Poćtnina plaćana * ^obcmal
»olen/sM list
Centt 6
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO II. — ŠTEV. 35
NOVO MESTO, 1. SEPTEMBRA 1951
ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN
IZHAJA TKI»KNSKO
2e v zadnjem tedenskem pregledu političnih dogodkov smo omenili, da pripravlja delegacija Sovjetske zveze za konferenca o mirovni pogodbi z Japonsko, ki se bo začela prihodnji torek v San Franciscu, svoje posebne »rezerve«. Med te smemo šteti v prvi vrsti zadrževanje pogajanj na Koreji, ki so se v preteklem tednu skoraj razbila. Severnokorejci in Kitajci so se v preteklem tednn pritožili, da so letaila združenega poveljstva sil OZN napadla z zažigalnimi bombami nevtralno področje Kesonga, kjer sta se sestajali obe delegaciji za premirje, še prej pa so izjavljali, da so spopad povzročili združeni zavezniki s topovskim ognjem. Preiskava na kraju incidenta je pokazala, da je obtožba Severnokorejcev izmišljena.
Ni težko uganiti, da so tudi tokrat
frišla navodila za izmišljen napad, ateremu je seveda hitro sledila prekinitev pogajanj za premirje na korejski fronti, iz Pekinga oziroma iz Moskve. Severnokorejci in Kitajci so v zadnjih tednih, odkar so se začela pogajanja v Kesongu, pripeljali na fronto močne okrepitve v moštvu in vojnem materialu. Seveda bi radi štrli sile Združenih narodov z orožjem v roki, spoznali pa so v preteklih 14 mesecih, da je za vojaško zmago njihova zmogljivost le še prešibka. Sovjetska zveza bo na konferenci o mirovni pogodbi z Japonsko prav verjetno nasto-bila 7. lastnim osnutkom, ki ga bo Gromiko, vodja sovjetske delegacije, predložil diplomatom v senci zaostrenega meča, ki še vedno visi nad Korejo. Sovjetska diplomacija bo seveda tudi tokrat nastopala kot vnet zagovornik azijskih narodov; gospodu Gro-miku se odpirajo široke možnosti, da bo do kraja pokazal svoje govorniške sposobnosti. Iz San Frnncisca pričakujemo lahko zanimive novice. Ameriki se s podpisom pogodbe mudi. »Vse preveč je ogrožen položaj na Pacifiku, da bi še izbirali, ali bomo nagnali sovražnika s sabljo ali krepelcem«, je izjavil v zadnjem tedenskem zunanjepolitičnem pregledu tovariš Egon Tome v Ljubljani, ko je razpravljal o vzrokih naglice ameriških državnikov za čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Japonci.
Drug pomemben dogodek na svetovni politični šahovnici je bil v preteklem tednu nenaden zaključek pogajanj v Teheranu, kjer so se pogovarjali zastopniki perzijske vlade z angleškim odposlancem Stokesom in posebnim ameriškim svetovalcem Har-rimanom. Ker perzijska vlada ni sprejela zahtev angleške vlade, so se pogajanja razbila, vendar pa pričakujejo v političnih krogih, da zadnja beseda le še ni bila izgovorjena. Perzija upravičeno terja svoja prirodna bogastva zase, ne more pa se sporazumeti z angleškimi zahtevami.
TRST NIKOLI VEC POD ITALIJO!
Vedno bolj vsiljivo lezejo na dan
▼ okviru najrazličnejših svetovnih dogodkov histerični italijanski iredentisti, ostanki fašističnih diplomatov in ostali lahkomiselni politikantski kričeči, katerih zgodovina Italije ni še vedno ničesar naučila. Vse bolj in bolj hrupna postaja njihova gonja za »najbolj italijanskim mestom — Trstom«. Italijanska diplomacija dela z mrzlično naglico v Angliji in Ameriki; zdi se ji, da je nastopil čas, ko bo lahko na cenen način prišla spet do Trsta, do njegove okolice in morda — kaj se ▼e, še do česa, kar ni nikoli bilo njeno, za čemer pa je vedno stegovala svoje grabežljive, predolge prste...
Italijanskih iredentistov preteklost ni ničesar naučila. Z dolgimi nosovi so
▼ zadnjem času bili zavrnjeni z za-zahtevo, naj bi bile občinske volitve v Trstu preložene. Slišali so tudi glas Osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje: Trst nikoli več pod Italijo! Ce jih ničesar ne spametuje, jim ponovno kličemo v spomin preteklost bližnjih let, ko so svoj nenasitni pohlep po tuji zemlji trdo plačevali!
Črnomelj, Kočevje ali Novo mesto?
Te dni smo dobili v uredništvo tri pisma. Vsa tri govorijo o tlakovanju cest v naših okrajnih mestih. Iz vseh pa diha skrb, da z začetimi del I ne bi prenehali nI i pa so polna navodil, kako In kaj naj se z deli nadaljuje- Pisma pa imajo med vrsticami tudi željo, da bi prebivalci ("'momlja. Kočevja In Novega mesta z drli In s prostovoljno pomočjo strokovnim delavcem pohiteli zdaj, ko so Se lepi. suhi dnevi. Prav gotovo si v nobenem okrajnem mestu ne želijo ljudje gaziti spet d» gležnjev po blatu aH prahu, ko Imajo trenutno vse mož-
nosti, da do nastopa Jesenskega deževja tlakujejo ceste skozi svoja mesta. To, kar so dru ca mesta po osvoboditvi že zgradila In postavila, na Dolenjskem še vedno manjka. Kolikor smo v prvih letih zamudili, hitimo nadoknadili v težjih pogojih lani in letoa. Predvsem letos, ko dobivajo naSa okrajna mesta na Dolenjskem v resnici novo podobo.
Ko objavljamo pisma naših dopisnikov, pa se hkrati z njlnd vred sprašujemo: kdo bn prej dogotovll začeta dela, kdo bo prej Imel tlakovano cesto skozi mesto: Črnomelj, Kočevje aH Novo mesto?
Pobitimi) s tlakovanjem ceste skozi Črnomelj!
Zadnje dni se je tlakovanje ceste v Cunomlju spet močno razgibalo. Tlako-valci so se približali glavnemu trgu. Cestni plug za oranje cestišča in buldožer z lahkoto opravljata težavno delo: odstranjujeta nam stari cestni tlak, tako da bo cesta čim bolj ravna. Pravijo, da opravi buldožer v enakem času delo 300 dobrih delavcev. Nič ni zato rudnega, da smo se v teh dnevih z radovednostjo ustavljali ob orjaku in opazovali njegovo moč. Blizu cerkve so delavci pri odstranjevanju cestišča naleteli na — okostnjake; vse kaže, da je bilo lam nekoč staro pokopališče. Najdenih je bilo tudi več uhanov in drugega okrasja. Rovi, ki so se pokazali pod staro cesto, pa so povzročili najrazličnejša ugibanja. Morda nam bodo končno besedo o tem povedali še strokovnjaki, nakit pa smo oddali v muzej v Metliko.
Mestni odbor Fronte in vodstva sindikalnih organizacij so povabila vse svoje člane na zadnji »jnriŠ« in hitrejšo pomoč za dograditev ceste. Padi bi se rešili jesenskega blata. Res je, da so nekateri frontovci in člani sindikatov opravili lani in letos že veliko prostovoljnega dela. Res pa je tudi, da je še vedno veliko Crno-maljcev, ki so prav malo delali na resti. Tudi brez takih nismo, ki niso bili na cesti ali drugje še niti enkrat na prosto-
voljnem delu. Prav bi bilo, da vsaj zdaj pred zaključkom pokažejo dobro voljo in nam pomagajo, da bo cesta čimprej gotova.
Pri nasipu in odkopu cestišča, sejanju peska, pripravljanju kamna v kamnolomu in pri drugih opravkih so prostovoljci Črnomlja naredili *p Jez 7000 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako je bilo s prostovoljnim delom prepeljanih čez 70 vagonov kock in 35 vagonov peska. Skrom-
no ocenjena vrednost prostovoljnega dela znaša doslej že 320.000 dinarjev.
Kdo se je najbolj postavil pri dosedanjih delih? To so delovni kolektivi podjetja »Zora«, okrajni magazin, apftenlca, tovarna učil, okrajno gradbeno podjetje, tovarna Relsad, pover jeništvo za notranje zadeve na OLO in še nekatera druga podjetju in ustanove. Ljudska oblast, ki nam je omogočila tlakovanje ceste skozi Črnomelj, nam je dala na razpolago večmili-jonski kredit, ki je bil porabljen za nakup 114 vagonov kock in robnikov, 05 vagonov peska, 25 ton cementa, za uporabo strojev in plačilo strokovne delovne sile. Zato je naša dolžnost, da z delom pripomore-mo. da bo cesta čimprej gotova, stroji pa sproščeni in dani na razpolago za nova, prav tako važna dela.
Štab za organizacijo prostovoljnega dela pa naj v teh tednih pokaže več, zanimanja za boljše sodelovanje vseh Crno-maljcev, tako da bo tlakovanje naše ceste gotovo vsaj do konca septembra.    M. T.
Kaj |e s prostovoljnim delom v Kočevju?
Ze mnogokrat smo na zborih volivcev in na frontnih sestankih govorili o tem, da bomo vsi volivci, predvsem pa člani OF vneto hodili na prostovoljno delo za čimprejšnje tlakovanje ceste skozi mesto do železniške postaje, kakor smo to za leto 1951 planirali. Te sklepe smo v maju precej uveljavili, saj smo vsak dan videli na cesli člane raznih sindikatov in terenov OF. Delo se je lepo razvijalo. Pokazalo je odlične uspehe, vendar pa so nas ti uspehi vse preveč zadovoljili. Kaj se je zgodilo v Kočevju? Uspavali smo sami sebe in prav zdaj, ko prostovoljno delovno silo najbolj potrebujemo, če hočemo s tlakovanjem naprej, pa ni več pravega razmaha. Kdo je kriv za to »spanje«? Teren-
»Samo naprej, samo napre]...!« pravijo Novomeški
Stali smo v jarku nad vodovodno cevjo v Ljubljanski cesli in izmetavali zemljo s kamenjem. Ni nas bilo veliko, menda Člani dveh sindikalnih podružnic. Sonce nas je grelo, lopate in krampi pa so nam ludi pomagali, da ni nikogar zeblo. Ob začasni ograji nad jarkom So se ustavljali ljudje in radovedno gledali, čemu spet rijemo v cesto. Marsikdo je povprašal, Če polagamo nove cevi, če bomo tlakovali ali če kaj iščemo pod zemljo. Smeha in dovtipov seveda ni manjkalo.
Ob ograji se je za nekaj hipov ustavil tovariš Matko Malovič, ki je ob palčki prišel mimo prostovoljcev. Ves zadovoljen se nam je nasmehnil in nas pozdravil:
»No, se je le spet začelo ... Samo da boste nadaljevali, samo naprej, samo naprej . ..«
Razumeli smo ga. Da dela niso zastala, smo povedali njemu in drugim, ki so se Ustavljali nad našimi glavami. Najprej bodo pregledane vodovodne cevi vzdolž cele Ljubljanske ceste, nato pa bo tlako-
vana do Vrat, v načrtu pa je še letos tlakovanje do Ferliča.
Kaj naj rečemo ob dosedanjih uspehih in načrtih, ki jih ima vodstvo del v Novem mestu? Vse je obseženo v želji vseh meščanov: ^^^SE?
>Samo naprej, samo naprej!«    S. K.
ski odbori OF in vodstvo posameznih sindikalnih podružnic v Kočevju, ki menda ne vidijo razkopane ceste od gimnazije do poslopja okrajnega ljudskega odbora...
Vse naše obljube in sklepi bodo ostali le na papirju, če načrt tlakovanja do železniške postaje letos ne bo izvršen. Ze se sprašujejo ljudje:
»Ali bomo delali naprej ali pa bomo ostali v jarkih in kotanjah do prihodnje pomladi?«
Vsakomur v Kočevju ugaja del ceste, ki je že tlakovana; še bolj nam bo všeč, ko bodo prišli deževni tedni in ne bo več prejšnje večne žlabudre. Mislimo zalo že zdaj na mesece, ki so pred nami!
Tovariši, še je čas in zadnji trenutek, da spet poprimemo za orodje in delo na cesti ter izvršimo obljube. Od nas je odvisno, da bo cesta dotlakovana po načrtu. Vsi terenski odbori OF v Kočevju naj bi takoj sklicali sestanke in povabili k delu na cesto vse svoje člane, to pa naj naredijo tudi sindikalne podružnice. Ce tega ne bomo naredili, potem nima smisla ! prejemati sklepe in obljube, katerih ne nameravamo uresničiti. Nič ni zamuje* nega, je pa — pozno!« L. I.
Pred prilm letalskim dnevom no Dolenjskem
V septembru 1943. leta je na travnikih blizu Prečne pri Novem mestu pristalo prvo slovensko partizansko letalo. Z njim je prispel iz Gorice dr. Aleš Bebler-Primož. Velik dogodek je ob kapitulaciji Italije povzročil v vrstah narodnoosvobodilne vojske za-nimivo presenečenje.
Po osmih letih odpira Ljudska tehnika novomeškega okraja v Prečni prvo dolenjsko jadralno šolo in letališče. Velik letalski dan bo pomembno doživetje mladih dolenjskih jadralcev in letalcev, ki vabijo v nedeljo na novo letališče vse, ki se zanimajo za razvoj novomeškega Aerokluba in za rast in razveseljiv napredek našega jadralstva in letalstva. V zadnjih dneh so člani predvojaške vzgoje opravili na letališču s prostovoljnim delom zadnja očiščevalna dela. Bogat spored na zemlji in v zraku obeta v nedeljo, 2. septembra, svojevrsten dogodek, kakršni so na Dolenjskem redki. 17 srečnikov pa bo izžrebanih, da bodo zastonj poleteli z motornimi letali nad Novim mestom in okolico. Z udeležbo na velikem letalskem dnevu bomo učinkovito podprli plemenita prizadevanja članov Ljudske tehnike na Dolenjskem, hkrati pa se bomo seznanili s spretnostjo naših letalcev, jadralcev in padalcev — čuvarjev našega svobodnega neba.
Spet 20 milijonov za obnovo podeželja
Letos je Osvobodilna fronta Slovenije že dvakrat izdatno podprla obnovo našega podeželja. V aprilu je prispevala vsem slovenskim okrajem kot pomoč požganim in razrušenim krajem 41 milijonov din, pred dvema tednoma pa je znova nakazala 20 milijonov dinarjev.
Navedena vsota, ki bo razdeljena med najzaslužnejše člane Osvobodilne fronte, ki so tudi socialno šibkejši in katerim so bili domovi med vojno požgani ali porušeni, je namenjena predvsem za nabavo gradbenega materiala. Tisti, Ki jim bo dodeljen kredit, bodo nabavili material po nižjih enotnih cenah.
