika, to je seveda odvisno od sastojnih in terenskih prilik. Dri transportu je poleg strojnika zaposlen še en delavec. Njegova naloga je, da namešča zanke ©koli debel, tako da je možno is -traktorjem-viit-lom debla takoj privlačiti k stroju. Ko se traktor iz zbirnega mesta vrne nazaj v sedišče, pomočnik ima pripravljene vse zanke tako, da je možna hitra napeljava vrvi skozi zanke in na to prirviače-nje k stroju. Traktor s pomočjo vitla lahko pritegne k sebi 5 do 12 komadov debel in jiih nato iskupnoi vleče na zbirno mesto. Ko pripelje vzgilbni (traktor od zbirnega mesta v sedišče, strojnik pazi skupno s pomočnikom, da sta izbrala- takšno, mesto, -kjer imata v neposredni bližini največ debel ,s -tanjšim koncem obrnjenih proti njemu. Po- Zgibni traktor timbeberjack močnik vzame iz (ščitnika na traktorjn zanke iin s celim šopom zank gre od debla do debla in sproti na vsakem deblu pritrdi vrv okoli vrha, talko da je možno pozneje potegniti skozi nje žično vrv. Žična vrv je dolga odvisno od vrste traktorja 50 do> 200 me-tro|vi. V primerih, kjer ni dovolj debel na enem stojišču, lahko traktor s pomočjo bobna privlači debla ik sebi z dveh različnih mest. Ko je dovolj pritegnjenih debel s pomočjo vitla ob zadnji plošči se ta debla s pomočjo hidravlike dvignejo' od tal in na to traktor vso maso' vleče do zbirnega skladišča. Urni efekt spravila skupno z priVlačenjem k traktorja! na relaciji ca. 450 m v težje prehodnih terenih s prot&vzponi do 20 odstotkov znaša ca. 11 kubičnih metrov. Krojenje dn skladiščenje se opravlja na zbirnem skladišču, v glavnem ,se deibla prežagajo le na prevozno sposobne kose. Dober efekt dela nam daje naslednji način: od dolžine transporta je odvisno število zaposlenih na skladišču od omenjene skupine. Na normalnih spravilnfih prilikah za relacijo 300 do 500 metrov Vlačenja zmoreta 'dva delavca vse opravilo pri krojenju (brez lupljenja). Pri razdalji, ki pa je krajša^ je potrebna občasna pomoč krojilcema. Na daljši razdalji pa je situacija seveda obratna. Orodje, ki ga delavec pri krojenju nabl, je motorka, Pogosto se v naših strokovnih krogih sproži' vprašanje koncentracije sečdšč ,in jakosti sečenj, tu 'in tam tudi prihajajo predlogi za goiosečnje. Navadno te zahteve postavljajo gozdarji, ki delajo na izkoriščanju gozdov in gledajo na gojitelje Ikot coklo, ki zavira ekonomično gospodarjenje oziroma povzroča nepotrebno višanje (stroškov. Drevesno gospodarjenje smatrajo za drobnjakarsko in drago, nasproti pa vidijo v golosečnjah ali vsaj sečnjah večje jakosti z 10- do 15-letno Obhodnico veliko možnost za dvig ekonomskega učinka: — več zaslužka, več sfcladiov, Da je na tak način možno ustvariti več sredstev, je neizpodbitno dejstvo. To so dokazali že prvi kapitalisti na začetku .svoje dobe. Gospodarjenje z golosečnjami — posebno sama- sečnjia — je najbolj enostavno. Danes ob molčno razviti tehniki je tudi tu možno rentabilno zaposliti najtežje in najmodernejše stroje. Ob dobri organizaciji dela je večji denarni učinek nedvomno dosegljiv. Toda, ali gozdarji res lahko samo takoi kalkuliramo, da mislimo le na to, kako bomo merilna palica in obračalka. Ker je deblo na zbirnem mestu že okleščeno; ga je potrebno (Skrojiti, razžagati in zmeriti. Delo se opravlja na sledeč način: delavec v levi roki nosi motorno žago, v desni ima merilno palico, ko