Štev. 38.	V Mariboru 20. septembra 1894.	Tečaj XXVIII.
Slovenski1 Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto ¡2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta
65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštru v tiskarni sv. Cirila, koroško ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Sliod volilcev na Črni gori pri Ptuju.
(Konec.)
5.	Nemčija, Italija in Avstrija so sklenile trozvezo med seboj; ako jedna poviša število vojakov, mora to storiti tudi druga. Nemčija povišuje vedno, torej moramo tudi mi to storiti; zato pa je treba novih kano-nov, pušk itd. Nemci in Kranjci so vse dovolili, jaz pa sem se branil; tako so stroški vzrasli na 60 milijonov. Kaj so dobili Slovenci za to?
6.	V Trstu je plovno društvo, ki se imenuje Lloyd; dobilo je slednje leto dva milijona gold. iz državne podpore; pri društvu so sami židje; društvo je prišlo na boben, le akcijonarji niso prišli; država jej je podarila 30 milijonov, in jednaki Dunajski 20 milijonov; torej obema vkup 50 milij., da bi si pomagali. Kaj pa so dali Slovencem ? Za nas nimajo nič denarja, akoravno plačujemo toliko štibre.
7.	Nekdaj je bil srebrn denar brez srebra; zdaj pa je zlat brez zlata; mi imamo zlato veljavo. Ogerski minister Weckerle je to povzročil. Dokler je bilo srebro kaj prida, imelo je nadavek (ažijo); takrat je bilo žito najdražje. Država ima 4000 milijonov dolga; dolžna pisma pa imajo tujci na Angleškem itd. tisti dobivajo obresti, bili so s papirnatim denarjem zadovoljni, saj gre denar nazaj v Avstrijo, živina, žito itd, pa iz Avstrije; ko je pa postalo srebro slabo, začele so obresti padati; 150 gld. srebra je vredno 100 gld.; kapitalisti so se bali in rekli so, nam kapitalistom se mora pomagati. Pridobili so ogerske ministre; židovski časniki so zagnali hrup; — in to je bilo sumljivo; — vlada je vzela na posodo 180 milijonov in nakupila 312 milij. zlata. Slovani so bili proti. — Prej se je izvažalo več blaga iz Avstrije, kakor zdaj. Krona bi morala veljati 50 kr. ali vredna je le 35 kr. To so nasledki zlate veljave; ali huje še bo, ker so sklenili slabe nagodbe z Italijo gledč vina, z Nemčijo glede železa, z Rusijo glede zrnja in živine. Pri prihodnjih volitvah bode po vsej Avstriji donel klic: proč z zlatom!
8.	Koroški Slovenci so največji siromaki, ker nimajo nobenega poslanca; njih šole so razven dveh vse nemške; potegovali so se slovenski poslanci za-nje; ali na Dunaju nič ne storijo; torej bo zopet treba povzdigniti glas.
Kar se tiče sodnij, smo to dosegli, da morajo sodišča vsprejeti vse uloge v slovenskem jeziku, in da se mora v tem razpravljati; ali jaz sem povedal, da sodniki tega nečejo.
Pravico imamo slovenske nadpise zahtevati po mestih, pri oblastnijah, pečate na poštah itd. Ali vi sami morate tudi to storiti; proč torej z napisi: Gasthaus, Kleidermacher, Gemischtewaarenhandlung itd; ako
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat lii kr., trikrat 16 kr.
vidijo to tujci, pravijo, da je po vsej deželi vse »dajč«, minister pa jim pritrdi; torej to ni malenkost.
Končno je g. poslanec izrekel svoje veselje, da je došlo toliko možakov; to kaže, da razumete pomen takih shodov, in da ljubite svojo lepo domovino; trudimo se in delajmo vsi složno za njen blagor; Bog čuvaj in ohrani jo!	.
Zbrana množica je jako pazljivo poslušala poročilo g. poslanca, pogostoma pritrjevala mu in na zadnjič gromovito ploskala.
Potem se pritoži g. Korenjak od Sv. Barbare v Halozah o nasadih na Borlu in o eksekutorjih, rekoč, da je premalo učiteljev na omenjenih nasadih, ekseku-torjev pa preveč na kmetih.
Naposled smo še povprašali g. poslanca zaradi novega deželnega šolskega nadzornika Linharta; g. poslanec nam je obečal, da bode ministra zategadelj inter-peliral in terjal dva oddelka pri deželnem šolskem svetu, slovenskega in nemškega.
Na to završi župan g. Kranjec zborovanje, kličoč trikraten živio presvetlemu cesarju, čegar slika je visela v dvorani, zahvali se iskreno gg. poslancema za njiju trud in obljubi, da jima bodo volilci vedno udani. Ostali smo še vkup nekaj časa; vrstile so se napitnice na gg. poslanca, na zavedno kmetsko ljudstvo, na narodno uči-teljstvo; pevci so pa navdušeno peli narodne pesmi. — Ta shod nam ostane v trajnem spominu, ker nam priča, da je naš narod probujen, in da bode stal za svojima poslancema nepremično, kakor Gora, naj pride, karkoli hoče. Naš narod ne dovoli razpora med svetnim in duhovnim stanom, proč s takimi, ki delajo svajo in neslogo v domovini naši! Črnogorski. ----
Narodna slavnost v Gornji Radgoni.
Pokanje topičev je dne 16. t. m. zgodaj naznanjalo, da je napočil dan, ko se uresniči dolgoletna želja Gornje-Radgonskih narodnjakov. Topiči so naznanjali, da se je porodilo dete, od vseh že komaj pričakovano kmetijsko bralno društvo. Komaj je solnce izšlo izza gor, obetajoč lep dan, že so raz Škerlecevo gostilno zavihrale cesarske in slovenske zastave. Na vrtu dvigal se je visok mlaj z mogočno trobojnico, oznanjujočo daleč okrog, da se bode tu vršila slovenska slavnost.
Kmalo v jutro so se že začele gostilniške sobe polniti ljudij, ki so s prazničnim veseljem ogledovali lepe dekoracije. Celo orehovskega preroka je gnala radovednost v zborovalno sobo in strupeno je ogledoval slovenske zastavice in razne napise. Bračko je pred tednom po okraju prerokoval, da nič ne bo iz bralnega dru-
štva; ali močno se je varal. Kajti preteklo nedeljo vršila se je ustanovna slavnost v takem obsegu in s tolikim sijajem, kakoršnega nikdo ni pričakoval. Osnovalni odbor je storil v resnici velikanske priprave in res priredil slavnost, kakoršne Gornja-Radgona še ni videla.
Ob 10. uri pripeljala se je z vlakom osem mož broječa godba pod vodstvom g. Vaude iz Svetinj. Kmalo potem so začeli prihajati z vseh stranij lepo okrašeni vozovi in opoludne vladalo je že živahno gibanje v gostilni in na cesti. Ko so pa večernice minole in se je bližal čas otvoritve, bili so gostilniški prostori in vrt do cela napolnjeni. Ljudstvo se je kar trlo in željno pričakovalo začetka.
Po prihodu Ljutomerskega vlaka, ki je pripeljal neštevilno gostov, med temi Gvenske tamburaše, Ljutomerski mešani zbor, Malonedeljske pevce itd., vršil se je v zborovalni sobi občni zbor. Predsednik osnovalnega odbora otvoril ga je s pozdravom gostov in zdravico na cesarja, ter pozdravil vladnega komisarja. Na to je poročal tajnik o delovanju, osnovalnega odbora in pojasnjeval pravila. V odbor bili so potem z vsklikom voljeni sledeči gg.: Notar Oton Ploj, predsednik, kaplan Fran Moravec, podpredsednik, dr. Franjo Piki, tajnik, kaplan Jakob Košar, knjižničar, kmet Janez Pelcl, blagajnik, kmet Franjo Kavčič, odbornik in kot namestnika kmet Martin Roškar ter Janez Milar. S tem se je zaključil občni zbor in se je začela na prostornem vrtu prosta zabava.
Po pozdravu vseh udeležencev in posameznih odličnih gostov, nastopil je slavnostni govornik gosp. D. Hribar. Govoril je zelo navdušeno o namenu in važnosti bralnih društev ter dokazoval, da so bralna društva važen činitelj v našem napredovanju. Po tem govoru vrstilo se je petje, tamburanje, godba, napitnice itd. in zavladalo je v celi družbi občno veselje. Posebno je ljudstvo zanimala tamburaška godba, katera je bila vedno pohvaljena in so se morale posamezne točke večkrat ponavljati.
Ravno tako je vzbudilo pri poslušalcih pozornost petje mešanega zbora Ljutomerskega, kateremu se je dajalo zasluženo priznanje. To vam je pa tudi petje, kakoršnega je malokedaj slišati! To milo in nežno petje je dalo gospodu Hribarju povod, da je vnovič ustal ter govoril napitnico narodnemu ženstvu.
Tej napitnici sledila je cela vrsta drugih. Tako je napil g. Vračič kot zastopnik Negovskega bralnega društva razvoju in napredku Gornje-Radgonskega, g. Ilešič iz Št. Jurija govoril je o dveh dragih stvareh, kateri ima Slovenec in kateri si hoče ohraniti, namreč o veri in narodnosti. Gospod Korošec iz Biserjana napil je složnemu delovanju med duhovnim in posvetnim razum-ništvom. In še mnogo drugih govornikov se je oglasilo s krepkimi govori ter ljudstvo navduševalo in razveseljevalo. Tako je pretekel popoldan in se bližal mrak. A ljudstvo, katerega je bilo v začetku veselice gotovo nad 2000, ostalo je vstrajno do poznega večera na prostoru ter pazljivo in z radostjo poslušalo krasno petje, godbo in govore.
