JNovosti iz književnosti o krasu Acta carsologica V. In š titu t za raz iskovan je k ra sa S lovenske akadem ije znanosti in um etnosti. U redil S rečko B rodar ob sodelovanju V a lte r ja Bo­ h inca in Rom ana Savnika. L ju b lja n a 1970, s tran i 365, k arto g ra fsk ih prilog 14. V petem , doslej najbolj zajetnem zvezku zbornika A cta carsologica se je nab ra lo obilo te h tn ih prispevkov. T rije č lank i se lo tevajo speleološke p ro b ­ lem atike, d rug i t r i je pa ob ravnavajo predvsem k rašk o h idrološko snov. Poleg tega je še en p risp ev ek o novih paleo litsk ih n a jd b ah na P osto jnskem in tr i je biospeleološki prispevki. Ker zbornik bržkone ne zaide v širši krog bralcev G eografskega vestn ika , se pom udim o nekoliko d lje vsaj ob n ek a te rih p r i­ spevkih. F. H a b e je v razp rav i »Predjam ski podzem eljski svet« predstav il re­ zu lta te svoje dok to rske teze. Z aključeno flišno ozem lje, k i z n je g a tečejo po toki (Lokva in drugi) in pon iknejo pod stenam i apnen iške u rav n av e Pod- gore, p red s ta v lja obenem z jam sk im sistem om hvaležno raziskovalno pod­ ročje. A vtor je vložil mnogo tru d a v opis speleoloških značilnosti p red jam ­ skega podzem eljskega sistem a, v opis in razlago navezanosti posam eznih jam sk ih rovov n a prelom nice itd. Zanim iv je p reg led b a rv a n j in prizadevan j za ugotovitev vodne zveze m ed Lokvo in izv iri Vipave. Ta zveza je sedaj posredno dokazana, nam reč k o t zveza m ed podzem eljsko Belščico in izvi.ri Vipave. O b arv an a voda se je k lju b velikem u strm cu pokazala šele po t r i ­ n a js tih dneh, v endar ob p rec e j n izkem vodnem stan ju . To n a j bi po trjev a lo dom nevo, da velik strm ec ne p rispeva bistveno k h itro sti p re to k a k ra šk e vo­ de, k i se pogosto za u sta v lja v vodnih k o tan jah . F. H abe uprav ičeno im enuje P ivško ko tlino h id rografsko streho N o tran jsk eg a k rasa , sa j se od tod raz- te k a jo vode p ro ti L ju b ljan ic i, V ipavi in N o tran jsk i Reki. S pom očjo jam sk ih sedim entov, k i so večinom a fluv ia lnega ali pop lav­ nega izvora, je mogel av to r izvesti p rim e rja v e s podobnim i na jd b am i drugod n a obrob ju Pivške ko tline. V zak ljučnem pog lav ju so nakazane zveze m ed razvojn im i cikli, v k a te r ih so nasta le tr i značilne jam ske etaže, in m orfogent- skim d o gajan jem na pov ršju . N astanek n a jb o lj zgo rn je etaže sovpada z ob­ robjem , ko je razpad la pov ršin ska h id ro g ra fsk a m reža v širši okolici in ko je v jam o dom nevno te k la še N anoščica. A vto r meni, da se je to dogajalo na prehodu iz pliocena v pleistocen, po nas tan k u u rav n av e v višini 540 do 560 m. D elu je dodano tud i nad vse zanim ivo pog lav je o m eteoroloških opa­ zovan jih v jam i, k a r je v naši speleološki l ite ra tu r i bolj redek po jav . Brez škode za enotnost razp rav e bi bil ta del v reden posebne objave. R azprava je bogato ilu s tr ira n a z jam sk im i n a č rti in fo tografijam i. V k ra jš i razp rav i »O rehovški k ra s in izv ir K orentana« sta R. G o s p o ­ d a r i c in P. H a b i č obdelala n e k a te re . h id ro loške p roblem e izv ira Ko­ re n ta n a p ri O rehku na jugozahodnem robu P ivške kotline, k je r je z a je tje za posto jnsk i vodovod. Izv ir dobiva vodo izpod O rehovškega k rasa , k a k o r av to r­ j a im en u je ta p ro ti jugozahodu nagn jeno naravno apnenčasto gubo iz paleo- genih in zg o rn jek red n ih apnencev. O m enjenem u izv iru p rip ad a okrog 