je s traktorja bilo odloženo, celotno breme ene vdžnje na določenem mestu, delavec takoj pristopi k prežagovanju. Kroji se od ritine proti vrhu, z merilno palico meri dolžine sortiimen-tov na predpisane mere. Sorti-menti ,se ne robijo, nadmera je minimalna, najvažnejši pogoj pri prežagoivanju pa je, da je rez pravokoten na os debla. Delavec glede na potrebe nadaljnje potrošnje izdeluje le toliko sortimentov, ki so nujno potrebni za posamezno grupiranje na centralnih skladiščih ali za direktnega potrošnika. Ko so isortimenti razrezani, s traktorjem in s prikolico, na katero je montirana nakladalna naprava, skladiščimo sor-timente ob kamionski cesti. Zlaganje v skladovnice poteka takole: pri zlaganju itmamo dve možnosti: a) z nakladalno napravo lahko neposredno po prežagovanju sortimente zlagamo ob kamionski cesti vzporedno s cesto ailii pravokotno na njo; ■b) sortimente najprej naložimo na prikolico, traktor jih odpelje na določeno mesto in jih iz prikolice naloži na skladovnice. danes dosegli debelejšo mošnjo s samim načinom sečnje? Ali ni nujno, da je naša kalkulacija dolgoročna? Ali nismo dolžni zapustiti vsaj takih gozdov, Ikot smo jih prejeli, od prednamcev? Bomo izdali prizadevanja starejših gozdarjev (v glavnem idealistov) za dinar, ki ga lahko z malo več truda najdemo tudi drugod? Mislim, da bil bilo odveč navajati vzroke, zakaj se ne navdušujemo za gospodarjenje z gdlosečnjami. Naj poleg vseh znanih dejstev o negativnem vplivu na vodni režim, tla-, Mimo, škodljivce, drago obnovo ter sam estetski videz ranjene pdkrajine, dodam samo en bistveni razlog, odkrit v novejšem času: — namreč z golosečnim gospodarjenjem veliko izgubimo na prirastku, ker pač proizvodnjo na mali površini za dalj časa prekinemo, istočasno pa ob golosečnji žanjemo poleg zrelega tudi velik del nezrelega drevja. Mislim, da bi si morali biti vsi gozdarji, tako gojitelji kot izkoriščevalci, šefi, revirni vodje 'in komercialisti enotni v enem glavnem in trajnem cilju: na danih rastiščih (gozdnih površinah) proizvesti naj- Skladovnice se z ozirom na vrsto sortimentov zlagajo tako, da je možno ločiti v skladovnicah les po posameznih sortimentih. V skladovnicah je les zložen tako, da se brez ovir lahko naklada na kamione. ORGANIZACIJA DELA, CE SE DREVESA KLESTIJO NA ZBIRNEM SKLADIŠČU Pri takšnem načinu dela vlačimo neokleščena debla do zbirnih skladišč. Za spravilo se porabi več energije, debla privlačimo v tem primeru k stroju z ritino naprej. Tak način spravila je zelo primeren za strme terene, ker veje na dčblu pri vlačenju po strmini navzdol zavirajo deblo, da ne drsi! prehitro. V takšnih Okoliščinah je celo dobro, da tovor pomaga zavirati traktor. Zaradi strmih spravilnih poti vzgibni traktor s prazno vožnjo potuje po dostopnejši poti do 60 odstotkov nagiba. Spravilna pot pa je bolj strma. Delavci v gozdu samo podirajo drevje. Smer podiranja drevja je ob spravilni poti vzporedna s potjo, in sicer navzgor, oddaljenejša drevesa, ki jih je potrebno privlačiti od 50 do 100 m, pa podiramo pcfševno navzgor, glede na spravilno pot. Ko je traktor na spravilni poti, pomolčnik pripenja zanke na ritino debel, nato jih strojnik prevlači do ščitnika na traktorju. Ko je tovor dovolj velik, se s po- večjo možno vrednost ali z drugimi besedami: gospodariti tako, da bomo dosegli na vsakem mestu