Izmed dolenjskih okrajev bodo prejeli iz zneska 20 milijonov: okraj Črnomelj 800.000 din, Kočevje 1,000.000' din, Novo mesto 2,000.000 din, Trebnje 300.000 din in Grosuplje 500.000 din.
OD odhupu žila so se oglasili tudi Šhocfancl
Leto dni se iz vrst številnih naročnikov iz Skocjana ni nihče oglasil. Teden za tednom prihaja k njim Dolenjski list in jih seznanja z novicami iz domačih in liijili krajev, vendar pa jih je šele predzadnja številka tednika vzpodbudila, da so se vendar pripravili k pisanju. Pritožili so se, da smo prezgodaj pohvalili Marijo Rupar iz Goriške vasi. Prepričali smo se, tla imajo prav; uslužbenec »Zitofonda* zadnjikrat žal ni dovolj preveril podatkov, ki nam jih je prinesel iz odkupne postaje v Skocjanu. Radi popravljamo prvotno vest in sporočamo zato Škocjan-cem, da se Ruparjeva še dolgo ne more šteti med tiste zavedne kmete, ki so tudi v Skocjanu in okolici prvi oddali celotno oddajo.
Ruparjeva bi morala oddati letos 800 kilogramov pšenice ali soržice, 200 kg ječmena in 64 kg ovsa, skupaj torej 1004 kg belih žit. Oddala pa je skupno samo 621 kilogramov tretjerazrednega žila, čeprav spada v IV. vrsto gospodarstev in vsekakor šteje med močnejše posestnike. Za ostanek bo seveda morala položiti krajevni oblasli račun, saj smo že večkrat poudarili, da s polovičarstvom ne more država prehranjevati ljudi, ki nimajo zemlje.
So pa na področju Skocjana tudi zavedni posestniki. Mali kmet Franc Rov-han iz Jelendola je pravočasno in v celoti oddal predpisano količino žita. Oddal je
prvovrstno, popolnoma očiščeno žito. Oddajo je izpolnil z dobro voljo, Čeprav je zemlja v njegovi vasi med najslabšimi v škocjanski okolici. — Član krajevnega ljudskega odbora Ivan Smrekar,' večji kmet iz Savinka, jc prvi pripeljal v kmetijsko zadrugo žito in ga v celoti oddal. Tudi ostale obveznosti izvršuje tov. Smrekar vsako leto v redu in ni bil še nikdar z oddajami v zaostanku.
Vsi v Škocjanu žal niso taki. Alojz Sribar iz Jelendola je navzlic precejšnji oddaljenosti od zadruge moral odpeljati pripeljano žito spet domov. Bilo je izredno slabo in — moljavo... Molji sredi poletja! Niso zaman govorili ljudje, da je pripeljal lanski pridelek. Ali ni Sribar sam pošteno usekal po zobeh zlobneže in bedake, ki šušljajo, da »v Jelendolu ni kruha*?
Najboljši v okraju Trebnje
Poleg Primskovrga so dosegli do pre-lekle sobote najboljše uspehe v odkupu Kitfl V trebanjskem okraju tile kraji: La-tež 85 %, Št. Lovrenc 79 %, Vel, Cirnik 60 %, Bistrica 60 % in Dol. Nemška vas 58 %. Odkup deloma še zavira neomlače no žito. Posestnik Hlade iz Vel. Gabra je presegel svojo obveznost za sto odstotkov; oddal je namreč žita enkrat več kakor ga je imel predpisanega. A. Z.
Zborovanie ahtiv'slov v MetVki
Dom gasilcev v Hmeljčiču pri Mirni peči
Izšla je zvezna uredba
o ođhupu hmeii snih prlđclhov v 1.1932
Zvezna vlada je pred dnevi izdala temeljno uredbo o odkupu kmetijskih pri delkov v gospodarskem letu 1952:53 ozir. v koledarskem letu 1952. V prihodnjem letu se bodo obvezno odkupovali samo naslednji kmetijski pridelki:
1- žito (pšenica, rž, koruza, oves, ječmen in riž) ter oljčno olje;
2. svinjska mast oz. pitani prašiči in volna.
Odpadejo pa za prihodnje leto obvezni odkupi mesa, mršavih prašičev, mleka, krompirja, sočivja, mesa in druge živalske krme.
Navedeni pridelki, to je žito, oljčno olje, svinjska mast in volna se bodo od-
kupovali samo v tistih proizvodnih predelih, v katerih so tržni viški teh pridelkov. Te predele bo določila za vsako republiko vlada posamezne ljudske republike. Izjemoma pa se bo volna taikupovala po vsej državi.
V čem je velika prednost nove uredbe? Kmetje bodo že zdaj v jeseni sami odlo čili, koliko in kaj bodo posejali. Seveda pi so dolžni obdelati vso ivojo obdelovalno zemljo, krajevni ljudski odbori m<> rajo še pred jesensko sol vi jo i/dati od lOČbe o zadolžitvah za oddajo v letu l'.)"!' Podrobna navodila za obvezen odkup \ lelu 1952 bo izdala za Slovenijo vlada LRS v bližnjih dneh.
V nedeljo, 26. avgusta, je bilo v Metliki veliko okrajno zborovanje aktivistov OF za nekdanje rajone Suhor, Metlika vzhod in del bivšega rajona Gradac. Na zborovanje je prišlo čez 250 aktivistov In bivših borcev NOB; med njimi je bilo mnogo takih, ki danes ne živijo več v Bell krajini, ki pa so na-vzUc temu radi prihiteli med stare znance In borce.
Predsednik okrajnega odbora OF tovariš Janez žunič je pozdravil zboro. vanje in govoril nato o političnih, gospodarskih In kulturno-prosvetnih vprašanjih ter nalogah Fronte v Beli krajini. Podčrtal je vlogo Komunistične partije, ki Je vodila v letih borbe Osvobodilno fronto k zmagam in uresničenju velikih ciljev. Po vojni je težavno stanje h tela izkoristiti v svoje namene reakcij' r rada bi zavrtela kolo zgodovine nazal pri tem pa jo prav to kolo vedno bolj i i bolj stiska k I lom. — Prateednlk Fronte je opozoril zborov al-ce na pomen zborov volivcev, na katerih naj ljudstvo sproti odpravlja napake in se uči upravljanja s s\ojim premoženjem. Od sniclovanja odbora OF ln KLO v kraju Je v nemali meri
odvisen napredek kraja ln njegovih prebivalcev. To so n. pr. pokazali v zadnjem času prebivalci sicer pasivnih Adlešičev, ko so plan odkupa Žita dosegli z 248 %, v Lokvlcah % 96 %, v Metliki z 90 % itd. Vso pažnjo bi morala Fronta posvetiti prosvetnim vprašanjem, šolam in ostalim gospodarskim zadevam, utrditi In razširiti pa mora OF tudi svoje vrste in vodstva. V Su-horju je 90 % volivcev v vrstah OF; tako in le boljše uspehe morajo doseči tudi ostali kraji.
V razpravljanju so se oglasili k besedi mnogi stari aktivisti Iz Suho rja, Metlike, Kndovice, Grabrovce in Iz drugih krajev. Govorili so o napredku svojih krajev in pomanjkljivostih, ki zavirajo še večji razmah. — Ob zaključku zborovanja so aktivisti sprejeli več pomembnih sklepov za nadaljnje delo, po-•! iti pa so tudi pozdravno resolucijo IOOF Slovenije.
Prosta zabava z godbo in srečolovom je zaključila prijeten dan srečanja starih borcev in aktivistov. Za dobro prireditev sta vložila ob podpori drugih članov vso skrb in prizadevanje tovariša Jož« Slano in Manek Fuks,    K. F.
Zaman se je razburjal v zadrugi tudi Matija Pevec, ki pravi celo, da je ljudski inspektor. Zdi se nam, da bi mu morali ljudje že davno globlje pogledati v srce, pa bi morda tam dobili odgovor, ali Se čast ljudskega inšpektorja ujema s slabim, s smetmi pomešanim žitom, ki ga je Pevec skušal vrinili kot svoj prispevek v obvezni oddaji.
Čemu odkup v Skocjanu šepa? Poglejmo samo širšo sejo, ki jo je KLO sklical 23. avgusta skupno s predstavniki množičnih organizacij. Odbornik Stanko Jerič, uslužbenec pošte v Skocjanu, je prišel na sejo pijan in tam razgrajal. Izjavil je, da ljudje »žita ne bodo vozili in ne oddajali.« Kaj je hotel odbornik Jerič, državni uradnik v Skocjanu? Razbiti je hotel sejo in delo odbora, da bi odkup čimprej zaključili. Lep odkup, če selski pismonoša hkrati s pošto morda prenaša iz vasi v vas tudi izmišljotine in bega kmete. Ali se ne vriva poštenemu človeku zdrava misel, da so nekateri špekulantski večji kmetje podkupili Jeriča? Ko so odborniki Jeriča spraševali, kdo je take govorice trosil po vaseh, se je seveda izgovarjal, da ne bo nič povedal itd. Zal so odborniki KLO na seji Jeričev nastop samo obsojali, niso mu pa odvzeli imunitetne pravice odbornika.
Ob nastopu odbornika Jeriča se torej v Skocjanu ne smemo čuditi, da se je umikal odkupu n. pr. kmet Franc Rabzel, ki bi bil moral oddati samo 214 kg žita, pa ga je oddal le 64 kg, poleg tega pa je zmerjal predsednika in odbornike KLO, nameščenca poverjeništva za državne nabave pa je celo dejansko napadel in mu raztrgal srajco.
S takimi odborniki KLO Skocjan seveda odkupnih nalog ne bo lahko opravil. Prej bo moral opraviti z nezavednim odbornikom kot je Jerič, ki raje podpira Špekulante, namesto da bi skrbel, kako bo njegov odbor uresničil svoje odgovorne naloge ob odkupu.
Delo anketne komisije za presveto in šolstvo v Beli krajini
Izmed devetih sklepov, ki so jih sprejeli odborniki Okrajnega ljudskega od bora v Črnomlju na zadnjem zasedanju, je za nadaljnji razvoj prosvetnega življenja in šolstva Bele krajine posebno pomemben sklep, s katerim je bila ustanov Ijena posebna anketna komisija, ki bo do bodočega zasedanja OLO pregledala vse šole in o tem poročala okrajnemu ljud-skemu odboru. Prihodnja seja okrajnega ljudskega odbora bo obravnavala izključno prosvelno šolska vprašanja. V komisijo so bili izvoljeni Zvonko Grbec iz Mol like, Ivan Zele iz Črnomlja, Martin Brodarič iz Rcsalnic in učitelj Kavčič iz Vinice, vsi člani OLO Črnomelj.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 35,
Zdaj semo oljno repico!
Dež je namočil zemljo, da jo bo lahko orati, seme pa bomo posejali tako, da bo hitro vzklilo. V avgujftu je čas, da po-Ncjemo oljno repico in ogrščico; letos bomo repico lahko sejali do 8. septembra, ker so se dela marsikje zavlekla. Od pravilne in pravočasne vselve je odvisen pridelek I Letos je bilo marsikje repice manj prav zaradi tega, ker so kmetje zaradi suše sejali repico celo v drugi polovici septembra.
Oljna repica dobro rodi na globoki, težki apnenčasti zemlji, ki naj bo dobro pognojena. Navadno jo scjemo po ječmenu, pšenici, ovsu ali ranem krompirju. Setev naj bo opravljena s strojem, da prihranimo seme in delovno silo. Pri strojni setvi potrebujemo 8—12 kg semena, pri ročni pa 12—16/kg semena. Če smo jo sejali s strojem, lahko okopavamo z okopalnikom. Oljna repica je v okopavanju zelo zahtevna. Lep pridelek nam
da, Če jo v jeseni vsaj dvakrat okoplje-mo. Pri količkaj skrbnem obdelovanju lahko dosežemo na hektar povprečno po 12U0kg semena. Mnoge zadruge in kmetje pa so lani dosegli tudi čez 3000 kg na hektar.
Oljna repica bo zrela konec maja. Za njo lahko zato sadimo še krompir, ki se ooiicse predvsem zh semensko blago. Njiva nam da torej dvakratni pridelek, za oljno repico pa seveda razen krompirja lahko sejemo še koruzo za košnjo, ajdo, grahoričo in druge strniščne posevke.
Za odkup je za prihodnje leto določenih lokg jedilnega olja za 100 kg oljne [epiCe. Če upoštevamo tržno ceno olja, ni težko preračunati, da je repica najdonosnejši pridelek z naših polj. Zato jo po-sejmo letos kar največ. Kmetijske zadruge sklepajo pogodbe za oljno repico, pogodbenikom pa bo tovarna preskrbela tudi umetna gnojila in zaščitna sredstva.
fipeSsio ticio zadružnega shlada? CrnornSfn
Za pomoč kmečkim delovnim zadrugam je bil letos ustanovljen v Črnomlju zadružni sklad. Zadružniki so koristno delo novega sklada občutili predvsem pri gradnji zadružnih stavb, zadrugi v Grib-ljah in Metliki pa sla dobili dva traklorja in več strojev. Zadružni sklad je pomagal organizirati gradivo in strokovnjake za zidanje zadružnih hlevov. V Metliki dela lepo napredujejo in bo dom verjetno v štirinajstih dneh že pod streho. V novem hlevu bo prostora za 54 glav živine, priključena pa mu bo tudi strojna lopa.
Zadružniki na Stražnjem vrhu prav tnko dograjujejo hlev s pomočjo zadružnega sklada. Tudi njihov hlev bo imel prostora za 54 govedi. Iz lastnine agrarnega sklada bo zadruga na Stražnjem vrhu kmalu dobila več zidanic, tako da bo lahko utrdila svoje rastoče gospodarstvo. V Gribljah zidajo zadružniki nov
hlev za 40 glav živine, zadružna ekonomija na Doblički gori pa gradi vinarsko klet za dva vagona vina. Za lastno uporabo pa gradi zadružni sklad v Črnomlju strojno lopo z upravnimi prostori, pisarno in stanovanjem. F. R.
Tudi mi se sprašujemo...
»Zakaj ne bi »Dolenjski list« prinašal raznih uradnih obvestil o cepljenju otrok, raznih obvestil in objav, ki zanimajo vse prebivalce, razglase o delitvah kuriva ali n. pr. posebnih dodatkov v trgovinah, vabil na občne zbore različnih društev, zasedanja okrajnih in mestnih ljudskih odborov in tnko naprej in naprej...« nas sprašujejo te dni v svojih odgovorih na razpisano anketo številni bralci našega tednika.