63 % ozem lja O rehovškega k rasa , k a r je bilo mogoče ugotoviti s pom očjo b a rv a n ja in z m eritv ijo pretokov. R azprava je lep p rim er ap lik a tiv n e naloge iz k rašk e h id ro log ije . Posebno v te j dejavnosti se je In š titu t za raz iskovan je k ra sa že k rep k o uveljav il. Pozornost vzbu ja š tu d ija R. G o s p o d a r i č a »Speleološke raziskave C erkn iškega jam skega sistema«. Tako im enu je av to r sistem vodnih jam med C erkniškem jezeru in Rakovim Škocjanom. Po historičnem uvodu so najprej p red s tav ljen e geološke in speleom orfološke lastnosti jam sk ih sistem ov. Kot geolog je dal av to r v e lik p o udarek geološkim značilnostim vsega področja in jam skega sistem a. P odrobno govori o iz raziti navezanosti karlovškega podzem lja na gosto m režo vzporednih prelom ov. K ar tr i č e trtin e vseh znanih rovov po teka v sm eri SV-JZ. V več ji oddaljenosti od roba je z e ra se m reža rovov združi v dva ali tr i rove, k i so u sm erjen i p ro ti R akovem u Škocjanu. R azvitost v eni sam i etaži je posebnost tega sistem a, ne glede n a to, da je dosti znakov o več ji s ta ro sti jam sk ih rovov in sedim entov. Jedro razp rave so podatk i o sed im entac ijsk ih in ero z ijsk ih fazah, k i so jih doživele jam e, p ri čem er je izvršena p rim e rja v a z rezu lta ti iz P osto jnske jam e. A vtor je ugoto­ vil v obeh delili jam skega sistem a šest speleogenetskih faz, k i jih im enuje razvo jne in razpadne faze. Zasip v tr e t j i fazi je bil najpom em bnejši proces, k a jti n jegovi učink i so povzročili sprem em be v fu n k cijah rovov, n ek a te ri rovi zato še danes niso prehodni. Ta zasip bi u strezal riškem u v Posto jnsk i jam i. A v to rjev i rezu lta ti im ajo pom em bno kom para tivno in m etodološko v rednost te r k aže jo sm er, k i bo v speleologiji doprinesla k bo ljšem u pozna­ van ju značilnih razvo jn ih obdobij in n jihov i kronologiji. Ni dvoma, da so lahko takšn i podatk i koristn i tudi za proučevanje površja N otranjskega krasa. I. G a m s je ob jav il razpravo s p o d roč ja k ra šk e h id ro log ije z naslo­ vom »M aksim iranost k ra šk ih podzem eljsk ih pretokov«, na p rim eru ozem lja m ed C erkn išk im in P laninskim poljem . O snova n jegovega raz m iš ljan ja je B allifova predpostavka, da se ob n a ra šča n ju poplav n a k ra šk ih po ljih veča vodni p re to k v podzem eljsk ih k an a lih le do neke m ere, nato p a celo začne upadati. Ta po jav n a j bi povzročalo povečano tre n je v dolgih in ozkih pod­ zem eljsk ih kanalih . Tega n a z ira n ja so se o p rije li tud i n ek a te ri poznejši raz­ iskovalci. G am su se zdi ta p o ja v le navidezen in sm atra, da je bo lj povezan s časovnim zaostankom visokih voda. zaradi zad ržev an ja v podzem lju. V delu so opisani tudi rezu lta ti najpom em bnejših b a rv a n j m ed C erkniškim poljem , R akovim Škocjanom , P lan insk im po ljem in izviri L jub ljan ice , v ko likor za­ devajo to p rob lem atiko . B a rv an ja so dala tud i podatke o h itro sti k raškega vodnega p re ta k a n ja in o dom nevnih vzrokih za raz like med njim i. O hitrosti odločajo tud i pasovi m an j p repustn ih kam nin v podzem lju, ki jih je mogoče dokazati posredno s hidrokem izm om voda in z m asm iranostjo p retoka . Zdi se, d a sta izv ira M alnov in B istre dva iz raz ita k ra šk a izv ira z nizko m ak- sim iranostjo p retoka , k e r se vode v n junem za led ju p re b ija jo skozi dolo- m itiz irane pasove. Počasnosti v p re ta k a n ju podzem eljsk ih voda