^
St. 16.
V Gorici, 11. aprila 1890
„So6»" iahaja vaak petok in vel.ia popoWiprejemana, ali v Gorio.i rm <Vm politjana:
Vaeleto    .- .   .   .   .   f. 4.
Pol leta.....„ 2.
6et?rt leta     ....„!
Pri ozuauilih in tako tudi pri ,,}>, • #J«nigcl4*'trpllfittje za nsvadroTfistojr oo trsto:
8 kr. it %e tiska 1 krat I   n   »   «     „   I   ,
Zarede 6rke po prostoni.
SOČA
XX
\eLyMf*. V toliMkarukafc na Siarem trgu hi v Nanski ulioi in v prodajalwci 0. Likaija v ScmeniSkih uUcaK h. hi. 10. »«t|ii_5i noj se poSiljajo tredpiitfu, narofmnn pa opravoiku nSo6e", & t\ Andreju Tabaj-a Via Cattoflio* N.It St. ftoku r Gorici.
Rokopisi se ne vra«ajo; dopJM na* w blngofoljiio franfcujojo. — Dclftrcem in driigiui uppwinagnim ae uarodnina *nifca, ak««c ogtaao pri opwuJatru,
Sedanji politteki polozaj.
Dunsj, doe 8. aprila (izv. dop.)
He da se tajiti, da je politiSki pologaj jako ncjasen in sicer toliko g!ede na notraojo, koliko na zunanjo politiko.
Naia vlada ima sedaj dve glavni skrbi: drzavni proracun in zvriitev poravnave med Nemci in Cehi na Pemskem.
Razprava o drzavnem prorafiunu se pridn« doe 16. tek, m.; za vpisovanje govornikov od-locent so trije dnevi vselej eno uro prcd sejo, in sicer se bodo vpisavaji prvega due govorniki za splo§no razpravo, drugega cine govorniki o podrobni razpravi, ki hofiejo govoriti za dovo-ljenje proracnna, tredega dne pa govorniki v podrobni razpravi proti dovoljenju prorafiuna.
Stevilo govornikov bo pokazalo, ali no bo vrSila razprava v hitrem tiru ali ne; vlada pri-dakuje gladko in littro razpravo, tako da bi se cela obravnava o prora&inn ali budgetu zvriila v 14. dneb. Ako bodo pa levidarji tako pridno govorili v zbornici, kakor so to stortii v finan-enem odseku, je malo upanja, da bi se ta 2elja vlside spelnila. Vrh tega je treba v po§tev je-mati §e poslance, ki ne spadaj© k nobenemn klubu, In toraj niso zastopani v finanfriem odseku; ti niso imeli prilike vdelezlti se razprave o proracunu v finanSnem odseku in bodo pora-bili priliko govoriti o tera na dol&o in §iroko v zbbrnici.
Pa tudi poslanei na desnici imajo polne Lepe 2elj svojih volilcev, katere morajo v zbornici vladi naznaniti in njih spolnitev tirjati. Za-tcgadel bo najbrie tndi ietoStija razprava o pro-rainnv dolga in teiko da se bo zvrsila v treh tednih.
Kedar bi spravila vlada driavni proradun in ie nekatere vaznejie predloge n. p. porav-na^o % gtiieiSkem del. zborom o zemljiMno — odvcznem zalogu pod streho, nameniva skleniti drzavni zbor; koj na to pa misli sklicati de-zelni zbor pemski, da mu predlozi t.istc tocke poravnave v razpravo, oziroma potrditev, katere spadajo v njegovo podrodje.
To zborovanje bi se imelo priceti in zvr-siti meseca maja, ker meseca jnnija se imajo sniditt delegacije v Budape^ti, da one razprav-Ijajo in sklenejo drzavni proracun za skupnc zadeve med naso in drzavo ogersko.
Ali bo mogofie ta program popoinoma spol-niti, je tezko vze sedaj razsoditi, ker vse kaze da bodo obravnave v pemskem del. zboru dolge in razburne, ko bodo mladoccski dezclni poslanei poravoavo pobijali.
Naj na kratkem eno najva.^nej§ih to6k pemske poravnave obsirnejse popisem.
Glavni in bistveni vzrok razpora med Nemci in Ceht bil je tat da so prvi zahtevali, da mora imeti veljavo nem§ki jezik pri vsch javnih vra-dih po "vsem Pemskem, torej tudi v tistib okra-jib, v katerih biva le cesko ijudstvo in more-biti le kak posamezen nemSki kramar, nasproti pa bi imel  biti izklju6en ceski jezik iz jftvnih
vradov v tistih okrajih, kjer stanuje kompaktno nemsko Ijudstvo, Cegar BrediSfieje mesto Eger; d«uigi so pa zahtevali, da ima veljavo imeti tudi eeski jezik pri vseh javnih vradih v celem kra-Ijestvu pemskem, in da morajo dosledno vsi vradniki biti zmozni obeli delelnih jezikov, nam-re6 nem§kega in Seskega,
Tega pa niso hoteli nikdar dovoliti Nemci, kateri si so sklenili 61en 19. temeljnih postav, vsled katerega se ne snw nikoga siiiti ufiiti se tudi drugega del jezika.
Pri poravnavi je pa nafieloma skljenjeno, da se pemska dozcla gledd uprave razdeli v tri dele; 1. prvi del bi obsegal dezelne okraje, oziroma vse obfiine, v katerih bivajo samo Nemci; 2. drugi del okraje oziroma obfiine, v katerih stanujejo le Cehi; 8. tretji del pa o-ktaje oziroma obfiine, v katerih ^ivijo skupaj Nemci in Celii.
V prvem okraju ima biti pri vseh javnih vradih le nemiki kot vrtdui jezik, v drugem le C«ski, v tretjem pa bi imela biti vradna jezika mmM in ceski, dosledno bi se nastavljali v nomSkem delu vradniki zmozni le nomSkega, v drugem vradniki jsniozni le fieskegn in v tretjem pa vradniki, ki morajo biti vesci ncmSkega in ^eskega jezika.
Ker pa dosedanji sodnijski in politi&ki o-kraji niso odmerjeni po narodnosti, se delajo ravno kar priprave, za tako ustanovo, in na6rt postave o ten okrajih bo predlo^en de^. zboru pemskemu v razpravo in sklepanje.
Posledica naravna loCcnja in ustanovitve okrajev po narodnosti je, da ima se ustanoviti pri dclelni nadsodniji v Pragi poseben nem§ki scnat s 15 nemSkimi nadsodnijskimi svetovalci, da bode on razsojal v drugi stopinji vse uloge prihajajoce iz sodnijskih vradov nemskih, vsi drugi nadsodnijski svetovalci bodo pa v ceskem senatu.
Ravno po tern kopitu bi se dala urediti vprava za slovenske dezele in vstanoviti poseb-na nadsodnija za vse dezele, v katerih bivajo Slovenci in Nemci skupaj, namrec za Stajersko, Kranjsko in Koro§ko; za Primorsko pa koji bi se lehko pridjala tudi Dalmacija, bi se morali osnevati trije taki senati, lofieni po narodnosti, in sicer: laski, slovenski in hrvaski, in potent bi bilo za vselej mir besedi.