Odgovor je kratek in preprost: čeprav je uprava »Dolenjskega lista« ponovno povabila merodajne kroge — tajnišlva naših okrajnih ljudskih odborov, vodstva državnih in /n družni h podjetij, predstavnike posameznih ustanov in uradov itd. — naj priobčajo oglase in objave v »Dolenjskem listu«, se ti za ponovna vabila razen redkih izjem ne zmenijo. Tudi mi se sprnsti-jemo: ali »Dolenjskega lista« ne poznajo nI i pa varčujejo tudi takrat, ko ne bi bilo treba. Za najrazličnejše oglase, objave, reklamo in vabila je »Dolenjski list« odprt vsem organom oblasti, organizacij, podjetjem vseh sektorjev in vsem ostalim! Tednik, ki izhaja trenutno v nnklnrli 4250 izvodov, sprejema oglase do vsakega torka v tednu, nujno pa tudi še v sredo dopoldne.
Uprava »Dolenjskega lista«
Pretekli teden se je poslavil od stare domovine tovariš Franc Kondrič, ki je preživel letni dopust pri sorodnikih v Novem mestu. V Ameriki živi od leta 1914, ko je odšel tja tik pred prvo svetovno vojno. V Clevelandu, kjer ima hotel z restavracijo, ga poznajo kot odličnega podpornika naših ljudi. Pred svojim odhodom v novo domovino je izjavil, da se
TRGOVSKA ŠOLA ZA DOLENJSKO
Šolski odbor Trgovske šole za Dolenjsko se j« ponovno sestal dne 17. avgusta t. 1. v Novem mestu: razpravljal Je o planu vpisa ter sklenil, da bodo sprejeli v Jeseniškem roku v prvi razred trgovske šole Iz vsakega okraja šolskega okoliša povprečno osem učencev In učenk. Prednost pri sprejemu Imajo učenci In učenke, ki so končali nižjo gimnazijo z odličnim ali prav dobrim uspehom, dalje sinovi ln hčere socialno šibkejših slojev, Invalidov, delavcev, malih kmetov ln nameščencev. Prijave bodo posredno zbirala poverjenlštva za trgovino ln preskrbo iz okrajev. Iz katerih bodo pri-javljencl ^       „ ,
Sprejet Je bil tudi proračun »Bi za Solo, to Je, zbrana so bila sredstva, ki zagotavljajo učencem ln učenkam brezplačno oskrbo-valnlnp ln druge materialne ugodnosti med šolanjem ln mesečno nagrado za praktično delo v trgovini.
Obvezen Je vpis v prvi razred za rse trgovske vajence in vajenke. k| Imajo triletno učno dobo ln še niso obiskovali prvega razreda šole.
V sklopu šole pa hodo tudi Se petmesečni tečaji, namenjeni Izravnavi posledic prehodnega stanja ln odpravi zaostankov, katere Imamo še po osvoboditvi. T| bodo za:
1. vajence in vajenke, ki Imajo dvoletno učno dobo ne glede na to. če so jo ie končali, vendar pa niso strokovno Izšolani;
2. mlajše pomočnike ln poslovodje, ki so hlll prevedeni na ta položaj ne da bi obiskovali strokovno šolo. Po predstoječl prevedbi se Jim no bo mogel priznati položaj, če ne hodo  uspešno končali strokovnega šolanja.
Sprejemni Izpiti, vpis ln prlčetek pouka je bil določen na 10. september t. 1.
Člani odbora «o pri vseh vprašanjih živahno sodelovali ln pokazali Izredno ZRnl-manje In podjetnost, tako da že sedaj tnhko 1 rdimo, da je šola v dobrih rokah, kar je zopet nov dokaz, koliko se da doseči a ao-delovaujem ljudstva.
Ob zaključku Je odbor razpravljal o predmetniku šole: stavljeni ln sprejeti so bili koristni in potrebni predlogi v zvezi s predmetnikom. \       K. M.
Ali ste že odgovorili
na anketo, ki smo jo razpisali v 33. In 84. Številki »Dolenjskega Usta«? Sporočite nam, kaj vam v listu ugaja in kaj ne ln o čem naj bi list Se pisal. Povejte nam, kako ste z »Dolenjskim listom« zadovoljni; od tesnega sodelovanja bralcev z uredništvom si obetamo nadaljnje zboljšanje naSega tednika, ki naj služi željam in potrebam naših naročnikov in bralcev. Vaš odgovor pošljite na naslov:
Uredništvo »Dolenjskega lista«, Novo mesto, poštni predal 33.
Kruli — kruh!
Vprašanje kruha postaja, kakor kaže, v Novem mestu precej pereče. Nekoč ko Je Imelo Novo mesto komaj okrog 3500 prebivalcev, je bilo v mestu 6 pekarlj. Ena med nJim! je bila celo parna In je poslovala t več pomočniki In vajenci. Tudi vse ostale so Imele pomočnike In vajence. Vprašanje kruha takrat nI bil problem, saj Je bilo moke na pretek In so gospodinje fio same pekle kruh doma. Danes pa, ko šteje Novo mesto skoro 7000 prebivalcev. Je v mestu ena sama, samcata pekartja, od katere je odvisno celokupno prebivalstvo Novega mesta! Ne vem, aH Je to prnv ln dobro; res Je le. da spet nastajajo dolge . vrste pred vrntl te pekarlje In da Je od časa do časa boj za ljubi kruhek pred pekarljo hud In trd, in marsikatero pikro mora človek požreti, ko hoče uveljaviti svoje pravice v »borbi« za kruh ... •
AH Je to potrebno? Kaj res nI mogoče odpreti se kake pekarlje v mestu, da bi ljudi« prej prišli do kruha? Dostikrat se dogodi, da kruha zmanjka. Kat bi ga ne. aaj ga Je oh setnnjlh ln tržnih dneh zmanjkalo tudi neko« pred vojno v šestih peka-rljah, pa bi ga sedaj v eni ne? Odrasel človek bi se s tako preskrbo, čeprav.nI prav
nič kulturna, še nekako sprijaznil, toda otroci si ne dajo dopovedati, da je samo ena pekarlja v Novem mestu, in da če v tej zmuhjka kruha, ga pač ni. .. Čudna stvar je otrok, še bolj čudna stvar pa je tisti, ki misli, da je dandanes v Novem mestu res dosti ena sama pekarlja.
čemu neki stojita prazni dve pekarlj! v mestu? Pa i« tole: Zadnjič Je bil tri dni na prodaj krasen bel kruh, četrti dan pa kot bi odsekal, črn. Zakaj bi se ne moglo moke mešali iu bi ljudje prejemali vendar dober enoten kruh? Saj tega seveda niso krivi peki, ampak tisti, ki stvar urejuje. Naj bi vendar uredil drugače.
In še nekaj: v vrstah kruhohorcev se pojavljajo tudi taki. ki Imajo doma dovojj žita lastnega pridelka. Njihovi svojci, ki so v službah. Imajo sicer dodatne karte in tore I tudi pravico do nakupa kruha. Če pa bi ti ljudje pomislili, da pravzaprav odjedajo kruh tistim, ki Žive Izključno samo nrl sajamEene preskrbe, bi pač spekli doma kruh lz svojega žita ln bi se ne gnetli ln rinili v prve vrste prod pekarljo, kot da so najbolj sestradani. Le čemu branijo svoje žito? Ali morda »a »slabo čase«?   — r —
iskreno čudi ogromnemu delu, ki ga je opazil v stari domovini. Vse je zaposleno, nam je dejal. Vse dela za obnovo domovine z neverjetnim velikim poletom. Človeka veseli, ko vse to lahko opazuje z lastnimi očmi. Delovnemu ljudstvu, ki s tako žilavosljo gradi svojo bodočnost in obnavlja domovino, je izrazil tovariš Kondrič svoje obČudovahje, Hkrati pa se zahvaljujem, je poudaril, tovarišem, ki so me med mojim bivanjem v domačem kraju seznanili s preporoditvijo iz stare v novo, socialistično Jugoslavijo. Posebno zahvalo izreka tovarišem dr. D. Grosu, dr. P. Smoli, Josipu NVindischar ju, primanju dr. SI. Perku in vsem ostalim, ki so ga v stari domovini lako ljubeznivo sprejeli in mu Šli v vsem na roke. K, P.
KIPIMO
3 izuode četrte številke »Dolenjskega lista* od 9. marca 1950. Ponudbe poslati na uredništvo »Dolenjskega lista*, Sovo mesto, poštni predal 33.
Padanje cen v Vojvodini. Številna
poročila s prostega trga v Vojvodini Še nadalje govori jtj o padanju cen pridelkov. Pšenica, ki so jo pred tremi tedni prodajali kmetje na prosto še po 30 do 36 dinarjev, je padla na 25 in 20 dinarje v. V Bačkem Petrovcu so kmetje pšenico prodajali že po 18 dinarjev za kilogram. V Humi so kmetje ponujali pšenico DO 28 do 30 dinarjev, jcTrneu pa po 22 dinarjev. — V Sloveniji so cene šr vedno precej višje, ker zaradi pozne mlačve trgovina s prostimi presežki ie ni razvita. V Mariboru so n. pr. pred 10 dnevi prodajali pšenico še po 60 do 75 dinarjev, v Ljubljani pn ječmen po 75 dinarjev.
RttzpravO maršala Tita so objavili v Indiji. Razpravo tovariša Tita o delavskih svetih so prevedli v indijski jezik Tamilov, ki živijo na jugn Indije. Cenijo jih na "*>() milijonov.
Nova obtožba proti sovjetski vladi. Vodja angleške delegacije pri Ekonomsko socialnem svetu v Ženevi je obtožil sovjetsko vlado, da je razselila prebivalstvo Cečenske republike. Čečeni, ki so tatarskega porekla, so živeli na Kavkazu. Sovjeti trdijo, da so jih razselili, ker so med vojno sodelovali z Nemci.
Čudna pota strele. Pred nedavnim je ob nevihti v zgodnjem jutru udarila strela v neko hišo na Glavnem trgKl v Novem mestu in nato »plesalac po stenah stanovanja. Bila pa je takozvana >vodena«, strela in razen strahu pri prebivalcih druge hujše škode ni povzročila. — Preteklo soboto je v neurju udarila strela v električni drog pred Majerjevo hišo v Šoštanju. Z droga je električna iskra preskočila po slabi hišni električni napeljavi v kuhinjo sosednje hiše in ubila tam Antona Šernoderja, ki je sedel na zaboju za premog poleg peči. Bil je na mestu mrtev. Domače, ki so bili v njegovi bližini, pa je strela samo omamila.
Letos
.etos ie terjala strela že veliko žrtev. Nad Slavino in Kočo pri Presi ranku je 13. avgusta divjala nevihta. Zaradi dežja in viharja je hitela s polja domov tudi 63-letna Korenova mati. Ko je bežala z motiko v roki čez polje, je strela udarila vanjo in jo na mestu ubila. — Veliko je bilo letos smrtnih žrtev zaradi strele tudi v Beli krajini, o Čemer smo že poročali.
Moderni razbojniki v.Ameriki. Polici ja je izsledila v kolumbijski pokrajini Toriba široko razpredeno in nevarno tolpo, ki je strahovala prebivalstvo. V borbi z bando je bilo 25 razbojnikov ubitih, 40 pa so jih ujeli-Rešili so 21 družin, ki so jih razbojniki držali kot talce, da bi oti svojcev izsilili odkupnino.
Strahotna žetev jetike v Indiji. Letos je bilo v Indiji cepljenih proti tuberkulozi s cepivom BCG (beseže) blizu 5 milijonov ljudi. Na indijskem polotoku pa bi morali cepiti najmanj 170 milijonov ljudi, ki so podvrženi tej bolezni. Vsako leto umre v Indiji več kot pol milijona ljudi zaradi tuberkuloze, za malarijo približno 300.000 in zaradi koz okoli 400.000 ljudi letno.
Nov višinski rekord z raketo. V Ameriki so dosegli z raketo višino 210 km. Raketa VViking, ki je dosegla to višino, je ostala v zraku deset minul, pri tem pa je dosegla brzino 9000 kilometrov na uro. Na zemljo je padla 65 km od kraja, kjer so jo izstrelili. Dosedanji višinski rekord je znašal 152 km in je bil dosežen s predelano nemško raketo V-2.
Atomska energija v miroljubne namene. V Angliji so začeli graditi atomsko električno centralo. Seveda gre šele za preizkusno centralo, ki bo začela delati čez dve leti. Ce se bo nov način pridobivanja energije obnesel, bodo uporabljali v bodočnosti energijo za atomski pogon ladij in za elektrifikacijo železnic na Angleškem.
itvvaodidoije1vjskih okrajev pred iii.kongresom svoje zve£e
Na nedavni seji tekmovalne komisije okrajnih odborov Zveze vojaSkih vojnih invalidov iz okrajev Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Grosuplje so člani komisije ocenili dosedanje delo posameznih invalidskih organizacij in pregledali tek-
Delavski sveti in upravni odbori belokranjskih podjetij MORAJO POGLOBITI SVOJE DELO
Nedavna konferenca okrajnega sindikalnega sveta ter Sveta za lokalno industrijo in obrt pri OLO Črnomelj s predsedniki delavskih »vetov in upivivnib odborov vseh podjetij okraja je načela vrsto vprašanj o oblikHh in kakovosti dosedanjega vodstva podjetij po svojih izvoljenih predstavnikih. Konferenci sta prisostvovala tuiii član CK Kl'S tov. Ivan Novak-Očka in sekretar OK KPS Črnomelj tov. Jane/ Zunič.
Konferenca je obravnavala pollotno delo delavskih svetov in upravnih odborov, člani svetov pa so se pogovorili o navodilih in novih nalogah. Predsednik okr. sindikalnega sveta tov. fttajdohar je v uvodu govoril o pravilnem delu upravnih odborov in delavskih svetov, o povezavi z upravami podjetij, sindikati ln ostalimi organizacijami v podjetju. Poročila po uvodnem referatu so v razpravi pokazala nujnost takšnih posvetovanj. V mnogih podjetjih vodstva Se vse premalo zaupajo upravnemu odboru in delajo mimo njega. Tovarna učil je n. pr. ljubosumno varovala podatke o investicijah in o gradnji tovarne pred ('-lani upravnega odbora. Drugje spet so upravnemu odboru direktor in ostali preveč zaupali, ker so se zanafiali, da ho že odbor sam uredil vse potrebno. itazprava je potrdila, da so bili letos med najboljšimi v okraju delavski sveti rudnika Kanlžarica, v tovarni učil, v Belsadu, v podjetju lesne industrije »Zora«, v Belokranjski železolivarni in v okr. gradbenem podjetju. Zelo slabo pa opravlja svoje naloge delavski svet v Kovinarski delavnici, avtoparku in v krojaškem živilskem podjetju v Metliki. Clfcna teh dveh svetov sta poročala, da se delavska sveta njunih podjetij ne sestajata in da člani nočejo prevzeti nobenih odgovornosti.