ne povzročajo v tolikšni m eri velik i podzem ski reze rv o arji k ak o r p a podaljšan i in zv ijugani pod­ zem eljski tok. Tako je ob n izki vodi za rad i vm esnih ovir v obliki m an j p re ­ pustn ih kam nin po tovala obarvana voda m ed R akom in M alenščico k a r 43 dni. A vtor n a p rim erih dokazuje, da se tudi p r i v isokih vodah h itro s t p re to k a ne zm anjša. Svoje dokaze zak lju ču je z domnevo, da v eč ja m aksim iranost p re to k a pom eni da ljš i rov z m anjšim profilom , zarad i česar se pred nj i m raz tek a jo sred n je in visoke vode. Na n iž jih k ra šk ih po ljih pa se ponovno zd ružu jejo . Ta po jav im a nedvom no zvezo z nastankom k rašk ih depresij. N avedeni rezu lta ti so pom ebni tud i za p rak tično raz iskovan je virov p itne vode. P. H a b i č je av to r č lanka >In te rm iten tn i k rašk i izvir L in tvern p ri V rhniki«. R aziskava je b ila o p rav ljen a predvsem za po trebe v rhn iškega vo­ dovoda. Za izvir je značilen neenakom ern i ritem , ki je odvisen predvsem od h itro sti d o te k an ja vode. Čim več je vode, tem pogostejši so izbruhi. N asto­ p a jo v časovnih p resledk ih od 11 do 220 ur. P ri večjem dotoku (400 l/s) de lu je izvir k o t norm alen k ra šk i izvir. P ri delovan ju odteče n a e n k ra t poprečno okrog 10001 vode. V p rispevku je obdelana tud i geologija in h id ro log ija širše okolice L in tverna. Izv ir L in tvern je nenavaden tudi zaradi izredne sprem en­ ljivosti v p re to k u ; po n a jv eč jih naliv ih b ru h a do 285-krat več vode ko t v sušnem obdobju. F. Š u š t e r š i č in M. P u c sta a v to rja p reg led a speleoloških ob jek tov na ozem lju severovzhodno od P lan inskega po lja . (»Kraško podzem lje ob se­ verovzhodnem kotu P lan inskega polja«). D elo je plod dolgoletnega sistem a­ tičnega raziskovalnega p riza d ev a n ja Jam arskega k lu b a L ju b lja n a — M atica in predvsem obeli av to rjev . Jedro p rispevka so opisi 93 jam , iz k a te rih je ču titi prizadevanje, da bi že v te j fazi posam ezne objekte osvetlili z genetske p la ti in jih povezali z d o g a jan ji v širši okolici. P ri isk a n ju novih jam je b ila dosežena iz redna gostota 35 ob jek tov /km 2 k čem ur je po svoje p risp e­ valo isk an je P utickove L ippertove jam e. V ečji del jam so brezna, toda n e ­ m alo je tudi ostankov razpad lih vodoravnih jam , pa tud i poševnih, k i so posledica o d tek an ja vode s p o v rš ja v v išjih n ivo jih . In s truk tivno je opažanje o razpored itv i š tirih skupin koliševk, k i pa ni povsem v sk ladu z razm estit­ v ijo znanih podzem eljsk ih jam sk ih sistemov. S ledn jič ra z p ra v lja ta av to rja še o različn ih v rs tah dilialnikov, k i so ob ičajno znanilci obsto ja več jih pod­ zem eljsk ih prostorov. Izpod peresa neum ornega raziskovalca p a leo litik a S. B r o d a r j a je nova razp rav a »Paleolitske najdbe v jam i Risovec p ri Postojni«. V ozki po- ž ira ln i jam i na pobočju slepe doline Risovec so odkopali 8 km jam skega rova 6 m globoko, k i je b il zasut z večk ratn im i alohtonim i flišnim i in avtohtonim i gruščnatim i zasipi različn ih kakovosti. G lavni flišni zasip p rip isu je avtor m indelskorišk i m edledeni dobi na osnovi na jd b e ostankov toplodobnega noso­ roga in k u ltu rn ih p ram ousteriensk ih najdb . D oločitev k u ltu rn e g a obdobja je b ila težka naloga, k e r m a n jk a jo tip ična o rodja, m edtem ko so b ila ostala o ro d ja večinom a zelo m ajhna. Poleg arheološk ih podatkov je v tem in v vseh p re jšn jih razp rav ah kvarta ro logov to liko sedim entoloških, kronološk ih in geom orfoloških podatkov, da raziskovalec razvo ja p o v rš ja in k ra sa n ik ak o r ne m ore mimo n jih . Ju rij K unaver Krš Jugoslavije — Carsus lugoslaviae, št. 6. Jugoslovenska akadem ija znanosti i um je tnosti, od je l za p riro d n e nauke, kom isija za naučno istra - ž iv an je K rša. U red ila M. P e tr ik in M. H erak . Zagreb 1969. 