Se ve da s tern poravnava na Pemskem ni §e zvrsena, ker na podlagi lo^.enja okrajev po narodnosti imajo se voliti tudi vsa zastop-stva in sicer: za obdine, za dezelni in drzavni zbor, in pri razpravah dotidnih postav bo go-tovo nastala §e marsikaka borba med Nemci in Cehi.
Omenjal sem na kratkem, da bl se dala doseci narodna enakopravnost za Slovence po kopitu pemskem; to previdevajo 2e netnski poslanei itajerski in koroski in zato so vze iz-javljali se v protestih proti izpeljavi slovenske enakopravnosti na Stajarskem in Koro§kem po recenem kopitn, in iz tega uzroka niso pemski poravnavi nifi kaj naklonjeni. Enaka bojazen se je lotila nemSkih poslancev, voJjenihna MorAv-
skem in v Slcziji, da bi tudi tamoSnji Cehi od-loeno ne zahtevali, da vpelje in zvrfii vlada je-zikovno poravnavo oziroma narodno enakopravnost tudi v ten dveh de^elah,
Ali na dolgo m tern poravnavam v druglh de^elah ne bodo mogli Nemci vstavljati, ker tudi vlada sama mora vvideti, da do tega mora priti, ker kar je bilo za pemske Nomce prav, mora biti prav tudi za Slovano v drugih deSelah,
Galiska poravnava gled6 zemljififilno odvez-ncga zaloga me peljo do tega, da omenjam po-loMj dcs'iice v dr^avnem zboru, ker upljiva ravno to vp in ft an jo razrufievalno na desnlco. Znano je, da so vsi dezelni zbori od vlade prev-zcli v iwoje oskrbovanjc zemljiSfino-odvozne za-logo svojih dezcl; tega pa morda vsak ne ve, da tega do dancs ni storil dezelni ssbor v Ga» liciji. Kazlog alt uzrok temu, da tega ni storil je sledcfi:                                           •
V  vsch drugih dczelah ho je — za od-pravo tlaka, robot in drugih davfiftin, ki so jih kmetje gosposki placcvuli — vrednostteh zem-ljiSCu obremcnjoLih davsCin po posobnih komi-sijah prccenila in vgotovila; od te svote morala je V:i gosposka zgubiti; ostali % so placevali in §e placujojo, kjer ni se vse splafieno, in sicer edro tretjiuo kmetje, drugo pa dezele pod imenom doklade za zemljis&no-odvezni za-log. Tako ni v Galicijl. V tej deieli so se bili leta 1846 kmetje spuntali proti zlalitnikora, vsled cesar je bilo nastalo veliko sovra§tva med kmeti in zlahtniki. Da bi ^lahtniki zopet pri-dobili prijaznost in naklonjenost, ali celo vda« nost kmetov, so nameravali jim vso tlako od-pustiti in odpisati brezpladno. Gesarjev namest-nik v Galiciji je videl v tern veliko nevarnost za drzavo, meneu, da bi s tern kmetje popust* ljivi poBtali gledo vdanosti in naklonjenosti do Cesarja in vlade v Becu; zato je on naiveto-val, uaj bi vlada oziroma presvitli Cesar earn kmetom odpustil in odpravil tlako brezplatino. Ta nasvet je bil v Becu sprejet in z ces. raz-glasom od 16. aprila 1848 se je v Galiciji vsa tlaka kmetom brezplacno odpravila, in v vseh ob6inah se je bil razglasil ta visokodusoi ces. patent, kar je n a ravno vzbudilo neizmerno radost in veselje med kmeSkim ljudstvem.
Eedar je pa prislo do pladevanja gosposki na iine odveze zemljisL, je morala vlada dano besedo spolniti in torej tisto tretjino svote, ka-tero bi bili morali odrajtovati kmetje placevati iz drzavnega zaloga, med tern ko je drugo tretjino v ta nanien dezela po dotiCnih dokladah redno plafievala.
V  ces. razglasu leta 1857 je biia sicer povrnitev od vlade pla5anih svot pridrzana, al: do vrnitve ni nikdar prislo.
Dokler pa ni re§eno vpraSanje, ali in kedo ima drzavi vrniti tiste milijone gold, ki jih jo ona vplacala v Galiciji zemlji§6no-odveznemu zalogu, ni hotel in ni mogel dez\ zbor v Galiciji prevzeti tega zaloga v svoje oskrbovanje.
Nastalo je pravno vpra§anje, ali in od ko-ga bi imela vlada pravico tirjati vrnitev tistih svot; ki jih je placala galiSkenm zemiji^uo-od-
veznemu zalogo za kmete, Interim je bila tlaka brezplacno odpravjjeps po ces. patentu. Deiela kot taka je svojo derl|aost storiia, ker je pla-ceval* in §e placoje sfojo tretjino svote; kmetje Qiao dolini ml plaett^T ta namen, ker jim je bila tlaka brezplacno odpraTljena, torej nima vlada nikake pravice, da se ji kaj vrne in za to je treba ouo svoto odpisati. Da se to doseze, namerava poravnava sklenjeua med viado in ga-Hskem del. zborom Tsled katcrc se iuiojo od- j pisati od driave vplacane svote, de*. zbor ga-! liiki pa aprtjme ˇ svoje oskrbovanje zemljis-cno-cdvezni xalog in bo fie blizo 300,000 gld. ini leto Tec placevai v recent zalog. Doticoi na-cert postage je financm odsek sprejel in ima priti Se t tem zasedanji ˇ driavnem zboru v razpravo.
Ceravno so levlcarji preprtfani, da se rotate stole ne dajo od Galicije iatirjati, vender ne raarajo privoliti, da bi se odpisale, zatn njih casopisi vpijejo, da se hoce visofc dar Galiriji podeliti, Ta fee plali konservativnc Nemce, ki atoje na strani desnice ˇ driavnem zboru, kateri bodo imeli letos volitve za dezelne zbore, io bi tadi stopili pred svoje volilce s kakim zdatnim vspehoro, to je z versko Solo. Verska Sola pa se ne da hipoma doseci, Seravno pod-pira cela desnica to zahtevo svojih zaveznikov, kouservativnih Nemcev, in jim pravi, da je treba cakati na izid akcije, ki so io vpeljali skofje se znano izjavc v gosposki zbcrnici, kateri so gotovo v prvi vrsti poklicani, da to tirjatev pri vladi stavijo in tudi dosdtejo, ker imajo za se-boj vse katcli&ko Ijudstvo, vecino v gosposki zboruici in celo desnice v drzavnem zboru.
Nadejati se je toraj, in ta nada je ute-xneljena, da se bodo tudi konscrvativni Nemci glede na izjavo Skofov v gosposki zbornici in po njih resno vpeljani akciji za versko Solo, zopet ojacili, potolazili in krepko desnice okle-nili in vtrdili zelezen obro5 desnice.