V razpravljanju je podčrtal tov. Novak-Očka. da bodo imeli delavski sveti uspehe le tedaj, če bodo do podrobnosti poznali vse strokovne, politične in kulturne probleme svojega dela in okolice. Poudaril je izredni pomen podrobnega, osebnega študija vseh vprašanj in skupnih obravnavanj na sestankih in posvetovanjih. Delavci ne smejo nikoli stati delu ob strani, temveč se morajo vključiti vsestransko v proizvodnjo.
nib sklepov za nadaljnje delo upravnih odborov in delavskih cvetov podjetij v Beli krnj.ni.   Konferenca, ki  je bila med prvimi
na Dolenjskem, je pokazala, d« so taka posvetovanja nadvse potrebna. K. M.
movalne načrte, ki morajo biti uresničeni do oktobra.
Invalidske organizacije utrjujejo v tekmovanju predvsem svoje notranje delo. Povezujejo se s frontnimi in ostalimi organizacijami, prav posebno skrb pa so po. svetile zbiranju pomoči za slovenski kulturni dom v Trstu. Za dom zbirajo les svojih članov in prispevke kmetov — gozdnih posestnikov. Dobre uspehe so n. pr. dosegli doslej že v okraju Grosuplje, kjer bo skupina invalidov posekala in odposlala 70 kubikov lesa v Trst. Na sestankih razpravljajo člani organizacije o tretjem kongresu Zveze vojaikih vojnih Invalidov, hkrati pa volijo najbolje izmed svojih vrst za delegate kongresa.
Kotiček za gospodinje
in  je dober tudi
Ovelo zelenjavo, kakor špinačo, solato, osvežimo takole: zelenjavo dobro operemo, odlijemo vodo in denemo čez noč v pokrito skledo.
Zelenjavo in solato najlepše operemo, če jo denemo, preden jo pripravimo za kuho, v mrzlo slano vodo. Slana voda uniči vse črve, gosenice in pol/.ke, ki splavajo na vrh vode. Zelenjave pa ne smemo pustiti v vodi predolgo, ker ji pobere voda najboljše redilne snovi.
Zdravilna moč posameznih vrst zelenjave
Ohrovt je zoper glavobol, dobro deluje tudi na želodec in vranico.
Špinača je zlasti zdrava za slabokrvne in pospešuje delovanje obisti.
Zelena je dobra zoper revmatizem in je koristna za vse živčevje.
Paradižniki pospešujejo delovanje jeter.
Repa dela tek.
Solato in ločiko jejte zlasti zvečer, ker potem človek dobro spi.
Kumare Človeka osveže; če jih denemo na čelo, omilijo glavobol.
Česen dela tek zoper sklerozo.
Čebula s sladkorjem je izvrsten po-moček zoper kašelj. Čebulni sok čisti ledvice in razkraja ledvične kamne.
Zelje, sveže kakor kislo, surovo ali kuhano, je zelo zdravo.
Redkvica. Njen sok je izvrsten zoper žolfne kamne.
Vodna kresa, narejena kakor solata z limonovim sokom in olivnim oljem, je zlasti za tiste, ki so bolni na pljučih, pomaga pa tudi pri slabokrvnosti in nabreklih vratnih žilah.
Za kaj vse lahko porabimo sol razen za kuho. V špiritu ali salmiakovem cvetu raztopljena sol odpravi vse mastne madeže iz blaga. S slano vodo lepo in hitro očistimo pleteno opravo; v slani vodi se dobro pere tudi črno sukno, ne da bi izgubilo barvo ali se uskočilo. S soljo, raztopljeno v kisu, snažimo predmete iz medi. S prav drobno soljo čistimo preproge in sicer tako, da jih potresemo s soljo, potem pa obrišemo z vlažno krpo. Ce nas je pičila čebela ali osa, denemo na kožo malo solne kaše, pa nam ne oteče.
FRANČEK SAJE:
Kako so dolemshi farovzt^ ustanavljali svojo belo vojsko
(Odlomek iz knjige Belogardizem)
Podobne odgovore je Turk dobil tudi pd drugih hišah. Ker se Je kaplan Mavec tako slabo izkazal, ga je Janko Debeljak 23. maja ostro prijel:
»Za Toplice! Odgovorite nujno, zakaj nI doslej mobilizacijski ukaz izvršen. Cetnlki bi morali biti pred 3 dnevi na mestu, do danes ni še nobenega. Prvič In zadnjič opozarjam, da se Imajo vsi vojni ukazi takoj in neodložljivo izvršiti! Presojo položaja prepustite vojaškemu vodstvu ln no delajte po lastni glavi. Vsi topliški fantje brez izjeme se morajo pripraviti za odhod tekom dneva, t. J. danes, v soboto, 23. maja v že določeni smeri. Oddelek Ima biti danes ponoči najkasneje ob 1 url na mestu, ki ga bo kurir ustmeno povedal. Celokupno orožje ln suho hrano prinesejo s seboj.
Pozdravljen! Povelje se mora Izvršiti. Odsluženega vojaka postavite za vodnika.«"8
A tudi to pismo Je ostalo glas vpijočega v puščavi. Laže kot kaplan Mavec
«» Originalna tipkana kopij« v arhivu kaplana Bubnlka.
z moštvom pa Je Janku Debeljaku ln njegovi »komandi četniškth odredov ju. goslovanske vojske v Sloveniji« ustregel Franc Armeni, tajnik občine Toplice. .Njemu je namreč Debeljak istočasno pisal: »En izvod karte novomeškega sreza, ki se nahaja v Vaši občinski pisarni, dostavite najhitrejšim potom na naslov Pelko, Prosvetni dom, Novo mesto, ki ga bo uporabljal tukajšnji štab.«"4
Kaplan Babnik ln Debeljak »ta mnogo računala s Šentjernejsklm kaplanom Vinkom Kastelicem, o katerem sta mislila, da bo s svojimi fanti morda tudi sam odšel v oboroženi oddelek. Zato mu je Debeljak pod Izmišljenim Imenom Janko Kosir 28. maja 1942 poslal sledeče pismo:
»Po pregledu celotnega položaja smatram &t. Jernej in okolico 100 % ogroženo. Zato odrejam v smislu naredbe vrhovnega komandanta mobilizacijo čet-nikov, katera se mora Izvršiti nemudoma ne glede na praznike in druge okoliščine! Mobilizacijske pozive prilagam
"Isto.
ter jih takoj razpošljite. Fantje naj bodo opremljeni še tekom današnjega dneva, najkasneje pa do Jutri zvečer 24. ma. ja. Opremljeni morajo biti z orožjem ln po možnosti z vso municijo. Ne pozabite ročne granate in strojnice! Kdor ni oborožen, naj bo za nosača! Rezervno hrana za neltaj dni in popolno opremo. Oddelek gre na pot jutri, dne 24, t. m., v večernih urah in se mora prebiti do Po-tovega vrha, kjer se združi s tamkajšnjim domačim oddelkom, čakal bo naš kurir. Do Potovega vrha peljite oddelek Vi sami in se vrnite preko suni bela domov, če se že prej ne odločite za Ilegalo! Žal ne morem postopati drugače in Vam dati drugega vodnika, ker so trenutno vsi oficirji zaposleni ali pa na potu. Delno so že zapleteni v težke borbe. Vaš oddelek naj koraka na pohodu s forsiranim marsnim korakom z izvidnico ln zadaj zaščitnlco. Po možnosti naj se izogiba borbe, ako pa je Ista potrebna, hitro ln odločno likvidirati. Ne pustite se plašiti z astronomskimi številkami raznih oddelkov, ki so le v domišljiji našega ljudstva. Zanesem se na Vas, da boste to povelje točno izvršili. Nasvldcnje v taboru!«"
Kratko vsebino tega pisma je kaplan Knstelic kmalu noto razkril pred sodiščem partizanskega bataljona v Gorjancih. Na vprašanje, kakšna je bila vsebina tega, partizanom neznanega pisma, je Kastelic pojasnil:
" Isto.
»Pismo mi je poslal Kosir Janko nekaj dni pred binkoštmi...
Dobite fante in jih pošljite na Potov vrh, kjer jih bo čakal naš .odposlanec pod geslom »čelada — sabljač...
Pismo za rekrutacijo na Potov vrh mi je prinesla neka žena, ki je nisem poznal in ki ne vem, od kod je...«w
Na vprašanje zasliševalcev je kaplan Vinko Knstelic nato previdno opisal, kako je skušal izvršiti Debelja-kovo povelje:
»18. Kako se je vršila rekrutacija?
Ko sem dobil pismo, sem pozval Luzarja Jožeta iz Maharovca in Turka Franceta iz Mokrega polja k sebi. Povedal sem jima, da je prišel čas ko je treba oditi proti skupnemu sovražniku slovenskega naroda.
19. Kdo je skupni sovražnik?
V pismu ni bilo to povedano. Tudi jaz nisem to vedel. Računal sem na okupatorja. (?) Turk je to pravilno razumel in mi je rekel, da bi proti Italijanom šel, toda misli, da še ni čas, da bi pa šel proti lastnemu narodu, pa ne grem. Luzar je vprašal, kakšno Vodstvo da je. Rekel sem mu, da ne vem (?), nakar je izjavil, da ne gre. Povedal sem jima to samo kot informacijo, ne pa kot povelje.«87
Kaplan Kastelic ni mogel najti nikogar, da »bi šel proti lastnemu narodu«. Tako je rekrutacija belogardi-
m ZasliSanje Kastelic* W. junija 1943. četničko jreslo je kurirka sporočila Kast«lien najbrž kar ustno.
•» Prav Um.
stičnih prostovoljcev v šentjernejski dolini doživela popolen neuspeh.
Enak polom z belo mobilizacijo j» bil tudi v Prečni. Tu je župnik Janko Komljanec sredi maja 1942 kar javno nagovarjal moške, naj se priključijo Minailovičevim četnikom. KomljanČev zaupnik Jože Murgelj iz Daljnega vrha je o tem povedal:
»Komljanec je prišel pred cerkev, ko smo šli ravno od maše in naročil, naj pridemo v dvorano. Ko smo prišli v dvorano (prosvetnega doma — op, S. F.), nas je bilo okrog trideset moških in je rekel Komljanec, da sta sedaj tukaj dve stranki in sicer partizani in Mihailovičevci. Nadalje je rekel, da so prišli iz Srbije trije Mihailo-vicevi oficirji in da imajo logor nekje v Gorjancih. Rekel je: »Fantje, komur M) tla vroča pred partizani, naj »e javi v Mihailovićevo vojsko.«*8
Razen Murglju in še trem, štirim belogardistom v vsej fari niso nikomur bila »tla vroča pred partizani«. A Se tej petorici med skoraj tremi tisoči farani ni dišalo, da bi okrepila umetno porajajočo se belo vojsko pod Gorjanci.
Podoben zlom so belogardistični načrti pretrpeli tudi po drugih farah ▼ okolici Novega mesta. Pred toliko sramoto pri svojih predpostavljenih sta se rešili edino župnišči v Stopičah in v Mirni peči.
dlšte
w Sodoi spi« zoper Murglja, okrož. te v Novem mestu, Ko 230 ifi. str. 3.
Stev. 35
DOLENJSKI LIST
Stran ^
Istra, hI ilh zanima usoda Hrllallle
Primož Trubar 5 začetnik slovenske književnosti
»Reformatorji so... se prvi poslužili orožja literature in so tako napisali prvi dokument hrepenenja po svobodi, po višjem duševnem in telesnem blagostanju.* Ivan Cankar.
Z betedo reformacija (preosnova, prr ureditev) označujemo v evropski tgodo-vini ono veliko gibanje, ki ga je leta začel nemški duhovnik, bogoslovni profesor Martin Luter zoper tedanje, nercdnnsti o katoliški cerkvi, :<>i>cr razkošje, zoper neizobraženost nižje duhovščine, zoper prodajanje in kupovanje cerkvenih tluib itd. Razpor med njim in Cerkvijo je bil vedno večji, tako da ga je papež celo izobčil, nakar je Luter žarel širiti novo vero, ki jo po njem imenujemo Itttrrnn-$ko ali z drugimi besedami tudi evangelj-sko ali protestantsko. Reformacija je bila sprva versko gibanje, pozneje pa se je razvilo iz nje pravo družbeno gibanje, kajti nove vere so se oprijeli različni razredi, ker so si od nje nadejali koristi: meščani so mislili, da bo omejila moč ln ugled Cerkve in njenega zaveznika — plemstva; plemiči so menili, da jim bo omogočila polastiti se ogromnih cerkvenih posestev, kmetje pa so upali, da bo nova vera izboljšala njihovo čedalje težje življenje, čeprav so se vodstva novega gibanja kmalu polastili fevdalci, je reformacija skupno s kmečkimi upori pomaga la rušiti fevdalni dni:bcni red sam, in v tem je njen glavni pomen.
Za male, nesvobodne narode, kakršen je bil v 16. stoletju tudi slovenski, pa je reformacija še vse večjega pomena: Slovenci tedaj nismo imeli ne svojega plemstva ne meščanstva, zato tudi ne svojih šol in knjig. Ker je ena izmed osnovnih zahtev protestantske vere bila ta, da naj vsak vernik čila sv. pismo sam, je bila S tem postavljena zahteva, naj dobimo knjige tudi mi, ki jih dotlej ie nismo imeli; predvsem rmo marali dobiti take knjige, da se bi ljudstvo iz njih lahko učilo brati. Vrvi si je ta načrt napravil poznejši vodja reformacije na Slovenskem Primož Trubar in ga tudi izvrstno uresničil s pomočjo požrtvovalnih in neustrašenih sodelavcev Kreljn, Dalmatina in lia-horiča. Ti možje nisn le prvi širitelji nove vere pri nas, ampak hkrati tudi naši prvi pisatelji in prvi kulturni delavci; na njih sloni kakor na krepkih temeljnih kamnih tudi še današnja slovenska kultura.
Primož Trubar — prvi in najdelavnej-ši med njimi — se je rodil kot tlačanov lin na Rašici pri Vel, Laščah 1508, leta. Da bi se izšolal za duhovnika, je odšel na Reko, potem pa na Nemško, nakar ga je vzel k sebi v Trst škof lionomo. Le-ta ni skrbel samo za njegovo Izobrazbo, ampak mu je, še preden ie Trubar postal mašnik, podelil župnijo] o Loki pri Radečah. Z dohodki, ki mi jih je prinašala župnija, je nadaljeval študije na Dunaju, se vrnil v Trst, bil posvečen in dobil mesto Bcnomovega vikarja v Laškem pri Rimskih Toplicah. Ker pa je mladi, izobraženi vikar ostro nastopal proti vražjever-ju, proti romanjem, ki so bila tedaj močno o navadi, in proti zidanju cerkva, je pri-iel v veliko zamero pri vernikih.