največji možni prirastek najboljše možne kvalitete. Če bomo vsi osvojili ta cilj, Mi ima trajno vrednost, sem prepričan, da bodo odpadla vsa nesoglasja. V gojenju gozdov pa je ugotovljeno in potrjeno, da se ta cilj doseže pri gospodarjenju, ki' temelji na načelu nege. To načelo nam zagotavlja, da se bodo gozdovi po našem posegu povsod izboljšali, kar pa pomeni, da se bodo povečali in izboljšali tudi donosi. Osvojitev principa nege pomeni: — z gozdom gospodariti tako, da z vsakim ukrepom ustvarjamo v sestoju boljše pogoje za razvoj čim večje količine kvalitetnega prirastka; — pomeni pa tudi odvreči princip take eksploatacije, ki ima za edini cilj z najmanjšimi stroški -priti1 do lesa. Vedeti moramo, da se z nego gozda povečuje tudi izkoriščanje gozda. Ko gozdar izkorišča gozd skozi prizmo nege, ne odstranjuje iz gozda samo najslabše in najtanjše drevje, pač .pa tudi tisto 'kvalitetno drevje, ki ovira razvoj najboljšega. Za uvajanje pomlajevanja pa mora odločati stanje vrednostnega prirastka v posameznih delih sestoja in pomlajevalni cilj. Velja osnovno pravilo, da je sestoj dorasel za sečnjo v dobi, ko kulminira močjo hidravlike debla dvignejo in nato se s celim tovorom 'traktor premika po spra-viimi poti do zbirnih skladišč. Med premikanjem in prevla-čenjem debel je okolica stoječih dreves manj izpostavljena nevarnosti poškodb, ker veje na deblu ublažujejo morebitne udarce. Na Zbirnem (Skladišču se najprej debla oklestijo po epi izmed oporiščnlh metod, ostali postopki pa so enaki kot pri načinu dela, ko se klešče-nje izvaja Ob panju. OPri debelni metodi je glede na inačiin privlačenja debel k stroju (ritima ali vrh) pri okleščenih deblih možno izvajati 'kombinacijo obeh možnosti, tako da je nekaj debel priklenjenih z vrhom naprej, nekaj debel pa z ritino. Vožnja in prevlačenje z vrhom naprej povzroča večje trenje, ker je večina dolžine debla zaradi prožnejšega vrha na zemlji. Tudi prelomi debel so pri takem načinu pogostejši. Pri oddaljenejših deblih pa pri tem načinu prevlaioenjia z vrhom naprej skrajšujemo pot pre-Vlačenja za celo dolžino debla, kar Včasih pretehta ostale slabše momente. Tudi pri nas imamo možnosti, da v nekaterih sečiščih vpeljemo takšno organizacijo dela, zaradi tega je podjetje v letošnjem 'letu že nabavilo zgibni traktor. Priprava dela, kjer bi se lahko izvajalo mehanizirano lupljenje, pa je v teku. Inž. Franc Pečnik poprečni dobni vrednostni prirastek. Ta doba pa je navadno dolga. Omogoča nam, da na isti površini še prirašča drevje, obenem pa se na vnaprej z gojitvenim načrtom določanih mestih že začne z obnovo sestoja. Tako se proizvodnja na isti površini le malo ali sploh ne prekine, temveč višina prirastka isamo niha. Lahko rečem, da so gojitelji na našem področju osvojili ta princip, ki se je uveljavil v gozdarstvu napredne srednj e Evrope predvsem v Švici in Nemčiji. Ce pa ga osvojimo vsi gozdarji, potem ne bo nobenega več, M bi z zavistjo gledal čez mejo v Avstrijo, Češ, tam pa lahko delajo goloseke, njim pa gre bolje. Da osvojitev principa nege ne pomeni zmanjšanje sečenj, ampak ravno nasprotno — povečanje, lahko dokaže gozdarski obrat Radlje. Je pa res, da je tako gospodarjenje zahtevnejše, zahteva več znanja in truda. Verjetno je tudi malo dražje. Vendar pa je trajni uspeh zagotovljen. Za ustvarjanje nujno potrebnih sredstev