625 stran i. Šesta, doslej n a jo b sežn ejša k n jig a iz d an ja »Krš Jugoslavije« v sebu je 36 re fera tov s S im pozija o splošni vodni ekonom iki n a k rasu , k i je b il v Splitu od 3. do 7. novem bra 1966 v okv iru p roslav sto letn ice Jugoslovanske akadem ije znanosti in um etnosti. Ob te j pub lik ac iji, k i ob ravnava v p rašan je voda zelo široko, se nehote spom nim o na zvezno posvetovan je o k rasu , k i ga je v Splitu 1. 1957 p r ire d ila Zveza gozdarskih d ruštev . Tudi ta k ra tn e re fe ra te so, prav tako z zam udo, izdali v p e tih zvezkih, o k a te r ih je naša re v ija poroča la v le tn iku XXXI, 1959 (str. 185—186). Kot ta k ra tn i zvezki kaže tu d i šesti zvezek K rša Jugoslav ije nepopolno program sko u sk la jenost, o čem er p riča ria p rim er tu d i več k a r t o raz p ro stran jen o sti k ra sa v Jugoslaviji, k je r p a im a vsak av ­ to r svoje m eje. V endar v seb u je zvezek to liko zanim ivega, da si je po trebno ogledati vsaj poglav itne prispevke. Po v rstnem redu je p rv i č lanek B. G u š i č a »Človek in voda na krasu.« Od h rv a tsk ih in bosanskih sodelavcev štev ilke samo G ušič piše k ras in ne krš. G ušičeva raz p ra v a tvo ri celoto z n jegovim prispevkom iz p rvega zvezka »Krša Jugoslavije« (Zagreb 1957) z naslovom »Človek in kras.« N a osnovi zgodovinskih virov in lastn ih opažanj je G ušič v teh dveh delih dokaj osvetlil po tek d efo restacije in eroz ije p rs ti na izvenslovenskem D inarskem krasu . Tu n av a ja tud i la s tn a opažanja, kako je v n ek a te rih gorskih k ra jih nas ta l na m ladih k rčev in ah goli k ras . Po G ušiču je povsem človekova zasluga, da je D in arsk i k ras tako gol. J. R o g l i č je v č lanku »G eografski aspek ti D in a r­ skega krasa« napovedal naglo in prem alo forsirano p restav itev gospodarske h rb ten ice iz d inarsk ih gora n a ja d ra n sk o obalo; g re za v p rašan je » litoraliza- cije,« o ka te rem je isti av to r spregovoril že tudi na d rug ih m estih. M. H e r a k s sodelavci povzem a v č lanku »Pozitivni in negativn i vpliv i na razvoj k ra sa v H rvatsk i« sliko geološkega razvo ja iz štev iln ih svojih in d rug ih razprav te r m ed drugim n av a ja p rim ere dokazanega p re ta k a n ja vode p ro ti m orju pod flišn im i sink linalam i. D a ta k n jig a često govori o D inarskem k rasu na splošno in im a p u b lik a c ija naslov »Krš Jugoslavije«, je v sa j za ta šesti zve­ zek delom a oprav ič ljivo , k e r o b ja v lja tudi p rispevke bosanskih , hercegov­ skih in slovenskih sodelavcev. O d sledn jih sta zastopana dva av to rja , P. H a b i č in R. G o s p o d a r i c . P rv i je v slovensko napisanem p rispevku z naslovom »H idrografska ra jo n izac ija k ra sa v S loveniji« reg ionalno in h id ro ­ grafsko razdelil slovenski k ras te r enote ponazoril na treh k a rta h . H abičeva shem a delitve h id rog ra fsk ih reg ij na odtočne, p re točne itd., je nekoliko po­ dobna M aksim ovičevi (Osnovi karsto v ed en ija , T. 1, P erm 1963, str. 344). Rado G ospodarič je v p rispevku »Prirodne ak u m u lac ije vode v jam ah v po reč ju