*Za tiga volo,* pravi sam pozneje, »so mene hoteli ti furmani na Semačini biti, da sem od nih moral pobegniti.* Odšel je za pridigarja v Ljubljano, nato znova o Trst in se tu pobliže spoznal s prote-»tantskiml nauki. Ko je postal kanonik v Ljubljani, je začel širiti tudi sam novo vero. To je bilo mogoče zato, ker je bil tudi škof naklonjen novi veri. Ko pa je le-tega nadomestil novi škof Tekstor, hud nasprotnik protestantizma, je Trubar moral bežati na Nemško.
Morchartova tiskarna v Tubinjfeau, kjer |e bila pred 400 leti tiskana prva slovenska knjiga
čeprav daleč od svojih rojakov, Trubar ni nehal misliti nanje. Tedaj je zasnoval načrt, da bi širil novo vero med Slovenci s tiskano knjigo. Tako je 1551 natisnil na Nemškem prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Pomen tega Trubarjevega dejanja lahko razumemo in pravilno ocenimo le, če pomislima, do je tedaj bilo tiskarstvo šele v povojih, da ni pred Trubarjem še nihče rabil v knjigi slovenščine, ker je bil to dotlej zgolj jezik
tlačanov, in da je moral tiskati knjige v tujini, kjer tiskar sploh ni znal našega jezika. Kljub tem in takim težavam pa je Trubar razmeroma dobro opravil delo in postal tako začetnik slovenske književnosti. Poslej je bilo delo laže zanj in za njegove sodelavce.
V prvih dveh knjigah je Trubar rabil še mrnške črke. Ker pa je ta pisava bila brez črk za nekatere slovenske glasove, ker jih nemščina nima, si je tudi pisavo moral prikrojiti sam. Pozneje je uvidel, da je za slovenščino uporabne jša latinicu, zato je opustil prvotne črke, uvedel nove in tako ustvaril črkopis, ki je bil poslej v rabi skoraj tri sto let. Največ skrbi in težav pa mu jt najbrž prizadejal jezik. Danes, ko imamo šole, knjige, gledališče, railio, g i komaj lahko predstavljamo, s kakšnimi težavami se je moral boriti nai prvi pisatelj. Toda želja, pomagati ljudstvu, govoriti mu v razumljivi, preprosti besedi, je pomagala premostiti tudi te te-tave. In tako se je iz prvih knjig oglasila preprosta, čeprav še okorna, pa vendarle topla govorica, ki se je je Trubar v svoji mladosti nasrkal obenem z materinim mlekom:
»Vsem Slovencom gnado, mir, milost i nit pravo spoznane božje skuzi Jezusa Kristusa prosim, kuhi krščeniki! Jest srni le-te štuke (odstavke) iz svetiga pisma, katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu priti, ima vejditi inu držati, h tim tudi to litanijo inu ano pridigo v le-te bukvice pustil prepisati v naš jezik, Rogu na Čast imt h dobrumu vsem mladim ter preprostim ludem naše dežele.'
Da bi laže izdajal knjige za Slovence pa tudi Hrvate, je z baronom Ungnadom v Urachu osnoval tiskarno in spisal celo
Ni vse za oder!
Na amihelskem odru je bil v soboto 11. avgusta prirejen zabavni sporpd s pptjem itn skeoom. Smihelčani so s svojim kulturno-umetmiskim društvom »Janea Trdina« zadnje leto pokazali precej dobre volje za ljudsko-prosvetnim Izživljanjem. Videli smo več uspešnih uprizoritev, ki so nas prebivalce Smihela prav zadovoljile.
Brez pretiravanja lahko pohvalimo tudi sobotni nastop pevke Jelke Zajčeve in Pavla Žagarja, ki sta se potrudila in zapela nekaj lepih pesmi. Razočarani pa smo bili nad skečem »Piči ln Paci potujeta na počitnice*. Obe »packi« — avtor naj oprosti besedni igri —• s svojo Kunigundo vred ne zasluzita, da bi ju uprizarjali na naSih odrih, pa radi v Smihelu ne. Zakaj T Ker smo se po predstavi zaman Spraševali, kaj je avtor Metod PodhevSek z dolom Itotel pokazati. Čeprav je vložil v delo precej truda, mu v prazna oreva le ni mogel nalitl vsebino. Menimo, da bi s tako plažo na naših odrih bilo treba prenehati.
Pevski zbor je lepo zapel več, pismi. Kaj želimo od našega kulturneara-umetniskega društva v hodočel Seveda tudi zabavnih del poleg resnih odrskih uprizoritev, nikakor pa ne puhloati in brez vsebinske zabave »za vsako cono*, ftmihel^ki igralri so lani in letos pokazali dovoli nadarjenosti, da to od njih upravičeno zahtevamo. Imeli bodo močno oporo v svojih gledalcih, ki jim je nadaljnji razvoj smihelskega odra dejansko pri srcu. S. K.
vrsto novih knjig. Sredi dela ga je dolete! 1561 poziv iz domovine, naj prevzame vodstvo nad slovensko protestantsko cerkvijo. Po več kot desetih letih se je ponovno vrnil v domovino, bil pri rojakih navdušeno sprejet in tudi tu neutrudno nadaljeval svoje delo s tiskano in govorjeno besedo. V knjigi Cerkovna ordninga (Cerkveni red) je ustvaril organizacijske temelje našemu protestantizmu in poudaril, naj bo jezik v cerkvi slovenski, da ga bo ljudstvo razumelo; priporočal pa je. tudi, naj ima vsaka fara svojega učitelja, »de te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuci sla venski brati inu pisati.*
Toda ravno zaradi te knjige je bil Trubar ponovno izgnan. Poslej ni več videl domovine, kajti 15S6. leta je v Dercn dingenu umrl, star 78 let. V svoji predzadnji knjigi je pač s ponosom lahko poudaril, da njegovih knjig ne bero samo po mestih, kjer so šole, ampak jih kljub papeževi prepovedi bero tudi kmetje in njihovi otroci.
Trubarjevo delo je ogromno, čeprav se je moral neprenehoma boriti s težavami, čeprav je bil večkrat pregnan in je moral opraviti večji del svojega dela v tujini, je v dobrih tridesetih letih izdal kar 27 knjig: katekizmov, abecednikov, pesmaric, koledarjev, prevodov iz svetega pisma itd. Njegovo delo je poteklo iz verske vneme, toda ta pa zopet iz želje, koristiti tlačenemu slovenskemu ljudstvu in ga duhovno ter gmotno dvigniti. Ustvaril nam je knjižni jezik in črkopis, skrbel za šolstvo, uvede! slovenščino v cerkev in vseskozi neustrašeno izpovedoval, kar je spoznal za pravn. Prav n tem nam je tudi še danes po toliko letih lahko vzor.
Ko bomo v letošnjem septembru po vsej domovini, posebno pa na Rašici, slavili štiristoletnieo naše prve knjige, se bomo spoštljivo poklonili tudi Trubarju, z zavestjo, da pomeni njegovo ime prvi člen v sijajni verigi naših narodnih vzgojiteljev in vodnikov, ki sega od njega preko Prešerna. Levstika, Cankarja in Zupančiča prav v naše dni. fi-č-r.
Pred seboj imam dve knjigi pesmi Vide Brestove, nekaj rpv'j - predvsem Cicibana, v katerem je objavljala, in nekaj rokopisov iz prvcoa, obdobja njenega ustvarjanja. Gledam, berem in vidim: v tej poeziji je dolenjska zemlja, njena globoka žalost v težkih časih, njen srd in gnev nad zavojevalci, v njej so zidanice in trte. Trška gora in Gorjanci, v njej je. Temenica, Mirna in Krka — vse je v njej, kar je pristno dolenjskega. Dolino gradov vidim, vidim ha-havega in razkošnega grofa Barbo, ki, strelja iz lin svoje sive trdnjave na Rakovniku z »belimi kroglami", v njenih delih vidim Mokronog in Lakenc, katerega je ie Varane tako lepo opisal.
Nehote se spomnim Vidinega doma v rebri nad Sentruperlom, njene s slamo krite hiše z doka} majhnimi okni in nageljni. Vidim vrtnice, ki cvet* pred hišo in zdi se, da sedi naša stara triperesna deteljica pod cvetočo jablano in se pogovarja.
Ne, ne! Tega nisem mislil! Hotel srni dati le prerez, bežno sliko Vidinega dela, dela dolenjskega pesnika.
Njena prva knjiga je Izšla lf*7. leta pri Mladinski založbi v Ljubljani in nosi naslov fPesmi Vide Brestove*. Obsega šestnajst pesmic, (prav toliko jih je pesnica izdala v svojem izboru še med vojno!) in dva otroška prizorčka. Drobne pesmi so to, pesmi, ki bi se jim dalo marsikaj oporekati in smo jim tudi oporekali, vendar se je treba zavedati, da jih je pisalo šestnajst-, sedemnajstletno dekle iz Kamnja pri Scnt-ruprrlu, dekle z borno osnovnošolsko izobrazbo, še več — navadna »tabrharca«. kot večkrat nama pove. Vendar je pesnica s svojo prvo knjigo uspela. K uspehu ji je. pripomogla njena trdna, krčevita naslonje-nost. nn narodno pesem, ki jo je vsrkata vase in v njej zaživela. Uspela pa je tudi zato, ker je. v času krvavega nasilja kot ognjenik izbruhnila na dan in zagorela z novim, svetlim, dotlej neznanim plamenom, partizanskega-ljudskega poeta. To je tisti plus, ki je bil potreben za prodor njenega imena in dela.
Njena pot do te zbirke pa je bila teika.
Predvojni verzi Vide Brestove so polni brezskrbnega mladega življenja, le tupatam srečamo tudi ie socialno noto, ki je posledica njenega živega opazovanja okolice, ki je bila polna socialnih krivic. Trinajstletna je napisala učiteljici Hvalovi prvi sonet, ki ga je ta zavrnila, češ da_ sonetov še ne zna, pisati. In res — verz, rime ter drugi taki najbolj značilni zunanji znaki soneta so dokaj dobro obdelani, medtem ko je vsebina polna absurdov. Tudi njena običajna pre-[iroitnst, ki je tako karakteristična za to pesmico, je tu izgubila svoj lesk. Mnogo boljše so pesmice šaljive vsebine, kakor »Prišla bo prelenka ,gnada* . . .t itd.
Z vsem plamenom pesnika pa je. Brestova
18. avgusta smo v »Dolenjskem listu« prosili Svet za kulturo iu prosveto pri MLO Novo mesto za javen odgovor, čemu so zastala vsa obnovitvena dela na starodavni zgodovinski Križatiji. Objavljamo dopis, ki ga je uredništvu poslal Mestni ljudski odbor.
»Mestni izvršni ljudski odbor Novo mesto je poučen, da je stanje v osnovni šoli zaradi prenatrpanosti nevzdržno. V stavbi so nastanjene sledeče ustanove in šole: Osnovna šola, Učiteljišče, Srednja ekonomska šola, Glasbena šola, Šola za učence v gospodar-si\m raznih strok, Šola za učence v gospodarstvu trgovinske stroke, Študijska knjižnica, Okrajni arhiv, Okrajni odbor ljudske prosvete, Mlečna kuhinja, prostori Amaterskega društva za raaiotehnikOi 6 različnih strank ter telovadnica, ki je vedno zasedena. Poleg tega pa so v stavbi še različni periodični tečaji, tako da je v stavbi promet od d. ure zjulraj do po/no nori. Ker je stavba preobremenjena, trpe vse ustanove, najbolj pa Studijska knjižnica, ki je nameščena v nekdanjem stanovanju upravitelja osnovne šole in zaradi tega nima možnosti pravega razvoja.
Da bi bilo pomagano šolam in tudi knjižnici, je izdalo Ministrstvo za prosveto odločbo št. 2780/1 z dne 21. VI. 1950, na podlagi katere se mora Študijska knjižnica izseliti do 31. Vili. 1950 v Križati jo, katero pa je treba v ta namen obnoviti.
Zaradi vseh zgoraj navedenih vzrokov je MLO NdVo mesto dodelil Kri-žalijo študijski knjižnici in predvidel njeno obnovo v letu 1951 z izvenplan-skimi investicijami. Predvidena vsota 2 milijona dinarjev bi zadoščala za temeljito obnovo Križatije.
V zvezi z novo uredbo o cenah grad-behega materiala in po ustnem dogovoru predsednika Ml.O in poverjenika za lokalno gospodarstvo pri MLO z ministrom za finance pri vladi LRS je MLO napravil 7. VI. 1951 novo vlogo na Štab za investicijsko izgradnjo I.RS, kjer je bila predvidena obnova
zažarela na pragu nove dobe — ob vstaji zoper Italijane in Nemce, ki so po-.ion/i dolenjske vasi, ljudi pa ubijali ali gonili v taborišča, kjer so umirali od gladil. V Mokronogu streljajo prve talce in ta žalostna slika najde odmev v njeni pesmi »Žrtve*, ki jo začenja:
»Gredd, gredo z neslišnimi kordki krvavi vsi in z gr6zo na očeh .. .t Kakšna čudovita podoba in s kako bornimi sredstvi prikazana. Tako so šli tisoči v smrt. Tudi njen oče je bil med njimi. V svoji čudoviti lirični meditaciji se ga spominja:
»Oče, še veš, teddjt V gozdu za hišo smo steljo grabili rdečih, razidrjenih lic, listje šumčče na kup smo valili, s smehom motili prepčvanje ptic. Maj je cvetel vsepovsod.* Potem so prišli, odpeljali so ga in ubili, oni, ki. jim je še pred letom dajal kruha in jih gostit. Potem je šla tudi sama v partizane in od tam piše:
»Zasnežena hosta širna je maj dom in zavetišče, hlodi trije, kamnov troje, ogenj topli in ognjišče.* Ni je bilo strah, šla je neugnano naprej in vsi večji dogodki na Dolenjskem so našli, odmev v njeni poeziji. S puško v roki in svinčnikom, ter oeleinico, ko je bila prosta, se je borila v zasneženih hostah — da, taki so bili njeni koraki v svobodo.
Vse te slike ali utrinke, kakor jih hočete ar imenovati, je Vida zbrala v svoji prvi njižici. Poslej pa je ubrala novo pot. Preko dveh, treh erotičnih utrinkov tn manjšega števila prigodnic, ki jih je objavljala največ v »Naši ienu, je prešla na rnladinsko poezijo in se tako kmalu uvrstila med vodilne povojne mladinske pesnike. In spet morama iskati tu nečesa, kar je dalo njej kot pesnici tistega gonilnega fluida, ki jo je privedel do take odločitve. Postala je mati, zato je jasno, da se poslej z vso intenzivnostjo posveča mladim srcem. Poslej piše mladini drobne pesmi, polne zdravega humorja in optimizma ter neke neprisiljene ditlaktike. Zvonkijanje z rimami in igra z ritmom jo ponekod močno približuje Zupančičevi melodioznosti, medtem ko smemo iskati neke paralele njeni naivnosti pri Ketteju — dasi ni v njej čisto nič epigon-skega, ker je. Brestova po svojem izrezu dokaj svojska in elementarna.