Se v6 da bi levicarji nic raje ne videli kot razdrobljeno desnico. da bi oni sopet dobili via-dmo krmilo v roke in sopet na steno pritis-kal? ne samo Slovanov ampak tudi konservativne Nemce, in tako pokopali versko solo, katera jim je uaj vecji trn v peti; ali vse kaze, da mi-nisterski predsednik jim se tako z lepa ne ad-inakne in da bo znal premagaii tudi sedanje te-zave, kakor je marsikake, ki so bile se vecje premagal, in da bo on sam se kot minlsterski predsednik in voditelj niinisterstva za notranje vodil'volitve za drzavni zbor v prihodnjem letu.
Ear se tice zunanje politike, je ta se manj jasna kot notranja, in sicer od kar je zapustil pozoriSce nem§ki zelezni kancclar. 0 vzrokih in povodih, zarad katerih je padel ta politiSki ve-likan, pred katerim se je tresla cela Europa in pa §e ostali stari in novi svet, pisalo in vgibalo se je dosti, a menda pravega vzroka ni in ne bo lehko kedo staknil. Ako pomislimo, s kako otrocjo pieteto je bil od zacetka mladi nemgki cesar svojemn kancel&rjn vdan, in kako neiz-merno ga je castii in spo&oval, kateri brez njega ni storil niti koraka, ter se je po vsakem po-tovanji do bljiznjih vladarjev na Bismarkov dom peljal in mo sam vse osebno porocal: potem moramo sklepati, da so se morale goditi nena-vadno cndne reel, da se je nadepolni nemski cesar odlocil zapostiti in odstaviti 2eleznega kan-celarja. Naj bolj priblii^amo »e pravim uzrokom, ako sklepamo, du nis,« razdvojila zeieznega kan> celarja in raladega ncmSkega cesarja toliko n a-6ela, kolikor mi'm Bismarkovega postopanja; stari kancelar navadil se je bil pod starim ce-sarjem Yiljelmom in bolnim njegoviis. nasledni-kom Friderikom na absolntno vladanje, vkazo-vanje; socijalno vpraSauje reSiti je hotel z moi-jo in silo, ter z&trsii nositelje te ideje; nemski mladi cesar previdel je v kratkem fiasu svo-jega vladanja velevaznost socijalnega vprasanja, in pa nevspesaost resiti ga po Bismarkovem re-ceptu; sklenil je toraj poprijeti se druge poti, zboljSati stanje delalcev in na to vpljivati, da bodo gospodarji tovarn z delaici ravnali bolj po
iloveSki in nekaj od svojega velikega dobicka, j ki ga jim dajajo delaici v to porabiii, da se | stanje delalcev zboljsa.                                         ;
Bismark ni bil vnjen naleteti pri vladarju j na zapreke, mislil je ravnati z mladira cesarjem | kakor atitelj z aCenci in... spodletelo ma je in | sel je!                                                                   j
Niti pravi Austrij.mci, niti ministerstvo nase, • menim, nimajn vzroka solze za njini pretakati, kajti Aasiriji je veliko nezaceljivih raa vsekal, in grofa Taaffeja napra Ijal marsikako sitnost ; in teiavo in pa poniibnje, ko je naSega presvit- j lega cesarja obiskal v Been mlad nemSki cesar, | pri kateri priliki je bii odiikovan celo debredin- j ski Tiger Tisza, le gt-f Taaffe ne!                      j
Ker se pa iz I> rolina naznanja cekmu j svetu, da ustauejo vse razmere na NemSkem na I znnaj nepiTmenjeno, in da Iio$e tudi novi kan- I iclar gujitt Ic tnir m«il drzavami, menda se bo I zopet svetu d«tkaz:tlor da ni noben clovek nena-mestljiv,  naj bo  §e t.iko  spreten   in mogocen.
Dopis.
Z Dlinaja, 7. apiiln. — (Sve5ano&ti velikega lednt ofteeRnrskem dt oru), Na Dobeoem vladarokem dvot-a ne obhajajo 90 sredanosti velikega tedna r gedanjern tSasiU tako atjaj»o in ve-lidastno kakor p.': nas. Nekdsij se je eoako obbajal voliki teden tudi na dvorth v Fafizti, v Madrid a, v Niapeljnu, v Turiim itd. Ali zdaj ni ve5 toga, ker deloroa ni ve5 turn uekrUnjth kraij»vT deiomti nimajo ti>6 pobosEnegti duta svojili predituriiev kakor na kra-Ijevem dvora v Rimu, kjer rojtjo dvoru druge nmhe po glttvi. Gotovo bo iitatoljo „So6s" zanimato kaj aliiati 0 tem, ker prearetti cesar je letos nadvojvode in dvornike posebno opo/^oril, naj ae v obilnem «t«-vilu vdcleiijo teh aveSanostt. Pre»retli cesar je bit vae tri dni pri vsakem Mrkvenem opruvilu, pri mali, pri pridigi, pri jutrnicah it'!., vseiej z vaem aijajaem ¦premstvom, kakorino \m\ te on.
Veliki detrtek po tnaSi in pridigi vdvur-ni kapeli uraivalc je Nj. Vel.5. — ob l03/4 noge 12 etarckom v ceremonijaki thorani, Kakor pri drugih cerkveuih opravilik bill so narzoft tiadvojvodi, rainia-tri, poalanci drugih driar, naj vi§t dvoraiki in vojaiki dostujanstvcniki, rai v vvliki g<»li. Ko vatopi Kj. Velio, v drorano. bo id zbrani 12 atarcki po eoi strani dofge mize. K*>j doneaejo dvorniki jedila Da zlatib poaodah, dajo jih v roke Nj. VeliS. ki jih oaebno predloii, vsakemu na mizo; Stirikrat at; to ponatlja. Ne vaodejo ae pa k mizi ?tarfikit da bi jt'dli in pili; tudi bi jim ne teknilo vprico totiko opazovalcov ; ampak ravno tako bitro, kakor Nj. VeliL. jedila predlo^i, jih drugi dvorniki odnetejo, da jih peljejo jim na dom. Na to poje eden dvornib kaplanov evangelij. Pri beaedah : „in je zacet umivati noge ucencemt za^ae ganljm prizor umivanja. Dvorniki atarikom pred iz-zojojo 5evtje in nogovice, potem jim 6ez kolena raz-groejo dolg beli p»t. Nj. Velic\ opravljajo to kle6e, pomikaje ae od enega do drogega.
Prelati drStjo roLnik z vodo, ulivajo vodo itd. L0 je to dovrseno, obesijo ceaar vaakema moSnjiiek a 30 arebrujaki okoli vratu. Na to ceaar ravao tako ae apremst?om odidojo, atardke pa odpeljejo na dom v ceaarakih ko5ijah kakor ao jih piipo^h.
Druga leta ko je bila prcsvetla ceaarica bolj zdrava, amivala je tudi ona v poaebni dvoraoi noge 12 atarim zenicam; nekaj I el aem pa se je to opus-tito;.letos tudi ni preav. ceaaiice doma, ampak v Wieabadenu.
Darove navadne pa one fenice vender dobijo, poaljejo jim jib na dom.
