Po mestni občini r il f I 5 Ptuj • Zakaj zamu- rf j nI ja rekonstrukcija 0 - 1" gasilskega doma In Z> Stran 4 Po naših občinah Žetale • Milijoni evrov v ceste in vodovod O Stran 6 Reportaže Moškanjci • Akrobacije, da jemlje dih O Stran 22 Ptuj, petek, E« 15. oktobra 2010 letnik LXIII • št. 80 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA! (g) 02/788-54-00 Vsi rabljeni avtomobili so na... '.avtocenter-serbinek.si ^ i Avto Serbinek d.o.o. PE Ptuj, Mariborska cesta 68 (g) 02/788-54-00 radioptuj 89,8*98,2*10473 www.radio-ptuj.si Danes priloga Pred Kurilno Stran15-18 sezono V Štajerski Kidričevo • Ob mesecu varstva pred požari Gasilci tudi med osnovnošolci Smo sredi meseca varstva pred požari, ki je letos posvečen predvsem mladim in poteka pod geslom »Ogenj ni igrača!« Zato so v Gasilski zvezi Kidričevo v okviru tedna požarne varnosti v sredo, 13. oktobra, izvedli vrsto požarnopreventiv-nih aktivnosti, ki so jih namenili osnovnošolcem. Prikaz gašenja gorečega olja na štedilniku so zgodaj dopoldne najprej prikazali šolarjem in učiteljem osnovne šole v Cirkovcah, nato pred podružnično osnovno šolo v Lovrencu na Dravskem polju, svoje aktivnosti pa so zaokrožili v Parku mladosti v Kidričevem, od koder je posnetek. Učenci so si z zanimanjem ogledali gasilsko tehniko in opremo, preizkusili pa so se lahko tudi v gašenju z vodnim curkom. Da bi zavest o požarni varnosti čimbolj približali otrokom, si gasilci pomagajo tudi z zloženkami, med katerimi sta pobarvanka in družabna igra. Ob tednu požarne varnosti pa so v uporabi posebne znamke, zato je na vse pošiljke notranjega in mednarodnega prometa treba prilepiti doplačilno znamko v vrednosti 0,14 evra. -OM Foto: Martin Ozmec Ptuj • Nadaljevanje renaturacije Ptujskega jezera Plaža in tuši že v letu 2011? Vse kaže, da se bomo ob Ptujskem jezeru v prihodnjem letu že lahko sončili, namestili bodo prve tuše, v petih letih pa se bo mogoče v jezeru tudi kopati. Renaturacija, ki jo bodo nadaljevali te dni, je pomembna s krajinskega in naravovarstvenega vidika ter tudi razvoja turizma in rekreacije. Prvo fazo so izvedli leta 2004, ko je šlo za poskusno ozelenitev brežin, in izkazalo se je, da je ta način odlaganja mulja ustrezen. Na ta način naj bi uredili polovico jezerskih brežin, za drugo polovico pa bo treba poiskati neke druge rešitve, predvsem zaradi strmine in globine. Dela pri nadaljevanju re- naturacije Ptujskega jezera je dobilo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, izvajalo pa jih bo podjetje Valant šped, ki te dni končuje pripravljalna dela. Morje na kopnem, kot mnogi radi poimenujejo Ptujsko jezero, bo tako postalo še privlačnejša rekreacijska točka Ptujčanov in ljubiteljev vodnih športov. Največja vodna površina v Sloveniji ima 420 ha in 9 km dolgo plovno pot za jadralce in veslače ter voznike motornih čolnov in vodnih skuterjev, njegova obala pa meri nekaj manj kot 13 km. Ptujsko jezero se ponaša tudi s prvo in edino marino na kopnem v Sloveniji - nudi namreč 60 stalnih privezov za jadrnice in ostala plovila z ugrezom do 1,3 metra. O Stran 3 Komentiramo • Predvolilne anonimke "Jebemti, so uspešni!" Že po pričakovanjih se zadnje vroče dni pred volitvami začno nekoliko množičneje pojavljati anonimke, bodisi kot pisana beseda bodisi kot govorjena - preko telefona s skrito številko. Tudi letos ni bilo prida drugače, so pa bili skrivnostneži, ki so pljuvali po enem ali drugem kandidatu, tako malenkostni, da je bilo vse skupaj že smešno. Torej, glede na fre-kventnost je bila najpogosteje očitana napaka kakšnemu županskemu kandidatu to, da je sicer uradno prijavljen v občini, kjer kandidira, neuradno pa živi drugje. Največ skritih problemov s tem so imeli v Dornavi, češ da sta tam dva kandidata, ki se jima lahko očita enaka "napaka". Enako velja za Podlehnik, pri Sv. Andražu pa je bilo to kar odkrito in jasno povedano. Je pa takšen primer gotovo še marsikje v drugih slovenskih občinah (pa Foto: Črtomir Goznik (Fotografija je simbolična.) ne, da se kogarkoli pri tem zagovarja); preprosto zato, ker je občin toliko in so tako drobne, da lahko že kilometer stran iz središča kakšne od občin nesrečnik pač živi v drugi občini. Sploh, če pogledate zemljevid občin, ki jasno kaže, da je daleč najbolj drobtinarsko (po drobcenih občinah) razdelje- Uvodnik Kaj odloča Za večino občin so volitve mimo, v nekaterih pa bo treba počakati še dober teden, na drugi krog, ko bodo volivci odločali, kateri izmed dveh kandidatov z največjim številom glasov bo postal „kapo di banda". Po pričakovanjih so v prvem krogu volitev v občinah v veliki večini že zmagali stari, dosedanji župani, pač nekako po reklu, da če je staro (še) dobro, zakaj bi menjali. Seveda je tudi nekaj izjem, kjer dosedanji župani, ponekod presenetljivo, ponekod pa pričakovano, niso takoj dobili večine glasov svojih podanikov. Zanimivo pri tem je, da so se v predvolilnih soočenjih stari župani v zagovoru, zakaj želijo še nadalje županovati, vedno sklicevali na to, da je odprtih en kup projektov, ki jih morajo v novem mandatu še dokončati, ker so to pač dolžni narediti. Kot da ne bo čez štiri leta enako stanje; tudi takrat bodo brez dvoma spet nedokončani kakšni projekti, zato takšna pojasnila izzvenijo precej plehko. Vsak, ki se resno poteguje za funkcijo župana, počne to predvsem in v prvi vrsti iz lastnih interesov in osebnih ambicij, nikakor in nikoli zaradi neke altruistične ideologije narediti drugim lepše življenje. Pa četudi je ta zasebna ambicija samo doseči slavo in hvalospeve, ker je tako uspešen župan. Je pa ob tem bolj vprašljivo, zakaj ljudje koga volijo ali pač ne volijo. Da bi pri tem kakšno posebno, odločujočo vlogo igrala politična opredeljenost kandidata, je najmanj verjetno, kakšen odstotek se pa morda tudi lahko dobi na ta račun. Tudi javna predvolilna soočenja in poplava reklamnih letakov ter srečanj pred volitvami ne odločajo o zmagovalcu. Pač pa, čisto konkretno, pretežno odločajo kilometri asfalta, nova šola, telovadnica, vrtec, kanalizacija itd. Zato imajo stari župani tudi tako veliko prednost pred izzivalci, ni pa vedno nujno, da je odločujoča. Piko na i dajejo čisto osebni občutki volivcev; ti pa so lahko prijateljstvo in zadovoljstvo ali globoke osebne zamere in sovraštvo, kar vse navsezadnje niti nima neposredne povezave s samo župansko delovno funkcijo. Ampak prav osebni občutki ljudi so tisti, ki znajo na koncu odločati o tem, kdo je ali bo župan. Simona Meznarič no prav Spodnje Podravje s Halozami ... Je pa težko reči, da zaradi tega, ker živi v sosednji občini, sploh ne pozna problematike občine, v kateri kandidira za županski (ali svetniški) stolček; marsikdo od "pravih" občanov ima veliko manj pojma o tem, kaj se mu pred nosom dogaja in kaj bi bilo treba narediti. Sicer pa, roko na srce, se tudi aktualna problematika naših občin ne razlikuje tako zelo, prav nasprotno; če ni problematičen vrtec, je problema- tična dvorana, povsod so problematične ceste, tu in tam pa kanalizacija. Aja, pa še kakšna trgovina in dom upokojencev bi se lahko naredila. Karkoli od naštetega bi kdorkoli bleknil na predžupanskih soočenjih, ne bi zgrešil poante, pa če bi ga pripeljali z novogoriškega ali murskosoboškega območja. Seveda pa je prav, da je domači župan doma v svoji občini, že zato, da takoj ve, s katerim občanom se bo moral bosti za 20 cm zemlje za cesto do onemoglosti in s katerim ne. Ob takšnih in podobnih anonimnih zgražanjih, kjer se je sicer očitalo še kaj drugega, je ena izjemno zanimivih ano-nimk letos tik pred volitvami priromala iz Podlehnika. Skoraj neverjetno, ker so bili tam skozi vsa štiri leta navzven (pred mediji) izjemno zadovoljni z vsem; tu in tam je sicer priletela kakšna bolj ostra zaradi luknje ali splazenega cestišča, to pa je bilo tudi vse. Nikoli klica kakšnega razočaranega občana ali občanke, niti nobenega anonimnega kritiziranja, še manj je bilo slišati kakšne kritike na sejah občinskega sveta. Zdaj pa bum; nepodpisana skupina Podlehničanov je namreč zapisala, da se preveč piše o neki avtocesti, nič pa o tem, "kako nesposobnega župana Maučiča in svetnike imamo v občini Podlehnik. V štirih letih niso naredili nič, prej pa so se hvalili, kako ni nobenih pufov. Kako, da jih ni, če je pa občina v dreku, samo še za svojo plačo skrbijo. In pa za avtocesto, da bi mastno skasirali. Ne briga pa jih, da bo avtocesta uničila dolino. In kratkoročne kredite so spremenili v dolgoročne ... Jebemti so uspešni!" (konec citata, op. a.) Torej, spoštovani anonimni nezadovoljni Podlehničani, kje ste bili doslej, vsa štiri leta?! V našem časopisu nikoli ni bilo težko objaviti kakršnekoli bolj ali manj upravičene kritike in nezadovoljstva, celo nasprotno, ampak to je treba povedati, saj novinarji pač nismo sami po sebi zadovoljni ali nezadovoljni z vodenjem kakšne občine. Razlike v mišljenju, kritične ocene dela bi si lahko privoščili tudi svetniki na sejah, a pod-lehniški pihajo vsi v isti rog, od nobenega občana ali občanke pa nikoli ni bilo slišati nič. Do tokratnih volitev. Sicer je v omenjeni anonim-ki zapisano še, da so bojda "pri-jatli" prijavili župana Maučiča na Kosovo komisijo (lepo bi bilo, če bi ti "prijatli" to prijavo predstavili tudi medijem, čeprav anonimno, ne pa samo nedorečeno namigovali), v nos jim gre še dejstvo, da se na županovi domačiji, ki je predvidena za rušenje, nekaj na veliko gradi, pri čemer se sprašujejo, ali se sploh sme graditi na objektu, predvidenem za rušenje, pisci anonimke pa se jezijo še nad učitelji, ki da raje štrajkajo za cesto, kot bi otroke kaj naučili. Konec anonimnega pisanja pa je takšen: "In zdaj je vse tak prekleto tiho, samo en kandidira. In isti nesposobni svetniki ... Nobenega novega ... Naj že ukinejo take občine! Samo denar nam kradejo!!!!" Največji absurd te anonimke pa so rezultati nedeljskih volitev. Okej, za župana ni imel nihče razen sedanjega niti "jajc" kandidirati, za svetnike pa je bilo evidentiranih 12 kandidatov, a so si vrli Podleh-ničani izvolili popolnoma do pike iste kandidate, kot so bili v občinskem svetu doslej! Niti enega samega samcatega imena niso zamenjali, pa so imeli možnost. Le Alojz Novak (nekoč že svetnik) je nadomestil Antona Žeraka, ki letos sploh ni kandidiral. Torej, spoštovani anonimni iz Podlehnika, vodstvo ostaja po volitvah povsem enako, na vas pa je, če ste nezadovoljni, da predstavite konkretne težave. In verjemite, z veseljem se bo pisalo še kaj drugega kot o avtocesti in mrliških vežicah. SM Podravje • Marinič v akciji za kanalizacijo Gjerkeš je za iskanje rešitev ... Vprašanje, kako se bo gradila druga faza kanalizacije konzorcija sedmih občin s Ptujskega, je na 20. redni seji ministru za lokalno samoupravo Henriku Gjerkešu postavil poslanec Branko Marinič. Kot je že javno znano, so namreč kriteriji za sofinanciranje (spet) spremenjeni, zato naj bi iz kohe-zijskih virov sofinanciranja v celoti izpadla občina Videm, sporni so tudi ptujsko naselje Grajena in še nekaj infrastrukturnih objektov v okviru ptujske mestne občine. No, Gjerkeš Mariniču, ki je spraševal, kako oz. s katerimi finančnimi viri nadomestiti izpad kohezijskega denarja za Videm in Grajeno, ni znal dati kakšnih konkretnih odgovorov; najprej je povzel že znane razlage o spremembi evropske uredbe, zaradi česar so se spremenila merila, ki so veljala v obdobju do konca leta 2007. Po novi pa velja, da so do evropskih kohezijskih sredstev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda upravičeni projekti, ki „ zadoščajo celostnim rešitvam problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju poselitev z obremenjenostjo več kot 2.000 populacijskih enot". Marinič je po takšnem od- govoru vseeno „apeliral" na oba resorna ministra, tako Žar-niča (okoljsko ministrstvo) kot Gjerkeša (lokalna samouprava), da naj vendarle najdejo kakšno finančno rešitev, saj občini s svojimi proračuni tako velike naložbe ne bosta zmogli, nesmiselno pa je tudi puščati doslej zgrajeno cevno infrastrukturo brez funkcije delovanja. Gjerkeš se je s takšnim razmišljanjem seveda strinjal, odgovoril pa nič konkretnega, razen tega, da če je res prišlo do takšnih razlik v primerjavi s prvo fazo projekta, se je zdaj „treba usesti dol in najti neko rešitev. Jaz mislim, da smo do zdaj še vedno našli rešitve za zagate, tudi takšne, ki so bile eksplicitno drugače. Ampak se da interpretirati nekatera pravila tako, da je še vedno vse pravilno, pa se projekt vseeno pravilno izvede." Pogajanja okoli sofinanciranja kanalizacije v delu mestne občine in občine Videm se bodo torej še nadaljevala, vprašanje pa je, ali res tudi uspešno. In predvsem, kdaj in kako se bodo končala, saj je šele potem možno računati, da bodo namesto besed na delu še kakšni stroji. SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: S M Ptuj • Nadaljevanje renaturaclje Ptujskega jezera Plaza in tuši ze v letu 2011? Vse kaže, da se bomo ob Ptujskem jezeru v prihodnjem letu že lahko sončili, namestili bodo prve tuše, v petih letih pa se bo mogoče v jezeru tudi kopati. Foto: Črtomir Goznik Renaturacija na Ptujskem jezeru se bo te dni