kolektiva pa mislim, da smo najprej dolžni tekati sredstva od panja naprej — predvsem z boljšo organizacijo dela iin z boljšim ovrednotenjem sortimentov. Sele ko tu ne bo več rezerv, bomo upravičeni kratkotrajne krize reševati tudi v gozdu, vendar šele takrat, ko se^ bo s tem strinjala tudi širša družbena Skupnost. dipl. Inž. Tone Modic Sečnje na golo -da ali ne Nesreče pri delu V drugem četrtletju tega le- Vsaka 'nesreča pri delu je pota se je v našem podjetju pri- vzrocila 11,9 izgubljenih delov-petiilo 51 nesreč pri delu z 611 nih dni. Po obratih so se pri-izgubijenimi delovnimi dnevi. petille ne|sreče, kakor sledi: Obrat N Šitev. nesreč v II/4 let. Izg. dnevi w »i II Nai 100 zap. v I. poli. Slovenj Gradec 91 4 46 11,5 6,5 Ravne 69 6 52 8,7 12,9 Radlje 206 13 159 12,2 9,9 Mislinja. 93 4 27 6,8 6,4 Črna 221 21 297 14,1 10,9 Dravograd 48 — — — 2,1 Strojni obrati 57 2 15 7,5 4,2 Gradbeni obrat Uprava 52 1 15 15 2,5 in taksadja 70 — — — — Skupaj 907 51 611 11,9 7,8 V mesecih april, maj in junij itega leta ni bilo hujše nesreče pri delu. Več nesreči pri delu se je pripetilo zaradi tega, ker sodelavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev, ki jih sicer imajo. Tako je bilo na gozdarskem obratu Ravne, da tov. Drofenik Vili pri kleščenju z motorno žago ni uporabljal zaščitnih rokavic an se je z žago urezal v palec in kazalec leve roke, kar je poleg telesne poškodbe zahtevalo 28 dni1 izostanka pri delu on 883,50 din nadomestila osebnega dohodka, ki ga plača kolektiv. Tov. Krivonog Ivan in Fortin Viktor sta utrpela podobne poškodbe rok, razlika je le v tem, da (tov. Fortin,, po njegovi izjavi, rokavic ni imel, tov. Krivonog pa je rokavice imel, vendar za motorno žago neprimerne. Na gozdarskem obratu Črna je v revirju Orožija sodelavec Kogeinik Roman prijavil nesrečo pri delu revirnemu vodju, dne 10. 7. 1969 z izjavo, da je 27. 6. 1969 šel po gorivo za motorno žago, pri item mu je spodrsnilo in je utrpel izvin leve noge. Zdravniško pomoč je ilsfcal 9. 7. v splo)šlni bolnici Slovenj Gradec, z izjavo da je pred enim tednom nerodno stopil in isi poškodoval nogo. Uradno ugotovljena je manjša poka kosti v gležnju, zaradi katere bi se sicer dalo hoditi brez mavčeve obveze, vendar ne brez bolečin. Pri takšni poškodbi se upravičeno sumi v resničnost izjav poškodovanca in tudi dvomib kako bi lahko poškodovanec delal pri sečnji lesa, ko jie že hoja z zdravimi nogapai naporna. Na gozdarskem obratu Radlje se je 23', 6. 1969 pripetila prometna nesreča, zaradi katere je poškodovanec umrl. Tov. Prijatelj Slavko je upravljal moped brez vozniškega dovoljenja in tudi dela, za katerega je imel nalog nadrejenega ta dan ni opravljal. Zaradi navedenega se ta nesreča ne smatra za nesrečo na poti na delo, temveč kot privatna vožnja. Iz obravnavanih primerov nesreč pri delu se vidi, da bi z doslednejšo uporabo varovalnih sredstev, boljšim nadzorom odgovornih sodelavcev lahko število nesreč pri delu močno zmanjšali,. Poseben problem pa predstavljajo prijave nesreč pri delu. Varnostna služha podjetja bo samoupravnim organom predlagala, da se nesreče pri delu, ki so prijavljene kasneje kot tri dni po nesreči, ne priznavajo, temveč .stroške takih nesreč nosi itisiti, ki je za prijavo odgovoren. Varnostni tehnik Waltl Ivan Razumno in varno prični delo! RAZPIS Delavska univerza