To je bil v resnici nekak tabor. Tako obilne udeležbe se osnovalni odbor ni nadejal. Priskrbel je miz in sedežev le za kacih 500 oseb. Zatorej je moralo sto in sto oseb ostati brez sedeža; a da je tako množica vkljub temu ostala vendar vstrajna in do poznega večera sledila poduku in zabavi, to nam je dokaz, da je naše ljudstvo v svojem jedru nepokvarjeno in vkljubu vsemu hujskanju še vedno blagim čustvom pristopno. To nas navdaja tudi z nadejo na boljšo bodočnost v našem okraju.
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
Košar modroslovec in bogoslovec.
„Modrost sem ljubil in izvolil od svoje mladosti, in trudil sem si jo dobiti za nevesto, in bil sem ljubitelj njene lepote". (Modr. 8, 2.)
Po dokončanih latinskih šolah podal se je Košar v belo Ljubljano v modroslovske šole. To je bilo v je -sen 1. 1840. Srečen človek, kateri modrost ljubi od svoje mladosti! On voli vse pripravne pripomočke, da doseže svoj smoter, a opušča vse, kar bi mu moglo preprečiti njegove namene. V tem pomenu bil je Košar res modroslovec Košar se od .mladih nog čuti poklicanega v duhovski stan, in torej se vedno bolj zvesto nanj pripravlja in se skrbno ogiblje vsega, kar bi mu utegnilo vzeti milost poklica ali ugreniti veselje do duhovskega stanu.
Gori že smo nekaj spregovorili o prijateljstvu, in zopet tukaj povdarjamo, da je srečen mladenič, ki najde pravega prijatelja. Sicer ne razodevaj svojega srca vsakemu človeku; vendar blagor ti, če imaš dobrega prijatelja, več od zlata je vreden. Dva namreč bolj varno hodita po poti čednosti, in lep izgled prijatelja potegne ljubljenega tovariša za seboj, da ne zaostaja. Prijateljev zedinjena molitev je močnejša in nju napori zoper vsa-kojake zapreke so srčnejši. V britki uri preloži prijatelj pol svoje nadloge na ramena svojega prijatelja in v solnčnih dnevih podvoji si veselje, ker ga deli s svojim tovarišem. Med devetimi rečmi, katere modri mož v sv. pismu visoko čisla, imenuje torej tudi «človeka, ki je tako srečen, da je našel pravega prijatelja«. *)
Košar se v Ljubljani druži le s ponižnimi, pripro-stimi in krepostnimi dijaki, lagodnih ve se pa vedno in povsodi lepo ogibati. Zlasti pa se njegovemu srcu prikupi sošolec njegov J. Kosti.2) Oče njegov bil je v Ljubljani mestni uradnik in je bila njegova obitelj v mestu na najboljšem slovesu. V to hišo zahajal je Košar. Pobožna hišna mati in gospa je bila čez vse srečna, in ni mogla Boga dosti zahvaliti, da je njenemu ljubljenemu sinku poslal tako blagega in dragega prijatelja, kakor je bil Košar. Materino oko je namreč precej pregledalo mladeniča ter slutilo čisto njegovo dušo in zlato njegovo srce.
Rajni prelat ni mogel prehvaliti veselih ur, ki jih je preživel v tej hiši. Ondi mu prosti čas prijazno teče, ker prijateljski njih pogovori imajo le vzvišene predmete. Nikdar pa hišna gospa ni bila tako zgovorna, kakor če je govorila o lepoti duhovskega stanu in v podlosti posvetnega veselja, da bi srca svojih ljubljencev prav razgrela ter vnela za duhovski stan. Pa Košar ni hodil se le razvedrit v to gostoljubno hišo, nego je tudi ž njimi molil, prejemal sv. zakramente in še druge pobožnosti ž njimi obhajal.
Košar in Kosti ostala sta si vse dni svojega življenja iskrena prijatelja. To nam kaže neki prigodek poznejših dnij, ki ga mar smemo tukaj vplesti. Ko je Košar služil na svoji prvi kaplaniji v Poličanah, obišče ga ondi njegov prijatelj Kosti s svojo materjo. To je bilo kaj veselo svidenje. Bila je ravno nedelja. Kosarja kliče zvon v cerkev in njegova gosta ga spremljata, da zadostita cerkveni zapovedi. Kosarja je na tihem skrbelo, kako bo njegov prijatelj in duhovni brat sodil o njegovi pridigi. To je Košar precej zvedel. Kosti ga nam-
') Preg. 25, 12.
a) J. Kosti pozneje mestni kaplan in župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
reč pri obedu očitno pokrega rekoč: »Veselila sva se z materjo, da bova slišala lepo pridigo, zdaj pa si celo uro pel — in pel, da res ni bilo prav nič prijetno te poslušati. To se ne reče govoriti, to se pravi peti«.
Odkritosrčna sodba prijateljeva pa Kosarja ni raz-žalila, nego oveselila ga je, prav po besedah sv. Duha, ki pravi: »Mazilo in mnoge dišave'razveseli sreč, prijateljevi dobri sveti pa so duši prijetni«..1) Vsled tega prijateljskega opomina porabi Košar prvo priložnost in udeleži se v Gradcu duhovnih vaj, katere je vodil slavni jezuit Stöger, da se od njega nauči, kako je treba pri-digovati. Stögerjeva priprosta in povsem naravna beseda je Kosarja osupnila in prišel je ves spreobrnjen in spo-korjen domu, in odsihmal ni več pel na pridiganci. Ko bi vendar vsi duhovniki, ki imajo Kosarjevo napako, tisto tudi hoteli priznati in se potem tudi tako hitro spokoriti!	_
Sv. misij on v Nego vi.
Od dne 19. do 26. avgusta t. 1. obhajala sta dobro znana častita očeta Doljak in Tomazetič iz reda jezuitov pri M. B. v Negovi prvi sv. misijon. V svojih 24 jedernatih pridigah razložila sta poglavitne resnice naše sv. edino izvaličavne vere. Že tretji dan pričakovali so farani sv. spovedi z dobro pripravljenim, pokornim srcem. Skoro vsi ubogi grešniki in uboge grešnice opravili so dolgo spoved in potem so pristopili k slovesnemu sv. obhajilu, pred katerim so vsakokrat dotični obhajanci slišali primeren nagovor.
V nedeljo 26. avgusta dopoldne bil je slovesni sv. misijonski sklep. Najpoprej : péta sv. maša ; potem blago-slavljanje misijonskega križa; (blagoslovili so ga velč. g. dekan Sv. Lenarški), za tem bila je procesija s sv. misijonskim križem na njegov prostor za velikim oltarjem na snažnem cerkvenem — pokopališkem — torišču in slednjič pridiga, med pridigo so blagoslovili častiti pater Doljak križce, moleke itd., podelili so nam tudi sv. apostoljski blagoslov za popolne sv. misijonske odpustke. K sklepu pridige ponovili smo krstno obljubo z jeder-natim sklepom božje besede. Na zadnje zapela se je zahvalna pesem: Te Deum laudamus s sv. blagoslovom.
Za ta prvi sv. misijon zahvaljuje se podpisani najpoprej presveti Trojici in Mariji Devici, potem milostlj. knezoškofu za blagovoljno dovolitev in posebne oblasti spovednikov, za tem p. n. čč. oo. misijonarjema, potem čč. gg. spovednikom in našemu vlč. g. dekanu, kateri so kot namestnik milostlj. knezoškofa slovesnost sv. mi-sijona s svojo pričejočnostjo počastili in povikšali. Daj Bog in Marija, da bi Negovci dosegli in ohranili trojni mir, katerega jim podpisani tako prisrčno želi: 1. Mir z Bogom, 2. mir z vestjo in 3. mir v fari Negovski. Ne smem zamolčati, kako lepo in izgledno so se tudi Negovski dijaki in naš gosp. bogoslovec sv. misijona udeležili — Vivant! Sv. misijonski križ kupila je Negovska mladina. Naj živi!	Alojzij Šijanec, župnik.
Gospodarske stvari.
Razglas vinogradnikom.
C. kr. okrajna glavarstva te dni objavljajo: V spomladi 1895 bodo se iz državnih nasadov na Spodnjem Avstrijskem, Štajarskem, Kranjskem in Primorskem po razmerju obstoječe zaloge prosilcem iz po trsni uši okuženih pokrajin oddavale ameriške trte in sicer:
a)	Riparia sauvage in seleetione, Salonis Rupre-stris in York Madeira rezanice (ključeci) po 3 gld. za 1000 komadov;
b)	Riparia-Portalis, Pailleres, Perriers in Jeuquez rezanice po 6 gld. za 1000 komadov;
c)	korenike brez razločka vrste po 10 gld. za 1000 komadov. Brezplačno oddavalo se bode trsje in rožje le izvanredno in to v slučajih, v katerih se gre za osnovo rezilnic iz občinskega ali društvenega premoženja ter je obstanek takega nasada najmanje za 10 let zajamčen. Prošnje za oddajo rožja naj se vložijo naj-kesneje do 1. oktobra 1894 v tukajšnem uradu.
Skrb za strehe.
(Konec.)
Kdor še hoče kaj več storiti, naj si zdrobi prav na drobno navadnega stekla, ga namoči in primeša nekoliko apna in rudeče barve ter s tem namaže streho od zunaj. Tako postane zopet gosta, trpežna ter jako drži vodo.
Kjer pa je opeka popokala, mora se, kar se samo ob sebi razume, nadomestiti z novo. Ako je na strehi dosti mahu, sme se brez škode izruvati in streha z gori omenjeno zmesjo namazati, da se tudi koreninice ugonobč, ki za opeko itak niso dobrega vpliva, temveč jo tako rekoč razjedajo. Mort ali malta, ki se je že razdrobila ter ne opravlja več svoje službe, mora se do cela odstraniti in streha vnovič, seveda s staro opeko, če je še za to, pokriti. Ako med staro opeko mešaš tudi novo, storiš dobro, če puščaš staro v doljnih legah strehe, z novo pa zgornje dele pokriješ. Ravno tako se morajo slabe, že šibke ali na pol gnjile škarnice in late prej ko mogoče odtrgati in z novimi nadomestiti.