nadaljevala, potrebna mehanizacija je že nameščena. Renaturacija, ki jo bodo nadaljevali te dni, je pomembna s krajinskega in naravovarstvenega vidika ter tudi razvoja turizma in rekreacije. Prvo fazo so izvedli leta 2004, ko je šlo za poskusno ozelenitev brežin, in izkazalo se je, da je ta način odlaganja mulja ustrezen. Na ta način naj bi uredili polovico jezerskih brežin, za drugo polovico pa bo treba poiskati neke druge rešitve, predvsem zaradi strmine in globine. Dela pri nadaljevanju re-naturacije Ptujskega jezera je dobilo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, izvajalo pa jih bo podjetje Valant šped, ki te dni končuje pripravljalna dela. Morje na kopnem, kot mnogi radi poimenujejo Ptujsko jezero, bo tako postalo še privlačnejša rekreacijska točka Ptujčanov in ljubiteljev vodnih športov. Največja vodna površina v Sloveniji ima 420 ha in 9 km dolgo plovno pot za jadralce in veslače ter voznike motornih čolnov in vodnih skuterjev, njegova obala pa meri nekaj manj kot 13 km. Ptujsko jezero se ponaša tudi s prvo in edino marino na kopnem v Sloveniji. Kot je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesaric, nudi 60 stalnih privezov za jadrnice in ostala plovila z ugrezom do 1,3 metra. Ptujsko jezero je pomembna naravovarstvena, rekreativna, športna in turistična površina, ki bo v prihodnjih letih samo še pridobivala na pomenu. Na njem potekajo pomembna tekmovanja za jadralce in veslače, veliko zanimanje pa zanj kažejo tudi organizatorji tekmovanj s skuterji. Plovilom na motorni pogon je dovoljena plovba od prvega maja do prvega oktobra. Območje ob nirjem na njem že uvrščeno v koledar najpomembnejših evropskih tekem v odbojki na mivki. Tudi po zaslugi tega igrišča je območje ob jezeru postalo pomembno stičišče mladih, željnih športa in rekreacije. V letu 2011 bodo uredili še manjše igrišče z mivko za otroke. Prva vstopno-izstopna mesta za čolne so postavili v okviru projekta revitalizacije Ptujskega jezera, urediti pa bo treba nova, zlasti še pri gostilni Ribič in v Markovcih, tistega pri Termah pa razširiti. Že v naslednjem letu bodo poskušali predlagati podaljšanje plovnega režima v mesec aprila in do konca oktobra, pravi Mesarič, prav tako pa bo predlagal, da bi turistična ladjica Čigra po jezeru in Dravi vozila vse leto. Vse več turistov si namreč želi ogledati ptujsko veduto tudi z vodne strani. Tej njihovi želji ob sedanjem plovnem režimu ni mogoče ustreči. Pri vseh spremembah bodo v največji možni meri skušali prisluhniti naravi, saj je Ptujsko jezero eno najpomembnejših območij za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji, tod gnezdijo nekatere najbolj ogrožene vrste ptic, izrednega pomena pa je tudi vsa flora in favna tega prostora. Nadaljevanje renaturacije iz leta 2004 Renaturacija Ptujskega jezera, ki jo bodo pričeli te dni, saj stroji že čakajo, pomeni nadaljevanje projekta iz leta 2004, ko je bila izvedena prva faza urejanja bre-žine. Z njo se bodo možnosti razvoja turizma in rekreacije na tem največjem umetnem jezeru v Sloveniji samo še povečale. V pilotskem projektu ureditve Ptujskega jezera iz leta 2003 (pilotski zato, ker izkušenj o sanaciji takšnega jezera, kot je ptujsko, v Sloveniji in okolici še ni bilo) je bila predvidena renaturacija celotne asfaltne brežine, kar je okrog 10 km. Ker projekt ni poceni, so se odločili, da se bo renaturacija izvajala fazno. Z izvedbo prve faze je bila predvidena tudi analiza ozelenelih brežin, ki naj bi se izvedla pet let od ureditve; to se je zgodilo v letu 2009. Spremljati je bilo namreč treba, kaj se bo v bodoče dogajalo z asfaltno obalo, ki je sedaj pokrita z muljem. Analiza je pokazala, da je predlagani način odlaganja mulja ustrezen in zaželen, kar pomeni, da bodo na ta način lahko izvedli sanacijo oziroma ozelenitev brežin v dolžini okrog 4,5 km, za strmi del pa bodo morali poiskali drugačno rešitev revitalizacije. V okviru prve faze renatu-racije je bilo pred šestimi leti v brežine jezera vgrajenih 5500 kubičnih metrov mulja, dela pa so stala 275 tisoč evrov. V okviru nadaljevanja renaturacije Ptujskega jezera, ki je projekt Dravskih elektrarn Maribor, bodo iz jezera odstranili štiri tisoč kvadratnih metrov mulja oziroma izvedli renaturacijo brežin v dolžini okrog 200 metrov. Dela se bodo izvajala do konca leta ali po potrebi še dlje, v Mestni občini Ptuj in BD Ranca pa si želijo, da bi do ozelenitve celotne površine brežin prišlo čim prej. Še pred izvedbo prve faze renaturacije so DEM pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor naročile program spremljanja premeščanja sedimenta na območju Ptujskega jezera. Rezultati meritev so pokazali, da izmerjene vrednosti kovin, nekaterih drugih elementov in spojin dušika in fosforja izpolnjujejo kriterije določb veljavnih predpisov, na podlagi tega so tudi pristopili k projektu renaturacije. Ni bilo namreč malo tistih, ki so opozarjali na to, da je mulj iz Ptujskega jezera ekološko sporen. Ptujski župan Štefan Čelan je zadovoljen, da se dela, ki so bila v neki fazi prekinjena, nadaljujejo. Z DEM je bilo dogovorjeno, da bodo aktivno pristopile k čiščenju mulja iz jezera in k renaturiranju večine za zdaj še asfaltnih površin, ki jih imajo ob jezeru na njegovi levi in desni strani, kjer je to tehnično seveda mogoče; pri velikih globinah pri jezu to namreč ni mogoče. En del projekta je bil pred šestimi leti realiziran, nato pa se je projekt renaturacije prekinil. Ob zadnjih kadrovskih menjavah v vodstvu DEM je bila MO Ptuj ponovno dobrodošla sogovornica, pravi ptujski župan. Projekt, ki je bil pri njih načrtovan že pred leti, se sedaj nadaljuje, realizirali ga bodo po fazah. V tej fazi, ki se bo pričela te dni, saj so priprave v polnem teku, vsa potrebna oprema za izkope in črpanje mulja pa je že postavljena, bodo v pristanišču Ranca odstranili mulj in ga poglobili ter nadaljevali renaturacijo obale naprej proti Puhovemu mostu. Ta faza projekta je ocenjena na dobrih 400 tisoč evrov. Želja MO Ptuj je, da bi DEM v naslednjih letih v svojih letnih proračunih imele stalno postavko za čiščenje mulja iz Ptujskega jezera. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujsko jezero je največja vodna površina v Sloveniji, saj pokriva 420 ha. Ptuj • Zakaj zamuja rekonstrukcija gasilskega doma Gasilci opravili prek 3000 prostovoljnih delovnih ur V Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj so načrtovali, da bodo prenovljen in dozidan gasilski dom svečano odprli že v okviru slovesnosti ob 140-letnici svojega delovanja v začetku oktobra, žal pa gradbena dela kljub pomoči gasilcev še niso zaključena; gasilci pa ostajajo optimisti, saj trdno upajo, da ga bodo lahko predali namenu še pred novim letom. Foto: M. Ozmec Predsednik Robert Cvetko (levo) in poveljnik PGD Ptuj Martin Vrbančič sta v teh dneh redno v gasilskem domu, saj sproti preverjata, ali dela potekajo po načrtih. O vzrokih za zamudo pri dokončanju vseh gradbenih del smo povprašali predsednika PGD Ptuj Roberta Cvetka, ki je potrdil, da se je gradnja s prezidavo in obnovo gasilskega doma dejansko zavlekla prek zastavljenih rokov, o vzrokih pa dejal: »Predstavniki izvajalcev gradbenih del so nam pojasnili, da prihaja do zakasnitve zato, ker so morali zmanjšati število delavcev na gradbišču gasilskega doma na Ptuju zaradi nujnih potreb na nekaterih drugih gradbiščih, ki morajo biti končana še pred zimo in nizkimi temperaturami, nekaj težav pa jim je povzročilo tudi vreme. Sicer pa, kot vidite, so sedaj vsa gradbena dela že dejansko v zaključni fazi, te dni zaključujejo izdelavo ometov ter keramičarska, pleskarska in montažerska dela. Gre namreč za izjemno velike površine, samo stenskih površin je prek 11.000 kvadratnih metrov, in vse je treba temeljito zaključiti, nato pa še prepleskati in dokončno urediti.« Torej ne gre za težave zaradi financiranja? »Ne. Za sedaj poteka vse financiranje v skladu z dogovorjenimi oblikami in vsebinami, z nami dobro sodelujejo tudi vse strokovne službe mestne občine Ptuj.« Lahko pričakujemo, da bo prenovljen gasilski dom odprt še letos? »Vsi srčno upamo, da se bo to zgodilo še v letu 2010, saj je to jubilejno leto ptujskega gasilstva, naša 140-letnica, visok jubilej, v okviru katerega smo načrtovali tudi odprtje prenovljenega doma.« Reči je treba, da je odzu-naj prenovljeni dom videti zelo lepo, tudi barve so prijetne. Kakšni pa so odzivi občanov? »Moram reči, da so naši občani zelo zainteresirani za vse informacije, ki so povezane z obnovo in razširitvijo gasilskega doma, saj nas o tem dokaj pogosto vprašujejo, tudi sem v dom prihajajo, saj želijo videti, kako zgleda. Zunanji videz so nam že pohvalili, predvsem barve so jim všeč. Nismo se odločili za klasično živo rdečo, ki jo običajno uporabljajo za gasilske domove, ampak za peščeno rdeče rjavo barvo v kombinaciji s sivo srebrno, stolp pa je v rjavi barvi. To so tople in, verjamem, tudi všečne barve.« Kako pa je z vašimi novimi gasilskimi vozili, ste jih že morali uporabiti? »Seveda jih uporabljamo že lep čas, dve specialni tehnični vozili smo pričeli uporabljati že kaka dva tedna po svečani predaji, od tedaj pa jih žal uporabljamo precej pogosto, saj prihaja do številnih prometnih nesreč, kjer so ta vozila nepogrešljiva, nove avtocisterne pa vsaj za sedaj na srečo še ni bilo treba uporabiti, saj v tem času ni bilo še nobenega večjega požara. Sicer pa ugotavljamo, da so se sedaj dejansko pokazale vse prednosti naše nove gasilske tehnike. Gre za vrhunsko opremo na področju tehničnega reševanja, predvsem v prometnih nesrečah in ob reševanju nesreč z nevarnimi snovmi. Sicer pa smo že ob nabavi teh vozil vedeli, kaj hočemo, in smo jasno povedali, da se opremljamo za sedanje dejanske potrebe in za prihodnje rodove.« Ste s potekom akcije zbiranja sredstev za prenovo doma in nova gasilska vozila po domovih zadovoljni, kakšen je odziv? »Zaenkrat ocenjujemo, da je odziv med občani zadovoljiv, vendar moram pojasniti, da zaradi drugih obveznosti še vedno nismo uspeli obiskati vseh gospodinjstev na našem območju, kot smo obljubili, zato bomo to zagotovo storili še do konca leta.« Sicer pa ste gasilci pridno sodelovali tudi pri ne- katerih delih v gasilskem domu? »Predvsem na samem začetku vseh del je bilo treba opraviti veliko raznih pripravljalnih del, kot so odstranitev starega stavbnega pohištva, rušitev delov zidov in sten in odstranitev porušenega materiala in v glavnem smo vsa ta dela opravili gasilci s prostovoljnim delom. Do sedaj smo opravili že prek 3000 prostovoljnih delovnih ur in tako po naših izračunih prihranili vsaj okoli 50.000 evrov.« Boste na strehi gasilskega doma uredili tudi sončno elektrarno, kot ste načrtovali še pred pričetkom obnove? »Zagotovo, naj pojasnim, da smo se na tem področju priključili projektu, ki ga vodi mestna občina Ptuj in vse podrobnosti in aktivnosti potekajo v dogovoru z njihovimi strokovnimi službami. Naš cilj pa je pri tem čisto jasen, strešno površino na objektu gasilskega doma želimo čimbolj eko- nomično izkoristiti. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem službam Mestne občine Ptuj za resnično dobro in tvorno sodelovanje, hvala vsem za pomoč in sodelovanje, zares smo hvaležni vsem, ki nam pri tem obsežnem projektu stojijo ob strani in nam pomagajo.« Smo pa že sredi oktobra, meseca požarne varnosti. Ste se v ta namen lotili kakih posebnih požarno-pre-ventivnih akcij? »Nekih posebnih aktivnosti letos v oktobru ne načrtujemo, saj imamo kup drugega dela in aktivnosti, sicer pa smo člani PGD Ptuj zelo aktivni vse leto, od januarja do decembra, torej tudi oktobra. Lahko vam zaupam še to, da potekajo temeljite priprave na izvedbo večje gasilske taktične reševalne vaje, vse drugo naj ostane skrivnost. V oktobru pa imamo še celo vrsto raznih drugih aktivnosti, ampak to je del našega rednega programa dela vse leto.