K obredom velikega petka dojdejo Nj. Veti6. in drugi aadvojvodi v temni vojaSki obleki, v znamenje zaloati, drugi dvorniki pa imajo Cerao preprogo 6ez ramena ali pa na lobatih. NajviSi dvor je med obredi v at raa ski h oratorijih kapele, drugi doatojanstveuiki v cerkvi, ve6ina dvornikov pa in vi-aih caatnikov po hodnikib, ker je cerkev promajkna. Ko pride na vrato obred pokolenjenja pred av. kri-zem, atopijo Nj. Veli6. z vsem apremstvom dol v cerkev, da tudi oni pocaatijo znamenje nagega odre-fienja. Cesar ae trikrat priklonijo in potem klefie po-Ijubijo av. krii. Giedati kako Nj. Velid. prepriiano, pofaozno pa zraven mozko to opravljajo, preaune vsa-kega. Za nj>m opravijo to vai nadvojvode in vae spremstvo (po dva in dva), kar precej dolgo trpi; Nj. Velid. pa gleda na atrani atoje, kako se poaa-mezni obnaiSajo. Da bi ae kedo lahkomiSeljno vedel, dobi opomin kterega ne pozabi ve6.
Sledi sv. mafia, pri kateri ostaneju vsi v cerkvi, ker je kratka; na to pa je proceslja a Najsve-tejsim iz. dvorne kapele po silno dolgih hodnikih v notranjo kapelo, tako zvano kammei-kapelie, kjer je
bozji grob; vsi, tudi Nj. VclicS. imajo gore«o aveco ˇ rokab. Letos «e je raad procesijo nekaj dogodilo, Leaar ne boata dva dvornika tako bitro pozibila. Go-voriia ata med procesijo prevad na glas, da ju sam eesar slisi; koj jtma fio prvem dvorniku pove, da tega on tie trpi. Ko polozijo Najavetejae v boiji grob zapojejo dvorui pevci: Ecce qucmodn moritur Justus. Ksj enakega nikjer ne slssiS, tako ganljiva je aklad-ba. Na to odmolijo se ve5ernioe — in vse tihoma odide.
Veliko saboto dojde najviSi dvor le k liCanijam in k av. maSi v dvorci cerkvi.
Popoldne pa pri VBtajenji ob 4. u-rah pokaid ae in razvija vea h\\lt ceaarakega dvora. Proceaija gre iz nctraojs kapele dol na notranje veliko dvortsfe, tnito zvani Burgplatz in od torn v dvorno uorkdv. Tuk*j na dvovisdi zamoreS pregledati S'jajnoat in blific ccm. apremstvn, kar prejSnih dai ni moguSe v notianjih proatorib. Popisati bujne, bogute noie dvornikov, vifio doatojanatvenike in caatuike a kriici in rrdi na prsih, ni Iahko. V dvorni cerkvi zaucje se „To Dcum", in na to je blagoalov.
Veliko n o C ob 11. uri je atoveaiia sv. maSa tako zvaoa maaa vitezov zlati'ga runa, (Toisonarat), h kateri ae snidejo vsi vitezi in redoyoiki te(?a do* atojanstva, katero se podeljuje )e nadvojvodom in drugim odlicnim osebam zlabtne ro«lo"ine. Pri daro-viiDji je navada da preav. ceaar poloiijo tvoj dar na ottar.
Opomotti §e hofiom, kar bo 6itateije gotovo za-nimaSo, da Nj. Velifi preav. cesar so popoinotna oaiveli. vender ao §e 6vr»ti, in gibeni v svoj<?m od-noi-iji kakor mladened, pitzoa se Jim Hie;- na obrazu neka otoinoat. kiaeJihje potest 1 la od zadnjo velike nesrefe v drtt^ini, — Opazoval sem tudi nadvojvode Franca Ferd. P^ato, najstarejaega sioa Karola Ljudo-vika bratd cesarjevega, pribodnega preatolonaaled-nika; mfaridnic* jo tepe vnoka pa tattjke r:iati, lepib modtib oci in mi lega tibraza. Bi je z ottatom taetej v naj prvi bliiini Nj. Veli^,
* * Duoaj   aam   pa je zadnje   dni velikogi tedna
pravi nCoraow ; po u'icah in po cerkvah dfi le zijrtln
prodajajo. Cerkvo so proi.apolnjene, kedar ae p«j"j°
iameotacije,  ker  prve gledaliiEne modi ao na koru,
ae celo zt-nsko pojejo. Zato gleda vse le im kor, ne
pa na oltar, ko ae lamontucijo odpojojo, drvi vae \z
cerkve, potem  Iet4 v drugo,  tretjo itd., da alil'jo
dtuge virtouze; prave poboLnoati   ni.   Lo-ta dva vi-
soka praznika je pa  Dunaj posebno popoldne izpra-
zojt-n; vae  drvi na de2ido,   ker vreme imarao a fe-
aoici fpomlaianako in leplega si ieleti ne moramo.
Politidni razgled.
Prazniki velikonofini nam niso nt6 poseb-nega prinesli na politidnem polji; vse je miro-valo, povsod bil pocitek in pokoj. Kaki je sedan ji politiski polo^aj sploh. izvedo Litatelji iz danasojega nasega dopisa z Danaja, katerega priobcujemo na drugem mestu. Znotranii poli-ti§ki po'.ozaj je v resnici negotov; od kar je prislo §olsko vprasanje na dnevni red, ne mo-remo skoraj vec trditi, da ima ministerstvo se vcCino v drzavnera zboru, ko so jeli nem§ki konservativci omihovati in v odsek!h omenta-tivno kazejo svoje nezaupanje do naudnega mi-nistra. Pricakovati je sicer, da grof Taaffe spet zakrpa, kar je se svojo §olsko novelo Gaud" razdrl; da pa ministerski predsednik stoji na trdnih nogah in da vziva §e vedno popolno in neomajeno zaupanje cesarjevo, skiepaja vsi iz tega, ker ga je ie koraaj pretekli teden cesar iraenoval kancelarjem Leopoldovega redaV^ene prej, bode proraennska razprava razjasuila cell polozaj.
Slovenci na Eoro§kem so vstanovili novo katolisko-politiino drustvo in deielna vlada je vze potrdila pravila; v kratkent sklicejo obeni zbor, da izvold odbor in da koj zacnejo delati priprave za prihodnje dezelnozborske volitve.