Še nekaj besed o škrilnatih strehah. Te trpijo največ škode, ker žeblji hitro zarjavijo in se ploščice obrabijo tako, da jih lahko vsak veter odnese in poslopje razkrije. Tenke ploščice in deske rade mokroto, dež ali sneg, vpuščajo, če niso tako položene, da pomaga druga drugi. Žeblji, s katerimi so zbite, morajo biti iz snovi, katere se ne prime tako rada rja; navadno se priporočujejo dobro pocinkovani žreblji. Ako je streha tenka, to se pravi, če ne ležijo ploščice po dve vrh jedne druga, treba jo je od znotraj namazati z zmesjo, gori omenjeno, kateri se pridene še nekoliko živinske dlake.
Omeniti je le še, naj bo streha kakoršna koli hoče, da je poglavitno sredstvo, si jo prav dolgo v dobrem stanu ohraniti — pridno in vestno prezračevanje. S tem se hitreje sušč strehe, s tem se ovaruje les, s tem se ohrani seno, žito, slama, sploh vse, kar je neposredno pod streho, na dolgo v prav lepem stanu — ter ne zgublja od dne do dne svoje vrednosti, kar se v nasprotnem slučaju prav rado zgodi.
Pustite kokoši na vrt!
Tega pa že ne, odgovori mi skrbna gospodinja, kajti brž ko pridejo kure na vrt, že so v škodi. Seveda, k cvetlicam jih ni puščati, tudi ne k mladi zelenjavi; tam res napravijo škodo. Ko bi jih spustil spomladi na vrt, ko je vse vnovič nasejano in posajeno, no, to bi ne bilo pametno. A včasih pa je le koristno, da si tudi v vrtu poiščejo svojega živeža. Ko se vrt prekopava, je prav umestno, da pri delu pomagajo tudi kure, in tudi kedar je vrt že prazen, še perutnina vedno svojo službo opravlja. Kako to ? Kdo ali katera žival pa bolje in zdatneje preganja gosenice, črviče, gliste, podjede, bramorje, polže in polžiče, zaplivke, zapredke in mešiče, ličinke in ogerce in še celo vrsto drugih mrčes, ki v kurjem krofu tako po bliskovo drug za drugim svoj
prezgodni grob najdejo! Katera žival pa prebavlja hitreje kakor kokoš ? Se-li ni čuditi, kolika obilica prej naštetih stvaric ima prostor v jedni sami kokoši! Le poskusi z lastno roko ugonobiti gosenice in beline, ki objedajo jedno zelno glavo in videl bodeš, koliko spretnosti pre-moreš pri tem delu nasproti kokoši! Seveda, tu in tam že gre kako pero tudi z pečenko vred kokoši v kljun, a saj je tebi pri mizi tudi zelenjava ljuba poleg mesa.
Škoda torej, katero morejo kure pri svojem delu napraviti, ni nikakor imena vredna, če pomisliš, koliko sto škodljivih mrčesov jedna sama kokoš ugonobi.
Pa cel dan ne smejo kokoši le ob tem živežu ostati -— škodi jim na zdravju. Zgodilo se je že, da so se takorekoč preobjele in poginile. Morajo poleg črvičev dobiti (vsaj zvečer) nekoliko zrnja. Najboljša je koruza, ki je težja, kakor drugo žito in zato več izda, ter imajo kokoši tudi po noči dosti dela s prebavljanjem.
Ne le v zelnik ali cvetnjak, tudi v sadovnjak naj bi se večkrat spuščale kokoši. To se tem ložje zgodi, ker v sadovnjaku smejo biti, kedarkoli je in brez varuha, dočim jih v drugih vrtih ni varno pustiti samih. Pa saj ima vedno kdo, če gospodinja ali dekla, kaj opraviti v vrtu, pri taki priložnosti naj pusti vratca odprta in kokoši pridejo precej. Ko otide, se pa zopet pokličejo ali naženejo iz vrta.
Sej movi. Dne 22. septembra v Poličanah (svinjski sejem). Dne 24. septembra v Arnožu, Slov. Bistrici, Šmartnu pri Slov Gradcu in nà Remšniku. Dne 25. septembra pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 26. septembra v Imenem (svinjski sejem). Dne 28. septembra v Cmureku.
---
Dopisi.
Iz Ljubljane. (»Društvo za zgradbo zavetišča in vzgoje vališča«) se je nedavno osnovalo in pravila tega društva bila so z odlokom visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dné 18. novembra 1893, štev. 14471, odobrena. Iz teh društvenih pravil je razvidno, da je društvu namen, za rešitev in vzgojo zanemarjenih dečkov zgraditi v Ljubljani zavod na versko-nravni podlagi, ki se bode po dovršitvi izročil vodstvu čč. Sale-zijancev, ki se izključno bavijo z vzgojo moške mladine. V ta zavod sprejemati je v vzgoji zanemarjene dečke, kateri ne smejo druzih javnih učilnih zavodov več obiskovati in ki drugače popolnem brez vzgoje ostanejo in kot nevedni, delamrzni, brezverni in nenravni ljudje do-rasejo. Taki ljudje postanejo potem velika nevarnost za mesto, deželo in sploh za celo državo in človeško družbo. Ti dečki imajo se v zavodu poučevati v vseh predmetih ljudske šole ter se bodejo po svoji sposobnosti kot rokodelci, ali pa za kak drug poklic vzgojevali. V prvi vrsti obračala se bode skrb na to, da se gojenci nravno poboljšajo in kot pošteni ljudje vzgojujejo. Potreba tega zavoda razvidna je že iz statističnih podatkov, nabranih na tukajšnjih mestnih šolah, kajti pri popisu konstato-vanih bilo je nad 60 tacih za ta zavod godnih dečkov ! Važnost osnovanega društva in njegovih smotrov priznala je pa sijajno Nj. ces. in kralj, visokost presvetli gospod nadvojvoda Fran Ferdinand d'Esté v dekretu z dné 24. majnika 1894, štev. 369, v katerem izreka, da je blagovolil prevzeti visoko pokroviteljstvo temu društvu. V tem dekretu izraža presvetli pokrovitelj željo, da se težavna naloga, katero si je društvo stavilo, srečno reši celemu človeštvu v korist in df> blago podjetje rodi obilo vspeha! Istotako našlo je društvo tudi pri prev-zvišenem gospodu knezoškofu dr. Jakobu Missiji bla-
gotno podporo, kajti isti priznali so iz verskega in rodoljubnega stališča veliko potrebo tega društva, pristopili mu kot ustanovnik in priporočili isto želeč, da bi se našlo obilo število članov in podpornikov in da se čim prej dovrši vzgojevališče in zavetišče! Zavetišče ima se o priliki 501etnice preslavnega vladanja Našega presvitlega cesarja Frana Josipa I., t. j. dne 2. decembra 1898, slovesno otvoriti, kajti podpisani odbor je uverjen, da na ta način najdostojnejše dokaže svojo preudano hvaležnost in lojalnost proti milemu-svojemu vladarju in očetu mnogobrojnih narodov, katere ščiti z jednako ljubeznijo in skrbnostjo. Stroški stavbe tega zavoda preračunani so na 100.000 gld. in ker društvo nobenega lastnega imetja ne poseduje, nabrati bode treba celo vsoto po doneskih rednih članov, ustanov-nikov in sploh po prispevkih milosrčnih rodoljubov in dobrotnikov. Ker bode zavetišče velike koristi za celo človeško družbo, torej tudi za vsako občino, prepričan je podpisani odbor, da se sme zaupno obrniti tudi do Vas z udano svojo prošnjo, da blagoizvolite društvene namene pospeševati, bodisi s primerno podporo, bodisi da pristopite društvu kot član ali pa ustanovnik in da priporočate rodo- in človekoljubno naše društvo, katero se prav posebno plemenito versko-domovinsko dejanje imenovati mora, v prijateljskem krogu v blagohotno podporo! Za vse, kar boste v korist blagega podjetja storili, izrečena Vam bodi iskrena zahvala in Bog Vam vse stoterokrat povrni!	Društveni odbor.