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pogled na popolnoma prenovljen in dograjen gasilski dom v Ptuju je tudi zaradi toplih barvnih kombinacij danes zagotovo prijetnejši. Prlekija • Lokalne volitve 2010 V drugi krog Franc Jurša in Olga Karba V Ljutomeru se bosta v drugem krogu lokalnih volitev (24. oktobra) za župansko mesto potegovala sedanji župan in neodvisni kandidat Franc Jurša (v prvem krogu 1615 glasov) in direktorica puconske občinske uprave in neodvisna kandidatka Olga Karba (1593 glasov). Tretji kandidat, Janez Vencelj (Stranka mladih - zeleni Evrope), je prejel 221 glasov. V ljutomerskem 21-član-skem občinskem svetu bodo sedeli: Andrej Lah (SDS), Sara Karba (Mlada Prlekija), Jože Klemenčič, Marijan Rudolf (oba Desus), Jože Panič (NSi), Aleksander Kavčič (LDS), Damjan Bogdan (SD), Janez Kar-doš (Zares) in Robert Štefanec (SLS) iz prve volilne enote, Anton Heric (SDS), Dušan Kosi, Franc Rošker (oba Desus), Jože Grantaša (LDS), Branko Smodiš (SD), Tihomir Babič (SLS) in Janez Vencelj (SMS) iz druge volilne enote ter Ludvik Filipič (SDS), Jožef Heric (Prle- kija neodvisno združenje), Anton Vrbnjak (Desus), Silvester Perko (Lista za razvoj mesta in vasi) in Aleš Lipovec (SD) iz tretje volilne enote. V Veržeju se je minulo nedeljo od 1108 volilnih upravičencev volitev udeležilo 617 ljudi oziroma 55,69 odstotka. Od teh je 588 oddalo glas edinemu kandidatu za župana, dosedanjemu županu Slavko Petovarju. Znani pa so že tudi člani veržejska občinskega sveta v naslednjih štirih letih; Dejan Kolarič, Branko Seršen Vekoslav Jureš, Branko Gregorinčič, Janko Sunko, Mi- Franc Jurša Olga Karba lan Seršen, Andrej Sraka, Matija Galunder in Nada Bunderl Rus. Na lokalnih volitvah v občini Razkrižje, kjer je evidentiranih 1148 volilnih upravičencev, je bila volilna udeležba 61,06-odstotna. Za župana so četrtič zapored izbrali Stanka Ivanušiča, ki je v županski tekmi premagal Franca Žižka. Sedemčlanski občinski svet bodo zastopali: Božiča Ceko-vič Budinski, Roman Zadravec, Franc Žižek, Darja Duran, Rajko Šimonka, Janko Sever in Jožef Stamničar. Občino Križevci bo pri- hodnji štiriletni mandat vodil mag. Branko Belec, ki na nedeljskih volitvah ni imel protikandidata. Glasovalo je 531 ljudi od 2983 volilnih upravičencev, 13-članski občinski svet pa sestavljajo: Bogomir Gaberc, Robert Jelen, Aleš Kol-manič, Marijan Šijanec, Lidija Koroša, Anton Kšela, Anton Lovrenčič, Milan Majcen, Dušan Prelog, Boris Onišak, Frančiška Rakuša, Anton Petovar in Andrej Weis. Anton Slana bo tudi naslednja štiri leta vodil občino Sveti Jurij ob Ščavnici, saj je prepričljivo premagal protikandidata Slavka Mihaliča. Sestav občinskega sveta je naslednji: Andrej Kraner, Miroslav Petrovič, Simon Šipek, Ivo Belec, Marjan Kraner, Marta Po-stružnik, Branko Gerlica, Ivan Fras, Anton Klemenčič, Mirko Ljubec in Danijel Tancoš. Niko Šoštarič Foto: NS Foto: NS Ptuj • S tiskovne konference Term V jesen z novimi zgodbami V sredo so v Termah Ptuj na redni jesenski tiskovni konferenci predstavili dogajanje v jesensko-zimski sezoni 2010/2011, ki jo pričenjajo s sedmo sezono Primusovih vinskih zgodb, ki jih bodo dopolnile martinove zgodbe, tretjim Primusovim plesom in bogato decembrsko dogajanje, vključno z rimskimi saturnalijami, s katerimi bodo vstopili v leto 2011. Opravičilo V članku Brez posebnosti, objavljenem v torkovem izvodu Štajerskega tednika, smo pomotoma zapisali, da kidričevski kandidat za župana Vladimir Korošec nastopa na listi SD. Pravilno se glasi, da kandidira s skupno podporo SD in LDS. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: Črtomir Goznik S tiskovne v Termah Ptuj (od leve) Janez Vrečer, Andrej Klasinc in Milena Mojzeš. Rimsko praznovanje novega leta bodo izvedli v klubu Gemina XIII. z bogatim programom, s katerim se bodo skupaj z gosti poskušali vrniti v rimsko obdobje. Do novih gostov pa bodo poskušali priti tudi z novo knjižico kuponov, da bi jih Ptujčani in okoličani v zimskem času obiskali v čim večjem številu. Z enim delom gostinskem ponudbe pa se bodo preselili v staro mestno jedro. Še v tem mesecu naj bi goste povabili v kavarno Pod odrom, ker želijo s svojimi gosti priti tudi v mesto. Na njej so sodelovali Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Janez Vrečer, vinski strokov- Po za sedaj sicer še vedno neuradnih podatkih državne volilne komisije je v občini Majšperk od 3480 volilnih upravičencev glasovalo 1701 upravičenec ali 48,88 % vseh. Med dvema kandidatoma za župana je največ, kar 82,83 vseh glasov prejela kandidatka SLS - Slovenske ljudske stranke Darinka Fakin, medtem ko je kandidat SDS - Slovenske demokratske stranke Branko Karneža prejel 17,17 % glasov. Z veliko večino glasov je bila torej ponovno izvoljena sedanja županja Darinka Fakin, ki je kmalu po tem, ko je izvedela za rezultate volitev, za Štajerski tednik povedala: »Upam, da bomo s svetniki in svetnicama našli soglasje za skupno delo, saj nas čakajo velike in pomembne investicije, kot je izgradnja kulturno-poslovnega centra, številnih infrastrukturnih objektov, športnega parka, ureditev industrijske cone, razširitev vrtca in še bi lahko naštevala.« njak in povezovalec vinskih zgodb, ter Milena Mojzeš, direktorica hotela Primus. Poletno sezono 2010 s številnimi prireditvami, ki so dosegle vrhunec s tretjimi rimskimi igrami, s katerimi so se uvrstili med kandidate za finaliste razpisa Sejalec 2010, v okviru katerega Slovenska turistična organizacija izbira najboljše prispevke na področju turističnih inovacij, so ocenili kot uspešno. Letošnji prejemniki Sejalca bodo znani decembra. Rimske igre uspešno rastejo, v letu 2012 naj bi dosegle svoj vrh, ko pričakujejo skupaj sto tisoč obiskovalcev in dva tisoč nastopajočih. Z novimi investicijskimi projekti, predvsem pokritjem zunanjih bazenov, pa bodo začeli v letu 2011 oziroma 2012, s katerimi se želijo pozicioni-rati v sam vrh slovenske in evropske tovrstne ponudbe. Ob vseh gradnjah pa veliko pozornost posvečajo tudi kakovosti storitev. Poleti so zabeležili 10-odsto-tno povečanje števila nočitev Volitve v občinski svet pa so pokazale, da so največ glasov, za kar pet sedežev, prejeli kandidati SLS, štiri sedeže ima stranka SDS, po enega pa N.Si, DeSUS, SD, Lista za enakomerni razvoj občine Majšperk in LDS. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Občine Maj-šperk, so tako na podlagi rezultatov volitev iz obeh volilnih enot v svet občine Majšperk v primerjavi s poletno sezono 2009. Zadovoljni pa so tudi z rezultati poslovanja prvih devetih mesecev letošnjega leta. V tem času jih je obiskalo okrog 33 tisoč gostov, kar je za tri odstotke več kot lani v enakem obdobju. Domačih gostov je bilo v tem obdobju izvoljeni: Zlatko Žnidar, Edi Leskovar, Ida Lorber, Cvetko Pepelnik, Anica Rejec iz stranke SLS, Dejan Vuk, Vekoslav Širec, Branko Karneža in Jože Kolarič iz SDS, Janez Vedlin iz N.Si, Ludvik Lampret iz DeSUS, Dragomir Murko iz SD, Marjan Novak iz Liste za enakomerni razvoj občine Majšperk ter Adolf Kopše iz LDS. -OM za tri odstotke več, skupno so ustvarili dobrih 49 tisoč nočitev, kar pa je za dva odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2009. Tujih gostov je bilo več za 2,5 odstotka, ustvarili pa so blizu 43 tisoč nočitev ali dobre štiri odstotke več kot v devetih mesecih leta 2009. Vseh nočitev je v letošnjem letu za en odstotek več ko v devetih mesecih leta 2009. Med tujimi gosti jih je bilo največ iz Nemčije, Italije in Avstrije ter Nizozemske. Hotel Primus je avgusta letos dosegel kar 90-odstotno zasedenost ali šest tisoč nočitev v enem mesecu, kar je največ, odkar je bil odprt pred tremi leti. Na uspešnost poslovanja Primusa pa vplivajo tudi novi produkti centra za dobro počutje, s čimer so pričeli letos pomladi. V jesenskem času pa so ponudbo obogatili še z V avstrijski družbi Peter Peninger Pipelines bodo namreč mariborski Purcom BM tožili zaradi kreditnega oškodovanja in razžalitve dobrega imena. Avstrijsko podjetje se že več mesecev sooča z očitki podjetja Purcom BM, da jim glavni izvajalec še vedno dolguje več kot 200.000 evrov za pogodbeno opravljena dela nizke gradnje, polaganje toplovoda in polaganje cevovoda v kotlovnici. Kot so sporočili iz Peter Peninger Pipelines, je bilo v vseh treh naročilih dogovor- jogo in pilatesom. Prvi jesenski dnevi pa so Termam Ptuj prinesli nove uspehe v okviru tradicionalnega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V kategoriji srednjih kampov, kjer je konkurenca tudi najmočnejša, so ponovno zasedli prvo mesto. Skupaj z mestom pa so se v kategoriji zdraviliških krajev uvrstili na drugo mesto. To je velik uspeh, pravi direktor Andrej Klasinc, dosežen je bil v močni konkurenci. To je priložnost in navdih za naprej, da skupaj z mestom oblikujemo uspešen turistični produkt. Več kot spodbudne pa so novice z letošnjega gostinsko-turi-stičnega zbora, saj so že prvi dan osvojili dve zlati in tri srebrna priznanja. Tudi to je del uspešne turistične zgodbe, ki jo vsa leta gradijo, ne samo jeno, da bo v letu 2009 zgrajenega 65 odstotkov toplovodnega omrežja in da se enkrat mesečno izstavi delni račun za vsak segment po dejansko izvedenem napredku storitev in prevzemu s strani izvajalca in investitorja, podjetja Eko Toplote Energetike. Neposredno po začetku gradnje so Avstrijci ugotovili, da Purcom BM ne bo mogel izpolniti strokovnih zahtev projekta, ob tem pa po njihovih besedah tudi v prijavi navedeni podatki Purcoma pri referenčnih projektih delno niso ustrezali na področju infrastrukture, temveč tudi na področju kadrov. Aleksander Šori je prejel zlato priznanje v kuhanju, Franci Gerdak za omizje, Damjana Trstenjak in Simona Kuhar sta bili srebrni v kuhanju kave, Mitja Mohorko pa v pripravi koktajlov. Letošnjo sedmo sezono Primusovih vinskih zgodb bodo začeli 22. oktobra pod naslovom Z gradu v Terme, ko bodo predstavili vina z vin-sko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Tudi v tej sezoni jih bo vodil vinski strokovnjak Janez Vrečer. Pripravili so osem zgodb vinarjev in vinskih okolišev, ki bodo svečani zaključek doživele aprila 2011. V šestih sezonah so vinske zgodbe gostile več kot štirih tisoč obiskovalcev, predstavili pa so več kot 400 slovenskih in tudi nekaj tujih vin. Kot je povedal Janez Vrečer, si želijo, da bi se ta verbalna podoba Ptuja kot vinskega mesta udejanjila tudi v življenju. Na Ptuju imajo že nekaj posnemovalcev, zato so na pravi poti. Z obiskom na vinskih zgodbah, ki se dogajajo vsak drugi petek z ambicijo postati družabni dogodek Ptujčanov ob kozarčku vina, izbrani kulinariki in dobri glasbi, so zadovoljni. Gostje prihajajo z vseh koncev Slovenije, veliko pa se jih odloči tudi za abonma. V jesensko-zimski sezoni pa naj bi začeli tudi novo mono-komedijo, podobno Toševi izpred dveh let, ki jo je na dvajsetih predstavah videlo okrog štiri tisoč obiskovalcev. MG dejstvom. Tako je že v začetku lanskega oktobra prišlo do spora zaradi zaračunanih storitev, ki jih Purcom ni izvedel, so pojasnili v podjetju Peter Peninger Pipelines in dodali, da so podizvajalcu nakazali nekaj več kot 173.000 evrov. Kot še dodajajo, je Purcom ob prekinitvi pogodbe konec leta 2009 položilo in izoliralo le 24 odstotkov cevovodnega omrežja, delo pa so po njihovem naročilu opravili s pomočjo drugeg avstrijskega podizvajalca. STA Majšperk • Na čelu občine ponovno D. Fakin V občinskem svetu politične sile izenačene V občini Majšperk so nedeljske lokalne volitve pokazale, da so volivci večino svojih glasov namenili sedanji županji Darinki Fakin, medtem ko imata v občinskem svetu največ mandatov stranki SLS (5) in SDS (4), ostale stranke pa po enega. Lenart • Toplovod dela, zapleti ostajajo Izvajalec bo tožil Purcom Investicija v nov toplovod v Lenartu je pretekli teden doživela svoj uradni zagon, reševanje zapletov zaradi domnevnih neplačil med izvajalcem in podizvajalci pa bo moralo počakati na sodni epilog. Foto: M. Ozmec Na čelu občine Majšperk bo tudi naslednja štiri leta županja Darinka Fakin. Žetale • Ob 11. občinskem prazniku Milijoni evrov v ceste in vodovod V občini Žetale, kjer te dni praznujejo 11. občinski praznik in že 20. kostanjev piknik, so kljub majhnosti in težavam lahko zadovoljni z doseženim. „Za nami je investicijsko pestro leto, obenem pa tudi uspešen in zelo težek mandat," pravi sedanji in prihodnji župan Anton Butolen, ki so mu njegovi občani na pravkar minulih volitvah zaupali še štiriletno vodenje občine. V minulem letu je bila po besedah Butolena glavnina naložbenih sredstev namenjena modernizaciji cest: „Trenutno se končujejo dela na lokalnih cestah Žale-Stopnica in Že-tale-Trebež v dolžini štirih kilometrov. Vrednost del je okoli 440.000 evrov, večino sredstev pa naj bi dobili iz razpisa Južna meja. V sklopu modernizacije so tudi povsem novi most in delna regulacija potoka Stopnica ter obnova treh dotrajanih mostov. Modernizacija treh odsekov cest v naselju Čermožiše z obnovo dveh mostov je že končana v skupni dolžini poldrugega kilometra in v vrednosti 135.000 evrov. Trenutno poteka še razpis za izbor izvajalca za cesto Žale-Režek, ki jo bomo, če bo vreme to dopuščalo, modernizirali še letos. Poleg tega smo uredili igrišče v Nadolah, fasado in nova okna na gasilskem domu, postavili označevalne table za naselja, približno 90.000 evrov pa smo namenili za urejanje dokumentacije in odkup zemljišč za vrtec," je o letošnjih naložbah povedal Butolen, ki kot zelo pozitiven ocenjuje tudi celoten pretekli štiriletni mandat: „Poleg uspešnosti je bilo tudi izjemno težko, predvsem ker je težko priti do evropskih sredstev. V celotnem mandatu smo moderni- O kanalizaciji »Občina je vključena v program 'Očistimo reko Dravi-njo'. Dogovor je bil, da se iz tega programa najprej izvajajo investicije v večjih občinah. Je pa bila tudi za našo občino narejena študija, ki je pokazala, da graditev večjih sistemov v naši občini ne pride v poštev. Problem čiščenja odplak je možno reševati z več manjšimi čistilnimi napravami in z več individualnimi, predvsem biološkimi napravami. Tehnično reševanje čiščenja odplak v takšnih občinah, kot je naša, sploh ni zahtevno. Tudi finančno je cenejše kot gradnja večjih sistemov. Problem je v financiranju. V urbanih okoljih lahko pridobijo na razpisih do 85 % potrebnih sredstev in je nelogično pričakovati, da si bodo naši občani gradili individualne naprave samo z lastnim denarjem. Na potezi je država, da sistemsko reši problem,« pravi Anton Butolen. zirali okoli 16 kilometrov cest, za kar smo porabili približno 1,8 milijona evrov. Dokončali smo vodovod po celotni občini. Za zadnjo fazo Gruškov-je-Žetale je bilo potrebnih 1,2 milijona evrov. Skupaj z DRSC smo uredili cesto, pločnik in razsvetljavo v centru Žetal, kar je zahtevalo 350.000 evrov. Financirali smo nabavo novega gasilskega vozila, uredili most v Nadolah, obnovili Vukovo domačijo, ločeno zbiranje odpadkov, razglasne table, table za označevanje naselij in zaselkov, delno smo uredili pokopališče in postavili spominsko obeležje. Pripravili smo prostorski načrt, ki žal še čaka na soglasje, stal pa nas je 50.000 evrov. Trenutno čakamo na izid razpisa za vrtec. Skupaj je bilo investicij v tem mandatu za skoraj 4 milijone EUR, kar je toliko, kot je znašala primerna poraba. Izjemno uspešni smo bili na razpisih, čeprav ni vse šlo po naših željah. Pomemben del investicijskega denarja pa so prispevali občani, za kar se jim iskreno zahvaljujem." Med prihodnje večje naložbe spada obnova Pušnikove domačije in dokončanje obnove Vukove domačije, kjer čakajo na izid razpisa IPA, iz katerega se nadejajo prejeti sofinancerski delež. Okvirno pa so že postavljene naložbe- Foto: SM Župan Anton Butolen bo občino vodil še naslednji mandat: »Brez denarja, pridobljenega na razpisih, razvoja občine praktično ni. Postopki za pridobivanje teh sredstev pa so pogosto preveč zapleteni.