—  17  —
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Premišljevanja ustavoverskih dunajskih časnikov o nastopu novega leta so ravno tako potrta, kakor so bila njihova premišljevanja proti koncu starega leta. Ne enega glasa nismo brali, ki bi bil prišel iz veselega ustavo verskega srca; obe „Presse", »Tag-blatt", „Morgenpostu, „Extrablatt", oba „Fremdenblatt"-a, „Deutsche Zeitung" i. t. d. Vsi pojo več ali manj ža-lostinke. „DeutscheZeitung" piše: „Rešise, kdor se rešiti more, je splošni klic; Avstrija v letu 1874 bila je podobna veliki bolnišnici, prišlo je do tega, da v vesoljnem kužnem času ni skoro mogoče bilo, zdravega od bolnega ločiti. Stari „Fremdenblatt" ostro kritikujemi-nisterskega predsednika kneza Auersperga, o katerem pravi, da razun odličnega svojega imena nima nič, cel6 nič, kar bi mu dalo sposobnost za visoko njegovo službo. Od sedanjega ministerstva se pač druzega ne more reči kakor to, da pusti cesarskim deželnim glavarjem delati, kakor oni hočejo. — Glede na stan, ki ga imamo dandanes v Avstriji, piše mnogoskušeni in bistroumni Šuzelka v svoji „Keformi" tako-le: „Kamor pogledamo, je očividno, da propada dandanes gospodujoča ustavo-verska stranka; na grobu starega leta sadimo mi drevo
------    18   ------
upanja, da v novem letu konec vzame liberalna manjšina^ katera je dosedaj drzno gospodovala Avstrijo!" Mi Suzelkovim besedam dostavljamo le to: Bog daj!
— Občno pozornost obrača zdaj na-se pravda Ofenheimova, ki bo trajala boje mesec dni. Ofen-heim je bil glavni ravnatelj železnice iz Levova do Cr-novic; ta železnica je bila jako slabo zidana, nesreče na nji na dnevnem redu. Država je prevzela poroštvo za obresti delničarjem, kar jo je mnogo stalo; zato je jelo ministerstvo že 1. 1870 pod Potočki jem vodstvu železnice bolj na prste gledati, Schaffle je vpeljal preiskave in sedanji minister Banbans ni mogel drugače, ko da je ravnatelja Ofenheima izročil sodniji. Zatožen je Ofenheim 9 glavnih goljufij, katere so zadele državo in delničarje, in po katerih je, kakor pravi zatožba, Ofenheim, ki je še leta 1866 imel komaj 30.000 gold. premoženja, tako obogatel, da je imel pred polomom že milijone premoženja. Ž njim vred so obogateli tudi drugi opravilni svetniki, med katerimi je nekdanji minister dr. Giskra. Al Ofenheim ni največi goljufov; on je vsaj sam delal, pa drugih več je, ki so bili že na najviših stopinjah, kateri so prav zastonj denarje državne in delničarjev v svoje žepe vtikali. Pravda bo gotovo spravila veliko škandalov na dan, ki so se godili med liberalci na najvišem mestu. Ze zdaj pa je videti, koliko gnjilega je v teh krogih, ki daj6 drugim le pohujšanje. Kako neljuba pa je izpoved Ofenheimova vladnim krogom, je videti iz tega, da so poročevalci uradne „Wien. Ztg." kar konfiscirali besede, s katerimi je dolžil Banhansa, da ga je ta hotel pridobiti za „Chabrus" na Ceskem, in da je postal minister zato jezen na-nj , ker mu on (Ofenheim) za to ni hotel dati denarja. — Lepe reči to, ki stavijo liberalce pred svetom v prav čuden svit.
Hrvaška. — Zbor Hrvaški se je pričel 4. t. m. in obravnaval najprej deželni proračun za tekoče leto. Iz poročila je razvidno, da ima dežela 100.000 gold. več dohodkov ko stroškov! Redka, pa vesela prikazen! — Izmed sklepov dozdaj sklenjenih je najbolj pomenljiv ta, da se imajo prodati graščinska posestva cerkvenega in šolskega zaklada ter skupljeni denar drugače obrniti za šolske in cerkvene namene.
Ogerska. — Denarno stanje je res slabo. Za prihodnje leto bode po poročilu ministra Ghycya primanjkovalo nič manj ko 25 milijonov; vsaj 12 milijonov bo treba na posodo Jskati, za 13 milijonov bo pa treba povišati davke. Ce jih bo le kdo plačeval, ker je znano, da še sedanjih ne morejo izterjati.
Iz Črne. gore. — Komisija, sestavljena iz zastopnikov Turčije in Črne gore, ki je imela preiskavati in razsoditi umore, katerih so se Turki v Podgorici vkrivičili, ni dosegla nikakoršne poravnave zato, ker Turki nočejo svojih hudodelnikov kaznovati, kakor bi njihova dolžnost bila; Črnogorci so zato s protestom zapustili komisijo in v Crnigori je zatega del čedalje veča raz-draženost zoper Turke.
Srbska. Tu se že dolgo nekaj kuha, razdraženost proti Turku postaja čedalje veča. Srbski dijaki, ki so v Pragi na vseučilišči bili, so se domu podali, — pravijo, da sablje brusit. Toraj vtegne najprej na jugu kaj počiti.
Spanjska. Novi kralj Alfonso je že ^napotil se na Španjsko; ravno je dospel v Valencijo. Ce se sme telegramom verjeti, ga povsod navdušeno sprejemajo. Zdaj je jasno, da je Alfonsa Bismark postavil na prestol.
LaSka. Stanje te „svobodne države" postaja čedalje slabše, čedalje več hudodelstev in hudodelnikov, tako da si skoro nihče več sam potovati ne upa*
Francoska. Ministerstvo se je bilo odpovedalo, pa Mac Mahon mu ni dovolil odstopiti, dokler ne dobi dru-zega ministerstva. Zdaj ga iščejo, a dobiti ga ni, zato je Mac-Mahon v silni zadregi, ktero bi vtegnili Bona-partovci za svoje naklepe porabiti. Ni tedaj nemogoče, da bi se nekega dne kaj tacega pripetilo, kakor na Spanj skem.