Te pesmi, ki so bile po večini objavljene v »Cicibanu*, katerega je nekaj časa tudi sema urejala — je zbrala v novo knjigo »Mihč.eve pesmi*, ki so nastale v drugem obdobju njenega ustvarjanja. V tej knjigi poje s tako silo. da je podobna našim klasičnim mladinskim piscem, zato je ta   knjiga   —   konkretno  pesem »Mihčeve
Križatije v znesku 2 milijona dinarjev. To vlogo je nesel na štab in na Republiško plansko komisijo predsednik MLO osebno.
Da bi bila obnovitev Križatije zaradi podražitve materiala v letu 1951 uresničena, je MLO predlagal, da bi prišla dograditev mestne stanovanjske hiše v okrajna lastna sredstva in bi tako MLO ostala sredstva za obnovo Križatije. Ker pa ni bil ta predlog MLO odobren, je izpadla Križatija poleg obnove bivše lončarije zato, da bo MLO lahko dogradil mestno stanovanjsko hišo.
Predsednik MLO je bil najmanj trikrat osebno zaradi Križatije v Ljubljani in interveniral pri Operativnem štabu za investicije za izgradnjo LRS in pri Republiški planski komisiji, toda brez uspeha; investicije drugih objektov so bile nujnejše (n. pr. mestna stanovanjska hiša) ter so kasneje tudi nekatere druge objekte črtali iz plana. (Odločba Op. štaba z dne 11. VII. 1951.)
MLO bo skušal v letu 1952 ponovno vnesti v plan tudi Križatijo, toda o tej stvari se sedaj še ne da dokončno odločati, ker MLO še ne ve, s kakšnimi finančnimi sredstvi bo razpolagal in kakšna pomoč mu bo nudena.
MLO meni, da bi moral dobiti pomoč pri obnovi Križatije tudi od drugod, ker je študijska knjižnica pomembna za vso Dolenjsko. MLO razpolaga s premajhnimi finančnimi sredstvi, zakaj potrebe za ureditev mesta so dosti večje kot pa je finančna zmogljivost MLO. V prihodnjem letu bo treba obnoviti porušeno Kobetovo hišo^ na Glavnem trgu, obnoviti osnovno šolo, adaptirati razne druge stavbe, urediti parke, izboljšati ulice, zgraditi klavnice ter urediti še kopo raznih drugih neodložljivih zadev, ki so bile zapostavljene zaradi nujnosti drugih
del. c , .
S. f. —• s. n.!
Predsednik MLO:
Udovič Jože, 1. r.
Poverjenik za prosveto:
Komelj Bogo, 1. r.
igrače* vrh njene dosedanje umetniške poti. Razni izmi (lopatizem, horukizem itd., ki smo mu vsi mladi pisci dali svoj dglg) so tu sicer upoštevani, vendar na tako neprisiljen način, da nas čudi. Tudi ona se krepko zaveda, kaj čas terja od nds, vendar ne ropota. Poglejmo samo uvodno pesem »Kaj bo Mihec — kako živo slika otrokovo izbiranje poklica:
»■.. šel bi morda za pildta,
na prostrana zračna pćta,
a rudarji so jundki,
zmagovalci v tekmi vsdki;
k njim bi let — pa vlak zaglčda:
.Strojevodja bom, seveda!'*
Prav   tako   preprosto  govori  o otroški vojski:     Vriič kokoii t0 zagndle, race so se razbeždle. Boben ropota na glds: Vojska strašna gre čez vds!*
Med manj uspele pesmi te zbirke smemo šteli »Ptičji sestanek*, ki je oblikovno sicer dober, je pa vsebinsko oporečen. Dejstvo je, da knjiga po svoji preprostosti in neprisiljr-nosti močno presega povojne knjige takega kova — In to je veliko!
Tak bi bil bežen pregled njenega dosedanjega dela, njene dosedanje umetniške poti. Marsikaj bo lahko še dobrega napravila. S temeljitim študijem bo napredovala tudi formalna plat njene poezije, saj nam je znano izročilo naših dedov, da se »brez mu je ie čevelj ne obuje*. Vida se tega zaveda ~ in prav je toku!   Lado Smrekar.
V Gradacu so imeli v gosteh stare znance
V nedeljo so nas obiskali godbeniki premogovnika Zagorje. Večina teh je bila med vojno dalj ćasa pri nas v Gradacu pri partizanski godbi na pihala. Najprej so si gostje ogledali novosti v vasi in bližnji okolici, potem pa so se kopali v topli Lahinji. Ob deselih so prišli z inštrumenti v novourejeni park, kjer jih je sprejela množica vaščanov. Pripravili so nam lep koncert umetne, partizanske in narodne glasbe, za kar so želi toplo priznanje občinstva. Po koncertu se je razvil živahen razgovor prijateljev in znancev, ki so stali v gručah in se spominjali težkih dni, ko so si večkrat delili zadnji košček kruha in pomagali drug drugemu. Spominjali so se dni, ko smo se borili za lepše in srečnejše življenje.
Prebivalci Gradaca se gostom prav lepo zahvaljujejo za obisk in želijo, da bi jih še večkrat obiskalil P. F.
VIDA BREST
O
iro prnKonc
-PRISEGA mrtvemu bratu
Na cvetno nedeljo popoldne, drugi dan mojega jetništva, je patrulja izročila na& straži prijetnega petdesetletnika krepke postave. V gostih kostanjevih laseh so se mu svetile prve sive niti. Na sebi je imel lovski površnik. Pod pazduho je stiskal ogromen zavoj. V drugi roki je vlekel težak kovček, ki je jetnika zanašal, da se je opotekal kot vinjen.
Orožnik se je zdrznil in novega jetnika pozdravil v očitni zadregi. Gledal ga je s spoštljivo ponižnostjo. Z očmi se mu je opravičeval, da se srečata v tnko čudnih okoliščinah. Novi jetnik je bil namreč sodnik mestnega okrožnega sodišča, Anion Savelj.
Sodnik je prihajal \z okrožnih zaporov. Življenje lam je bit0 neznosno. V celico, v kateri je bilo šestnajst slamnjač, so stlačili dvainštirideset jetnikov. Spali so, kakor je kdo Utegnil in imel srečo; oni, ki so bili drnejši, iztegnjeni p0 slam-njačah ali golih tleh, drugi zvili v jela ali na pol čepe na trdih podnieah.
»Ce bi sodniki slutili, da boste ludi vi še kdnj po ječah, bi jih uredili najbrž udobneje,« se je nekdo hudomušno po šalil s Savijeni.
»Na vsak način,' se je mračno zasmejal sodnik, »vsaj nugleSka stranišča bi veleli postavili notri «
Sodnika je mučila huda sladkorna bolezen. Gotovo je tudi ta bila nekaj kriva, da je bil Savelj ves čas, kar nas je družila ista usoda, potrt in nemiren, da je skoraj venomer / .mišljen begal od stene 4« stene kot ujet volk in v ritmu kora-
kov požvižgaval otožne, dolgočasne melodije. Vsak dan je pričakoval, da ga bodo siedi noči zbudili in mu veleli na pot — v pregnanstvo. Zato je vlačil s seboj po svetu ogromen zavoj prepečenca in težak kovček s stvarmi za kolikor toliko spodobno življenje, ki se mu prileten mesten človek težko odreče. Plašila pa ga je zla slutnja, da ga bo bolezen v sovrnžni tujini skoraj gotovo pokopala in da ne bo nikoli več videl domovine in njenih lepih gozdov, v katerih je tolikokrat prežal na srnjaka. Postajal je ob oknu in dolgo zamišljeno zrl proti  temnim gozdovom.
Pozno popoldne se je vreme obrnilo. Nnd prijelno pomladjo je Se enkrat zmagala pozna zima. Nebo je posivelo in začel je naleta\ali droben sneg.
Menda je življenje jelnikov bilo vsek dar in je povsod po svetu ena sama tiha, zagrizena in nepretrgana vojna s stražo pred zaklenjenimi vrati in z ječarjevimi postavami. Tudi mi smo imeli za čednost vse, kar je bilo s tujčevimi zapovedmi navskriž. Tudi jaz sem dobil prve skrivne in nedovoljene obiske. Skozi slranska vrata, pri katerih ni bilo straže, se je priplazil Batreja iz okrožnega odbora Osvobodilne fronte. V mestu so slišali o vsem, kar se je bilo zgodilo, in poslali Batrejo, da  me  opogumi  in prinese pozdrave
okrožnega odbora. Sedaj ni imel na glavi več tistega vegastega in pokvečenega klobuka, v katerem je poleti in jeseni, preoblečen v krnela, prihajal z leno kljuso ali peš čez vinski Tolsti vrh netit upor v naših krajih in postavljat prve revolucio narne odbore. Sedaj je bil Batreja spodoben mesten gospod z očali, na kakršnega se v mestu noben Italijan mi ozrl, kakor se na deželi ni na kmeta z vogaslini klobukom in sedečega na otepu slame na starem kmečkem vozu, Take so bile takrat naše katakombe, preproste in varne, dokler smo imeli za sovražnika samo tujca.
Prišla je tudi Lina, ki me je v skrbeh iskala in vpraševala po mestu, ne vedoč, kaj se je z menoj zgodilo. V mestu ji je bil za petami tuj človek z velikim psom volčjakom. K nam so ljudi vodili skrivaj skozi stranska vrata že strežniki, ki so postavljali tudi zasede in prežali na stražo na hodniku. Nisva smela zgubljati besed. Povedal sem, kako je z denarjem in računi organizacije. Vse naj izroči Petru Juvanu, ki naj poveča svojo trgovino z nogavicami po vaseh. Delo ne sme za-nircli.
»Grob pa ves pregrnl s slovensko zastavo,« sem še naročal, ko je planil v sobo orožnik z mongolskim obrazom. Vrata
je odpahnil na stežaj in s prstom preteče pokazal na hodnik. Zaripel v obraz, je v raztrganih stavkih bruhal nerazumljive besede1, Ce bi mu potisnil v roke ognjen me-, bi bil še najbolj podoben razjarjenemu angelu, ki v starinskih šolskih sve-tih zgodbah izganja prva grešnika iz raja. l.ina se je sklonila in mi še pošepetala »Rudi ima že puško in Cort je včeraj pripeljal čelo v Gorjance.*
Skoraj bi mi bila pozabila povedati. •
Veliki torek je ves dan viselo v zraku nekaj nedoločnega, podobnega napetemu pričakovanju. Zjutraj je šla vojska iz mesta in se z vrba Svetega Miklavža nekam hitro spet vrnila. Tisti dan smo čuli le io, da je napadla Gorjance. Potem so imeli v mestu pogrebe z žalnimi koračnicami in vojaškimi časlmi.
Cez nekaj dni so šli zopet v napad Tokrat so prišli komaj na rob gozdov pod goro, mnogo kričali in se prepirali in se brez boja vrnili zopet v mesto. Cortovih upornikov, ki so se zakopali nad Javo-rovico, niso iskali.
Sedaj so začeli Italijani naglo utrjevati mesto. Na višinah na južni In vzhodni strani so kopali strelske jarke. Na griču pri Ragovem logu so postavljali to pove in jih obrnili v Podgorje in Gorjance,
Dejali so, da je velika noč. Vrag vodi, čigava. Naša ni bila. V našem življenju se ni poznalo v ničemer, le Žandar je preklinjal svojo službo in manj so se utegnili zanimati za nas, kakor druge dneve. Bili smo odveč na svetu, vsem v napoto in nadlego.
Misli so mi uhajale v razdejani in raztepenj dom. Kako se je vse-nepričakovano in neverjetno obrnilo. Spomnil sem se, da je mati branila pest orehov, da bi nas, kakor vsako leto, razveselila s kolačem. In tudi gnjat je imela pripravljeno, da jo bo po slari navadi svečano pristavila v velikem loncu.
To je bilo vse važno in bistveno, do kler je življenje teklo po svojih starih, globoko izvoženih kolesnicah. Sedaj je na mah postalo vse plitvo in ničevo. Bil sem kakor popotnik, ki se ustavi vrh gore in se ozre za minulo nazaj, v dolino, kjer mu tone izpred oči zapuščeno drobno živ ljenje, na katerega so ga priklepale tiso čere nevidne niti, in se čudi, da še stojita svet in vesoljstvo, ko so se vse te vezi tako usodno potrgale in razpadle. In te daj zadiha svobodneje v spoznanju, da jc utekel tisočerim nespametnim skrbem in težavam, ki jim je bil v tistih globoko izvoženih kolesnicah življenja tam doli suženj. In tedaj mu zjasni trudni obraz misel, da je tudi za goro življenje: da je gotovo nekje življenje, ki mu ne bo več samotno hlapčeval, in v hipu mu s sključenih ramen pade breme brezkončne prašne ceste, ki ga je pravkar še ubijala«
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Stev. 35,
IZ nASlH
DELO OTROŠKEGA VRTCA V^NOVEM MESTU
Pred dvemi leti je ljudska oblast pripravila malčkom lepo hišo in vrt, kjer naj bi se naši najmlajši počutili najbolje. V Vrtec prihajajo otroci zaposlenih staršev in so ves dan pod nadzorstvom. Ob 7, uri zjutraj se zberejo, nato se prične zaposlitev. Pod nadzorstvom vzgojiteljic otroci rišejo, lepijo, gubajo in šivajo razne igračke, nato pa pojejo. Poslušajo tudi razne pripovedke iz narodnoosvobodilne vojne in otroške pravljice iz raznih časov. Tudi raznih telovadnih vaj in igric na prostem jim ne manjka, saj so vsakodnevni izprehodi obvezni, zato jim tudi kosilo dobro tekne. Po kosilu jih čaka počitek, nato se spet igrajo, dokler jih starši ne odpeljejo zopet domov.
Pred mesecem dni je bila v Novem mestu razstava, kjer je tudi otroški vrtec imel svoj kotiček. Razstavljena so bila ročna dela otrok od 3 do 5 let. Dela pa so bila .resnično otroška, čeprav je dopisnik v Dolenjskem listu ocenil razstavo za veliko slabšo od trebanjskega otroškega kotička. Mislim pa, da se otroci pač ne morejo prištevati k odraslim ali meriti z delom njihovih rok. M. K.