Iz Ormoža. (Važno posvetovanje.) Na poziv okrajnega odbora dne 9. avgusta 1894, št. 223, zbrala so se občinska predstojništva ormoškega okraja in nekateri okrajni zastopniki dne 16. avgusta 1894 v dvorani ormoške čitalnice na posvetovanje po objavljenem dnevnem redu. Spočetka zborovanja spominja se okrajni načelnik, g. dr. Ivan Geršak, žalostnega pri-godka, kateri je najvišjo cesarsko hišo zadel s smrtjo nadvojvode Viljema, ter izrazi svoje sočutje, kateremu pritrdijo vsi navzoči, vstavši iz svojih sedežev, ter sklenejo c. kr. namestniku, ekscelenci gosp. baronu Kiibecku, po okr. načelniku, g. dr. Ivanu Geršaku, poslati nastopni brzojav: »Pri okrajnem zastopu ormoškem zbrani občinski predstojniki celega ormoškega okraja in navzoči okrajni zastopniki izrazili so po govoru okrajnega načelnika o tužnej osodi, katera je s smrtjo gospoda nadvojvode Viljema zadela najvišjo cesarsko hišo, globoko sožalje in udanost ormoškega okraja, proseči, naj se blagovoli ta izraz iskrenega sožalja in udanosti sporočiti na najvišje mesto«. Na ta brzojav je slavno c. kr. okr. glavarstvo z dopisom dne 10. septembra 1894, št. 217 vsled ukaza vis. c. kr. namestništva dne 29. avgusta 1894, št. 2761 okrajnemu odboru prijavilo, da je Njega veličanstvo najmilostiveje račilo izreči najvišjo zahvalo za izraženo sožalovanje. — Z ozirom na ukaz vis. dež. odbora dne 30. maja 1894, št. 4314 in 3362 o načrtu postave, tikajoče se povzdige govedoreje, poroča obširno okrajni načelnik, dr. Ivan Geršak, in se je na vprašanja, katera je v tej zadevi stavil vis. dež. odbor, sklenilo odgovoriti tako-le: 1. želeti je, da bi bil tudi okr. načelnik ali njegov namestnik ud ogledne komisije za živino za celi okraj; 2. v postavo naj se sprejme določba, da se morajo tudi taki biki licencirati, katere rabijo posestniki za pripuščanje samo svojej živini; 3. umestno bi bilo, da se namesto regijonalnih razstav vpeljejo v načrtu postave označeni ogledi goveje živine; 4. občinski uradi do sedaj niso izvrševali po postavi o povzdigi govedoreje pristoječe jim pravice kaznovanja in bi bilo torej jako želeti, to pravico kaznovanja, prenesti na politična okrajna oblastva; 5. podpore, katere dajeta država in deželni zbor za nakup bikov čistega plemena, za premiranje plemenskih bikov pri ogledih goveje ži-
vine in za premiranje plemenskih bikov pri licenciranju, naj se na noben drug način ne porabljajo; 6. Ormoški okraj ne spada do sedaj v nobeno izključljivo plemensko okolico in se najbolje v tem okraju upeljava pincgav-sko pleme; 7. priporoča se, naj bi se okrajnemu za-stopu dala pravica, da po zaslišbi c. kr. kmetijske družbe in v sporazumljenju z deželnim odborom določuje pleme v svojem okraju. — Na ukaz vis. dež. odbora dne 2. julija 1894, štev. 4104, o rešitvi ribolovnih pravic poroča okrajni odbornik g. Makso Robič in se je sprejel predlog našega poslanca g. Jermana. Na dotična vprašanja vis. dež. odbora sklenilo se je odgovoriti tako-le: Ustanovitev ribolovnih okrožij je želeti, v to svrho mora se vršiti odkup in se nima odkupiti izvrševanje ribištva, temveč ribolovne pravice kot take. — Z ozirom na ukaz vis. dež. odbora dne 15. julija 1894, št. 29443/93 o slučaj nej noveli k obč. vol. redu poroča g. Vekoslav Krajnc in se je v tej zadevi storil sledeči sklep: Izmed 33 občin ormoškega okraja je samo 6 takih (Hum, Ja-strebci, Pušenci, Središče, Šalovci in Trgovišče), ki nimajo občinskih delov ali krajev. Tam pa, kjer taki obč. deli ali kraji (katastralne občine) so, ni zastopstvo teh v občinskem zastopu navadno povoljno. Pri volitvah so skoraj povsod borbe (Osluševci — Cvetkovci, Velika nedelja »Spodnji« in »Gornji«, Vodranci — Godeninci, Franjkovci, Loperšice, Koračici — Sv. Tomaž itd.) Občani cepijo se v stranke in močneja vlada in zmaguje nad slabejo. Vsled tega hira delovanje občinskih zasto-pov in ne odgovarja splošnim zahtevam, niti splošnej koristi. Z ozirom na to sklenejo zbrani občinski predstojniki Ormoškega okraja in navzoči okrajni zastopniki, okrajnemu odboru svetovati, naj isti dela na to, da se enak zakon, kakor je za Tirolsko in Predarelsko zakon z dne 14. oktobra 1893, št. 32 dež. zak., tudi pri nas uvede. — Konečno ponovi se občinskim zastopnikom ukaz okrajnega odbora dne 6. maja 1894, št. 135, izdan vsled ukaza vis. dež. odbora dne 16. aprila 1894, št. 7900, da se mora občni zbor občanov, imajočih vo-litveno pravico, v smislu § 75 obč. reda vršiti v vseh slučajih, kjer se gre za naloge, ki presegajo 20% neposredne dače ali 15°/0 užitnine. — Ti sklepi storili so se s pomočjo obč. predstojnikov in odbornikov, ker okrajni odbor in zastop ne moreta delovati, ker še ni najvišjega potrjenja načelnikovega in njegovega namestnika, ki sta bila izvoljena vže dne 24. januarja 1894. Na drugej strani pa se iz tega vidi, da vsi narodni slojevi ormoškega okraja radostno žrtvujejo svojo pomoč, če se gre za obče koristne in narodno-gospodarske reči.
Od Sv. Barbare pri Vurbergn. (Nova maša.) Dne 26. avgusta je bila pri nas slavnost, o katere naj tudi širji svet nekaj izve. Tega dne daroval je č. gosp. Ernest Trstenjak Vsemogočnemu svojo prvo sv. mašo. Ker že dolgo ni bilo tukaj primicije, prihitelo je od vseh stranij brez števila ljudij. Slavnostno pridig») so imeli č. g. župnik Murkovič, v katerej so kaj lepo označili častitljivost in visokost duhovskega stanu. Po cerkveni slavnosti vršila se je na domu novomašnikovem v krasno okinčani utici prelepa narodna slavnost, katera gotovo ostane Barbarčanom v neizbrisnem spominu. Umetno in priprosto narodno petje je poviševalo veselje, napit-nice in govori pa so vzbujali v domačinih versko in narodno zavest ter je dramili iz toli pogubne zaspanosti. Posebno se jim je polagalo na srce : Barbarčani, pošiljajte odslej rajši svoje nadarjene sinove v latinske šole, začnite spoznavati, da ste Slovenci ter bodite z vsem srcem vneti za svojo domovino in za svoj lepi slovenski jezik! Da ti vspodbudni govori obrode za-željeni sad in da Bog ohrani mnogo let gosp. novo-mašnika, sedaj že kaplana, cerkvi in domovini, to je iskrena želja pisca teh vrstic.	C.
Iz Maribora. (Napisi.) Vse slovenske rodoljube prosimo, da skrbijo za to, da si bode vsak obrtnik in krčmar omislil slovenski napis. Ti napisi vam bodo delali pred svetom čast. Le nemške napise hoče naprav-ljati neki M. Piwetz pri Sv. Lenartu. Kakor obrtnik moral bi vendar vedeti, da mora strankam napise delati, ka-koršnih si želijo, ne pa odsvetovati slovenske. Gosp. Piwetz pravi, da slovenskih napisov ne zna delati in s tem marsikoga preslepi, da si da obesiti nemško brozgo na steno v sramoto celemu slovenskemu rodu. Škoda za slikarja, ako ne pozna slovenskih pismenk, a upamo, da se jih bode naučil; če ne, pa naj pobere svojo ropotijo ter se naj napoti v nemški »rajh«!
Od Sv. Križa poleg Slatine. (Domoljubu v slovo.) Kadar boš čital, dragi bralec, ta dopis, ne bo že več pri nas one osebe, po kateri vsi žalujemo — č. g. M. Ulčnika. Na splošno žalost našo so se ločili od nas in preselili v krasno Savinjsko dolino. Kaj smo ž njimi zgubili, v6 prav ceniti le tisti, ki do čistega pozna slatinske razmere. 2e več desetletij bijejo tukaj nemškutarski liberalci krut boj zoper naš narod slovenski. Če tudi jih lahko preštejemo na prste svojih rok, držali so vendar dolgo časa tri najvažniše občine v svojih pesteh — Slatino, Tokačevo in Spodnje Sečovo. S pomočjo teh občin hoteli so vriniti popolno slovenski okolici nemško šulvereinsko šolo ter nas ponemčiti ž njo. Kdor je imel le iskrico ljubezni in sočutja do slovenskega naroda, ni mogel križem držati rok in gledati, kako nemški volk trga slovensko jagnje. Ljudstvo samo si ni moglo pomagati, ker je deloma preslepljeno tavalo po stopinjah nemškutarskih voditeljev, deloma pa tudi ni bilo kos zvjjači in prekanjenosti slatinskih liberalcev. Pa prišli so mu na pomoč svetokrižki duhovniki z nekaterimi drugimi rodoljubi. V prvi vrsti med njimi stali so č. g. Ulčnik. Sedem let so se borili neustrašljivo, hrabro in pogumno zoper nemškutarski liberalizem. Ž njihovim prihodom k Sv. Križu je pač Slatinčanom pre-minola doba debelih — in napočila doba sedem suhih krav. S kakim ponosom in ošabnostjo so zidali na Slatini nemško-šulvereinsko šolo, češ, s to bomo vam Slovencem zasukali vrat! Pa šola žc stoji toliko let, kolikor imamo božjih resnic, in resnica je ta: šola še ni odprta. Dolgo so se repenčili slatinski liberalci v občinskih in šolskih odborih, pa smo jih pomeli iz njih, in dandanes smemo s ponosom reči: Slatina, Sečovo in Tokačevo je naše. In k temu sijajnemu uspehu pripomogli so nam veliko č. g. M. Uičnik. Zato pa vsklikni danes z menoj, dragi bralec, rekoč: Bog plati, gospod Martin, in Vas živi mnogo let na obalih divne Savinje! Hvaležni Križevljani Vam pa obetamo, da hočemo z jekleno pestjo držati to, kar ste nam pomagali priboriti.
Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Naše bralno društvo) priredilo je dne 15. avgusta veselico s petjem, deklamacijami in govori. Badostnega srca smo pozdravljali na Kreftovem vrtu po večernicah lepe vrste domačinov, ki so se letos bili zbrali v mnogo večjem številu, kakor lani. Kakor vselej, počastilo nas je tudi letos-lepo število sosedov iz Ljutomera, Male Nedelje, Sv. Andraža, Sv. Antona, Kapele; že za njihovo navzočnost, ki nam priča, kako živo se zanimajo za napredek našega ljudstva, moramo se jim zahvaljevati, bolj pa še za ljubeznivost, s katero so nam ponudili vse svoje pevske moči; zlasti je omenjati neumorno delavnega g. Cahrla od Male Nedelje, ki je dospel k nam s celim svojim moškim zborom. Na splošno zadovoljnost vršile so se vse točke dnevnega reda, izmed katerih je gotovo najvažnejši bil slavnostni govor g. A. K. Za predmet si je izvolil »kmetsko vprašanje« današnjega dne; v poljudni obliki je razpravljal neznosno stanje kmečkega ljudstva ter obširno razkladal uzroke, radi katerih pro-
pada blagostanje na kmetih; davki se množe, dohodki padajo leto za letom; vendar si je tudi kmet sam nekoliko kriv svoje bede: kje je ono staro priprosto življenje, ki še je kinčalo naše dedeke? Kje zadovoljnost z domačo hrano, kje s priprosto obleko? Kazal je govornik na potratnost in nasladnost v hrani, ki ni primerna težkemu kmečkemu delu, na gizdavost v obleki itd., ter koncem svojega govora prišel do sklepa, da kmetu mora priti država kmalu na pomoč, ako noče, da se jej v bližnjem času zruši ta glavna njena podpora, neodvisen krepek kmečki stan, a da je kmetu samemu zopet kreniti na pot stare priprostosti in treznosti, ako mu je mar, da še hodi tudi njegov vnuk in pravnuk po istej grudi, kakor on. Burno odobravanje je sledilo govornikovim razpravam; toda kmalu se je zaslišalo mrmranje med nekaterimi kmeti, ki pa niso razumeli, da je govornik imel najboljši namen. V današnjih slabih časi!, se ne priporoča samo kmetskemu stanu priprostost in delavnost, ampak tudi drugim stanovom. — Nato vršil se je zabavni del. Večerno solnce je zlatilo vrhove dreves, v kojih listju je šumljal igraje se večerni vetrič: ves kras poletnega večera razlival se je po zeleni Ščavniški dolini, ko je med obširno druščino zavladala zgovorna zabava; petje se je razlegalo, napitnice so se glasile, kozarci žvenketali — objemala nas je že pozna noč, ko smo se poslavljali.
Iz Slov. Bistrice. (Naš izlet.) Dne 2. kimovca je napravila naša podružnica sv. Cirila in Metoda izlet na Spodnjo Polskavo, kjer je priredila veselico v prostorih gosp. Hrastnika. Veselica se je sijajno vršila. Gostov se je zbralo od vseh krajev toliko, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Prvomestnik, preč. g. kanonik Anton Hajšek, so pozdravili z poljudnimi in jedrnatimi besedami vse udeležence ter so vsem priporočili v podporo družbo sv. Cirila in Metoda, povdarjaje, da ima ta družba namen na verski in domoljubni podlagi vzgajati slovensko mladino, da ta ostane iz srca udana katoliški veri, slovenski domovini in svetlemu vladarju. Med drugimi go'vorniki se je posebno odlikoval naš na-depolni abiturijent, g. A. J. Mladi govornik se je v kratkih besedah oziral na kmečki stan. Spodbujal je kmete, naj se prebudijo iz dolgotrajne zaspanosti, naj opustijo mlačnost v narodnih stvareh, katera se še v Sloven-bistriškem okraju žalibog tolikokrat nahaja. Slovenski kmet naj se nikdar ne sramuje svojega stanu; kajti njegov stan je imeniten, za nas Slovence najimenitejši stan. — Veselica se je sijajno vršila in za to se imamo zahvaliti- našim pevcem in lamburašem, v prvi vrsti neumorno delavnemu g. Poljancu, nadučitelju v Creš-njevcu. Bog daj našim vrlim pevcem in tamburašem tudi za naprej složno delovati in v mični umetnosti napredovati, da nas bodo še večkrat razveseljevali in zabavljali j	J . . . <
Iz Žalca. (Krčmar Virant.) V nedeljo, dne 16. t. m. vršila se je na Žalskem dirkališču običajna vsakoletna konjska dirka. To priliko so porabili nekateri Celjski Slovenci, da so poleteli v bližnji gostoljubni narodni trg. Neka večja družba, v kateri je bil pisec teh vrst, zašla je po naključbi v gostilno «pri kroni«, katero ima sedaj neki Virant v najemu. Družba obstoječa iz 13 oseb dobila si je sama v »salonu» neko umazano mizo ter se posedla krog nje. V tem pa pride na dvorišče pred ta dvomljivi salon par Celjskih komijev, kateri so si zastonj iskali sedeža. Kar na mah pa prileti krčmar Virant in meni nič tebi nič, pograbi našo mizo ter jo nese prišlecem vkljub temu, da smo mi že krog nje sedeli. Na vprašanje, zakaj to, odrezal se je: »Die draussn sind mehr wie Sie, wenns Ihnen nicht recht ist, so gehns fort«. Samo ob sebi se umeje, da se je naša družba takoj razžaljena vzdignila ter odšla. No,
pa te olike še ni bilo dovolj; ko je eden gospodov te družbe povedal odhajajoč krčmarju, da to ni lepo, in da si bode to gostilno in pa gostilničarjevo neolikanost gotovo dobro zapomnil, dobil je ta-le zares krasni in tega okroglotrebušnega, praznoglavnega rezervnega iij,-fanterista vredni odgovor: »Kusch, sonst kriegst ane übern Schädl« ! Vse to potrdi lahko dvanajst prič. Kaj je tega »birta« tako razburilo, ni mi znano. Najbrž mu ni dopadlo, ker je naša družba govorila slovenski, ali pa ker je bilo v družbi par poštenih slovenskih kmetov, od katerih grošev živi. Zapomnite si kmetje, ki ste do sedaj zahajali v to gostilno, tega krčmarja, pa tudi vi izletniki! Saj je v Žalcu toliko narodnih gostilnic s tako gostoljubno postrežbo, da je veselje. Vi, gospod »bir-caus« Virant pa, ki znate goste tako lepo tikati, na svidenje!
Od Nove cerkve. (Letina.) Precej dobro se nam, hvala Bogu, letina kaže. Pšenična mlatev se je nam dobro obnesla. Koruzo nam hoče črv žalibog popolnoma uničiti. Sadjevca (tolkle) bode obilo. Tudi z vinska trto smo precej zadovoljni in nam kaže veselo trgatev. Samo nekateri zanikerni posestniki vinogradov tožijo, da jim hoče peronospora vinograde popolnoma uničiti. Pa kdo je temu kriv ? Nihče drugi, kakor sami! Kdor hoče dobre vinograde imeti, treba je truda in dela, pa jih ne sme v nemar pustiti, da ga še ne okop-Ije in pusti, da plevel raste, kakor hoče, da je večji, kakor trs. No, škropljenje zoper strupeno roso z galico, to jim pač ne gre v glavo, kdo si bode še takšno «kostanje« napravljal? Pridni vinogradniki, skrbite, da bo-dete imeli vinograde lepo obdelane in da ne zamudite škropljenja, in gotovo se vam bode trud obilno povrnil!
Od nemške ineje. (Nemškutarska omika.) Neki kmet iz Spodnje Velke si je na poti iz Cmureka privoščil v krčmi kozarec vina in pišče. Tedaj pa prideta v tisto krčmo dva znana nemškutarja od Marije Snežne. Pečenko našega kmeta sta željno ogledovala, češ, za najini grli bi dobro — došla, ako bi se po ceni dobila. Naš kmetič ne pozabi svoje žene, tudi njej kupi pišče, zavije v papir in shrani v žep. Poredneža to vi-devša, dobrikata se kmetu in — izpeljata iz žepa ženi namenjeno pečenko. Krčmarica njima pri tem pomaga, v kuhinji pripravi pišče na krožnik ter prinese na mizo. Dišala njima je ta pečenka, ki se je — najcenejše dobila. Povabila sta tudi kmeta in ta je še potem plačal precej vina za neposušni grli, ker se ju drugače ni mogel odkrižati. Domov grede potipa kmetič v svoj žep, ali o joj, piščeta za ženo ni — več; prišlo pa mu je takoj v glavo, da sta mu ona dva imenitna gosta pečenko požrla.	—j.
Iz Kozjanskega okraja. (Za cerkve) se stori nekaj let sem prav veliko po naši dekaniji. Iz Pilštanja je že nekdo naznanil, da so darovali 6000 gld. za pre-novljenje cerkve. Oči so se nam radovale in srce, ko smo gledali, kako je Pilštanjska cerkev široka, dolga in visoka, kako je tlak po celi cerkvi enak, stene slikane, podobe na oltarjih natorno lepe brez zabuhlih obrazov, in klopi nove. Kdor premišljuje, da imamo od Boga vse, rad kaj iz hvaležnosti dä za božjo čast. Po mnogih drugih farah so tudi hvaležni otroci nebeškega Očeta in še bodo. V Kozjanski farni cerkvi je kupljen nov veliki oltar in cerkev je slikana. Zvonovi so za tako malo faro zelo veliki. — V Podsredi stopi človek v farno cerkev prav rad. Pridne roke gospodov, in farmanov so pripomogle, da je v tem stoletju dodelana in 8. avgusta 1810 posvečena cerkev res hiša božja, kakor se spodobi. Visoke stene so snažne, okna velika, da je cerkev zelo svetla, na podobah se vidijo uljudni in sveti obrazi, klopi so trdne in žagrad obširen. Zvonovi in orgije pojejo pretresljivo. Poslednje čase popravljajo kapele kri-
ževega pota na Staro goro k Materi božji sedem žalo-stij. Dosti stopinj in prošenj je bilo treba storiti za potrebne stroške, pa saj je Bog dal nogo in jezik, da se vzdigajo za potrebe. Zasluženo plačilo od Boga ne bo izostalo. — V fari Sv. Petra omenim novo Lurško kapelo na Sv. gorah. Čisto na vrhu gore stoji. Taka je od lani, da je vredna svojega imena. Čez vse se do-pada podoba Matere božje, narejena na Tirolskem. Romarji se hodijo trumoma Mariji priporočat v to kapelo in v veliko romarsko cerkev. Nekdo je te dni podpisan v romarskih bukvah z Italijanskega, drugih več iz Dunaja, Budapešte, Bosne in od drugod. V St. Petru hočejo popraviti farno cerkev. Neka troha je že nabrana. Treba je popravila pri tej cerkvi, ker je nizka, ozka in kratka. Če se popravi, se bodo leže vsi ljudje v njej zbirali, da bi poslušali, kaj Bog od njih terja. Živo je treba popravila pri tej cerkvi, ker so inženirji preračunih, da se stišči v njo komaj 500 ljudij, fara pa šteje čez 2800 ljudij. Če 800 otrokom ni treba v cerkev hoditi, ostane 2000 ljudij, ki so po krščansko dolžni vsako nedeljo in praznik biti spodobno v Bogu zbrani pri sv. maši. K dvema opraviloma je mogoče v njo dvakrat 500 ljudem dohajati. Kje pa naj drugih tisoč spolnjuje krščansko dolžnost? Za lastno zveličanje in božjo čast se mora tedaj kaj storiti. — Zelo iznenadi človeka farna cerkva pri Sv. Miklaužu v Polju. Nimajo kapitalov založenih in med ljudmi ni bogatinov, pa ker se vlagali vneti s skupnimi močmi, povišali so cerkev za več sež-njev, so jo osnažili in nove zvonove kupili, da po gosposko izgleda zunaj in znotraj. — Bučka farna cerkev ne zaostaja za Poljsko, in Podčetrtkom je veselje poslušati nove bučeče zvonove. Slednjič še se pogleda v Zagorje in Dobje, so tudi tam prav prikupljive hiše božje. Gospodje in ljudstvo delajo. Le tako naprej! Bog je dober plačnik.