. Mlado6e§ki dezelni in drzavni po-slanci pogostoma sklicnjejo svoje volilce, da jim porodajo 0 svojem delovanji; seveda 0 vspehih, katere da bi bili oni tu ali tarn do-segli, ni ne duha ne sluha, tudi 0 njih ne mo-rejo poro5ati ko vse njih delovanje obstoji le v razdiranji in Ki.likovanji, ali tem bolj bujs-kajo Ijadstvo proti Starocebom in staroceSkim voditeljem, ce§, da so ti pri dunajskih spravnih konferencah ieski narod izdali Nemcem na mi-
lost in nemilost;   najbolj   pa   vdrihajo pri teh i sbodih po plemstvu,   ki  je v svoji vefcini zve- I zano in skupno deluje se Staroeehi.   MIado6ebi I Sami dobro vedo, da todi Starocchi ljubijo svoj I narod,  za-nj delujejo in se zrtvujejo,   ali njim je le na tern Ieze6e,   da z obrekovanjem staro-fieskim voditeljem spodkopijejo   veljavo  in pri-pravijo pri narodu ob zaupanje. Kaj bi pa Mla-doCehi dosegli,  ko bi pri volitvah  tudi spcdri-aili vse Starofieke, ker bi pa pri vsera tern brez drugih zavezitikov   ne   imeli  vefiine niti v de-zelnem niti v drzavnem zboru ? vse kridanje bi i nic ne pomagalo, dosegli bi ie to,  da bi Ijud-stvo bo)j in bolj zbegali, razdrazili in polagoma prignali v nacijonalni in politifitii radikalizem.
Ogrski ministerski predsednik grof Szapary | je bil cez velikonodne prazntke na Dunaji, imel avdijencijo pri cesarji, pogovarjal se z mini-strom Kalnoky-em in drugimi veljavnimi ose-bami; za njim je prisel tudi justicni minister Szilagyi, da poroca cesarju v postavnih nacrtib, ki se imajo predloziti drz. zboru. *
Knez Bismarck je kot drzavni kance-lar sicer iel v pokoj, ali politikovanju se §e note odpovedati; kakor listi porocajo, koce celo kandidovati ? drzavni zbor, da se bode, 6e vie ne more veil kot minister, vsaj kot poslanec potezul za veliko Nemfcijo, ki je vecmoraa delo Ie njegovih rok. Mladi nemiki cesar je zafiel dobro pometati: lotil se je reiiti delavsko v-prasanje, raiiiisterstvo je prevravnal, dvoboj do-voluje vojakom le pod nekatcrimi pogoji in zdaj bole paziti §e posebno na etitoiko svoje vojske, ter jim prepoveduje razkoinost in zapravljivost, in s tcm boL§ dosecJ, da za naprcj ne bodo le plemifii in sinovi vradnikov, arapak Ijtidje tudi niljega stanu labko postali dastniki v nemski vojskt; do zdaj je moral namrec vsak nemiki Sastnik, kakor pravirao, ziveri na vtsokih nogah in „nobclu, in za to je bilo treba denara in spet denara, kakor ga imajo na razpolago le bogattui. Bavarski ikofj® so se svojo odlocnostjo vender dosegli od vlade, kar so ze- I leli in zahtevali. Starokatohcani so n.imred §e vedno boteli in trdili, da so tidje katoliske ! rimtke Cerkve, Le tudi ne priznavajo nezmotlji- \ vosti papezcve. Priuc vladar je na izjavo §ko-fov izrekel, da se od naprej starokatolicani ni-majo ve6 smatrati kot udje rimske Gerkve, ampak da imajo biti zasebna cork vena druzba.
Francoska vlada bode kiuali v velikih denarnib stiskah, in vie se govori, da bode prisiljena nspraviti nov drzavni dolg. Zbornica je sklenila tjnogo novih postav, in da se te iz-vrse, bodo tudi letni stroski vecji; samo da se uciteljem vredc tako place, kakor zahteva nova postava, bodo lctni stroski poskocili za 40-50 milijonov frankov.
Hazmere mod Sfbijo in Bulgarijo so se vedno napete, govorilo se je se ceio, da je tudi diplomatic^ zveza med drzavama vzc pretrgana, ali do tega vender se ni prislo. Srbija, se vedno bolj, pa polagoma Mjiza Busiji in Avstriji od-teguje, Bolgarija pa bi rada, vsaj tako pisejo ] njeni vladtii listi, postala drzavica samos'alna, | neodvisna od zunanjega vpltva in bi tudi bil a zadovoljna se sedanjim knezom. Tega pa ni labko dosefii, dokler Rusija temn nasprotuje in njeni agenti trosijo rublje.
Na Ruskem so dijaki na raznih vseucilis-&h napravijali veiike izgrede; le v Moskvi in Petrogradu so jih djali vec ko 400 pod kljud. Kaj je daio povod tern izgredom, se ne ve, ker ruski listi le malo o tem porocajo ; k iemu veliko pripomore mladeniska kri, pa tudi nezno-sen ruski absolutizem. Ni tedaj Luda, da se je zadnji cas spet govorilo o zarotab proti caru in da so redarji nasli petardi prav bliza Ga-ciue, kamor je nameraval car svoj dvor prelo-ziti zadnje dni.
Domade in razne vesti.
Oerkvene slovesuosti o velikonofriih prazni-kib so se v raaaih tukajSnjili cerkvah vrSile po redu, katerega smo bili zadnjid naZDanilu Prooesij se je vdeleiilo precejSnje Stevilo vernikov ; posebno veliko jjudatva je bilo prislo k proceBiji na Kosianjovici, ki je bila v nedeljo zjutraj. Proopiijo je vodil, kakor Vjjako leto stolni proSt mag:. Andr. Jordan ; vdele2ili so se je tudi vetcraai ee evojim predseduikoaa g. Jacobi-em in svojo godbo.
Odlikovanje. Nj. Yeli^anstvo proavitU ceoar je vpravuemu tajniku pri gozclnarakem vodstvu r Oorici dr. Osltarju baronu Sommaruga podelil dabIov in zna-Caj vpravnega nvetovalca.
Vreme. Mesec april bof:e biti v romiici mu-hast; vstopil je lep in gorak, pivi njegovi dncvi fo bili prekrasni a v sredo ie je naunkrat vreme pre-kucnilo, voter je razsAJal, v Oorici in gorifiki okolioi in Bploh v ni^avi je dezilo, bliiuje tinovBke bribe pa je Hneg pobelil, zato sino pa tudi hiteli, da si ?pot poiftienio zimske suknje. Ker jo okolica vie vsa v razcveiu, bi mraz, ko bi dalje caia trajal, napravii pri Badnetn drevji mnogo ikode.
Dobrodelni bazar v Oorici. Baiarji io daodaoas ? navadi pa vofiinoma koriutui, da ze!6 koriatni. Tako io napraviie plemeoite goape Goriftke veiitiono6oi ponedeljek bazar v D.eher.jevi pivarni na korist zavoda bv. Jo^ofa. Ziwod ima nauion va-rovati uboge deklince, da tie zajdejo v zmotnjave in na krivo pot,
Pivarna jo bila ozaljkna primerno in okuino. Goipoda obojega ipola fa naj plemeuitejfiih in boga-tej§ib drulia svdela je pri mizuh, da prodajajo ko* pajoLi gospodi raznovistno stvari. Bled njimi videti je bilo pi. gospe: Bosizio, Gagarin, Teafenbacb, Lanthieri, Nugent, Liobig, itd,; tned plemenitimi go-•podi pa; kneza Jablanovaky, profit Ooronini ml., pt. Busiiio ml., g. Al. Laieiao, I&miiarja pri okraj. nora glav,, itd.
lJavar se jo izvwtno obnowl *, d&rov j@ bilo &n tiaod, pri ba/mji aamem dobili io g], 1040. VSteti §« mora ie drugih gl. 500, ki so v prid baxarja doili pred in kameje, Um onimi ki ho bazaru da-rovali zdatue ftvoto je Nj, Prevzriienost \no6. knez-nadSkof s gl. 60. Uorfpa pa, ki bo veliko zrtujo v pi id zavoda av. JoMa, je pi, barouica Angiolina Bitter, kor brez njouo pomoci bi bil zavod vLe vaahnil.