IZ BUTORAJA PIŠEJO Ljudska mladina Slovenije iz vasi Ru-toraj je v nedeljo 19. avgusta uprizorila igro »Medved«. Kljub velikemu delu, ki ga imajo sedaj na polju, se je mladina zelo dobro pripravila, mnogi od njih pa so bili sedaj prvič na odru. Po igri so imeli veselico. Izkupiček igre in veselice bodo porabili za izlet in bodo verjetno šli na morje. A. K.
ZVEZA BORCEV V TREBANJSKEM OKRAJU SPOROČA V tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade so člani Zveze borcev v okraju Trebnje vključili v svoje vrste 42 novih članov. Člani Zveze borcev iz Čateža bodo v tekmovanju postavili spominsko ploščo znanemu partizanskemu borcu Jožetu Tomaju, ki je padel v borbah leta 1943. K. O.
STOPICE POD GORJANCI 18. avgusta je 58-letni Anton Judež iz Velikega Orehka št. 13 padel tako nesrečno s 5 metrov visokega kozolca, da si je zlomil ključnico in pet reber ter dobil pretres možganov. Prvo pomoč mu je požrtvovalno nudil tovariš Alojz Mežnar iz Orehka. Upamo, da mu bo izdatna zdravniška pomoč in nega novomeške bolnišnice vrnila zdravje in rešila šestim nepreskrbljenim otrokom očeta.
GRADAC V BELI KRAJINI Gojencu Državnega deškega vzgajališča v Gradacu Ivanu Tavčarju je sošolec nehote vrgel čevljarski nož. Zadel ga je v trebuh, tako da so morali nesrečneža takoj prepeljati v bolnišnico.       F. P.
SPET SMO NA MLADINSKI PROGI
Šest nas nikakor nI moglo vzdržati doma, ko smo v mladinski organlzari.il razpravljati o udeležbi na mladinski progi- žulja po •kupnem hrlgadnem življenju na.s jo zvabila v XI. slovensko MDB »Milana Majcna«, ki dela zdaj na drugem sektorju url prebijanju ln betoniranju velikega tunela »Tromedje«, ki je dolg čez 141)0 m. V delo vlagamo vse naše Bile, saj Je ta objekt poleg »Leskovih vod* najtežji na letošnji mladinski projtl. Že prve dni smo na zunanjih delih, kjer smo delali, presegali norme običajno za 1» do 20 odstotkov.
Vreme nam pri delu nagaja, prav tako včasih tudi slabe prilike pri samih opravkih z zemljo in skalami.  Izmed šestih brigad
Prostovoljci Novega mesta!
Mestni odbor OF obvešča delovne kolektive, da so razporejeni na delo pri tlakovanju ceste skozi mesto sledeče dneve:
I. 9. — DOZ, DES, OKAP in SAP;
3. 9. — sindikat okrajnega ljudskega odbora;
4. 9. — sodišče, tožilstvo. Servis, OZKZ, okra ini magazin;
5. 9. — VTP, MLO, gozdno gospodarstvo;
6., 7, in 8. 9. — mestna podjetja po posebnem razporedu in poverj. za komunalne zadevo MLO;
10. 9. -— Uprava Narodne miliec, Pover-joništvo za notr. zadeve, množične in ostale organizacije;   .        ,' •    -.
ii. 9. — privatni obrtniki, odkupno podjetje, Cegrad, »Krka«;
12. 9. — Tovarna igrač;
13, 9. — Kremen, okrajni odbor ZVVI, Zitofond.
Mesint odbor OF
v našem naselju smo zdaj na drugem ali tretjem mestu, vendar .i«1 tudi to velik uspeh. Če pomislimo, da smo telesno šibkejši od ilni«ih brlgah, pa navzlic temu s ponosom delamo pri graditvi tunela Trome d je,
Že prvo nedeljo smo ■ odžačko brigado tekmovali v odbojki In zmagali z rezultatom 2:1. Vneto se pripravljamo na kulturne prireditve ln sektorsko razstavo, o čemer bomo ie poročali. France Vodnik
MOKRONOG
Prva planinska prireditev na Priči nad Mokronogom je zelo zadovoljivo uspela. Obiskalo nas je precej planincev od blizu In daleč. Postrežba je bila solidna ln po ne-oJiicajno nizkih cenah. Skoda, da nI sodelovala godba, ker so mnogi odklanjali sodelovanje na pripravah za prireditev, češ da niso člani Planinskima društva. MJrenska dolina se Je prebudila In upamo, rta bo PI) Mokronog Imelo še veliko uspehov, saj je že rtalo pobudo za gradnjo planlske postojanke In plavalnega bazena.
Zadružni dum počasi napreduje. Dela se In za gradnjo odgovorni ljudje posvečajo temu dovolj časa, pa vendar ne gre tako. kot bi lahko šlo. — Vsepovsod so Zapreke. - se pred zimo bi bilo treba urediti v Mokronogu cestno razsvetljavo ln vprašanje pitne vode.
Lovci so svojčas obljubili, rta hodo po-strelllt klateče se pse. Ločiti pa hI morali pse čuvaje tu čistokrvne športne pse od klatečlh se cuckov. Ni trebn ubil I vsakega psa. ki se Je slučajno ta hip odstranil od izletnika ali kmeta, ki dela v gozdu.
Raie dobimo na mesto, kjer je nekoč stala KHInnva. tovarna usnja, novo tovarno. Očličevalna dela SO že v teku, ne vemo pa, kakšna tovarna aH podjetje bo to. Namero pa toplo pozdravljamo.
Ker je bila uslužbenka, ki Je v pisarni KLO opravljala finančna dela, odpuščena, ne moreš dobiti zdaj v davčnih In ostalih finančnih zadevah pojasnlln, ker te odslovijo ostali uslužbenci z gornjim pojasnilom. AH se ne bi dalo tudi to urediti, da bi skrbel za ta važna vprašanja nameščenec, ki bi se spoznal ln lahko odgovarjal strankam?
V. č.
0. SEPTEMBRA NA M 110 PRVIČ ZAIGRAL KINO V NOVI DVORANI
V nedeljo pričakujemo v Dol. Toplicah svečano otvoritveno predstavo kina v novem zadružnem domu, združeno z ljudsko veselico ln zabavo. V zadružnem domu bi bilo zdaj treba urediti še stanovanje za hišnika. Prav tako bi nujno morali pripraviti že določeno malo dvorano za sestanke In seje ter rdeči kotiček. Pričakujemo, da bo delovna uprava zadružnega doma pokrenlla vse, da hodo tudi ti prostori kmalu Izročeni v rabo.
Gr. D.
OBESIL SE JE Alojzij Zupančič Iz Vrbovca pri Dobr-nlču se je 20. avgusta obesil. Vzrok nesrečnega  dogodka  raziskujejo  organi notranje uprave.
Pomagajmo šolski mladini
Te dni se bodo spet odprla vrata naših
šol. Posebno velik bo naval na srednješolske zavode, kar moramo vsekakor z veseljem pozdraviti. Naš delovni človek ceni ukrepe ljudske oblasti, ki omogočajo slehernemu, da si pridobi čim več znanja, katerega bo v življenju lahko uporabljal v prid Nebi ln družbi ln z veseljem pošilja svojo deeo v šolo. Starši in mladina streme za tem, da si otroci osvoje vsaj toliko znanja, kolikor jim ga miril nižja gimnazija, nakar vstopi dijak v razno industrijske, kmetijske Šole
0 novomeških nočnih kilinih
Z zadovoljstvom smo nedavno brali v naših listih, kako se stanovalci nebotičnika v Ljubljani bore proti nočnim razgrajačem. To prakso obmetavanja veseljakov s krompirjem, gnilimi paradižniki itd. bo treba nemara prenesti v druge kraje, posebno pa v Novo meslo. Tu je ponoči, zlasti po prvem v mesecu, lako razgrajanje, tuljenje, aufbiksanje ter vriskanje po Ulicah, da presega že vse meje. Razumemo, da je potrebno našemu človeku tudi razvedrilo, V ta namen odpirajo vedno več gostišč, med katerimi je posebno ono na Bregu zelo obiskano. Do tu je vse prav. Ni pa prav, da nočni veseljaki ne puste v miru delovnih ljudi, ki bi po svojem delu radi nekaj ur počivali. Ker so pri nas stanovanja mnogo nižja kot v nebotičniku, ne tvegamo bombardiranja s paradižniki. Okenska stekla so predraga. Zato je bolje, da sršenov ne dražimo.
Na vsak način pa bi Mestni ljudski odbor lahko po svojih varnostnih organih precej omilil, če ne povsem odpravil nočna razgrajanja, čim bo nekaj veseljakov plačalo globo zaradi kaljenja nočnega mi ru, se bo vsak premislil dajali duška svojim občulkom. Odprl se bo nov vir dohodkov, ki pa bo izdaten le nekaj časa. Učinek bo pa le. Naše mesto ne bo več »dolga vas«. Imena kaznovanih kalinov pa naj MLO pridno objavlja v Dolenjskem listu...
Popravek
K 18. avgusta objavljeni notici o tragični smrti Franca Beča iz Kamenice pri Krmelju objavljamo popravek, da se je imenovani ponesrečil, ko se je peljal z vlakom na veselico. Pomota je nastala zaradi slabega prenosa telefonskega obvestila.
ali pa v obrt. Tisti, ki Imajo posebne zmožnosti ln resno voljo za nadaljnji študij, vstopalo v višje gimnazije, učiteljišča, ekonomske srednje šole ali razne druge strokovne šole. Število takih dijakov raste Iz leta v leto. Želja staršev, zlasti tistih, ki so oddaljeni, pa je, dati otroka v dijaški dom. kjer pod vodstvom ln nadzorstvom dobrih pedagogov dosega lepe uspehe. V Dijaškem domu v Smihclii Je zmogljivost doma že močno prekoračena. Doslej so bili sprejeti navadno vsi prosilci. Ker pa Je letba njihovo število preveliko, je komisija za sprejem v Internat sprejela le marljive In socialno Šibke dijake, vse druge pa je odklonila. Slednji st bodo pač morali poiskati privatna stanovanja v mestu In bližnji okolici.
Kakor po drugih mestih ln Industrijskih centrih, je tudi v Novem mestu stanovanjsko vprašanje silno pereče. Mesto Je bilo med vojno močno poškodovano, število prebivalcev pa se je podvojilo. Toda šolski mladini moramo na vsak način omogočiti nadaljnje šolanje. Moramo jI dati streho ln jI ustvariti vse pogoje, da bo svoj študij lahko nemoteno nadaljevala.
O tem prohlemu je na svoji seji razpravljal tudi Svet za stanovanjske zadeve pri mestnem ljudskem odboru Novo mesto. Ugotovil je, da Je nujno treba Šolski mladini pomagati in ji preskrbeti primerna sta-
novanja. Pred leti so imeli prebivalci našega mesta mnogo čuta do dijakov. Tako zvane »študentovske mamice* so sprejemale dijake na stanovanje In hrano, same pa so se stisnile v majhno sobico alj celo v kuhi* njo. Tako so omogočile revnim dijakom, da so se mogli šolati. In danes? Morali bi jim posvetiti še večjo skrb. Vemo. da so skoro vsa stanovanja zasedena. Toda so še družine, ki bi lahko vzele k sebi enega ali dva dijaka, posebno tam. kjer Ima šln ali hčerka lastno sobo. AH ne bi mogel najti v njej svoj prostor še kak dijak ali dijakinja, ki hI poleg plačila najemnine pomagala tudi riomačemn otroku pri učenju? Pri tem pa se starši boje. da ne bi stanovanjski urad smatral dijaka za podnajemnika ln bi si sobo lastil ter z njo razpolagal. Nel Svet za stanovanjske zadeve je sklenil, da dlja-kov, ki jih bo kdo sprejel tako, da se bo družino prostovoljno u tesnila, ne ho smatral za podnajemnike. Za*o pričakujemo, da se bodo meščani in ljudje Iz okolice radi odzvali temu poziva.
Prosimo Javnost, da podpre dijake pri Iskanju stanovanj. Prijave pošljite ravnateljstvom vseh treh novomeških srednjih ln strokovnih šol aH pa stanovanjskemu »radu. V njih navedite tudi. ali vam je bofl do-brodt^el dijak ali dijakinja. Med prosilci za «vai
stanovanja je posebno veliko deklet.
L. N.
riZKlJLTURA^ISPOR^TAr-lg
VESLAŠKE TEKME V NOVEM MESTU
V nedeljo 26. avgusta so bile v Novem mestu druge povojne veslaške tekme. Razen domačih veslačev so se tekmovanja udeležili tudi člani brodarskega drutitva »Cveto Močnik* iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, le začetek se je močno zavlekel čez napovedan čas, Gostje so pokazali lepote veslaškega športa in so vzbudili med Novomeščani, predvsem pa med mladino, precej zanimanja. Ljubljančani so zmagali skoraj v vseli disciplinah,, saj pa imajo v svojih vrstah tudi jugoslovanske prvake, kot so Ilija, Drofenik in Bezlajeva-Frireditvi jo prisostvovalo več sto ljudi, ki so vsakejra zmagovalca nagradili s ploskanjem Po končanem tekmovanju so bile raz-dejjene nagrade.
Rezultati:
Sandolini — enosed. 1000 m: 1. Puc Ciril, J A, 7,22.
Kajaki, 1000 m: 1. Cvptlič (Lj.) 6,08.
Čolni, l par vesel. 1000 m: Agnič (Novo mesto) 7,52.
Kajak — ženske. 500 m: Bezlaj (L.j.) 3,02.
Kajak — pionirji, 2.">0ni: (Justin (Lj.) 3.18.
Sandolini -— dvosed. 1000 m: 1. Torkar — Porenta (Novo mesto) 6,54. Izven: Ili ja — Svetila (Lj.) 6,48.
čolni, 2 para vesel, 1000 m: Thorževski M. — Thorževski S. (Novo mesto) 6,54.
Patrolno slreljanje:
Čolni, l par vesel: 1. Koklič - Puc 6,42 (3). Kajaki: Cukič (Lj.) 4,41 (3).
(3^
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Zadnjič sem nehal v Trebnjem. Na sodišču sem se pošteno nasmejal v pest, ker me je odvetnik celo med razprava bral in navajal; prao moje ime mit je bilo všeč! Torej, zapišite, prijatelji: »Janez Popotni je služil celo že kot dokazno gradivo . . .< Časi pa taka! Ko sem se po razpravi ogledoval po Trebanjkah in Trc-banjcih, me je zažejalo. V prvi gostilni so mi rekli, naj lepo počakam, ker razgret ne smem piti. V drugi gostilni sem prosil za »dva dečka* kisle vode. »ttfak!* so dejali, »tebi pa že ne, saj nam nisi napravil še nobene usluge .. .«
Užaljen nad krivičnim svetom sem se umaknil k »Potniku* ter naroČil kozarec belega vina, ki je boljše od črnega. »Ali si ti z okraja?* so me najprej vprašali. Ko sem odkimal, so mi prinesli — črno vino, češ da belo ni za vsakega . . . Fndi s črnim sem bil zadovoljen; samo 10 din je dražje pri litru kot. n. pr. belo vino v zasebnih gostiščih.