Iz i»t. Lovrenca v Puščavi. (Vrlemu možu v spomin.) V četrtek, dne 6. t. m. smo pozemeljske ostanke v obče spoštovanega in jako priljubljenega moža materi črni zemlji izročili; bil je Blaž Pajtler, po domače Grubelnik, brihten in imovit kmet iz občine Kumen. Pred poldrugim letom prepustil je lepo kmetijo svojemu najmlajšemu sinu ter živel s svojo skrbno in postrež-ljivo ženo od tega časa zadovoljno in brezskrbno v svo-jej novej hišici tik podružnice sv. Radegunde, pri ka-terej se je ono nedeljo shod obhajal. Bil je takrat, kakor zmiraj, še prav vesel in je celo družbo s svojimi dov-tipi za pošteno dobro voljo kratkočasil. Druzega dne je zbolel, ter v torek popoldan ob četrti uri svojo dušo izdihnil. Oče Grubelnik je bil zaveden Slovenec in se ni bal osebno za pravice svojega naroda na svetlo pokazati; kar je namreč storil, storil je iz lastnega dobrega prepričanja in jasnega razuma, pa ni bil tudi prena-petnež, kateri gosteje kaj skazi, kakor pa hasne. Mož beseda več velja, kakor kup zlata. Ubogim je zmiraj in povsodi rad pomagal in jim nikdar durij ni zapiral. V dolgotrajnem spominu bode živela njegova neusahljiva dovtipnost, ker je pri vsake priliki in v vsakem položaju znal kako šalo ali »špas» povedati, ter je zdaj tega, zdaj onega malo zbodel ali potipal, ne da bi pametnega človeka razžalil. Smelo rečemo, da med kmeti-škim stanom daleč na okrog zastonj iščemo človeka, kateri bi bil tako poln naravnega humorja ali šaljivosti, kakor je bil rajnki oče Grubelnik. Bodi vsem v blagi spomin in v priprošnjo priporočen!
Iz Slov. goric. (Posojilnica) se je pri Mariji Snežni izročila prometu, ki je bil prvi uradni dan 800 gld., o čemer o priliki več, in zato je jeza nemškutarjev ogromna. G. nadučitelj pravi, da neče nič imeti z novo posojilnico, ker lahko drugod svoj denar založi. Naj le, Slovenci pač ne bodemo hrepeneli po njegovih »šul-
! vereinskih« groših in onem drobižu, ki ga dobi okoli 100 gld. za prodana drevesca iz šolskega vrta, učencev pa ne pusti na vrt, da bi se kaj naučili. Učencem bi moral oskrbovati vodo, ker dobiva za to plačilo, pa kaj se on za to zmeni! Učenci si morajo sami nositi vodo in se spenjajo na župnijski vodnjak, ki je silno globok. Kaj pa, ako se kedaj zgodi kaka nesreča? G. dopisnik »Mariboržanke«, brigajte se torej najprej za svoje posle in ne udrihajte po .vrli slovenski duhovščini, ki daje Bogu in cesarju, kar jima gre! Ali vas ni ganilo, kako so č. g. župnik Marije Snežne vodili romarje v Marijino Celje, kakö lepo so dali procesiji, akoravno pičli, zvoniti in imeli še večernice? Vam je seveda ljubši kak Slovencem sovražen Cmurečan, kakor pošten slovenski duhovnik, posebno čislate bojda onega Cmurečana, ki hodi z nemškimi dijaki k sv. Ani krulit: »Die Wacht am Rhein!« Upam, da vas prej ali slej pamet sreča!
Od nekod. (Zadet),? Gosp. urednik! Vi ste v predzadnjem »Slov. Gospodarju« med »Raznimi stvarmi« poročali, «kaj iz nemškutarja postane«, o nekem nem-škutarju na Slovenskem. Ker na slovenskem Štajarju živi blizo štiri sto tisoč samih Slovencev in nekaj stotin nemškutariev, tedaj naj človek iztuhta iz vaših vrstic, kdo in kje je tisti nemškutar! Vi ste si gotovo mislili, katerega te vrstice zadevajo, bode že vedel; in bralci »Gospodarja« smo si mislili, da tisti, katerega ste zadeli, bode lepo tiho. Ne vem, katerega nemškutarja ste v mislih imeli, ali tukaj se je jeden oglasil, na katerega »paše« vsaka beseda. Veste, gosp. urednik, kaj naš nemškutar pravi? Bodem se že »vertheidigo« v »Marburger ceitingi«. Res na to »vertheidingo» smo pa radovedni, kako se bode tiste smrdljive luže opral in ves nedolžen stopil pred svet. Bode menda teško šlo, ker že vrabci po strehah čivkajo in pripovedujejo o tej nemškutarski zadevi. No, ta nemškutarček bode bržčas dejal klobuk pod pazdaho in prosil domačega «korespondenta» »Marbur-gerce«, da ga bode v »vertheidingi« v redi «zbiksal.
Iz MakoL (Strašanski požar) je pretečeni teden g. Georgu ali mesarju, kakor mu navadno pravijo, uničil veliko in lepo zidano in urejeno gospodarstveno poslopje. Grozovita moč ognja je razdjala zidove proti ognju in oboke ter prodrla v vse shrambe in magacine in celo v kleti. Tako je zgorelo več sto mernikov vsakovrstnega žita in veliko stisnjene ali prešane krme in mnogo drugih rečij in izteklo je tudi 60 polovnjakov vina iz let 1885 in 1886. Cela škoda snaša . blizu 50 tisoč gld. Poslopje je v torek zvečer t. j. 11. t. m. začelo goreti in je gorelo ves teden. Da se pri tem strašanskem požaru ni vnelo katero drugo poslopje, kojih je več tik pogorišča, zahvaliti je med drugim posebno gasilcem iz Poličan in Slov. Bistrice. Le tem se imamo zahvaliti, zlasti Poličanskim, da še Makolski trg stoji in ni s cerkvijo vred v prahu in pepelu.
Iz Doliča pri Slov. Gradcu. (Šolska b r i t-kost.) Na naši ljudski šoli so po vsej sili ustanovili drugi razred. V njem se sedaj pri praznih klopeh pridno zapisujejo šolske zamude, da je uradnega posla dovolj. Da je tukaj celdnevno obiskovanje šole celo nemogoče, bode nam pritrdil ves hribovski stan; zatorej smo tudi sklenili prositi z vsem štirimi všolanimi občinami za poldnevni poduk. Med tem ko sta občini Kozjak in Mi-slinja k prošnji, sestavljeni od gosp. dr. Dečka, pridejali tudi postavno napravljene sejne zapisnike, so Vitanjski nemškutarji pri občinah Spod. Dolič in Paka, katerih uradovanje v svojih krempljih držijo, — prevpili, da ni treba sejnih sklepov za Šentflorijančane spisovati. Po tem takem znali smo že naprej, da naša prošnja s pomanjkljivimi pripomočki ne bode vsprejeta. In tako smo res dobili od gosposke odlok, v katerem se nam ie od-
kritosrčno odgovorilo, da se nam polajšava poldnevnega poduka ne more dovoliti, ker občini Paka in Spodnji
Dolič nista priložili postavnih sejnih zapisnikov.
--♦--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar se te dni mudijo na Ogerskem in sicer pri velikih vojaških vajah blizu Balassa-Gyarmat. — Dopolnilne volitve za državni zbor v Šenthipolitskem okraju so razpisane na dan 22. oktobra. Pa je res že skrajni čas, kajti ta okraj je celo leto brez zastopnika v državnem zboru. Za poslanca bode gotovo izvoljen neumorni dr. Scheicher.
Geško. Izjemno stanje v Pragi je deloma, odpravljeno, ker je porotno sodišče začelo redno poslovati. — Ono nedeljo je v Kraljevem Gradcu tamošnje mladočeško društvo imelo javen shod. Med Mladočehi je mnogo brezvercev, sicer se pa ne bi na tem shodu razgovarjali tudi o civilnem zakonu in zažiganju mrličev.
Šlezijsko. Deželni predsednik dr. Jäger je umi-rovljeu in na njegovo mesto pride svetovalec pri Praškem namestništvu grof Codenhove. — Šlezijskim Poljakom se v šolskih zadevah godi kakor nam, ali gališki Poljaki se zanje malo zmenijo; bojijo se zamere pri levičarjih.
Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kübeck, stopi bojda kmalu v pokoj in za namestnika dobimo grofa Merveldta s Tirolskega. Mislimo, da še se to ne bode zgodilo jutri. — Državni poslanec liberalni grof Stürgkh postane bržčas dvorni svetovalec in pride v naučno ministerstvo. Kakor se vidi, nemški prenapetneži dosežejo vse, mi štajarski Slovenci pa nič, za to nam v kratkem mora počiti struna potrpežljivosti!
Koroško. Slovenci in katoliški Nemci pridno prirejajo volilne shode, ki so dobro obiskani. Dva shoda liberalnega «bauernbunda« pa sta bila res piškava. — Zadnjo nedeljo so se na shodu zaupnih mož v Beljaku zedinili nemški liberalci in nacijonalci, seveda le zoper verne Nemce in Slovence.
Kranjsko. Närodno-napredna stranka skliče kmalu shod zaupnih mož v Ljubljano. — V Beli peči na Gorenjskem so otvorili 9. t. m. šulvereinsko šolo. Ondi zbrane šulvereinovce je brzojavno pozdravil tudi deželni glavar. Ta slovenski deželni glavar pač ne ve, kaj je nam Slovencem nemški šulverein!
Primorsko. Te dni je po Goriškem potoval tržaški namestnik, baron Rinaldini, da "si je ogledal javne zavode ter poizvedoval o potrebah občin. — Društvo »Edinost« jo preteklo nedeljo imelo izredni občni zbor v Trstu. — Ker se je deželnega sodišča svetovalec Trnovec v Trstu pri neki obravnavi posluževal izključljivo slovenskega jezika, so Italijani sila razburjeni, kakor to ve povedati graška »Tage=post«.
Ogersko. V Budapešti so dne 16. t. m. presvetli cesar ogovorili našo in ogersko delegacijo in izjavili, da je naše cesarstvo v prijateljstvu z vsemi državami in še se nadalje ohrani evropski mir. Proračun skupnih ministerstev znaša 149 milijonov, od lani za dobre 4 milijone več. — One dni se je začela pravda proti 18 Rumunom zaradi veleizdaje, seveda madjarske.
Gališko. V Levovu bivajoči Cehi in češki raz-stavljalci so napravili 14. t. m. sijajen obed, katerega se je tudi udeležil knez Sapiecha, predsednik razstave. — Iz Sibirije povrnivši se Poljaki so hoteli prirediti
v Levovu poseben kongres ali sestanek, toda policija jim je to prepovedala.
Vunanje države.
Rim. Oni teden so po noči na Vatikanskem vrtu papeževi žendarji zasledili dva potepuha, bržčas anarhista, ki pa sta brzo pete odnesla. — Sv. oče so 16. t. m. sprejeli 60 tirolskih romarjev. — Kakor že več let sem, so tudi letos papež Leon XIII. s posebnim pismom mesec oktober posvetili Kraljici sv. rožnega venca.
Italijansko. Framasoni se jezijo nad ministrom Crispijem, da je v Neapolju očitno klical na pomoč Boga in cerkveno oblast. Crispi pa te dni zatrjuje, da se on vsled onih besed nikakor noče spraviti s papežem. Za Crispija se na Italijanskem tudi nikoli ne bodo te stvari prav uravnale.
Francosko. Vlada bode na otok Madagaskar ob vshodni Afriki poslala 10.000 vojakov in več vojnih ladij, da utrdi gospodstvo. Da so na tem otoku Francozi prišli ob vso veljavo, krivi so sami. Protestantske angleške pridigarje so podpirali, francoske katoliške duhovnike pa zatirali.
Nemško. Pred kratkim se je nekaj poznanjskih Nemcev prišlo pritoževat k Bismarcku, ker vlada več očito ne zatira Poljakov. Kaj Bismarcka to briga? — V Berolinu je nedavno zborovala »vsenemška zveza«, ki tudi hoče podpirati »Siidmarko«. Da se naši nem-čurji za »vsenemškb zvezo« toliko zanimajo, to nam jasno kaže, koliko jim je za Avstrijo mar!
Bolgarsko. Te dni potuje po deželi knez Ferdinand s svojo soprogo. Povsod ju je ljudstvo zelo veselo. Vendar pa to potovanje ni menda v nobeni zvezi z volitvami v sobranje, ki se v nekaterih dneh pričnejo.
Srbsko. Kralj Aleksander pride meseca oktobra v Budapešto, da obišče našega presvetlega cesarja. — Na večih krajih so začeli ropati in požigati hajduki, katerih jih kacih 600. Zaradi tega je ukazal vojni minister, da se žendarji pomnožijo od 450 na 1250 mož.
Špansko. Volitve v parlament ali državni zbor so izpadle tako, da ima vlada trdno večino. — V Villi-franki so bili precejšni nemiri, in so prišli trije batali-joni pešcev in eskadron konjikov reda napravljat. — Na mnogih krajih so bili gozdni požari. Sodi se, da zažigajo anarhisti.
Afrika. Sultan v Maroku ima nevarno vratno bolezen in se je bati, da umrje. — V Egiptu je sodilo vojaško sodišče jednega pašo zaradi trgovine s sužnji. Ta paša je bil sicer oproščen, njegov tovariš, tudi paša, pa ne bo, ker ga bodeta sodila tudi dva angleška častnika, kakor je to zaukazal general Kičener.
Azija. Na polotoku Koreja pri Ping-Jang so se zadnjo soboto Japonci resno spoprijeli s Kitajci. Kitajska vojska, broječa 20 tisoč mož, je bila popolnoma v nedeljo jutro premagana. Kitajcev je bilo 16 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetih. Japonci pa so zgubili kakih 400 mož. Na Koreji so zdaj vsled te zmage Japonci gospodje, Kitajci pa so v silnem strahu, kajti japonska vojska utegne udariti proti glavnemu kitajskemu mestu, Pekingu.
---♦--
Za poduk iii kratek čas.
Žlahten cvet — presajen v boljši svet.
Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah nam piše prijateljska roka te-le vrstice: Neusmiljena smrt kaj si sto-
rila ? Zakaj je tvoja jeklena kosa tako ojstro nabrušena bila? Iztrgala si bolehastim starišem iz naročja ljubljeno, pokorno hči, vzela si edinemu bratu edino, milo sestrico, pobrala si pridnim vrstnicam mlado učiteljico zglednega, bogoljubnega življenja, duhovskim učenikom neutrujeno, uzorno učenko.
Vojsk o v a M i ca iz Gabernika, pravi uzor krščanskega dekleta, je ravno v osmini praznika vnebovzetja svoje nebeške patrone svojo nežno dušo izročila v roke Gospoda življenja in smrti. Želela je rešiti svoje ljube stariše iz preteče smrtne nevarnosti — enaka mlademu Tobiji je šla v druge kraje bolnemu očetu po zdravilo, usmiljeni sestri podobna se ni umaknila od boleniške postelje preblage matere — stariše je rešila, sebi pa mrtvaški oder postlala. Njen duh, za vse dobro vnet, bil je pripravljen storiti in žrtvovati za ljube stariše več, nego so onemogle moči' njenega šibkega telesa pripuščale, a pri tem ni zapazila, da mrtvaški črv že gloda na njenih bolehastih udih. .
»Ljubezen vse pretrpi, vse prenese« pravi sv. Pavel. To je rajna dobro znala, saj se je veronauških resnic in svetopisemskih prilik z neko nenavadno vnemo in radostjo učila. Rada je zahajala v nedeljsko šolo; čeravno je že prekoračila šolsko dobo, ni se sramovala med mlajše vrstnice stopiti, kadar se ji je ponudila priložnost, česa novega se naučiti. Tudi v cerkvi je pri kršč. nauku bila vselej ena prvih, kjer je najtežja vprašanja gladko in jasno, pa tudi modro in premišljeno odgovarjala. Ko si je o velikonočnem izpraševanju po listek prišla, kateri se je nedeljskim učencem v šoli delil, je rajna Mica na stavljeno vprašanje izvrstno odgovorila, pa se vendar ponudenega listka branila. Na vprašanje g. kateheta, zakaj da ga ne vzame, je odgovorila: »Ker sem že odraščena, bodem še enkrat z odrašče-nitni odgovarjala, da si bom listek bolje zaslužila«.
Tudi pri zadnji birmi je želela svojemu višjemu pastirju kaj odgovoriti. Ko jo pa vprašajo, se je od prevelikega spoštovanja do premil. knezoškofa tako bala, da se je po vsem životu tresla, kakor šiba na vodi. Odgovorila pa je vendar tako dobro, da so jo premili vladika, spoznavši njeno zadrego, sami pomirili, rekoč: »Zakaj bi se pa bala, ko si v krščanskem nauku tako dobro podučena ? Le tudi tako lepo živi, kakor se marljivo učiš» ! Te besede si je dobra Mica res k srcu vzela in njeno zgledno življenje je porok, kako da jih je do svoje mirne smrti zvesto spolnjevala.
Ni je čednosti na njeni nebeški patroni, po kateri ne bi bila tudi pokojnica z vsemi močmi svoje čiste duše iskreno hrepenela. Zavoljo svoje pohlevnosti in krotkosti bila je posebna ljubljenka ne le svojih sta-rišev, nego tudi vseh svojih tovaršic; njeno modro vedenje je s spoštovanjem napolnilo vse, ki so jo poznali.
»Kakoršno je življenje, taka je smrt«, veli stari rek. Ni dvomiti, da se je rajna Mica v svojem življenju veliko najmogočnejši smrtni pomočnici, ljubi devici Mariji, priporočevala; saj je še na svoji smrtni postelji prosila, naj se iz njenega pičlega premoženja mali dar pošlje za pozidanje cerkve Matere milosti v Maribor, in še na predvečer svoje blažene smrti je z že pojemajočim glasom zahtevala ono svečo, kojo je dala sama blagosloviti v čast roženvenski Kraljici za srečno zadnjo uro.
