Štajerski dež. zbor. XI. s ej a 5. okt. Na vprašanje dra. Neckermana zastran reguliranja Savine odgovori dež. predsednik, da je sicer vladaa predloga že izdelana, da se je pa po vladini želji popred deželnemu odboru v pretres izročila in zarnore še le potem pred dež. zbor priti. — Grof Platzov predlog, da sme okr. prvosednik v nujnih slučajih proti poznejšemu privoljenju okr. zastopa stroške za ceste delati, se sprejme in odboru izroči. — Ravno tako Seidlnov predlog, da naj vlada brž ko mogoče državnemu zboru predloži postavo, po katcri se ima pri davku odpisovati ob nezgodah ua polju in vinogradih. — Dovoli se doplačilo 13.314 gld. iz dcž. blagajnice k stroškom za šolo glubomutcev v Gradcu. Predlogi naučnega odbora, da se ustanovi 6 štipendij po 500 gld. za dovršene pripravnike, ki se hote izuriti za občanske šole (Btirgerschulen), se sprejm6. Glej V. sejo. XII. seja 7. okt. Seidl razvija svoje vprašanje do vlade, kedaj da se bo v deželni postavi od 18. jul. 1871 izrečena odveza prirodnin (Naturalgiebigkeiten) za cerkve, fare in šole (?) zvrsila, in ali je do dne 2. nov. 1873, ko je bil postavljen letni obrok za oglašanje pravic, le ena odveza pri okr. glavarstvih se dognala; slednjič, ali bi ne kazalo, v pospeševanje tega posla pri okr. glavarstvih pomočnih uradnikov postaviti? — G. dež. predsednik je odgovor na to odložil na eno prihodnih sej. — G. Seidl je stražar postave, in ne pičica ne sme ostati nezvršena. V tem slučaju je pa nja policijska nataučnost prav krivična, kajti dobro ve, da n. p. gospodje kaplani in tudi mnogi župniki skoro druga nemajo, kakor ubogo zbirco. Odveza bo silno majhna, in ker bo do vravnanja plae za duhovnikc iii do odkazanja pri davkarijah še mnogokrat mesec se pomladil, bi menda Seidl najrajše itnel, da do tačas duhovniki in cerkve tudi še pri pičlem dobodku od zbirc škodo trp6. Predlog naučnega odbora, da prevzame dež e 1 a rudarsko in plavžarsko šolo v Ljubnem, se sprejme. Dež. odbor ima nalog, da se z vlado zastran stalne podpore za šolo in z onimi, ki so jo dozdaj vzdrževali, pogodi. Za bodoče leto ima dež. blagajnica razan uavadnih štipendij 2000 gld. podpore šoli dati. — Za požarno stražo na gradu v Gradcu dovoli se navadna svota razun 500 gld. gasilnib nagrad, ki imajo za naprej odpasti. — Sledi potem tajna seja. XIII. seja 8. oktb. Zopet začne Seidl ter predlaga, da vlada študira, kako da bi se vinsko pridelovanje proti umetnemu narejanju viua v obrambo vzelo, in da vlada že zdaj narejalce vina nadzoruje, da zdravju škodljivih snovi ne primešavajo. — Se sprejme iu odboru izroči v pretres. Oba predloga: ta in oni, ki ga je zagovarjal v prejšnji seji, je že tudi v drž. zboru stavil; ni se toraj bati, da bi ustav zaspal, dokler naš Seidl bedi. — Sprejme se tudi in odboru izroči v pretres predlog Washingtonov, da naj deželni odbor vse karkoli mogoče stori, da se od dežele odvrue uima tresne uši, ki se je obilno prikazala v vinogradu vinorejske šole v Klosterneuburgu na dolenjem Avstrijskem. Potrdijo se razni postavki (Posten) dež. proračuna, pred vsem naslednji predlogi finančnega odbora: 1. da se razun že obstoječih 5 štipendij po 120 gl. še 5 ednakih za učence vinorejske šole v Mariboru napravi, toda le za 3 leta: 1875—1877. — 2. da naj dež. odbor na to dela, da se v tej šoli in sicer za zdaj 3 leta napravijo posebni tečajo za v i n c a r j e, kterim se privoli 1000 gld. podpore. (Težko, če bo to vinograjskim posestnikom všeč.) 3. da dež. odbor po razpisih do okr. in srenj. zastopov in kmetijska družba po naznanilih do podružnic srenje na važnost omenjene šole pozorne stori, dajih dež. odbor spodbudi k ustanovitvi štipendij in o vsem tem v prihodnjem zasedanji poroča. Sprejme se tudi predlog fin. odbora, da se na S1 a t i n i za 50.000 gld. napravi kopelnica in napeljava kisle vode. Strošek se ima po kreditni operaciji nabrati, na slatinska posestva vpisati in iz dohodkov obresti plačevati, dokler se kapital ne amortizira. Potrdi se mnogo^ postavkov dež. proračnna za naučne namene. Stevilk ne bomo razstavljali, ker ostajajo vsako leto blizo enake, le toliko omenjamo, daznašajo letošn ji dež. štroški 3 milijone in 405.537 gld. dohodki 1 milijon in 805.061 gld.; da se eno proti drugemu zravna, naloži se 38% deželne priklade na direktne davke, kar da 1 mil. in 736.656 gld., toraj še majnka 68.405 gld., kar se misli dobiti iz kasnih ostankov in zneska, ki ga ima država za tebniko deželi povrniti. Sprejme se cela vrsta resolucij fin. odbora; važnejše so: dr. Dominkuševa, da se naj dež. odbor s presojo načrta za reguliranje Savine od Ljubuega do Celja podviza, da bode zamogla vlada dotično postavo že v pribodnjem zasedanju predložiti. — V drugi resolnciji se odobri postopanje dež. odbora, da je okrajem in srenjam, ki so po letošnjih povodnjab veliko skode trpele, 33.872 gld. posodil ali podaril, ob enem se dež. odboru, kakor tudi glavarju in deželnemu predsedniku hvala izreče za trud ino skrb ob povodnjab. Da se pa poškodovane ceste in mostovi popravijo, potrebne zagraje naredijo in srenje zadreg rešijo, se naroči deželnemu odboru, od vlade dobiti brezobrestnega posojila do 300.000 gld. — Slednjič se sklene, da naj dež. odbor vlado na to pripravi, da se brž ko mogoče ob državnib stroškib delati začnejo železnice: Dunaj-Novi, KnittelfeldZaprešie, Pontebska in Mošonj-Ščavniška.