Z nosom nizko pri tleh sem se poslovil od »Potnika«. Nenadoma sta se mi razširili nosnici. »Fant, najin si odkril!* sem si dejal in se ponosno vzravnal, Češ, kar dajte se v Perziji, zdaj jo bomo vrtali tudi v Trebnjem! Veselje pa je bilo prezgodaj rojeno. Nič ni bilo s pričakovanimi vrelci, le na dvorišču Pehannve stavbe sem odkril nekaj sodov petroleja, ki jih je okrajni magazin postavil tja menda že pomladi. Kaj, če bi kdo odvrgel tja čik ali gorečo vžigalico? Hitro sem se oddaljil iz nevarne bližine, na cesti pa me je skoraj povozil miličnik, ki je z avtomobilom izvajal začetniške akrobacije skozi trg. Škoda, da ga ni videl »prometni*, to bi bila lepa kazen! Obrnil sem se proti gradu, pa tudi tam sem slabo naletel. Sprejelo me je bojevito in kričavo ienšie, ki menda zaradi samih »visokih naslovov* ne ve več, kje se ga glava drži. Nadrlo
me je s takimile pozdravčki: »Baraba, cigan, potepuh, belogardist, kripelj* in — dovolj mi je bilo. Oprostite, res — dovolj mi jc bilo! Vtaknil sem ji O široko odprt kljun srednje debel krompir in od hitel spet v trg.
Za prenočišča je v Trebnjem še vedno hudo. Preutrujen in razočaran sem se ulegel na kup papirja in las za frizerjevo hišo pred otroškim igriščem in sladko zadremal. Pa nisem dobro spal; ob pol dvanajstih me je prebudilo rajskomilo petje trebanjskih »slavčkov«, ki so peli podoknice gejšam ... — Ponoči sem imel čudovite sanje! Obiskal sem okrajno me-Ivinično delavnico, kjer je bilo vse v najlepšem redu: vajenci so preizkušali motorje daleč izven trga, vsi so bili po ves dan D delavnici, vsakemu naročniku pa so ugodili v dveh dneh po naročilu. Iz mehanične delavnice so me sanje prestavile pred trebanjski kino. Vrsta čakajočih se je zadovoljno smehljala. Odpravili so • prednostne« karte, vsak je bil postrežen s sedežem, ki si ga je sam izbral, nihče več pa ni dobil vstopnice, na kateri bi že bilo napisano ime kakšne »boljše* trebanjske stranke. Blaženi časi...
Hladna rosa me je streznila; sanje so bile samo utvara. Zavil sem v pekarno. Za žemljo sem moral odšteti 15 dinarjev. Pa je nisem pojedel! V Novem m e -stu senr jo popoldne primerjal s podob, no žemljo v mestni kavarni. So pa že bolj spodobni kakor Trcbanjci! V kavarni slane šunkarica 15 din, v Metropolovem »bunkerju« pa prao taka 20 dinarjev-Prožnost cen je še vedno podobna gumijasti rokavici, ki se prileze na vsako roko.
V Novem mesta je toliko novic, da ne veš, kje bi najprej zagrabil. Nekdo mi je svetoval, naj si kupim hrušk in jabolk v S. poslovalnici Sadja in zelenjave, češ da tam sadja nikomur ne izbirajo, pač
pa ga dobi vsak lepo po vrsti od kraja. Nek mlajši človek me je vabil v čoln na Krko, pa sem se mu lepo zahvalil za prijaznost; veslal je z ukradenimi vesli, ki si jih je za nedoločen čas »izposodil* iz čolnarn blizu mosta. — Na Glavnem trgu je bilo že toliko komisij, da delavci včasih skoraj ne vedo, komu bi ustregli. Te dni spet prestavljajo robnike. Je že tako; dvakrat postaviš, trikrat podereš, potem pa drži kOt pribito ... Za prvo hišico na desni strani Pugljeve ulice bodo v kratkem od obiskovalcev začeli pobirati pro stovoljne prispevke za vedrico apna; »umetnine« po zidovih naravnost kričijo po mirnejših barvah . . .
Spet sem se nameril v ljubljeno Belo krajino. Na kandijski postaji me je brhka Belokrunjica, deklic in pol, prav prijazno vprašala:
»Ali ste vi tisti Janez s harmoniko, ki je neutrudno strašil v ljubljanskem radiu?*
Da nisem, sem pojasnjeval in se v zadregi praskal za ušesi, v tem pa je že stopil k nama nek delavec in me pobaral:
*Šte iz Ljubljane? Kaj bodo zdaj res plače za pol leta vnaprej dajali? Radio že pobira naročnino za 6 mesecev!* Pokazal mi je položnico, s katero zahteva Radio Ljubljana 360 din, čeprav je do konca leta še precej mesecev.
Kaj naj bi mu odgovoril? Vso pot do Črnomlja smo prav prijazno kramljali o birokratih in birokratičih; ugotovili smo, da so odporni kakor ameriški kapar v Novem mestu.
Za danes: dovolj! Vsem tistim pa, ki mi pišejo, na uho samo tole: vse gre v koš, kar nima podpisa! Le oglasite se Še, meni pa povejte tudi svoje ime! Saj ga bom obdržal prav na dnu malhe ...
Janez Popotni.
Narod si bo pisal sodbo sam
Vladimir Dedi jer — »DNEVNIK«, drugi del
I (Nadaljevanje)
Italijani so v tem času okrepili svoje patrulje po ulicah in legitimirali vse mi-mogredoče. Na neko tako patruljo pel desetih vojakov je naletel z avtomobilom vosovec Srečko Potnik z orožjem v žepu. Srečko je skočil iz avtomobila, ubil več Italijanov in se začel umikati proti Pra-zakovi ulici. Toda Italijani so ga zadeli v obe nogi in je padel. Posrečilo se mu je, da je potegnil bombo, in ko so sp mu llalijaiii približali, jo je vrgel; tako je b/lo več ubitih. Italijani so začeli od vseh strani streljati na Srečka, on pa se jc delal mrtvega. Previdno so se mu približali, on pa je neopaženo zamenjal saržer v revolverju in začel znova streljati na Itabjanc. Ubil je še In Italijane, nakar so ga ostali preluknjali. Srečko Potnik je bil slušatelj umetnostne zgodovine.
VOS je jusliiiciral zadnjega Korošče-vega bana Natlačena, ki se je na čelu slovenskih izdajalcev udeležil poklomtve-ne deputacije pri Mussoliniju in papežu Piju XI. takoj po zlomu Jugoslavije. Natlačen je stopil odkrito v službo okupatorja ln delal proli narodnoosvobodilnemu gibanju, Italijani SO ga imenovali za predsednika faši s ličnega sosveta Ljubljanske pokrajine. Stanoval je v neki hiši, na nasprotni strani pa je bila straža tridesetih italijanskih vojakov, Neki naš to-
variš, preoblečen v katoliškega duhovnika, se je pojavil pred Natlačenovo hišo s pismom nekega frančiškana z Dolenjskega, Nallačenovega znanca. Tako je priše' naš tovariš v hišo, se pogovarjal nekaj minut z Natlačenem, potem pa potegnil revolver in ga ubil Nfa begu je moral tovariš preskočiti več ograj, na eni se mu je zataknil plašč in je obvisel na njej. Tovariš je srečno prišel na določen kraj, kjer ga je čakal tricikel, in od tam je pobegnil v svojo bazo. Na begu mu je padel revolver iz žepa. V tradiciji VOS je bilo, da se ohrani vsako orožje, s katerim je bila izvršena smrtna kazen nad izdajalci. Nekaj dni po atentatu je prišel VOS do revolverja, s katerim je bil ubit Natlačen.
Večkrat je VOS poskusil izvršili smrtno obsodbo nad izdajalcem generalom Rupnikom. Nekoč je bil laže ranjen. Po dolgih pripravah za nov napad na R upnika so tovariši iz VOS sklenili uresničili tale načrt: ker Rupnik ni hodil peš po ulicah Ljubljane, zelo malo verjetno pa je bilo, da bi zadeli izdajalca, ko se pelje z avtomobilom, so sklenili pognati avtomobil z dinamitom v zrak, ko bo vozil po ljubljanskih ulicah. Natanko so ugo lovili po katerih ulicah se vozi Rupnik od doma v pisarno. Izbrali so primeren
kraj in nekega jutra so se pojavili delavci, da bi popravili tlak. V resnici so bili organi VOS, ki so položili razstrelivo in napeljali žico v neko trgovino, v kateri so bili tudi zaupniki VOS. To delo je trajalo več dni. Rupnik pa je takrat zbolel in je več tednov ležal doma. Zaseda jc čakala cele štiri mesece. Toda bilo je prenevarno, da bi še nadalje čakali Rup-
nika, in VOS je izdal odlok, naj priprave na atentat ustavijo. Znova so prišli delavci, »popravili« tlak in odnesli razstrelivo.
VOS je rešil življenje mnogim našim voditeljem, ki so prišli okupatorju v roke. Tak je bil primer z Marjeto Kidrič, šefom VOS za vso Slovenijo. Izsledil jo je neki oficir Draže Mihailoviča. Rešena je
ODBOJKA
Pretekla nedelja je potekla na Loki v znamenju odbojke. Mladinci iz Trebnjega in Smihela so pokazali borbeno, čeprav za-četniško igro, ki pa obeta lep razvoj tega športa na Dolenjskem. Člani TD Trebnje in TD Novo mesto so igrali prvenstveno tekmo, ki.so jo odloČili v svojo korist tehnično bolj/Si Novomeščani. Trebanjci pa so igrali zelo požrtvovalno. Mladinci iz Trebn ja pa so premagali z visokim rezultatom članice TD iz Novega mesta.
TD »Trebnje« — TD »Smlhel« (mladinci) 1:2. (15:18. 13:15 Ln 8:15).
TD »Novo mesto« — TD »Trebnje« 2:0 (15:6. 16:fii).
TD »Novo mesto« — TD »Trebnje« (mladinci) 0:3.
SD »Krka« I. — ŠD »Krka« II. 2:0 (15:3,
15:7).
SPORT V TREBNJEM
Bukovcev Nace in nekaj drugih mladincev je v zadnjem času poživilo športno življenje v Trebnjem. Delavni so odbojkarji, miličniki pa so ustanovili nogometni klub.
Kaj bomo gledali v kinu
Od 7. do 10. septembra je na sporedu novomeškega kina »Dobri Sam«, film ne posebne vrednosti in prav puhle vsebine. Marsikdo se morda še spominja igralca Garv Cooperja in igralke Anne Sheridan, vendar pa tudi njuno ime igri ni moglo dati prave vsebine. Za kaj gre v filmu! Sam Clavton je fef neke trgovine, toda razsipen, dobrodelni čudak, ki ga okolica izkorišča. Z ženo prihaja zaradi svoje »dobrodelnosti« in Usmiljenja do »revežev« v nasprotja; po vrsti zaplet I jaje. v mu neznaun dama izprazni Jiepe, žena pa se seli v vilo. Kje bo dobil Sam denar za vse toT Dolžniki se izgovarjajo, da mu ne morejo plačati dolgov. Sam se znajde v baru, napaja »človeka s ceste*, sleče svojo obleko in jo zamenja za cunje, zadnje krajcarje pa da. dobrodelni organizaciji, ko ga gostilničar meče na nlico. Dobrodelna organizacija ga % godbo in v spremstvu članic Košnje armade spremlja domov — in filma je konec. — Limonada? Morda, vsekakor pa precej prazen film, ki resnega obiskovalca kinopredstav no more zadovoljiti.
OBVESTILO Naročnika, ki nam je iz Trebnjega v pismu poslal denar in naslov svoje sestre, ki živi v Rimu (Italija), prosimo za točen naslov, da mu sporočimo višino naročnine za inozemstvo. Na nepopolen naslov tednika ne moremo pošiljati.
Uprava Dolenjskega lista.
KMETIJSKA ZADRUGA SELA t Suhi krajini je hlla ukinjena. Pozivamo vse dolS-nlke. da takoj poravnajo dolgove, upniki pa naj nemudoma dostavijo svoje terjatve na naslov Kmetijske zadruge Hinje, pošta Ratje pri Žužemberku. — 34
DVOSOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Novem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Dolenjskega lista« v Novem mestu. — 35
Od 31. avgusta do 3. septembra: ameriški film »Draga Ruth«.
Od 4. do «. septembra: ameriški film »Državljan Kane«.
Od 7. do 10. septembra: ameriški film »Dobri Sam«.
Dreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnlk - Naslov uredništva in apravet Novo me»to. Kapucinski trg • - Poetnl predal 83 - TekočI račun ori Kora analni banki v Novem mestu. Atev 616 1 90323-1 — Četrtletna naroAnina 75 din, polletna 190 din, celoletna 300 din - Naročnina plačuje vnaprej - Tlaka tiskarna »Ljudski pravice« v LJubljani
Partizani v Novem mestu ob razpadu Italije
bila iz bolnice sredi dneva. Prišli so vo-sovci z rožami v rokah, v Šopku pa je bil revolver, ubili so karabinjerja, ki jim je hotel zastaviti pot, pograbili Marjeto in pobegnili z njo. Tovariša Luka Leskoška, ki je bil nekaj časa komandant Glavnega štaba za Slovenijo, so prijeli med eno izmed prvih racij v Ljubljani. Čez nekaj dni je dobil pilo, napojil vse stražarje, prepilil mrežo in pobegnil i šestimi tovariši.
VOS je skušal s svojo tehniko rešiti tovarile Toneta Tomšiča, Miho Marinka, Pepco Kardelj in Vjdo Tomšič, voditelje narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, ki so prišli leta 1942 v roke policije. Dokumentna tehnika VOS je izdelala dovoljenje s pečati in podpisi italijanskega komandanta sodnih zaporov, v katerih so bili naši tovariši, da jih lahko advokati obiščejo in govore z njimi. V načrtu je bilo, da bi prišli tovariši na sestanek, potem pa bi ob pomoči organov VOS pobegnili.
V začetku maja 1942 sta šla dva »advokata« mimo straže, ki je pregledala njune dokumente, v sodne zapore na »Petrovem trgu«. Za njima so vstopili še Štirje vo-sovci, kakor da iščejo neke podatke, in dve dekleti, ki sta prinesli v košaricah osem revolverjev, kladiva in vrvi. Na ulicah je stalo ob istem času okrog štirideset vosovcev z bombami in revolverji, ki jim je bilo naročeno, naj začno streljati po bližnjih ulicah na italijanske straže, takoj ko bi zaslišal] borbo v zaporih, da bi odvrnili pozornost sovražnika od glavnega torišča.