« ne prioritete za celoten prihodnji mandat: „Razvoj občine je začrtan do leta 2013 in ga bomo sproti dopolnjevali, tudi glede na prihodnje razpise. Razen že omenjenih naložb za prihodnje leto bo poudarek na nadaljnjem urejanju cestne infrastrukture, ki je v času popolne mobilnosti prebivalstva bistvenega pomena tako za razvoj turizma in malega gospodarstva kakor tudi za ohranjanje poseljenosti občine. V tem obdobju želimo urediti še kulturno dvorano. Skupaj z DRSC bomo - upam - končno uredili krožišče in del cestišča v Dobrini ter cesto proti Koz- mincem. Čakamo na konec denacionalizacije, da bi lahko začeli urejati obrtno cono v Dobrini. V načrtu imamo še dokončno ureditev pokopališča in okolice. V občini želimo na osnovi javno-zasebnega partnerstva urediti nekaj stanovanj. Skratka dela nam ne bo zmanjkalo, treba pa bo vložiti veliko truda v uresničitev zastavljenih projektov." Kritično o državni birokraciji Župan Butolen ob tem poudarja, da je pridobivanje evropskega denarja temelj razvoja občin: „Brez denarja, pridobljenega na razpisih, razvoja praktično ni, saj je večina primerne porabe že v naprej določena za izpolnjevanje zakonskih nalog občine. Postopki za pridobivanje teh sredstev pa so pogosto preveč zapleteni, kar je deloma kriva bruseljska birokracija, v veliki meri pa naša domača birokracija in ne povsem jasna zakonodaja ter nejasna navodila, ki si jih birokrati tolmačijo po svoje, pogosto v nasprotju s pravno prakso. Problem je, da smo občine v takšnem primeru povsem nemočne, saj pritožba na Upravno sodišče ne pomaga nič, četudi je upravičena, ker postopki trajajo od enega do dveh let. Drugi velik problem je, da se nobeno ministrstvo ne drži nobenega razpisnega roka in se postopki vlečejo v nedogled. Menim, da bi morale službe na vseh ministrstvih, kjer ta sredstva razpisujejo, bolj sodelovati z občinami. Črpanje evropskih sredstev, ki so v resnici naša, ker smo jih že vplačali v evropski proračun, bi morala biti skupna skrb občin in države. To bi bil po mojem mnenju prav gotovo velik prispevek k stabilizaciji gospodarstva." Druga težava, na katero opozarja Butolen, so vsebine razpisov, ki pogosto niso po meri malih občin in njihovih potreb: „Jasno je, da je kar nekaj razpisov, na katerih majhne občine ne morejo konkurirati, posebej to velja za sredstva za 'Razvoj regij'. Sam sem si prizadeval, da bi se občine dogovorile in večje občine ne bi konkurirale tam, kjer imajo možnost konkurirati manjše občine. Predvsem imam v mislih cestno infrastrukturo. Žal do dogovora ni prišlo, tako so bila iz tega naslova sredstva porabljena že po prvih dveh razpisih. V preostalih štirih kvotah pa bo sredstva, ki so fiktivno razdeljena na občine, težko porabiti. Naša občina lahko približno 1,1 milijona evrov sredstev porabi le za vrtec in kulturno dvorano. Na drugih razpisih pa seveda lahko konkuriramo. Menim, da bi morali razpis za južno mejo omejiti zgolj na občine, ki dejansko mejijo na Republiko Hrvaško. Želim pa poudariti, da je do teh sredstev izredno težko priti." SM V Žetalah so v minulih štirih letih modernizirali 16 kilometrov cest in zgradili vodovod po celotni občini. ATOMOM) 'Ervinjuss.p. (Dobrina 25 2287 Žetale gsm: 041 484 881 * * *' « jj nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke: PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH: hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI! a I A« s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil Astrolog Tadej svetuje Šifra: Modra odločitev Vprašanje: Kako veš, kdaj si ljubljeno bitje? Odgovor: Raziskovanje lastne osebnosti je vedno poučno in zanimivo. Naše življenje je lahko simbolizirano kot morsko dno, ki je čudežno, skrivnostno in neraziskano. Sleherni človek sebe doživlja na zelo poseben in nekoliko nenavaden način. Različne življenjske situacije pokažejo reakcije, ki so sestavni del osebnosti. Celo svoje življenje se mora nekdo piliti in učiti - posledično napreduje v modrosti. Tako lahko ugotovi, kaj mu je pisano na kožo in kje bi se moral odzvati drugače. Rojenice ob rojstvu izkažejo različno naklonjenost in podarijo darove v obliki značaja. Planetne vibracije ob času rojstva označujejo usodo posameznika. Pot osebnega razvoja, kjer hodite tudi vi, dragi bralec, je zanimiva in poučna. Včasih prinese tudi težo in nejasnosti. Tedaj se mora človek vprašati, kaj ga veseli in si okrepiti vero in zaupanje. Vero je lahko krepiti tedaj, ko gre vse po harmonični poti, mnogo težje je, ko so na vrsti številčne preizkušnje in bičanje usode. Stara ljudska modrost pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha in ravno tako se lahko iz vsake situacije naučite nekaj dobrega in poučnega. Na življenje je treba znati pogledati s svetle plati in najti mavrico upanja. Mnogo harmoničnih doživetji je moč pridobiti skozi opazovanje narave in njihove naravne zakonitosti. Narava se mora vedno znati preobraziti in si nadeti novo podobo. Vsak letni čas ima svoje prednosti in slabosti. Jesen je primerna za raziskovanje osebnosti in duhovna rast je nekaj, kar lahko prinese zelo Imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj poslati na naslov Štajerskega tednika. Kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje zanimive iztočnice za napredovanje. Človek ve, da je ljubljeno bitje tedaj, ko se sprejme z vsemi napakami in si prizna določene stvari. Mora imeti tudi rad sebe in se ljubiti z vsemi plusi in minusi. Seveda naloga ni enostavna in tako se mora vedno truditi, da doseže svoje. Odgovor, kdaj je človek ljubljeno bitje, vsak nosi v svojem srcu in odgovor na to vprašanje ni enostaven. Seveda je pomembneje, da znate biti aktivni in se soočiti z napakami. Omenjeno je največkrat vstopnica za napredovanje in prinašanje ugodnosti, ki so lahko pravi blagoslov. Vsaka nevihta ne prinaša vedno slabega in tako se morate znati motivirati in vnesti spremembe. Od vas je odvisno, kaj boste sprejeli in kaj je tisto, kar vas moti in se vam zdi neuporabno. Zelo modro je, da si pišete osebni dnevnik in skozi to pravzaprav ugotovite, kako in v kakšni meri ste napredovali. Koraki morajo biti vedno premišljeni in skrbno načrtovani. Nakazano je, da vas bo spremljala paleta ugodnosti in duhovnega napredka. Naj vas vodita notranja moč in modrost! Šifra: Poslovna pot Vprašanje: Kako mi kaže na moji poslovni poti? Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste močna in intenzivna oseba. Od nekdaj se borite, da bi si ustvarili pozitivne pogoje in prinesli neko skladnost v sivi vsakdan. Vaša poslovna pot ni lahka, ampak je posuta z mnogimi kamenčki, ki so simbolika za različne ovire. Tako kot so nekateri kamenčki ostejšri od drugih, so tudi preizkušnje, ki jih piše življe- t RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 www.radio-tednik.si Istospolna usmerjenost Petra seje po dolgih letih življenja v tujini, kjer je živela s svojo prijateljico, vrnila domov. Čeprav so vsi domači vedeli, da si stanovanje deli s prijateljico, niso posumili, da sta partnerki. Zdaj je Petra v hudi dilemi, ker želi, da se k njej preseli tudi njena partnerka. Hišo si je postavila tik ob hiši staršev, oba sta že priletna, a ju ne bi rada razočarala. Svojo nagnjenost k istemu spolu jima je doslej uspela prikriti. Občasno si je domov pripeljala tudi kakšnega prijatelja, da je bil mir v hiši. Kaj ji svetujete? Razumeti je, da Petrina starša ne bi sprejela dejstva, da je njuna hčerka istospolno usmerjena in da ima partnersko razmerje z istospolno partnerko, kot verjetno ne mnogi tisti, ki imajo pač za vrednoto družino, katere temelj je partnerski odnos dveh oseb različnega spola, ki bosta spočela in rodila otroke. Petra je istospolno usmerjena in ima pač ustrezno partnerko za celo življenje, kar je sicer čisto legitimno, toda nesprejemljivo za Petrina starša. Verjetno bo Petra težko prepričala starša, da je to vse popolnoma naravno in prav tega se očitno zaveda in je to verjetno vedela tudi prej, zato me čudi, da je hišo zgradila tik ob njuni hiši. Krajevna oddaljenost njene hiše bi vsekakor ublažila možne težave, ki bodo vsekakor nastale. Kaj lahko svetujem Petri kot to, da naj mirno živi svoje življenje, se pogovori s starši ter jima skuša z argumenti pojasniti svoj in partneričin način življenja, seveda na primeren način. Želim ji, da je v tem pogovoru uspešna. Mag. Bojan Šinko nje, različne. Vendarle se ravno iz tega vedno učite in sprejemate nove dimenzije. Jasno je nakazano, da boste na svoji poslovni poti dobili in imeli mnogo priložnosti za osebni razvoj. Določenih bremen se bo treba rešiti in si določiti prioritete. To pomeni, da si v bodoče bolj jasno začrtate, kaj lahko spremenite in na kakšen način. Nakazano je, da v kratkem prejmete neko večjo vsoto denarja in tako najdete v sebi moč in energijo za naprej. Življenje vam bo v bodoče ponudilo mnogo ugodnosti. Vaša naloga je ločevati tisto, kar je dobro, od tistega, kar je slabo. Primerno je tudi, da se dovolj sproščate in da uživate v naravi. Mnogo poslovnih izzivov in vse dobro! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Sanolaborjev kotiček K***™ m ¡tm*a Franšiza Sanolabor, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 771 15 62, v bolnišnici Ptuj pod internim oddelkom Sirotka ob težavah s prebavo, zakisanostjo, glivicami ... in še čim Sirotko so cenili že v pradavnini ... Sirotka ¡e bila poznana in cenjena tudi v pradavnini, saj ¡o je pacientom svetoval že Hipokrat okrog leta 400 p. n. š.. Njene vsestransko blagodejne učinke pa je poznal tudi Alfred Vogel, švicarski naturopat. Fer-mentirano, koncentrirano sirotko je namreč svetoval skoraj vsakemu pacientu, ne glede na obolenje. Svoje izkušnje z njo pa je na kratko povzel tako: »Kdor pozna vsestranske možnosti delovanja koncentrata sirotke, jo preprosto ceni.