Slovenj Gradec razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednje šole in tečaje: — osemletko za odrasle; — dveletno administrativno šoto za odrasle; — dveletno trgovsko poslovodsko šolo; — dveletno delovodsko šolo kovinarske stroke; — dveletno delovodsko šolo lesne stroke; — tečaj za polkvalifikacijo gostinskih delavcev, v katerega se lahko vpišejo tudi tisti, ki še niso pa se želijo zaposliti v gostinstvu; — tečaj nemškega jezika, začetni, in nadaljevalni. Vse informacije glede razpisa dobite v pisarni delavske univerze Slovenj Gradec, Vo-rančev trg 2, vsak dam od 8. do 12. ure ali po telefonu 84-097. Tečaj za polkvalifikacijo gostinskih delavcev bi bil priporočljiv za tiste otroke naših sodelavcev in kmetov, ki nimajo doma zaposlitve in želijo delati v gostinski stroki. Sekirnik Marija, dipl. inž. gozd. RAZPIS Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je razpisalo za šolsko, ileto 1969/70 deset mest na šoli za gozdne delavce. Na razpis se je prijavilo le sedem kandidatov. Šest prijavljencev se je odzvalo zdravniškemu pregledu. Rok za prijavo v šolo za gozdne delavce se zaradi tega podaljšuje do 30. septembra 1969. Kandidati, ki se bodo pogodbeno obvezali1, da bodo v razdobju dveh let končali osemletko, se lahko pogojno vpišejo tudi z uspešno končanim sedmim razredom osemletke. Podrobnejše informacije o pogojih za vpis smo objavili v julijski številki našega, glasila. Dobite jih lahko tudi vsak dan v pisarni 'izobraževalnega centra v Slovenjem Gradcu. Obvestilo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec ima na upravi podjetja v pisarni vodje panoge za gojenje gozdov strokovno knjižnico. Vsak član kolektiva si lahko izposoja knjige iz navedene knjižnice. Sporočamo, da se lahko seznanite z vso literaturo, ki izhaja na področju gozdarstva potom Zelenega biltena, ki je vlažen v pisarni taksacije na upravi podjetja. Zeleni bilten je sestavljm na podlagi univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). Gozdarska dejavnost je v grobem razdeljena v naslednje panoge: 634.0 Gozd, gozdno gospodarjenje, gozdni proizvodi 634.0. 1 Rastišča, gozdna biolo- gija 634.0. 2 Gojenje gozdov 634.0. 3 Veda o delu, izkorišča- nje gozdov, promet, gozdne gradnje 634.0. 4 Gozdne škode, varstvo gozdov 634.0. 5 Dendrometrija: prirast- ki, razvoj in struktura sestojev, premerba in karpiranje 634.0. 6 Urejanje gozdov, gozd- no gospodarjenje, upravljanje gozdov 634.0. 7 Trgovina gozdnih pro- izvodov, gospodarska vprašanja prometa in lesne industrije 634.0. 8 Gozdni proizvodi in nji- hova uporaba 634.0. 9 Gozdarska politika Okvirne skupine so še nadalje razdeljene po številkah z ozirom na jezik, v katerem je objavljena, dotičma literatura, z ozirom na to, ali je knjiga ali brošura itd. Navajam primer uporabe Zelenega biltena. Zanima vas na primer področje iz urejanja gozdov. V biltenu, ki izhaja enkrat mesečno, je na primer v mesecu marcu 1969 izšla naslednja literatura s področja urejanja gozdov, ekonomika podjetja: 634.0. 61 Urejanje gozdov — splošno 634.0. 62 Metode urejanja goz- dov — elaborati 634.0. 