Koze so za6ele Imdo razsnjati v okraji Podgrad na Piimoiakcm. Do polovice marca so zbololo po 2-3 osebe na tcdoo, potera pa jih zboli po deset, od katerih umrjejo 3-4.
NadSkof solnograSki je nevarno zbolel, pre-videli so ga vie se sv, zakraraenti za vmirajoce, rao6i mu hitro pesajo in ni skoraj upanja, da se  ozdravi.
Novi dunajski knez-aadskof dr. Anton Gruscha, ima se proglasiti, kakor se 6uje, v teko-dem tediui v tajnom svotu (koa^Btcnji); ako pa tega ne bo, pa po pazevom pismu, ki se zove breve; 27. t. m. je zacasno odlo6en za slovesno   vmeideoje.
Zahvala dooi skofom od vseh strani, da so v svoji izjuvi odlo6no zahtevali versko Solo. Tako so atorili vsi dekani &t. Hipolitanske skofije (St. Polten) svojemu skofu veliko sredo. V tej skofiji obstuji iz-vanredna pa lepa navada, da pridejo vsi dekani po sv. olje na veliki cetrtek osebno; vsled tega zbe rejo se zo veliko sredo pri svojemu skofu k vsako-letnemu pastirskt>mu posvetu. Te priloSnosti posiu2ili so se letoa vsi dekani, izostal ni nobedeo, da so v imenu 5ez 400 far cele skofije soglasno izrazili bvcjo vdanott in vtdiko veseljo, ker bo Skofi terjali versko Solo.
BVoja§ka isasluzna svetinja*. Presvitli cesar je izdal ukaz, da se vpelje Mvojaaka zasluzna svetinja". katero bodo noaile le tiste osebe, katerim se naznani pobvnlno piiznanje za odli<Soo sluibo-vanje v vojski ali pa izraz casarjeve zadovoljnusti za posebae in izredne zasluge v mirnem 5asu.
Vabilo k besedi, katero priredi k&toliSko-po-Hti6iH> braluo druitvo v Fodgori ine S3, aprila ob 6*4 uri.iveier v drufitveni dvorani. Spored: 1. Pe-tje, — 2. Deklamacija. — 3. Petje. — 4. Gcdba na eitrah, — 6. Petje. — 6. Igra. — 7. Sre6kanje 4 do-bitkov; vsaka gtevilka stane 10 kr., 6isti dohodek je namenjen za otroaki vrt.
Podgora, dne 10. aprila 1890. K obilni vdele-iitvi vljuduo vabi o d b o r.
NajnovejSe vesti. Na Dunaji so bili te dneve veliki nemiri, prislo je skoiaj do kraale vstaje. Zkoz ved dui sem so delavci, posebno pa zidarji „StrajkaU", kar je v sodanjem 6asu postal? kaj navadaega; de-lavec ni namred samo za delo, ampak on hofie imeti tudi plafio, primerno svojemu delu in zravon se malo pocitkd, a obojuega jim pogoatokrat primanjkuje. Taka ae §oM iudi duuajtkim deJavcem> jn valed top tudi
velika nevolja med njimi. V predkraji Neulercnenfeld so se godili 8. t. m. zve6er silni izgredi. Mnoiiea se je oabirala veiinoma iz delavcev, ki niso imeli dela. Ko jib redarji niao mogli razkropiti in tudi njin alepi streli niso imeli zazeiji-noga vspeha, prijela je atiaza po sablah. Ko oe je drnbal Se pomnciila, se je raz-biio vi-8 prostorov iu imetje raztrosilo po nlieah. V dvoh zgaujarijah so spuptili Lgaoje iz sodov, da je izteklo, potem pa je zazglali, da so se prostori vneli; razbih a» mnogo okeaj in pomandrali in razdjali ved voz konjske Seleznicc. Mncgo razsajevoev so odpe* Ijali v zapor. Po osmi uri zveSer ati dofili v iznerai-rjene cc»te dve eakadroni konjikov in eden batalijon piL2ev.
Oo. fvandiSkani 7 JeniBalemu, v^rhi boL-jega groba in drugih svetiic v sv, dezeli, cakupili so zopet (etas nekoliko sv, spominkov: 1 Tri male iame na jezem Siloe; po nekero arikem napisu bi bil tukej kiaj, kjer je bil prerok dezaia umorjen; — 2, kos zemlje btizo vboda Damaikui z racvalinami stnre cerkve; audi se, da je stala tu itara oerkev posveLena Sv. Stotaou, pwemu mudeniku; — 8. hi-00 v Betaniji, kjer efcrji Se en del cerkve sv. Lasara;
—  4. veliki vrt pri Jeriho, bliso studenoa preroka Rlizeja, kjer ae napravi mail hoipio; — 6. v Botla-bemu kos zemljetik hiSe iv. Joiefa, da je to svetli-h bolj prostoj — 6. v Nazaretu vefi malih ko5 tlk delalnice sv. Joiefa; — 7, Slednjii v Je rural emu kraj pete postaje, kjer je Simon Oirenejski vzel kriS na svoja ramona. Zdaj imajo 00. franoiikani peto, sodmo, deseto, enajsto trinajsto in Stirnajsto poitajo v svoji lasti. — Vse to morajo kupiti *a drag denar, druga6e turki ne dajo i« rok; ker pa nimajo dovolj denara, kupili so za pladilo na obroko. Denar tedaj, ki so bare po naSili corkvah za boSji grob, pride v dobre roke. Veliko svetiSc bi bilo Se nakupiti, all se-danji lastniki tirjajo neizmerno visoko oeoo.
Kapela sv. apoiteljnov Oirila in Metoda v lavretanski cerkvi. — Lavrotamka batilika, ana naj imeoitnojSih bo^jih poti na Laikem, ker tamkej je hiiica pred. 0, M. in sv, Joiefa, preoe-Sena in Nanreta po angelih ua Triit In od tamkej v Lureto — prcuavlja ie v veei in lepii obJiki. Skof lavri'taiiiki in drugi gproiili 10 blago misel, da je lepa  priloJiioBt hozidati stransko kapelo z oltarjom
Sotveeenim iv, Cirilu in Motodu. Sv, 06e papeL Leo 1III, ki J3 svetnika povzdignil za elov. apoiteljoa, je z vosoljom to odobril ter spreiel delo v svojo posebno vodstvu in mu podelil svoj blagoslov. Da bi se pa kapela dostojoo in castoo sezidala, zdelo m je primerno v ta namen pobirati miloline posebno med Slovani. Iladi tega je pozval tudi provzviseni keez-nadSkof voo duhoviino Goriiko Skofije, naj po svoji moCi % pospeSujejo in priporoSajo avert natneo ter naj nabrano miloiiao poSljejo profi. kaezo-nad-Skofijskema ordinariatu.