« Vogel je koncentrat sirotke, ki ga je poimenoval Mol-kosan, pridobil na osnovi mlečne fermentacije navadne sirotke. Vse več ljudi danes ponovno spoznava in ceni sirotko! Tako je tudi kmetje sirarji ne krmijo več živini ali pa zlivajo stran, temveč jo lepo unovčijo, saj je povpraševanje po tem blagodejnem napitku vse večje. Kdor je ne dobi pri svojem kmetu, pa jo danes lahko kupi tudi v koncentrirani obliki v lekarnah in specializiranih trgovinah. Kje vse nam sirotka lahko pomaga ... Verjetno je učinek sirotke na krepitev črevesne flore tisti, ki je prepričal mnoge terapevte, naturopate in celo zdravnike vse od Hipokrata naprej, da so sirotko z navdušenjem svetovali svojim pacientom ne glede na obolenje. Pa poglejmo nekaj najpogostejših primerov, kjer nam le-ta lahko pomaga. Prebavne motnje ... Kot napitek enkrat do trikrat na dan ali namesto kisa v solati nam fermentirana sirotka učinkovito pomaga pri krepitvi črevesne flore in s tem pri odpravljanju številnih prebavnih težav, ki zaradi načina življenja in jemanja obilice zdravil pestijo sodobnega človeka. Pri tem ne mislimo zgolj na zaprtje. Med prebavne motnje, kjer sirotka učinkovito pomaga, spadajo tudi driska (oz. prehitro odvajanje), napihnjenost, krči v trebuhu, vetrovi ... Dobrodošla pa je tudi, če nimate občutka, da je v črevesju karkoli narobe, je pa črevesna flora kljub temu okrnjena, če ne izpolnjujete v nadaljevanju več kot dveh navedenih kriterijev dobre prebave: • blatoodvajamoenkratnadan • iztrebljanje je enostavno brez dolgega naprezanja na WC-ju • blata ne spremlja močan in kisel smrad • iztrebek je kompakten in ima obliko klobase z zaobljenimi konicami • ob brisanju danke ne porabimo gore papirja Fermentirana sirotka torej s krepitvijo črevesne flore prebavo uravnava - prehitro ustavlja, prepočasno poganja, odpravlja napihnjenost in vetrove ... vse to pa omogoča tudi učinkovito izkoriščanje zaužite hrane (prebavljanje in resorpcijo) in redno izločanje strupov iz telesa. To pa je tisto, kar je potreba vsakega človeka, bodisi zdravega - da zdravje ohranja - ali bolnega - da si povrne vitalnih moči in telo očisti strupov. Zato nam uživanje fermentirane, koncentrirane sirotke lahko koristi pri slehernem obolenju, saj pomaga pri: Razstrupljanju in razkisanju telesa ... Dejstvo, ki so ga poznali že staroegipčanski in grški zdravilci - da je nekakšen »vzrok« številnih bolezni skrit v črevesju, danes potrjujejo številni naturopati in celo zdravniki. Pritem pa ne mislimo dobesedno, da je vzrok naših težav porušena črevesna flora, to je le posledica, ki spremlja mnoga obolenja in jih še dodatno poslabša. In če te posledice ne odpravimo, se bomo tudi osnovnega obolenja težje rešili. Telo namreč potrebuje vitalne snovi (Ca, Mg, klorofil ...) iz zaužite hrane tudi zato, da se lahko razstruplja in razkisa. Kajti kadar je telo polno strupov in zakisano, je odlično gojišče za številne patogene mikrobe, ki jih povezujejo s tem ali onim obolenjem. Sirotka je pri tem zelo koristen napitek, saj poleg tega, da s krepitvijo črevesne flore omogoča prebavo in resorbcijo vitalnih snovi iz hrane, telesu ponuja še paleto zgoraj omenjenih vitaminov in mineralov, pomembnih tudi pri čiščenju telesa. Zakaj torej ne bi odpravljanja različnih obolenj podkrepili še z uživanjem tega koristnega napitka. Tako kot nam lahko sirotka pomaga z uživanjem notranje, v smislu razkisanja in onemogočanja rasti patogenim mikrobom v telesu in na njem, pa nam sirotka lahko pomaga tudi, če jo nanašamo zunanje, npr. pri vaginalnem glivičnem obolenju ... Kadar je telo zastrupljeno in zakisano, lahko postanejo tudi naše sluznice ugodno gojišče za patogene mikroorganizme, npr. za glivice. Na vaginalni sluznici prekomeren razrast glivic opazimo kot bele obloge na sluznici, pojavi se sirast izcedek vaginalno, srbečica, boleč spolni odnos itd. S koncentratom sirotke, primerno razredčenim z vodo (da ne peče), lahko večkrat na dan izpiramo prizadeto sluznico spolovil. Tako poskrbimo, da se sluznici povrne normalna mikroflora in odpravi glivično vnetje. Tako kot je sirotka učinkovita pri težavah z glivicami na sluznici, pa je denimo dobrodošla tudi pri glivičnem vnetju nohtov ... Tako kot se zaradi zakisanosti telesa lahko pojavijo glivice na vaginalni sluznici, se lahko pojavijo tudi kje drugje na telesu, recimo na nohtih. Ce nam glivice zadebelijo, zgrbančijo in rumeno obarvajo noht, lahko nanj čez noč polagamo obkladek, namočen v koncentratu sirotke. Odpravljanje takšnih težav z nohti je žal trdovratno, saj je potrebno približno 6 mesecev, da noht preraste prizadeto tkivo. Je pa fermentirana sirotka pri tem v veliko pomoč, saj jo lahko uporabljamo toliko časa, kot želimo. Poleg tega pa tekočina lepo prodira globlje v tkivo nohta, kar onemogoča glivicam rast in razmnoževanje. POSEBNA PONUDBA OD 15.10. DO 28.10. 2010 OB NAKUPU MOLKOSANA DOBITE DARILO SAMO V PRODAJALNI SANOLABOR PTUJ Slo POP novice Anika Horvat predstavlja novo skladbo z naslovom Malo premalo. S skupino izvrstnih glasbenikov se je pevka tokrat podala na novo glasbeno pustolovščino. Pod glasbeno taktirko Denisa Horvata Anika nadgrajuje svoj glasbeni izraz. Prvič jo imamo priložnost slišati v sozvočju z "modernim bandovskim zvokom", ki se bo brez težav prenesel na večje in manjše slovenske odre, kjer bo Anika s svojo neukročeno energijo še dodatno nadgradila izjemno studijsko delo. Album, ki bo sledil skladbi Malo premalo, bo izšel konec novembra. ;k-k-k Avtorska glasba zasedbe Brencl banda je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom z različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Da so se odlični glasbeniki našli v tem projektu, ni naključje. Gre za glasbo, ki je srčna, kvalitetna, pozitivna ter atraktivna, za kar poskrbi vsak sodelujoči posebej. Da je res tako, se lahko prepričate ob poslušanju njihovega novega singla Lubca moja, ki hkrati napoveduje skorajšnji izid studijskega prvenca. Mešalec zvoka Andrej Hrvatin je svoje delo opravil v studiu Satoration, medtem ko so samo snemanje pripravili kar v domači dnevni sobi. (MZ) BTlr 10 ^A D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BOHEMI - TEŽKO JE LAHKO 9. ZORAN PREDIN - ČE SE NASMEHNEŠ 8."KRlŠTiNA'-:PREPOVEDANA 7. MONIKA PUČELJ - DAN KOT IZ SANJ 6. SLAVKO IVANČIČ - TISTO, KAR OSTANE 5. REBEKA DREMELJ - POD MOJO KOŽO 4. GAŠPER RIFELJ - MOZAIK 3. 6PACK ČUKUR - MESTO ZA VSE LJUDI 2. TABU - POLJUBLJENA 1. NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Turneja '15 crtic' skupine Mi2 S turnejo '15 črtic' bodo Mi2 zaokrožili 15-letnico delovanja, v kateri so izdali 6 albumov (zadnjega aprila letos), biografijo in več videospotov. Danes bodo nastopili v Celjskem domu v Celju, prihodnji petek na Štuku v Mariboru in 27. oktobra še v Cvetličarni v Ljubljani. Kljub temu da pretežno ves čas koncertirajo, so se fantje odločili za turnejo, saj pravijo, da večino koncertov odigrajo na tako imenovanih 'masovkah', kjer so eni izmed nastopajočih, kar še zdaleč ni enako samostojnemu koncertu. Drugi razlog za ta korak pa je ta, da je večina koncertov študentskega oziroma festivalskega značaja in posledično ob poznih urah, kamor ljudje, ki so jih začeli poslušati ob začetku njihove kariere, danes le redko zaidejo. Zato bodo tokratni koncerti imeli daljši, celovitejši program, nastopili bodo v nekoliko razširjeni zasedbi, na sporedu pa bodo ob 20.30. To pomeni, da bodo delovni ljudje in občani ter študentska mladež naslednje jutro lahko mirno odšli svojim obveznostim naproti. Po 15 letih ustvarjanja glasbe so, kot pravijo sami, občutki verjetno podobni tistim po 15 letih zakona. Zelo dobro se poznajo, imajo se radi, še vedno uživajo na koncertih, hkrati pa jih že malo najeda koncertna uravnilovka. Zato si bodo z novim letom pred- Foto: Zaklop Mi2 vidoma vzeli kratek odmor in se posvetili lastnim življenjskim nalogam, brez glasbenih obveznosti. Ko se jim bo zopet zahotelo, se vrnejo na odre. Smernic v glasbi kaj dosti ne bodo spreminjali, so takšni, kot so. V luči priprav na novo snemanje oddaje Izšte-kani pa pripravljajo tudi akustični repertoar, ki bi lahko po prej omenjenem odmoru postal njihov novi produkt z manj decibeli in potrebne lo- gistike ter pristnejšim stikom s publiko. O tem, kje bodo upihnili 15 svečk na torti, se še niso pogovarjali. Bolj kot to si želijo izpeljati dober koncert v dobrem vzdušju - za publiko, ki bo prišla poslušat izključno njih, in za svoje spomine. Le-teh je iz 15-letnega ustvarjanja zelo veliko. Med temi so gotovo znamenite vaje v Dimekovi gorci ter gostovanja in snemanja. Seveda tudi nastopi, čeprav pri približno izračunani količini med 400 in 500 marsikaj zbledi. In rojstnodnevna želja? »V naših letih si želimo predvsem zdravja, ki je pogoj za vse ostalo. Prav tako želimo nadaljevati naš hobi v okviru zmožnosti in potreb. S turnejo pa si želimo predvsem priznanje za naše dosedanje delo z dobrim obiskom naše zveste publike,« o pričakovanjih pred koncerti pravijo fantje. MZ Filmski kotiček Legenda sovjega kraljestva Vsebina: Soren je mlada sova s podivjano domišljijo, ki jo še bolj podžiga njegov oče z neskončnimi zgodbami o legendarnih Varuhih in njihovih bitkah proti rasi pega- Legenda sovjega kraljestva Izvirni naslov: Legend of the Guardians: The Owls of Ga'Hoole Glasovi: Jim Sturgess, Hugo Weaving, Helen Mirren, Geoffrey Rush, Sam Neill Scenarij: John Orloff in Emil Stern po romanu Kathryn Lasky Režija: Zack Snyder Žanr: domišljijska družinska risanka Dolžina: 97 minut Leto: 2010 Država: ZDA stih sov, ki se imajo za Čiste. Sorenov starejši brat Kludd je ljubosumen nanj, ker je So-ren pametnejši in sposobnejši. Ko se izkaže, da Čisti zares obstajajo, saj ju ugrabijo in peljejo v svoje delovno taborišče, se starejši brat Kludd takoj pridruži Čistim, Soren pa sklepa, da torej morajo nekje obstajati tudi Varuhi. Po drznem pobegu iz taborišča se odpravi na negotovo pot iskanja Varuhov ... Zack Snyder velja za režiserja, čigar filmi so tako velika paša za oči, da jim niti najmanj ne štejemo v slabo to, da so vsebinsko dokaj šibki (film 300). Kadar svojo izjemen vizualen dar združi s pomembnimi sporočili in odlično zgodbo (film Watchmen), nenadoma postane režiser, za katerega menimo, da ima kaj povedati, skratka postal je Pomemben režiser. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je za svoj naslednji projekt izbral družinsko 3D risanko z ljubkimi živalicami. Mar išče redno službo pri Disneyju? Seveda, bilo bi naivno pričakovati, da bo Zack posnel le nežno risankico za otročič-ke. Kritike so dale slutiti, da gre za neke vrste presežek, tudi vsebinski, ki naj bi dogajal tudi starejšim. Hm, zanimivo. Torej naj bi šlo za tisto vrsto odličnih risank, ki hkrati delujejo na več starostnih nivojih, ne da bi se otroci ali starejši drugega nivoja sploh zavedali. Takšno pripoveda-nje zahteva največje mojstre (na področju risank je to trenutno Pixar) in ravno zato se je zdelo, da bi Zack Snyder morda iz tovrstne risanke lahko ustvaril kaj več. Mu je uspelo? Odgovor žal ni ravno pozitiven, ni pa tudi skrajno negativen. Risanka je kljub obljubam le enodimenzionalna prežvečena zgodba in še ena ekranizacija Campbello-vega monomita o odraščanju fanta v moža skozi razbijanje lastnih psiholoških zidov (in tistih od okolice), zato ni čudno, da občasno zelo spominja na Vojno zvezd, do sedaj najbolj uspešno manifestacijo tega monomita. Tako pridemo do ključne napake te risanke. Po eni strani gre za otroško zgodbo, ki pa ima mestoma precej grobe, da ne rečemo krute prizore, ki nedvomno niso za otroke, hkrati pa je zgodba prešibka, da bi v risanki uživali še starejši. Tako na koncu risanka ni ne šiš ne miš, kljub sapo jemajo-či 3D animaciji. S tehničnega stališča je Zack znova posnel presežek, kajti animacija neštetih dlak in perja na sovah v različnih tehnično zelo zahtevnih vremenskih pogojih (nevihta) je naravnost osupljiva, kot tudi 'realizem' izmišljenega, fantazijskega okolja. Vsi običajni režiserjevi prijemi so seveda prisotni, najbolj sunkoviti počasni posnetki v akcijskih prizorih, ki po vseh teh letih in toliko filmih še vedno delujejo zelo učinkovito. Matej Frece 8 iÜML Pošlji: TD DATE na 3030 • * * > Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscilty.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Ugankarski slovarček: ABA = jadranski otoček v Komatih, AKINORI = ime japonskega telovadca Nakajame, EGER = pritok Visle na Madžarskem, EILAT = pristanišče v Izraelu, LAL = indijski politik (Devi, 1914-2001), LIZIN = esencialna aminokislina, tudi lisin, ORISA = država v Indiji, OSKRT = vas pri Kočevju, TANI = japonska filmska igralka (Joko, 1932-1999). ■jBuiei 'esNO 'o>i!|e>i 'B^BO^ 'qe|By| '>HUB|S 'JJ^SO 'SBA BH§I '1B|!3 'BBy '^9|jo 'UBjnoj '/VI 'SIV 'BP9q 'psJOAp 'uoq 'op 'B^SofBjpuB 'jeSJg 'uosqoy usug 'ipepj 'eiuB^dBj 'B^9|A9Jd 'jsoui|Bp 'B^juv "9ezaq 'b|®b 'zb|o>i :0NAVd000A "apezu)) a} Aaijsaa RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 16. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 17. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 18. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA - LOKALNE VOLITVE 2010 - SOOČENJE KIDRIČEVO (Majda Fridl). 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 19. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA: LOKALNE VOLITVE 2010 - SOOČENJE HAJDINA (Majda Fridl). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 LOKALNE VOLITVE - SOOČENJE SLOVENSKA BISTRICA (Nataša Pogo-revc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za male živali z Emilom Senčarjem. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 20. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. LOKALNE VOLITVE - SOOČENJE MARKOVCI (Marija Slodnjak) 13.10 Šport. 13.45 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 LOKALNE VOLITVE: SOOČENJE Sveti Andraž, Cerkvenjak (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 21. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: LOKALNE VOLITVE - SOOČENJE PTUJ (Anemari Kekec). 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 LOKALNE VOLITVE - SOOČENJE ORMOŽ (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 22. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Napo-vednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Horoskop OVEN Naredili boste osebno bilanco. Poslovna previdnost vam bo koristila. Popaziti bo treba na zdravje in v naravni obliki telesu dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Privlačile vas bodo tudi novosti, toda teden je v znamenju treznosti. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in romantike. Sn BIK Narava vam bo podarila upanje. Planetne vibracije vam bodo v pomoč pri iskanju novih ljudi. Skozi druge se učite in vam bodo ogledalo. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Naravni antibiotik bo sprostilna jasminova kopel. DVOJČKA Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Pred vami je teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. RAK Hrepeneli boste po novostih. Pred tem bo treba razrešiti tisto, kar vas moti ali boli. V ljubezni se bo modro pogovoriti. Romantična doživetja na delovnem mestu bodo doživeli samski. Pred vami je teden, v katerem bo mnogo obveznosti in odgovornosti. LEV ■Tj Notranja modrost vam bo pomagala na razpotjih. Zadeve se bodo odvijale v pričakovano smer. Nekaj nejasnosti bo na delovnem mestu. Svoje mnenje zagovarjajte na pravilen način. Pravljične energije bodo označevale ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih! DEVICA Vaša zaupnica bo narava. Življenje vam bo prineslo paleto ugodnih rešitev. Blesteli boste v pogledu komunikacije. Obstaja povečana možnost, da razrešite nekaj, kar vas bo bolelo. Pogovori ne bodo samo osvobajali, ampak pričarali čarobnosti. Na delovnem mestu bo teden kreativnosti. TEHTNICA Vneto boste zagovarjali svoje mnenje. In tako je tudi pravilno. Pred vami bo obdobje transformacije, kar pomeni, da se bo staro zaključilo in odprlo tisto, kar bo novo. Poti bodo zelo različne in na njih bodo tudi ostri kamenčki - preizkušnje. Romantično bo! ŠKORPIJON Modro bo, da boste razmislili o poslovnih potezah. Označevala vas bo magnetična energija in prinesla ugodnosti tako v poslovnem kot zasebnem življenje. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Pogovorite se o svojih občutkih. Vir navdiha bo narava! STRELEC Prijetno se boste počutili doma in v intimnosti doma. Mnogo energije bo na področju iskanja duhovnih zakonitosti. Neugodno bo za nove začetke. Nekaj zdrave previdnosti v poslovnosti ne bo odveč. Sreča vas bo spremljala tam, kjer jo boste potrebovali. Ljubezen: bližnjic ni! KOZOROG Dobro vam bo šlo od rok prilaga-nje in diplomacija. Trezno glavo boste ohranili tudi v kočljivih situacijah. V ljubezni se boste morali pogovoriti in tako bose doživeli pozitiven preobrat. Na delovnem mestu se bodo spremembe kopičile in od vas je odvisno, ali se odločite pravilno ali ne. VODNAR Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Prijetno bo v družbi, še posebej tam, kjer se bo dogajalo kaj zabavnega. Na delovnem mestu se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Obstaja bo možnost, da boste prejeli pohvalo. Bučno bo tudi v ljubezni, toda vseeno ne bo vse po vaše. RIBI Sledili boste svojim osebnim ambicijam. Zadev ne bo moč pometati pod preprogo. Svojih zastavljenih nalog se boste lotili na aktiven način. Pred vami je teden učenja in piljenja v znanju. V veliki meri vas bodo sprostili narava, sveži zrak in pogovori. Glasba bo balzam za dušo! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Soočenja županskih kandidatov pred 2. krogom lokalnih volitev. Od ponedeljka, 18. do četrtka 21. oktobra na Radiu Ptuj. Ptuj • Novo vodstvo sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Za spremenjeno politiko dela sklada Sedmega oktobra sta se na konstitutivni seji na Selih sestala novi upravni in nadzorni odbor Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Ob tej priložnosti so se za uspešno vodenje sklada zahvalili dolgoletnemu predsedniku Marjanu Hvalcu, ki je povedal, da so delali po najboljših močeh v korist obrti. Dokler je bilo plačilo enega odstotka od bruto plač delavcev za delo sklada obvezno, je bilo delovanje zagotovo lažje, od leta 2008, ko obveznega plačila ni več, pa delovanje ni bilo več tako lahko. Precej obrtnikov tega prispevka več ne plačuje. Obrtniki danes gledajo na vsak evro, morda pa se malo manj zavedajo, da potrebujejo izobraženega delavca, da denar, ki ga za te namene prispevajo, ni vstran vržen, je še povedal. Novi predsednik upravnega odbora sklada je postal obrtnik Andrej Čuš, nova pred- sednica NO pa Danica Zor-čič. Novim članom upravnega odbora je ob izvolitvi čestital tudi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Sekretar OOZ Ptuj Boris Repič je ob tej priložnosti spomnil na spremenjene pogoje delovanja sklada, ker od leta 2008, potem ko je »izpadel« iz kolektivne pogodbe, ni več obvezno plačevati vanj. To se je zgodilo delno zaradi obrtnikov samih, precej pa tudi po krivdi skladov, ker je prihajalo do precej neracionalne porabe sredstev in posledično do velikega odpora do obveznega plačevanja prispevkov v sklad, zlasti pri obrtnikih na Gorenjskem. Na Ptuju teh težav ni bilo, sodelovanje med skladom in obrtniki je bilo vedno vzorno, zato so lahko izvedli veliko skupnih aktivnosti. Novo vodstvo, člane upravnega in nadzornega odbora, čaka veliko zahtevnega dela. Predvsem se bodo morale spremeniti funkcije in poslanstvo sekretarja sklada, večji poudarek bo moral biti namenjen programu dela, kaj bo tisto, kar bodo ponudili delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, da bodo obrtniki plačevali prispevek za delovanje sklada, ki je prostovoljen. Potrebne bodo spremembe statuta sklada, prav tako tudi pravilnika, predvsem glede refundacije stroškov izobraževanja. V upravnem odboru OOZ Ptuj so prepričani, da je sklad potreben. Delodajalci, ki se ne zavedajo, da je treba de- »Društvo ravnateljev ptujskega področja in oba območna sindikata, SVIZ in ZSSS, podeljujeta omenjena priznanja od leta 2002, sicer pa obstajajo ta priznanja za pedagoško delo na Ptujskem že od leta 1984,« je pojasnil Jože Lah, ravnatelj Osnovne šole Hajdi-na in predsednik Društva ravnateljev ptujskega področja. Priznanja so tako tokrat dobili Silva Pilinger in Danica Muršec (OŠ Markovci), Marica Zebec in Marjetka Skočir (OŠ Cirkulane-Zavrč), Tatjana Novak (OŠ Cirkovce), Ana Vindiš (Biotehniška šola ŠC Ptuj), Amalija Krajnc in Zdenka Kokol (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Renata Horvat (Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj), So- nja Leben (Dijaški dom Ptuj), Sonja Munda, Danica Zakel-šek, Jožica Krajnc in Irena Ku-kovec (Vrtec Ptuj), Bernarda Pernat (Vrtec Kidričevo), Irena Travnikar (OŠ Kidričevo), Aleksandra Sankovič Vinkovič (OŠ Juršinci), Romana Merc (OŠ Podlehnik), Štefan Murko, Olga Zelenik, Darija Glazer (OŠ Videm), Mateja Grbavac (OŠ Breg), Marjanca Kušar in Silva Forštnarič (OŠ Mladika), Jožica Kozel (OŠ Ljudski vrt), Zvonko Cafuta in Tanja Ko-zar Stošič (GŠ Karola Pahorja, Ptuj) ter Darinka Žnidarič in Danilo Muršec (OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava). Plakete pa so prejeli: Sonja Gramc (Vrtec Ptuj), Majda Klemenčič Vodušek (OŠ Ki- NJE STROKOVNIH I T ■ I Tj - I ^^^^ ^ iTVi' ~jH[ r.iTTLi 4 iPb• i^si**J 1 HSS.^mcM7 MIJmII i fig^i $ mttt 1 m m H 9 jI t7 j. vVf ffl M Foto: Črtomir Goznik Andrej Čuš, novi predsednik upravnega odbora Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj Ptuj • S srečanja pedagoških delavcev Podelili plakete in priznanja za pedagoško delo 4. oktobra je ob svetovnem dnevu učiteljev v kulturni dvorani ptujske gimnazije potekalo srečanje pedagoških delavcev, na katerem so podelili tudi plakete in priznanja dr. Franja Žgeča. lavce nenehno izobraževati, se bodo hitro znašli v težavah, je prepričan Repič. Če bodo programi dobri, bo tudi več članov oziroma več denarja za izobraževanje. Andrej Čuš, novi predsednik sklada za izobraževanje delavcev pri s. p Ptuj, ki je tudi predsednik odbora za izobraževanje pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije, je povedal, da je bila primopredaja poslov uspešna. Potrudili se bodo po najboljših močeh, da bodo trend upadanja plačil v sklad zaustavili, v letošnjem letu so plačila upadla za 40 odstotkov, to pa bodo lahko dosegli le s spremenjeno politiko dela sklada, da bodo ves denar, ki se bo natekel v sklad, tudi v resnici porabili za izobraževanje zaposlenih v obrti, ne pa za njegov obstoj. V Sloveniji deluje nekaj skladov, ki zelo dobro delajo, ki kljubujejo krizi. Po njih se želijo zgledovati. Obiskali pa bodo tudi obrtnike, jih vprašali, kaj želijo, njihove želje pa upoštevali pri sestavi programa izobraževanja. Poskušali jih bodo prepričati, da je plačilo v sklad dobra naložba, treba jim bo povedati, kaj bodo od tega imeli. Novemu vodstvu sklada, upravnemu in nadzornemu odboru je uspešno delo zaželela tudi sekretarka Milica Grabar, ki je prepričana, da bodo skupaj uspešno delovali, tako kot doslej. MG Ptuj • Jesenske aktivnosti gobarskega društva dričevo), Danica Lorber in Terezija Pintar (OŠ Majšperk), Milica Koser in Boža Papež (OŠ Ljudski vrt), Jože Lah (OŠ Hajdina), Olga Zupanič (OŠ Olge Meglič) in Milena Furek (Biotehniška šola ŠČ Ptuj). Slavnostna govornica na srečanju je bila Alenka Ko-všca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, v programu pa so sodelovali učenci Osnovne šole dr. Lju-devita Pivka in vzgojiteljice Vrtca Ptuj. Po prireditvi je bilo organizirano krajše družabno srečanje za strokovne delavce vzgoje in izobraževanja iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Polona Ambrožič Spoznavali bodo neužitne in okusili užitne gobe Po razmeroma slabi poletni sezoni je letošnja jesen gobarjem nekoliko bolj naklonjena, saj so poleg jesenskih gobanov pričele rasti tudi zimske kolobarnice ali sivke, zato je te dni v naših gozdovih prav živahno. Dokaj živahno pa je tudi v Gobarskem društvu Ptuj, kjer pripravljajo to soboto, 16. oktobra, srečanje svojih članov ter vseh ljubiteljev gob in gobarjenja. Tokrat bodo uživali ob gostoljubju gostinskega lokala Pomaranča, ob Dravi v Ptuju, kjer bodo potekale različne gobarske in z gobami povezane razstavne in kulinarične dejavnosti. Zjutraj se bodo gobarji odpravili na individualno nabiranje gob, ki jih bodo potem prinesli na razstavo. Gobarje vabijo, da prinesejo nabrane gobe v Pomarančo med 10. in 11. uro, če imajo možnost, pa lahko gobe naberejo in prinesejo že v petek popoldne. Od 11. ure dalje bodo skupaj pripravljali razstavo gob pod vodstvom znanega slovenskega mikologa in determinatorja Antona Polerja, opravili pa bodo tudi predstavitev dejavnosti Gobarskega društva Ptuj. Po odprtju gobarske razstave bodo pripravili tudi pokušino jedi iz gob, Mirko Slana jim bo predstavil nekatere skrivnosti gojenja gob šitake, ki prihajajo iz Japonske. Gobe šitake že tisočletja predstavljajo eno najbolj cenjenih sestavin v orientalski kulinariki, hkrati pa so nepogrešljiv del v tradicionalni vzhodnjaški medicini. V zadnjih tridesetih letih se je uporaba te izvrstne gobe razširila po vsem svetu, saj je tudi zahodni svet spoznal njeno veliko kulinarično vrednost, hkrati pa je tudi sodobna znanost potrdila njene pozitivne vplive na zdravje. Sicer pa si vsi skupaj obetajo prijetno sobotno druženje z vsemi ljubitelji gob in gobarjenja, zato vas prijazno vabijo, da se jim pridružite. -OM Tudi letos so ptujski pedagoški delavci prejeli priznanja, ki imajo že dolgoletno tradicijo. Foto: M. Ozmec Po razmeroma slabi poletni sezoni je jesen gobarjem bolj naklonjena, saj so poleg jesenskih gobanov pričele rasti tudi sivke. Z Vrhunsko nego do darila! s. L i Mali oglasi STORITVE Urejanje okolja - Bijoda, s. p., podiranje in obrezovanje vseh vrst dreves, razrez drv, urejanje živih mej ter okrasnega grmičevja, negovanje travnih površin. Bijoda, s. p., Ptujska Gora 52, tel. 041 847 799. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. UGODNO polagamo travno rušo in zasajamo grobove ter načrtujemo in urejamo okolje. Pokličite 041 339 875, SVILENE LINIJE, d. o. o. UREJANJE GROBOV, urejanje okolice in hišna opravila. Leonida VIČAR s.p. Informacije in naročila: 041 635 744. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje. V MESECU NOVEMBRU odpiramo na Ptuju zasebno varstvo otrok, starih od 1 do 5 let. Vse zainteresirane starše vabimo, da se oktobra naročite na informativni razgovor na tel. št. 040 802 038, Smiljana Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2. mm, KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj. Nega obraza, klasična in športna masaža telesa, urejanje nohtov ... in še več. Možen nakup darilnih bonov. Sabina Kosec s.p., Osojnikova c. 3, Ptuj. Info: 051 399 710. SANACIJA KOPALNIC polaganje keramike in kamna, montaža tuš kabin vseh vrst, vse modelov. Pettau Bau d.o.o, Ul. 25. maja 10, Ptuj, tel. 040 295 052. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. KMETIJSTVO PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM traktor Feguson 533 ali 539 ali tudi Ursus. Tel. 051 639 777. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. SPREJMEMO naročila za drva (hlodovino), dostava na dom z gozdarskim avtom. Tel. 041 462 308. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01. PRODAM bukova in mešana drva, možna dostava na dom 041 610 210 ali 02 769 15 91. PRODAM krompir sorte dezire, debel, po 25 centov za kg. Tel. 041 758 042, 02 746 28 91. ZAGA PTUJ ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM telico simentalko, staro 15 mesecev. Tel. 751 53 91. PRODAM dve breji črno beli telici in dve telici za pripust. Tel. 041 602 162. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. NAPRODAJ je še nekaj učljivih malih pujskov, kitajčkov, črnih in belih. Tel. 031 424 952. PRODAM odojke. Stojnci 119 a, tel. 766 37 61. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, zjutraj do 9. ure in po 1 6. uri, vsak delovnik. NJIVE vzamem v najem v okolici Gorišnice. Tel. 041 670 766. PRODAM mostnice in deske za mizarstvo: hrast, jelša, divja jablana, smreka, bor. Tel. 031 848 466. BIO jabolka prodam na drevesu, lastno obiranje. Ptujska Gora 88. Tel 794 50 51 ali 051 625 230. PRODAM obiralnik koruze Tornado 40. Telefon 031 539 076. PRODAM pujske od 30 do 35 kg. Tel. 755 23 21. PURANE, domače reje, težke od 6 do 8 kg, žive ali očiščene, prodajamo, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 264, Rešek, Starše 23. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM teličko simentalko in odojke. Tel. 041 388 213. PRODAM odojke v Stojncih 130, telefon 766 90 01, 031 845 522. PRODAM koruzo. Tel. 041 212 559. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. KUPIM stare pez figurice, tudi poškodovane in nekompletne. Plačilo dobro. Tel. 041 453 093. MOŠKIH srednjih let, invalid potrebuje žensko za vsakodnevno pomoč v gospodinjstvu. Možno tudi skupno življenje. Tel. 041 251 753. Akcija poteka na bencinskih servisih z avtopralnico TOP WASH. Seznam servisov na www.omv.si/akcije. Akcija traja od 1. do 31. oktobra oz. do porabe zalog. Več kot gibanje. OMV PRODAM ali dam v najem 3-sobno stanovanje v Trnovski vasi. Tel. 031 591 029 ali 031 596 932. KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748. NA PTUJU na lepi lokaciji prodamo manjšo samostojno hišo, letnik 1989, z 9 ari zemlje. Tel. 031 424 952. PRODAM opremljeno gradbeno parcelo v izmeri 7,8 ara. Leži ob cesti v Orešju, 900 m od trgovine Mercator. Tel. 041 328 461. DOM-STANOVANJE UREJENO opremljeno enosobno stanovanje v Ptuju na mirnem delu oddam nekadilcem. Telefon 070 505 914. KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje v novejšem bloku na Ptuju oddam za daljše obdobje. Tel. 031 644 413. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! m \m fmoirao©! NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV. Tel.: 02/252-4645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Na podlagi 2. odst. 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08) je občinska volilna komisija občine Ormož sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA 2. KROG VOLITEV ŽUPANA OBČINE ORMOŽ, KI BODO 24. OKTOBRA 2010 V seznam sta vpisana naslednja kandidata: 1. Alojz SOK, roj. 27.03.1959, Ptujska c. 12/b, Ormož Poklic: dr.vet.med. Delo, ki ga opravlja: župan občine Ormož Predlagatelj: Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2. Vili TROFENIK, roj. 05.09.1943, Mihovci pri Veliki Nedelji 104, Velika Nedelja Poklic: matematik Delo, ki ga opravlja: poslanec Predlagatelj: Stanislav ZLIČAR in sopodpisniki Številka: 041-00003/2010 0001 29 Ormož, dne 13. oktober 2010 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ORMOŽ mag. Nikolina GREGUREC, l.r. CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC FRANC STRELEC, s. p. Prvenci 9 b GSM: 041 730 857 DO 10 % POPUSTA ZOBNA 0R0INACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605 radioptuj 89,8*981E*I04î3 '^w/mrij.iMj i^Miii,i-Miiiuiyi HU'l'lifiljiMi fcgcneeln02/22 80 11Q odgovarja na Vaša vprainja 24 ur/dan 090 68 07 dr. Dražen Babic v Ourmancu 152 pri KRAPINI Sprejema paciente po dogovoru. D&S vedeževanje; Ul.Draga Kobala 3b,Maribor;0,75eur/0,5min Informacije na tel: 00 385 98 725 293 Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici. Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! Prireditvenik Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV SIP -j v SPORED ODDAJ PETEK 15.10. 8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Vldeo strani SOBOTA 16.10. 8.00 200 let šolstva v Markovclh 10.00 Kronika Občine Lenart 11.30 Polka In majolka 12.30 lltrip iz Ormoža 13.15 ŠKL 18.00 Polka In majolka 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.30 Utrip Iz Ormoža 22.15 Polka In majolka 23.15 MNP - Ormož 23.50 Vldeo strani NEDELJA 17.10. 8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Skorba trga In preša 10.00 ŠKL 11.00 Oddaja iz občine Videm 13.00 Rimske Igre 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Sv. Ana praznuje 18.30 Kronika Občine Lenart 19.30 Odprtje vrtca Lenart 21.00 Ormož-MNP PONEDELJEK 18.10. 8.00 Oddaja iz občine Videm 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL 18.00 Oddaja iz občine Videm 20.00 Oddaja Iz občine Markovci 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Vldeo strani PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva VOLKSWAGEN FOX 1,416V 2006 5.690,00 62.000 PREV. TEMNO SIVA PEUGEOT 2061,4 XR PRESENCE 2000 2.490,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 CC 2,0i AUTOM. 2006 10.400,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,216V EXPRESSION 2003 4.230,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA AUDI A6 2,4 LIMUZ. 1999 3.900,00 SEV. KNJIGA KOV. MODRA DAEWOO KALOS 1,416V SE 2003 3.490,00 KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1,9 DCIRXE 2000 3.800,00 AVT.DELJ. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES. LIMUZ. 2002 4.250,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA HYUNDAI GET71,3 FUNKY 2003 3.680,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA FIAT PUNT01,2 SX FRESH 2000 2.350,00 KLIMA BELA FIAT PUNT01,4 ACTIVE GRANDE 2006 5.800,00 PRVI LAST. KOV. T. MODRA RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR. 2003 6.900,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN G 1,41 SX 2004 5.260,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. ZELENA CHEVROLET LACETTI1,616V SX 2004 4.850,00 PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM. 2003 4,650,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA CHEVROLET SPARK 0,8 STAR 2007 4.850,00 25.000 PREV. RDEČA CHEVROLET KALOS 1,416V SE 2006 4.400,00 KLIMA RDEČA HYUNDAI GETZ1,416V GL 2006 5.400,00 PRVI LAST. KOV. SV. MODRA MERCEDES BENZA170CDI 2003 6.580,00 KLIMA KOV. SREBRNA SUZUKI IGNIS 1,3 GLX 2003 4.900,00 PRVI LAST. RDEČA MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS 1998 1.990,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN C4GRAND PICASS01,6 HDI BUSIN .2007 14.400,00 KLIMA KOV. ČRNA JEEP DODGE CALIBER 1,8 2007 10.500,00 KLIMA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDICOMF. VAR. 2007 13.700,00 SERV. KNJIGA KOV. SIVA ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« 0PR. BARVA BMW 318 D LUXE UMUZINA 2008 18.850,00 AVT.DIG.KUMA SREBRN CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE 2008 14.850,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRN FORDSMAX 2.0TDCI TITANIUM 2007 14.450,00 AVT.DIG.KUMA KOV. SREBRN KIA MAGENTIS 2.0 i 2006 7.980,00 AVT. KLIMA SREBRN NISSAN 0ASH0A11.5 DCI ACEITO PACK 2008 16.780,00 NAVIG. SREBRN OPELASTKA 1.416V LIMUZINA 2006 8.690,00 AVT. KLIMA MODRA OPEL ZAFIRA 1.9 CD TI COSMO 2006 10.980,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN 2007 8.290,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRN RENAULT LAGUNA 1.5 DCI PRIVILEGE 2008 12.250,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.6 16V CABRIO 2002 3.770,00 ALU PLAT. KOV. SREBRN VW NEW BEETLE 1.9 TDI HIGHLINE, AVTOM. 2000 6.300,00 KLIMA KOV. SREBRN VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA CONFORTUNE 2002 6.650,00 ALU PLAT. KOV. MODRA VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT UMUZINA 2005 11.980,00 AVT. KLIMA SREBRN VWTOURAN 1.9 TDI 2006 10.480,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA VWTOURAN 1.9 TDI HIGHUNE 2008 16.580,00 ALU PLAT KOV. SREBRN PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.rodio-tednik.si Na zalogi preko 40 vozil. www.radio-tednik.si POHIŠTVO ŠMIGOC ŠMIGOC d.o.o. Spuhlja 79a, Ptuj www.smigoc.si Petek, 15. oktober 12.00 Ptuj, na gradu, Na muzejski sceni, gost bo arheolog Vladimir Kovačic iz Zavičajnog muzeja Poreč s predavanjem Pomembnejša arheološka raziskovanja na območju Poreča 17.00 Dolena, Dom krajanov, prireditev ob 30-letnici Folklornega društva Dolena 19.00 Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, koncert učiteljev Glasbene šole »Stevan Mokranjac« Požarevac - Srbija - Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke Sobota, 16. oktober 15.00 Ptuj, Jadranska ulica 17, odprtje novih društvenih prostorov Pihalnega orkestra Ptuj 16.00 Žetale, igrišče OŠ, osrednja prireditev ob 11. občinskem prazniku Občine Žetale 19.00 Sela, kulturna dvorana, koncert ob 30-letnici društva 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven 20.00 Ptuj, CID, energična afriška etno glasba v slovenski zasedbi, koncert Maribobo 21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert, Vesna Petkovič trio - Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja Soline Nedelja, 17. oktober 10.00 Juršinci, Zahvala jeseni s kraljico vode 11.00 do 16.00 Ptuj, pedagoška soba gradu, odprtje razstave intarzij, ki so jo otroci in starši izdelali na septembrskem Muzejskem vikendu, sledi Čarovniški Muzejski vikend 17.00 Pragersko, Dom kulture, koncert ob 18-letnici pevskega zbora 19.00 Maribor, SNG, 45. festival Borštnikovega srečanja, predstava Žabe, v tekmovalnem programu 19.00 Markovci, cerkev sv. Marka, 1. glasbeni večer Zvoki piščali, koncert flavte in orgel Anja Zajc Smolčnik - flavta, Nina Štalekar - orgle Ponedeljek, 18. oktober 20.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, glasbena predstava Moskva Petuški Torek, 19. oktober 12.00 Cirkovce, v osnovni šoli, zaključna konferenca ESS-projekta 18.00 Ormož, hotel, predavanje Pravljično starševstvo, s sočasnimi delavnicami za otroke Kino Ptuj 15., 16. in 17. oktober, ob 17.00 Art program: Želvino osupljivo potovanje - dokumentarec. Ob 18.30 Čarovnikov vajenec - komična pustolovščina. Ob 20.30 Salt - akcijski triler. Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: LOKALNE VOLITVE 2010 Reportažni zapis iz ptujskih volišč 10. 10. 2010. Rezultati nedeljskih lokalnih volitev. Predstavitev programov v drugi krog vstopajočih županskih kandidatov Mestne občine Ptuj, Štefana Čelana in Miroslava Lucija. pohištvena znamka Delodajalci, ne zamudite priložnosti! Javni razpis Zaposli.me vam omogoča subvencijo za zaposlitev brezposelnih za polni delovni čas: 4.000 € v enkratnem znesku za novozaposlenega. Subvencijo lahko pridobite, če ste tržno usmerjeni. Zaposlitev mora trajati neprekinjeno najmanj eno leto. več informacij: Zavod RS za zaposlovanje www.ess.gov.si an 080 20 55 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Naložba v vašo prihodnost OPERAOJODHNO FINANCIRA EVBOPSKAUNIJA Evropski socialni sklad SPOMIN 17. oktobra 2010 mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Marija Nahberger IZ SEL 40 Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni Angeli beli so nemili, tebe so nam vzeli, sedaj počivaš na otoku sanj, ne odhajaj, ne odidi vstran, smo vpili in vso jezo v solzah utopili Zakaj ravno ti? Zakaj ravno zdaj? Tako mlada si zapustila naš raj. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice in hčerke Simone Zavec IZ SAKUŠAKA 82 18. 1. 1972-30. 9. 2010 Iskreno se zahvaljujemo sestri Mariji z možem Francem, nečakinji Vlasti, družini Kranjc iz Senčaka ter družini Majcen za neizmerno podporo v teh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem sosedom in prijateljem, sošolcem OŠ Juršinci in sošolcem Ekonomske šole Ptuj, ŠD Juršinci, velika HVALA sodelavcem GP Ptuj in M.T.B.-ju. Hvala za vse darove in darovane sveče, cvetje in sv. maše, g. župniku za pogrebno mašo, zastavonoši, govornikom ter podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA za tolažilne besede in podporo v teh nepopisno težkih trenutkih. V globoki žalosti: mož Tonček s hčerko Martino ter ata in mama Ugasnil je dan, sonce je zašlo, sveče gorijo Ti v slovo. SPOMIN 16. oktobra mineva 11 let, ko nas je za vedno zapustil Bogdan Satler IZ DOBRINE 25 A Hvala vsem, ki mu ob grobu prižgete svečko, se ga spomnite z lepo mislijo. Tvoji najdražji Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. SPOMIN 16. oktobra minevajo tri leta, odkar te ni več med nami Marija Kelc IZ SP. VELOVLEKA 40 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali poklonite cvet. Tvoji najdražji /f?s zaščita i//// m osebna varovalna oprema TOPLA PONUDBA telovniki bunde vetrovke kape rokavice obutev ARTIKLI ZA JESEN IN ZIMO PO UGODNIH CENAH vse na enem mestu ZAŠČITA Ptuj d.o.o. Rogozniška cesta 13, Ptuj telefon 02/779 71 11 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT d.o.o. Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Nudimo zobozdravstvene storitve z garancijo, ni čakalne dobe. Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plafila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Z bolečino v srcu ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Kukca IZ DUBRAVE PRI ZAVRČU se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorcem za poslovilne besede in pevcem za odpete žalo-stinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sinova Janko in Branko z družinama V neskončno praznino, ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas. Za vedno. SPOMIN Danes, 15. oktobra, minevajo štiri žalostna leta, odkar se je brez slovesa poslovila naša draga mamica in mama Elizabeta Meglič 15. 