64 Gozdarska ekonomika podjetja itd. Prej sem že omenila, da ima urejanje gozdov in ekonomika podjetja številko 634.0.6, ki sem jo v navedenih primerih poudarila s polkrepkim tiskom. V navedenem Zelenem biltenu najdete za vsak zgoraj naveden naslov kratke povzetke, ki se pod dotičnim naslovom obravnavajo. Primer enega povzetka iz polkrepke številke 634.0.62 metoda urejanja gozdov — elaborati. UDK: 634.0j61 Ililev A. T.: TEORETIČNE OSNOVE IN PRINCIPI ORGANIZACIJE GOZDNE PROIZVODNJE (Teoretičeski osnovi i principi za organizacija (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) na gorskostopanskoto proiz-vodstvo), Gor. Stopanstvo, 24/1968/7, str. 9—13. Osnovne karakteristike gozdnega gospodarstva, na katerem ležijo principi organizacije, bi bile naslednje: gozd se pojavlja istočasno kot predmet in kot sredstvo za delo, sodelovanje priroidniih sil v proizvodnji lesne mase, dolg proizvodni proces, sposobnost gozdov, da se sami obnavljajo, sposobnost trajne proizvodnje in končno koristnost gozdov je širšega vidika, vključujoč tudi njene ideale koristi. Pri pravilni organizaciji gozdne proizvodnje se mora omogočiti neprekinjen proces proizvod- S 1. majem 1969 je po sporazumu prenehalo delovno razmerje Krebl Avgustu, kovaču pri strojnem obratu, v kovačnici Mislinja. Delovno razmerje je prenehalo po določilu 37. ičlena pravilnika o delovnih razmerjih gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ker je dopolnil 40 let pokojninske dobe. nje, tako da se koristi lesna masa, katere potrebe so v stalnem porastu. V praksi je potrebno upoštevati načelo, da se pri sečnji mora vedno misliti na obnovo oziroma sestoje, ki se jiirn lahko tu in tam pomaga s strokovno pomočjo. A-39.0389 P. Pejoski Bilten dokumentacije izdaja JCTND Beograd, S. Penežiča-Krcuna 29—31, v srbohrvaškem jeziku. Kolikor (želi kdo podrobnejših pojasnil v zvezi z uporabo biltena, si lahko sposodi knjigo Univerzalna decimalna klasifikacija v naši knjižnici. Sekirnik Marija, dipl. inž. gozd. Niti strojnemu obratu niti Gustiju ob tem dogodku ni bilo lepo. Strojni obrat bo tako vestnega in izkušenega de- lavca le težko pogrešal, vsaj dokler se v to delqvno mesto ne bo dobro uvedel novi kovač. Gusti pa se tudi težko ločuje od »svoje kovačnice«, v katero je stopil kot 14-leten deček. Tu je začel delati kot kovaški vajenec pri takratnem lastniku in veleposestniku Pergerju. Gusti se je rodil v Mislinju leta 1913 kot peti otrok očeta Ivana An še žive matere Terezije. V družini je bilo skupaj 17 otrok. Odveč bi bilo govoriti, da je Gustijevo življenje 'bilo trdo odkar se zaveda in do zasluženega pokoja. Že kot otrok in kot odrasel mož je jedel 'kruh, ki ga je zaslužil s trdim delom in znojem. V isti stavbi, kot je kovačnica ima Gusti tudi družinsko »stanovanje«. Težko je ugotavljati, da vestni delavec po 40 letih delovne dobe stanuje v tako slabih stanovanjskih razmerah. Kuhinja je obokan prostor in nima nobenega okna. Dve sobi sta mračni in vlažni, stavba je slabo vzdrževana, stara in zob časa jo vidno načenja. Tu stanuje Gusti s svojo ženo Stanko, sinom Avgustom (22 let), sinom Zdravkom (19 let) in hčerko Lojzko (9 let). Gusti. pravi, da pri stanovanjskem podjetju Slovenj Gradec za njega ni razumevanja, nič mu ne popravijo, še to kar obljubijo ne naredijo. Med okupacijo je Gusti delal za NOB. Leta 1944 pa je vstopil v brigado in se tako organizirano in aktivno vključil v boj za osvoboditev svoje dežele, seveda ne bi bita prav, če s pohorskimi, partizani ne bi tudi Gusti pritegnil: Kovači smo in naša sila... Gustija smo obiskali