Ostanejo si vedno enaki vsi osreSitelji za-tiraucga delalca. — Znano je, da anarhisti odrekajo pravico do lmetja. Kar kdo ima v svoji vlasti, ima po krivici, ker vsi imajo pravico do tega. Tako u-dijo, doklor sanii nid nimajo; ko pa sami pridejo do blagostanja, jim anarhisti6na nacela  ne ugajajo veS.
—  V Antverpnu dobil je voditelj aoarhistov pri Jre-branji 150 tisofi frankov., SomiSljeaiki so se 2e ve-selili svojega deleza, ali varali so se. Ko pa tirjajo svoj del, jim odgovori, da ni nikdar prisegel na skupno premoSenje, ter da je delitev najveca beda-rija. — Eoako ravnajo oni, ki ljudstvu vedno leto za letom trobijo v vsesa, koliko bi oni stoiili za blagor narods, ko bi bili sami na krmilu, ker drugi samopaSniki in sebi6neLi zanemarijo; kedar pa se jim posrefti diugc spodkopati in samim priti do kr* mi la, ne zmonijo se vec za svoje obljube. — la vondar jim verjamejo I
Polente nam dajte! — V Tridentu na juL-nem Tirolskem, kjer zalibog nadvladuje irredentizem, ho-iejo dati svoji to teznjam jasno in staloo govo-reLe znamnjo ter postaviti italijanskemn pesniku Dante u velik spominek. V ta namen je dotiini odaek dal po voglih nabiti plakate, kjer priduSuje vse rodo-ljube, naj za vzviSeno idejo zrtvujejo, kar le roorejo. To pa ne ugaja niSemu ljudstvu, naj manj v seda-njih Lasib, ko oni kraji hudo trpijo za bedo; zato so pa ceznane osebe po noci prilepile na ona vabila listke s napisom: „Polente, ne pa monumente (spo-meoinko)' 1 — Nekaj enakega culo se je pred dve-raa iotoma med nizim ljudstvnm v naSi bliSnji Fur-laniji, ko je druStvo BPro patrija" imelo svoj veliki shod v Gradisffi, kjer se je mnogo ropotalo 0 nevar-nosti za italijanski jozik, in 0 veliki potrebi sredstev si pridobiti v njegov prospeh. Ravno oni das so pa italijanski zastopniki, deloma oni, ki so v OradiSffl povzdigovali italijansko idejo, inoledovali za nodpo • ro pri dezelnetn in drLavnem zboru, ker pretila je radi slabe letine velika beda. Tudi tukej si ^slisal med prostim izstradanim pukom: „polente, poleute za patrijo".
„Dante Alighieri." — Zopet novo drnStvo irredentarsko v Bimu, ki bote eirifci in  pospeSevati
velSko italijapsko idejo v Iairi, v Trsto is na ftoriSiem, ker irredentarski dak jim m Se dc*olj razvit iii' atrjen ˇ teh krajifa. Imelo je drn&tvo 24. marea ayoj shod. Kar se je tn goToriSo in pri tej prilozuoati piaalo, zopet kaze, kaj ima Awtrija pu-eakavatiodltalijanov. V Trstn dobro znani Vrneaian v flvojeja liata med drugimi bedarij&nri drzne se tr-diti. da Sloveaci poMepno gledajo na Fnrlansko de-zelo, in da Bjib apoateljni ozoanujejo boj proti ita-lijanskjm driavljanom!! — Todi dr, Baiamonti v Dalmaeiji ui ame! zaeatati ter pcrivjja z povzdignenitri rokam» Iulijane na pomoS proti atovauskemn navalu. Ta moi je bil o stojem caaa zaaloinba Italijano* pa tudi naie tlade t Dalmaeiji. Ko jo pa njegava avezda oteraada, *# Je j|a lialgaa*©, da « m«d avojiun TKborjtnQ area ohladi. AH kdor hoee pohtifcofaii, ««a laji t* ittodec tkrbeti; ˇ tern pa •• je pre-taril, zato ae jet •pominjajc ie egiptotskih loncev, kmalo mil t Dalmacijo,
-VrttC" priotiav 4. iter. aledtfo webino: Vihar. - Hftadovoljai Mihec. - Irraa! Inna! — Dar deci za Veliko not. — VzpomUdanaka. — Poz-dratite Gospoda! — YeSetni ztoh. — V kubinji. — Na Kotadetera wtu. — Gaaela, — Moj je kruh. — Valikaao*. — Babica. — Lwtje in eviije. — lu cu-sopia, oawenjen poaebno uie^i ae raladini, j*» toliko glede rsabioe, kakor tudi glede zunanje oblike vsega priporoc'ila tredeo.
V udoabl knjigotrinice Ig. pi. Kletnuwjr e Ferd, Bamberg je izsia te doi knjiga: Baladc in romanoe. Napieal Anton Aakerc. — Cona bmiirani kajigi 1 gW. 30 kr., t izvirna platoice elegautuo ve-aim po 9 gld.
LUtnica vredaiiUa. Bl. g. I. V. v R. Vaiega dopi*a ne bonbo sprajeti t tej obliki. Todi po aaaem mnenji je ¦war Teeinom* taka, kakor j« bila pisano, «e Udi ae vdobe faslae it jeme. — Popiamku •* Bovca: Vasa zedera nam m dftTolj «*«n»; ne mogli bi j« objariti kot dopis, ampak Ie kot ^potlaBO*.
&, 1585.
1890
OZNAN1LO.
Naiomja ae a tern, da ae  bodo dne 30 aprila
1890 ob 10 uii ajatraj t pitarniei tuk»j5nj«ga deiel-
uega odbora, javno Breikale obii?aeije zemljiScoo od-
vezucga zaloga ˇ. znesku odmorjenem v razdoloiitvf-
ucm naLrtn 3. marcja 1^56 (Drz. zak. II &t. 4).
DE^ELNl ODBOR V GOKICI
dne 9. aprila 1890
de2elni glanr
Coronini.
i^W^-
| Po kratki r«bi prekoristno zebao «stilo
Rohseidene  Bastkleidei* ri.
Ifl.Oll DCr KOUr Sendet porto- und zollfrei das Fftbrik-Depot 6. Henneberg (K. u. K. Hoflieferant), Zuh.cir Master umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto
AMERIKO
Kralj. belgijski poatci parnik druatva
„Bed Star Linietf iz Antwerpea-a
nararaost y
Hew  Tork & Philadelphia!
priznan od visoke c. k. avstrij. vlade.
Poj«3ni)a daje:
prizoano zastopatvo
UtLcbwig 'Wielich
in Wien,  V, Weyringergaase 17          I
Josef Strassei-                 |
Speditionsbur. fur die k. k. Oest. Staatsb&hnen in i
Innsbraek.
LEPOTA zob
1\al
Sav» amerikamskm
glicerinova zobna crema <
fzdrjTEiiko preiskan«>
ODONT t±R'"1
c k. dvorfii zafagatelj na Duaaju.