10. 2006-15. 10. 2010 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji namenite tiho misel in prižgete svečko. Tvoji hčerki Martina z družino in Andreja z Damjanom Še vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni! SPOMIN 14. oktobra je minilo eno leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in tast Jožef Kokol KICAR 66 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče. Tvoji najdražji Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jadranko Kusanovič, dr.dent. med. Volkmerjeva ulica na Ptuju Nikoli več te sonce skozi tvojo okno ne zbudi, sedaj te nič več ne boli, kjerkoli si, naj te čuvajo angelci, naj vedno mislimo mi, draga mami, hvala ti. ZAHVALA V 77. letu starosti je za vedno odšla naša draga mami, mama, tašča, prababica Marija Bele DOLENA 42 Z veliko žalostjo in bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v času bolezni in jo kasneje v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Zahvala onkološkemu oddelku in dr. Frasu, iskrena hvala ginekološkemu oddelku Bolnice Ptuj, vsem zdravnikom in požrtvovalnim sestram. Hvala g. župniku za opravljen pogreb, pevkam Vidovič za molitve, govornikom, pogrebnemu zavodu Mir, sodelavcem Perutnine Ptuj. Še enkrat hvala za tako ganljivo slovesnost. Žalujoči: Zdenka in Marica z družinama ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 17. oktobra mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ati Anton Strelec IZ GRAJENE 14 A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke. Žalujoči: žena Anica, hčerka Iris z Jernejem in Evelin s Sašem Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. V SPOMIN Z bolečino v srcu se spominjamo 14. oktobra 2006, ko smo za vedno izgubili našega dragega moža, atija, sina, brata in zeta Zvonka Frangeža IZ SP. JABLAN 3 Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke spomina in prinašate cvetje. Hvala, da ohranjate lep spomin nanj, na njegovo dobroto in ljubezen. Vsi njegovi ¿_J id Štefana Maleka IZ GRAJENE 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Petrola Ptuj, Gasilskemu društvu Grajena, nosilcem praporov, pevcem za odpete žalostinke slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala duhovniku za cerkveni obred, gospe Veri Kokol in gospodu Albinu Krambergerju za besede slovesa ter pogrebni službi Komunale Ptuj za opravljene storitve. Žalujoči: vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, tasta in dedka Cirkulane • Druga posebna trgatev žametne črnine Črna kronika ti Žametna ljubica bogato vrača Druga trgatev potomke najstarejše trte na svetu, mariborske žametne črnine, na hribu Sv. Ane v Cirkulanah je bila rekordna po plodnosti. Je pa tudi res, da so Cirkulančani v to svojo trto naravnost zaljubljeni, kar je opaziti in čutiti ob vsakem obisku, in če bi si dali vsaj s pol toliko nežnosti in ljubezni opraviti s svojimi ženskami, bi verjetno občina slovela po največji rodnosti daleč naokoli... Tudi letošnja druga trgatev je dokazala zgoraj zapisano; ne samo da je bila trta skrbno negovana čez vse leto, za njeno trgatev so odgovorni in ljubitelji spet pripravili posebno slovesnost. Najzaslužnejši za lepo rast in bogato obloženost trte je seveda njen skrbnik, znan vinogradnik Zvonko Arnečič, ki je po uvodoma zapetih pesmih domačega mešanega pevskega zbora povedal, da s trto živi od malih nog, da ima tudi doma velik vinograd, ampak ga je bilo bolj strah in je zato bil precej bolj odgovoren do slavne aninske žametne črnine kot pa do svoje gorice: „Saj veste, doma se kakšna napaka lahko skrije, tukaj pa se ne da skriti nič. In je treba na našo trto še posebej paziti, saj raste na izpostavljeni legi, mimo katere tečeta dve pohodniški poti - Haloška planinska pot in Pot žametne črnine, ki ju čez leto prehodi ogromno ljudi. Letošnjo rez smo zastavili nekoliko ostreje, ampak ravno prav, kot kaže pridelek. Na trti je danes točno 37 grozdov, priznati pa moram, da sem tri moral že odstraniti, ker jih je načela gniloba. Samo zato in nikakor ne zato, da bi natančno zadel število grozdov, kot sem jih napovedal pri rezi ..." Arnečičev govor je tukaj prekinilo glasno muzanje, saj je znano, da so domači vinogradniki ob rezi napovedali pridelek po številu grozdov in dejstvo je, da je najbližje zadel Arnečič, vsi ostali so bolj ali manj zgrešili. Ali je imel Arne- Foto: SM Predsednik DVSH Edi Hojnik pri pokušnji in merjenju sladkorja: „Uf, je sladek, je!" čič res tako srečno in poznavalsko (r)oko pri pomladni napovedi števila grozdov ali pa si je malo pomagal s kakšnim prej odrezanim grozdom, je ostalo zavito v skrivnost ... Sicer pa je skrbnik v nadaljevanju govora povedal še, zakaj so trgatev morali opraviti kar sredi tedna: „Na volilno nedeljo tega nismo smeli, do naslednje nedelje pa bi lahko naš pridelek preveč zdelala gniloba, zato ni šlo drugače. Smo pa cepiče naše trte razdelili tudi naokoli po naših kmetijah in danes bomo prve pridelke s teh ce-pičev prav tako zmleli v mošt. Na pobudo člana Turističnega društva Milana Kolednika pa je osem cepičev te trte od lani posajenih še ob poti modre kavči-ne. Od teh letos še ni pridelka, bo pa zato drugo leto." Po Arnečičevem nagovoru so se v vrsto postavili tisti „srečneži", ki jim je cepič potomke Takole so se ponašali vsak s svojim in si jih med seboj tudi malo primerjali ter ocenjevali ... Najtežji grozd cirkulanske žametne črnine - tehtal je natančnih 815 gramov - je odrezal njen skrbnik Zvonko Arnečič. doma že obrodil prvo grozdje, in prav ponosno razkazovali po dva ali tri zaobljene grozde in grozdke, ki so jih nato s težkim srcem, a vseeno darovali za skupen sod. So bili pa fantje - s svojimi bolj ali manj velikimi plodovi v rokah - vseeno videti izjemno ponosni na svoje, khm, grozde ... Arnečič je ob takšnem zadovoljnem razkazovanju nato še najavil, naj se naslednje leto opogumijo še drugi in jih dodatno stimuliral z napovedjo, da bodo odslej vsako leto izbirali in nagradili največjega -med grozdi, seveda. Bojda naj bi bil v igri kot glavna nagrada za zmagovalca celo avtomobil, tako da se res splača potruditi. Najtežji je imel skoraj kilo! Šele po takšnem uvodu se je začel glavni del opravila; trgatev na trti s 37 grozdi. Čast prvega odreza je pripadla gospodarju trte, županu Janezu Jurgcu, takoj za njim pa sta vsak svojega odrezala še Arnečič in predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Edi Hojnik. Ti trije možje so nato izmerili še sladkobo jagod in rezultat je pokazal skoraj neverjetnih 76 oekslov, kar je celo nekoliko več kot lani, ob prvi trgatvi, kljub letošnjemu deževnemu vremenu! Nato so lahko vsak po en grozd odrezali še prisotni, na čelu z vinskimi vitezi in ostalimi pomembnimi možmi in ženami. Medtem se je ob posebni mizi že formirala posebna komisija vinogradniških mojstrov z natančno določenimi nalogami; prvi je moral na stotinko grama stehtati vsak grozd, drugi je podatke o teži natančno zapisoval, tretji je iz vsakega grozda nato poznavalsko odstranil kakšno morebiti malce nagnito jagodo itn. Na koncu teh meritev in tehtanj so bili znani rezultati: najtežji grozd s cirkulanske žametne ljubice je tehtal natančnih 815 gramov, skupno pa je trta letos dala za skoraj 12 kilogramov grozdja! Sklepni del uradne prireditve je pripadel Tončku Žumbarju, ki je nazorno prikazal, kako so se za dobro grozdno letino vinogradniki zahvaljevali nekoč: „Ob koncu trgatve je gospodar odrezal zadnji grozd, nato še tri liste na trti, na vsak pecelj lista je nataknil po eno jagodo, za konec pa zadnji grozd zmečkal v roki in z njegovim sokom poškropil ves vinograd z molitvijo, da naj trta naslednje leto spet tako bogato obrodi in da bi bilo vina toliko 'štrtijakov', kolikor je danes 'šijakov'! Arnečič pa je še dodal, da če bo trta še naprej tako dobro uspevala, potem bo treba narediti dodatne sohe (opore) za razrast. SM Kako so marca letos napovedovali število grozdov Čisto za konec zimske rezi, v marcu, so „najodgovornejši" za letino cirkulanske žlahtne trte morali za naš časopis napovedati, koliko grozdov bo rodila letos jeseni (lani je bilo „uporabnih" 26, ki so skupaj tehtali dobrih 8 kilogramov). Napovedi so bile precej različne in zanimive: župan Janez Jurgec je napovedal 52 grozdov, podžupan Jožef Klinc kar 62, enako številko je napovedal tudi prekaljen vinogradnik in bivši gorišniški župan Slavko Visenjak, Edi Hojnik je bil manj optimističen in je dejal, da jih pričakuje okoli 32, Zvonko Arnečič pa se je po začetnem izmikanju, da tega pa res ne bi rad napovedoval, odločil za številko 35. OGO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST SVOJE PRENIOZ NANOVO VREDNOSTI 080 19 20 ZAVAROVALNICA MARIBOR > www.ZavarovalnicaMaribor.si Napoved vremena za Slovenijo Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, letu suša pripotuje. »^sk1?'2 \ JO r^v» 13/0 K? ^ /-O \ 19/6 > ■p & rS^ .... 14/2 C 19/7 lg PS S -O- V __( 14/5 V 13/3 14/3 --- T\ cs^ i-, o s 1 W-Cj^E^ s l Danes bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost. Predvsem v Vipavski dolini bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju in v Vipavski dolini okoli 10, najvišje dnevne okoli 14, na Primorskem do 20 stopinj C. V soboto bo pretežno oblačno. Proti večeru bo v zahodni in severni Sloveniji pričelo deževati. V nedeljo bo oblačno, deževno in hladno. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1100 metri. Na Primorskem bo pihala burja.. Foto: SM Foto: SM Gobarsko društvo Ptuj V Vas vabi ---- na ogled razstave gob in srečanje ljubiteljev gob v soboto, 16. oktobra 2010, Od 12. do 18. ure pred Pomarančo, Ob Dravi 3 a. Dobrodošli. Prikolica s potniki se je prevrnila 9. oktobra okoli 14.30 je 54-letni moški iz okolice Ptuja vozil traktor s traktorsko prikolico v Brezovcu iz smeri Dolan proti Belskemu Vrhu. Ko je pripeljal po klancu navzgor v levi pregledni ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter drugim značilnostim prometa, vozila in tovora v njem in na njem, zato se je priklopno vozilo prevrnilo na desni bok. Na njem se je poleg zabojev grozdja prevažalo sedem oseb. Osebe so padle iz priklopnika na nasip ob vozišču; pri tem so se tri hudo telesno poškodovale, preostale pa lahko. Neprevidno na prednostno cesto 10. oktobra okoli 11.25 je 47-le-tni moški iz bližine Ptuja vozil osebni avtomobil Renault thalia po Natašini poti na Ptuju v smeri Osojnikove ceste. Ko je pripeljal v križišče na Osojnikovi cesti, kjer se je vključeval v promet na prednostno cesto, je iz smeri Minoritskega trga pripeljal 76-letni voznik osebnega vozila Volkswagen polo iz Maribora. 47-letni voznik je s sprednjim levim delom svojega avtomobila trčil v sprednji del drugega osebnega avtomobila. Po trčenju so vozila umaknili z vozišča. V prometni nesreči je bil 76-letni voznik lahko telesno poškodovan, njegova 76-letna sopotnica pa hudo. Neprevidno prehitevanje v ovinku 10. oktobra okoli 21.15 je 24-le-tni moški iz bližine Destrnika vozil osebni avtomobil Renault megane v Trnovski vasi iz smeri Biša proti Ločiču. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je pričel prehitevati pred seboj vozeč osebni avtomobil. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal 60-letni voznik osebnega avtomobila Renault megane iz Lenarta. 24-letni voznik je pričel zavirati, pri tem je avtomobil pričel bočno drseti in po več kot 15 m z zadnjim desnim delom trčil v prednji del nasproti vozečega osebnega avtomobila. V prometni nesreči je bil 24-letni voznik hudo telesno poškodovan, 60-letni pa lahko. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj. Odvzel prednost mopedistu 11. oktobra okoli 10.40 je 67-le-tni moški iz bližine Ptuja vozil osebni avtomobil Opel corsa po Potrčevi cesti na Ptuju iz smeri Osojnikove ceste proti križišču s Ciril-Metodo-vim drevoredom. V križišču je zavijal levo, v Ciril-Metodov drevored, pri tem pa ni pustil mimo 63-letnega voznika kolesa z motorjem iz bližine Lenarta, ki je prihajal iz nasprotne smeri in je vozil naravnost. Voznik kolesa z motorjem je trčil v sprednji desni del osebnega avtomobila, po trčenju z glavo udaril v vetrobransko steklo, nato pa ga je vrglo preko pokrova motorja osebnega avtomobila na vozišče. V nesreči je bil voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan in je bil s z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Samovžig sena 8. oktobra okoli 3. ure je prišlo do samovžiga bal sena v Zgornjem Leskovcu. Zgorelo je okoli 500 bal sena in del bližnjega gospodarskega poslopja. V požaru poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša več kot 40000 evrov. Požar so pogasili gasilci PGD Leskovec in PGD Tržec. Vlomi, tatvine Med 9. in 11. oktobrom je neznan storilec vlomil v novogradnjo na Spodnji Polskavi. Iz notranjosti je odtujil večjo količino keramičnih ploščic in lepilo za ploščice. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov. V noči s 7. na 8. oktober je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Žetalah. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 6300 evrov.