v kovačnici in ga povprašali, kaj nam bi povedal o življenju v kovačnici. Gusti je rekel: »O vajeniški dobi ne bi govoril. Znano je, kako vajenci živijo, znano je tudi, kako so vajenci živeli v stari Jugoslaviji. Več bom povedal, kako sem živel in delal po osvoboditvi, v naši družbi. Kovačnica je spadala nekaj Gozd Gozdovi, v okolici Raven po pobočjih Navrškega in Prežke-ga vrha nimajo več zelene barve. Nekam sivi so in otožni. Otožnost in sivina ležeta kot mora tudi na človeka, če malo pozorno opazuje okolico mesta Raven na Koroškem. Seveda je to še težje, če čutiš pripadnost temu kraju, tu si rojen, tu živiš. Ravne na Koroškem so industrijsko mesto in industrijski plini opravljajo svoje uničevalno delo, na naravnem bogastvu, ki ga predstavlja gozd za narod in posameznike. Industrija in njeni izdelki predstavljajo gotovo veliko vrednost za narodno gospodarstvo. Vprašanje pa je, kje so meje in kaij je pomembnejše za človeka. Kolikor mi je znano, so k raziskavi tega pojava že pristopili. Kdo in kako ne vem. Prebivalcu tega kraja ni znano, kdaj in kje se bo usta- Kovač Gusti odhaja v pokoj časa pod gozdno upravo, to so bile »grenke ure«. Kovačnice, delovnega mesta kovača in mene gozdarji niso vrednotili tako kot svojo osnovno dejavnost. Obravnavan sem bil kot pastorek. Nič veliko bolje ni bilo, ko je kovačnica spadala k LIP Slovenj Gradec. Z ustanovitvijo strojnega obrata v okviru gozdnega gospodarstva so se začeli zame in za mojo kovačnico boljši časi. Vrednotili so me tako kot vse druge delavce strojnega obrata (šoferje, traktoriste in druge). Mislim, da sem za, svoje delo pri tem obratu dobil tudi primeren osebni dohodek.« Na vprašanje, kakšen nasvet ali napotilo bi imel za svojega naslednika — kovača, je Gusti rekel: »Vživeti se bo moral v kovačnico, jo imeti rad, živeti z njo in pridno delati. Posebno skrbno bo moral negovati in čuvati orodje, ki ga le težko prepuščam v roke drugemu.« Na vprašanje, kako mu je pri srcu, ko se poslavlja od kovačnice in kolektiva, je Gusti postal otožen, z vidno vlažnimi očmi in glasom, ki: se je rahlo tresel je rekel samo: »V tej kovačnici sem bil od leta 1927.« Gusti je zdrav in pri 56 letih še korenjak, ki je gotovo prekašal in še prekaša marsikaterega mladega kovača. Ko smo se poslovili od Gustija smo vedeli, da smo se poslovili od delovnega človeka, ki, je svojo življenjsko nalogo kot delavec vseskozi častno in pošteno opravil. Delovna skupnost gozdnega gospodarstva, še posebej pa kolektiv strojnega obrata se Gustiju zahvaljujeta za dolgoletno in vestno delo, z željo, da bi. v zdravju, zadovoljstvu in miru preživel ob vznožju Pohorja še mnogo let. Jurij Šumečnik umira vila 'uničevalna pot industrijskih plinov, ali bo mesto Ravne še 'kdaj obdano z zelenimi gozdovi in ga bodo razveseljevale vesele prebivalke gozdov ptice pevke. Kolikor slišim iz pogovorov, namreč tudi ptice pevke izumirajo. Verjetno vedo naši gozdarski strokovnjaki1 več o tem pojavu, morda nam bodo vedeli vsaj približno povedati,, kakšna usoda čaka gozdove okrog mesta Raven in kakšna usoda čaka prebivalce Raven, ki so na svoj gozd tesno navezani. Saj so Korošci kot vedri ljudje poznani ljubitelji narave, gozdov in planin. Po človeškem prepričanju mislim, da je nemogoče in ne morem sprejeti za resnično, da bi se uničevanje gozda nadaljevalo, in da smo