Dotiira  se  pri   l*T arnKtrjih   paifaraeairjik itt!., I ku*  35 kr. — V G«»rici pri G. B. Poo- ^ » tooijii.   A.   de  Oirnui   '      * »-    -•   «r«           i„ ^
| ti. Cristokoiettiju.
¦V"VV        '      " '     ¦......'......¦      "   " ' vwmI
J|        PRODAJA PAPIRJA        $
iTlskantalUHciti
^                v Gorici — Travnik 6                j|g

----      aft
f ,v°- if]
te i!o- M
Piodajam po najr- zt cenr ?se, kar treba za pi^anje in iof.*Uo vabf>. Tsskani in drugo. Im;»m v z,i{ gi  tiskovine za
rLi ake Trade, Solske, m^iirvernj knjigi*. Hste i!o-  w^x
l^i strovane in za modo,   alovstvena  dela   vseli  kJ
m Btrok.                                                          A
klli          Tiskovinc vsako vr-te se oskrbujejo Uiiao  J^j
g^ in imjcencjse.                                                       Mt
W          Nadojaje se mnogiii naroSil ae pripnrofam  ||||
h|j » odJiiSaim spo»tovanjfm                                     ro
y                            J*. JPallicii.     ^
Odlikovanje 2 svetovnih razstat:
y Londonu 18(12, Patizu 1867, na Dunaji  IBl'd in Bpet v Parizu J. 18T8,
Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz slavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Dunaji prodajajr> se po 380 gl, 400 gl., 450 gi., 500 g!„ 550 gl.f 600 gi. in 650 gl.
Klavirji drugih firm po 280-350 gl.; pianini drugih fiira od 350-600 gt.
Dobijo se vedno v
A. Thierfelder-jevi
prodajalnici in pozojilnici klavirjev na Dunaji, VII, Burggaase 71.
YIN8EINSADSESTISEALNIGB
najnovejSe sestave prar  pripravae in  za 20%  bolj moSne kot drage.
NA DEt^AVNi SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU
meseca oktobra 1888 ko* naj-
boljae apoznano in s Pervim
darilom obdaroTaae.
M LIS E za grozdje in sadje
izgotovljajo in piodajajo
Ph. Mayfahrt et Co.
Fabriken    Iandwhthschaftli-
cher u. Weinban-MaB'h:nanf
Eisengiesserei   und   Dampf-
hammerwerk
Dtinaj H, Frankfurt a. 91. n. Berlin N.
KATALOGI in nsako  pojaaailo nu zuhtevanje gratis in franko.
— Sposobni zastopniki se iscejo tcr dobro y!aLajo. —
Teodor Slakasja
2        Re'ora: t Garlci, niica Ui it \l
pnporoca se ^Ijudno pri visoko castiti du-bov^ini v napravo eerkvenih posOd in orodja r.ajircYcjSe oblike, kot: monstrauc, kelihov : -*. itd. po najnizji ceni.
Stare teS't popravi, ter jib v Ognji po> zlati in posrebri. Na blagovoljno TpraSar>je radovoljuo odgovnrja.
PJiija blags daliK apraTljeaa is p5te pyjrto 1
NAZNANILO.
Podpi»ani Strjo ei v cast .slavnemu ob6iiiitvu nnxnaniti, da j« odprl v tukijanjum m-stn novobar-varijo. V birvanjo aprejrma se preja in tkanina to-Irko volncna knkor tudi drugovrstna.
Zagotovlja to6uo in dobro izvrSltev po tako nizkih cenah, kakor nobeden drug.
Sprvjfina narocUa in dola nu zcljo tudi na do-inu narofitiikov.
Jakob Clede,
Via Ascoli stev. 27.
I
| „Unio catholica"
vzajemni zavod za zavarovanje §kod
na rimtnji, I., Biiirker-rranse 14.
koncesljovan valed mlnlatenka naredbe z dnem n. februvarlja 1809.
Zttvod zii\ arnje:
Prcmakljlvo in aeprsmakljlvo primolinjt proti ikodi po pozaru, ttreli in ekaplozlji — za taka zu-varovanja jamnijo aoltdarno prvi trzajemni zavaro-talBi zmmii, kaiori so 6lani razclelilnega draStfa ˇzi»jeroi;ih zavarovalnij. Valed iwze % vuajemnimi 2ftirarovalnimi zarodi mmore „UN10" zavarovanja t najveei rrednogti »kl#paLi in daje na podlaf i te zreze «?ojini zuvurnvanccm najvo^o yarnost. VBakoletni prebiick razdoiil kc hoda med zavatovance.
Zavod vpeljol je tudi novo, dosle) ie ne po-zn»fo K»roko zavarovanja, namrefi:
Zavarovanje eerkvenih zvonov proti prelomu ali razpobu. V to stroko npndajo one Ikode, katere niso naslcdkt pozaru, temvc5 ki nastanejo vsled drazih katenh-koH s»lug«jo7. K trdelef-bi t tej «ava-rovalni ntroki vabijo ae vsi precastiti cerkveni prfdstojnikt
Tudi posredujn zavod pri prvih vzajemnih za-varovainicah
immyi na lirljesjs ia prsii myta
Vpr.:»anja glode zavarovatij blagovolijo naj se podpisanemu glavnemu ^astopu ali pa okrajnitn go»podom zastopnikom dopoSiljntt.
Zasropni5tva po deXeli oddajamo yaupnim o-sebatn, katero se naj pismeno ali ustno pri pod pi-sanem (flavnpm zastopu oglasfc. Za Gorico iinenovali smo goKpoda M. Korsic.i naniin zastopnikum.
Ljubljana, meseca februvarija 1890.
IM uitsp ziToia MZ WIW r Ljabijani
za Kraajsko, Spodrtje-Stajarsko in Prlraorsko. JOSIP PROSENC.
V  samih osmih Ietth po iznajdbi na Rtotine pnznanj pridobila »i ji*: Rib. Gaertmer-jeva teko^a frau-coska likavna mast za cevije.
V  eni ininnti svetijo ae Cevlji kot   zrcalo,   ne   da   bi jib    krtacil.
Pomaiejo ae 6eviji sanio a to tnaatjo So v trentttku postanejo in oatanejo tudi 6rni in svetlt aaj za 8 dni. Mokrota jej ntfi ne §kodi, da ta mast zabrani eclef da ae <b*ijt tako khko ne premooyo. Pripofofia ee posebno vekc. duhovSCioi, p. o. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in aploh vsakeniu. Pri o. in kr. vo« jakih je ie datno t naMdi. — Tiidi konjaka oprftva Cisti se lepo s tern mazilom.
PoSilja se prosto poSt.: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 in 12 eki. za 4 80
Kemicna tovaraa BIH. GAERTNER, c. in kr. ˇojni cskerbovaIecf Wien, Giaolastrasse 4.
Prodaja ae pri ve^ik knpcih;usniarj:b m'cevljarjih.
V Gorici ima zalogo: EM1LIO GENTIL1, Via Slgnori.
J2d4jatey is otgovorm srednik; M. KOBSftX — HUarijaugka tiskaro* ? Gorici.