ljrudje v eri, ko osvajamo druge planete tako nemočni zoper sovražnika (in- (Nadaljevanje na 7. strani) Križanka ,, Jelka" VODORAVNO: 2. iglasto drevo, 4. nožič, 6. kemični dimlbol za plutonij, 7. igralna karta, 8. prebivalec stare grške pokrajine, 12. morilec otroka, 13. nalše ekspedicijsko prevozno sredstvo, 14. nasprotujoča si: dejstva, 21. poseben, 23. priimek tmaišega delavca v gradbeništvu, 26. nikalni ca^ 27. vrsta žage, 28. vzklik, 29. naskok, 31. dva različna soglasnika, 32. kratica za račun, 33. nasilje, 35. listavec, 36. -oddelek na GG, 39. vrata motornega kolesa, 41. in 43.^ gozdni- škodljivec, 42. pokritje, 44. vstavi ISP, 45. vrsta potočne živali, 47. Osebni zaimek, 49. starorimski pozdrav, 50. srbskohrvaltski kazalni zaimek, 54. mik, 55. del obraza, 56. kratica narodno osvobodilne voljne, 58. oborožen abračiun, 60. gozdni delavec, 62. priimek enega vodilnih delavcev pri GG, 65. kdo je bil glavni prevoznik naših gozdnih sortim-entov, ko nismo imeli strojnega obrata^ 67. drvarsko orodlje, 69. poškodovan, 71. vrba, 74. iglavec, 75. okrogel las, 76. priimek delavca v projektili, 77. srbskdhnvaški kazalni zaimek, 78. del posode, 80. določene barve, 61. sekanje, 83. metla, 86. priimek enega vodilnih delavcev GG;, 87. plani; načrti, 91. otok v Jadranu, 93. kretnja, 94. del voza, 95. krajši izraz za energijo, 96. uspešen konec ša- ha, 99. vez, spona, 101. priljubljen šport, 104. nekdanji prevozni delavec na vodi, 1107. slovanski dnevnik, 110. vrsta lesa, 111. ži-vinozdnaivmik, 114. zakoličevati traso, 115. kemični znak za afcti-nij, 116. otok v Jadranu, 117. kratica enega naših obratov, 118. pasem hvalnica, 119. stari izraz .za obrtniška dela na domovih, 123. plod in drevo v Afriki, 127. drvarsko -orodje, 130. tajništvo. NAVPIČNO: 1. naziv podjetja v Slovenjem Gradcu, 2. .kemični znak za berilij, 3. kemični znak za renij, 4. listnato drevo, 5. nekdanji vodilni delavec na gradbenem obratu, 6. konec igre .v šahu, 7. kurir, 8. naše bogastvo, 9. istara mama, 10. mednarodna organizacija za begunce, 11. cepanje, 14. korist, 15. kemični znak za radij, 16. nekdanja ilegalna (Skupina, 17. nepokrit, 18. trg v savinjski' dolini, 19. ,slovnični 'izraz, 20. letni posek, 21. deli kolesarskih tekem, 22. klada, 24. svojilni zaimek, 25. kraj na Gorenjskem, znan po svoji kovaški obrti, 27. hlad, 29. Ibsenova drama, 30. samec gozdne živali (lovski izraz) 33. isltikališoe dveh ploskev, 34. ocene, 35. kemični znak za tulij, 37. okisan, 38. iglasto drevo, 40. pritrdilnim, 45. dvojica, 46. naelektren delec, 47. stari oče-očanee, 48. maidiihajvanje, 51. prevozna, sposobna za prervoz, 52. palket, 53. travniško -orodje, 57. pametno, 58. spijo, 59. mednarodno društvo književnikov, 60. ustanovitelj tacizma, 61. murnov glas, 63. priimek delavca v taksacij-i, 64. manj kot ena, 65. osebni zaimek, 66. kemični simbol za aktinij, 68. dva različna sogLasnikai, 70. nemški predlog, 72. Osebni zaimek, 73. nemišika pisemska (kratica, 78. gozdni sadež, 79. odebeljen, 81. razcapan, 82. višinska točka, 83. idel voza,, 84. moško ime, 85. listnato drevo, 88. strma reber, 89. prvi -bajeslovni! letalec, 90. vstavi IM, 91. prevozno sredstvo, 92. moško Skrajšano ime, 97. ime delavca na taksaciji, 98. katran, 99. brezalkoholna pijača, 100. kesanje, 101. bet, 102. vstavi Črki NV, 103. italijanski