Trije gospodje so ji po slovesnih mrtvaških opravilih posodili zadnjo pot na pokopališče, ter ji zapeli zadnjo slovo, venčana dekleta,so nesla njeno mlado telo k mirnemu počitku, naj bi tudi angelji bili že nesli njeno deviško dušo tje, kamor je ves čas svojega kratkega življenja tako goreče hrepenela, kjer bo poslušala nebeških zborov večni: aleluja!
Smešnica. Neki lončar je sedel pred svojo hišo zelo zamišljen, držeč v r6ki pisker, ki je imel na strani luknjo. Pride neka ženka in ga nagovori: »No očka, kaj ste v tolikih skrbeh?» Lončar zarenči: »Tiho bodi, bablje, saj mi ne moreš prav svetovati!« »Morebiti pa«, odreže se starka. Lončar dene: »Glej, sosed, ki me vedno ima za norca, mi je poslal ta-le pisker, da naj ga zakrpam«. Zenka reče: »0, pošljite sosedu ta pisker nazaj z naročilom, naj ga obrne, in potem ga bodete že lepo zakrpali!«
Razne stvari.
(Na Slatini) so od 17. do 21. septembra duhovne vaje pod vodstvom redemptorista P. Maier-ja. Udeležuje se jih 130 duhovnikov iz lavantinske škofije. Zbrani duhovniki so se odsotnemu mil. knezoškofu, ki so zaradi bolehnosti pri župniku Kneippu v Worisho-fenu, brzojavno poklonili, na kar so se mil. knezoškot takoj odzvali.
(Mariborska hranilnica.) Od. ustanovnih obrestij nemške hranilnice se je nedavno dalo zloglasnemu nemškemu šulvereinu 186 gld. 90 kr. Bralci vedo, zakaj to omenjamo.
(Petindvajsetletniea dopisnic.) Dne 1. oktobra bode pet in dvajset let, kar so se v Avstriji vpeljale pri pošti dopisnice.
(Ženska podružnica) sv. Cirila in Metoda za Škofjo ves in okolico vabi vse rodoljube k ustanovnemu shodu dne 23. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne v Škofjo ves v gostilno g. Val. Koželja. Vspored namenu primeren.
(Nova maša.) V šmarji pri Jeišah bode tamog-nji rojak č. P. Blaž Novak iz reda oo. kapucinov 23. t. m. prvo sv. mašo daroval in sicer v znani romarski cerkvi sv. Roka.
(Cena hmelju.) Iz Žalca se nam piše: Hmelj-ska kupčija je letos slaba, ker je povsod hmelja veliko zrastlo. Tudi pri nas je hmelja veliko več, kakor lani. Hmelj se v Žalcu kupuje od 40—50 gld. 100 kg. Bog daj,, da se cena zboljša!
(Izredna rodovitost trte.) V Ljutomeru ima kolar Lašič iz jednega izabelnega trsa brajdo s 1582 grozdi; grozdje je veliko in gosto. Trsa že dve leti niso okopali, sedaj je sedem let star in je imel lani 775 tudi lepih grozdov. Morda pomore k rodovitosti način, kako je brajda narejena; kdor se zanima za to, lahko si brajdo ogleda.
(Posvetovanje) o zgradbi železnice Spodnji Dravograd-Slovenjigradec-Velenje je bilo oni teden v Slovenjem Gradcu. Posvetovanje je vodil deželni odbornik dr. Schmiderer, ki je poudarjal važnosl te proge in opomnil, da mianjka samo 39.000 gld. za zgradbo. Podpisalo se je še 5000 gold. in se je nadejati, da se v kratkem podpiše še ostala svota ter da se prične že bodočo spomlad graditi nova železnica.
(Slive) so se letos na Srbskem posebno dobro obnesle in se jih bode kakih 3000 vagonov izvozilo v vunanje države.
(Požar) je dne 8. septembra nastal v mlinu posestnika Franca Stramiča v Vlagušu pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ogenj je bojda po neprevidnosti zakrivil mli-narski pomočnik Franc Cučko. Ker je pogorela tudi »preša«, znaša vsa škoda okoli 2000 gld.
(Izvoz živine.) V prvi polovici lanskega leta se je iz našega cesarstva v Nemčijo, Švico itd. izvozilo za 3,780.713 gld. rogate živine, letos pa v šestih mesecih za 20,578.197 gld., torej več za 16,797.484 gld.
(Blagoslovljenje novih zvonov.) Danes 20. t. m. ob ednajstih so blagoslovili mil. gospod stolni prošt, Ig. Orožen, pri tukajšnem zvonarju J. Denceljnu 3 nove lepo vlile zvonove. Dva zvona prideta na Rečico in sicer v podružnico sv. Katarine na Gorici, tretji pa v podružnico sv. Štefana Sevniške župnije ob Savi. Vse tri priskrbela je radodarnost dotičnih občanov.
(Mladenču lasje osiveli.) Sin nekega naseljenca v Levistonu v Ameriki je šel na lov in obstrelil zajca, ki je bežal proti bližnji strmini. Lovec hiti za njim, kar more, kar se mu izpodtakne, da pade in se vali v dolino proti železničnemu tiru, po katerem se bliža vlak. Lovec grabi za rastline, da ne pride pod kolesa. V zadnjem trenotku se mu posreči, da se ustavi tik vlaka, ki mu zdrči pred nosom. Lovec samega strahu omedli, domov prišedši zopet obleži nezavesten, drugi dan pa so mu osiveli lasje, dasi je star še le 16 let.
(Cerkvena slavnost.)V Cirko vicah sta stranski kapeli v župnijski cerkvi na novo lepo slikani. Zadnjo nedeljo so te podobe blagoslovili preč. g. kanonik Karol Hribovšek, ravnatelj duhovšnice, na to ganljivo pridigo-vali o češčenju sv. podob sploh, zlasti o češčenju podobe sv. nazareške družine in peli slovesno sv. mašo.
(»Neusmiljen mož«.) Sklicevaje se na določbe § 19 tisk. zak. prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list k notici v št. 28 z dne 12. julija 1894 pod naslovom «Neusmiljen mož« sledeči popravek: Ni res, da bi bil jaz dne 27. junija t. 1. svojo ženo tako pretepal, da je obležala brez zavesti. Moja žena umrla je 30. junija t. 1. naravne smrti, ker je sodnijska preiskava natajnko dokazala. Josef Šveiger, Gastvvirth. NB. Ljubi Gastwirth, ta popravek je pač brezpotreben, ker smo mi ono novico preklicali že v 30. št. stran 261.
(Grad Šmarje) pri Jelšah bojda namerava prodati gospa pl. Artens. Škoda za blago mater ubožcev, ako bo oni kraj zapustila, pa škoda tudi graščine, ako pride v roke kacega krivonosega Žida!
(Slovenske paralelke.) V prvi razred slov. paralel k na Mariborski gimnaziji se je upisalo osemdeset dečkov. Očividno je torej, da kdor zabranjuje v gimnazijah na Slovenskem take paralelke, da se je s pametjo skregal.
(Nemci Laškega trga.) Nemški »Fortschritts-Verein« na Laškem je 9. t. m. strašno bobnal ob svojo nemško kožo. Pomagal mu je krepko c.kr. pristav Wokaun, ki bi najrejši, kakor volk, kar pohrustal slovenske ovčice.
(Sadjarska razstava) bode meseca oktobra na Framu. Gotovo bode lepa, ker so Framski sadjerejci na dobrem glasu.
(Rešitev) Blizu Celja je 61etna Marija Uršič padla v močno naraslo Koprivnico. Bila bi utonila, ako bi je ne bil rešil Miha Zeleznik, krojaški pomočnik.
(Nezgoda.) V Rogatcu sta se 14. t. m. ob sejmu nekemu hlapcu ustrašila konja, dirjala med sejmarje in tamkaj podrla nekega lončarja iz Št. Jurija, da se je precej poškodoval.
(Mesarske zadruge) v Avstriji hočejo prositi vlado, naj se odpre Rumunska meja. To bi bil hud udarec za naše živinorejce; kajti na Rumunskem imajo veliko rogate živine, tam je navadno v jednem ali drugem kraju živinska kuga, ki se bode k nam zatrosila, in potem bode meja proti Nemčiji, Švici itd. zaprta, in vsled tega bode cena pri naši živini preveč padla. Ako torej mesarske zadruge kujejo peticije, naj to tudi storijo živinorejci!
(Železna cerkev) lepo izgotovljena se te dni vidi v Spodnjem Meidlingu pri Dunaju. Vsa je iz železa in stane okoli sto tisoč gold. ter jo bodo prepeljali v Carigrad, kjer si jo je naročila neka grško-katoliška župnija.
(Nove knjige za ljudstvo). Gosp. Giontini v Ljubljani je izdal pet jako ličnih zabavnih knjig: »Maršal grof Radecki«, »Potovanje v Liliput», »Venček pravljic in pripovedek«, »Šaljivi Jaka» in «V deluje rešitev«. Prve tri so po 20 kr., četrta velja 24 kr. in peta 30 kr. Knjige so tudi primerno berilo za mladino.
(Majhna afrikanska knjižnica), tako je naslov knjižici, ki je te dni izšla v Ljubljani kot prvi zvezek obširnejšega dela. »Šmarno društvo za Afriko«, ki ima namen reševati sužnje in podpirati katoliške misijonarje v Afriki, začelo je take knjižice izdajati v raznih jezikih, da se s tem vzbudi večje zanimanje za uboge zamorce v Afriki. Vsak zvezek velja 6 kr. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: »Tržaškapodružnica šmarnega društva za Afriko, Via tintore, Nr. 3, III. nadstropje, v Trstu».
(V vinu utonila.) V Mostaru v Hercegovini je 14. t. m. šla Savka Milušič v klet in je po lestvicah splezala na odprt sod, da bi si vzela grozd. Ko se malo pripogne, pade v oni sod, kjer je bilo nad 25 polovnja-kov vina. Na njen krik ji mož Pero skoči na pomoč. Ali umirajoča žena ga tako močno prime za roko, da sta v par minotah oba nesrečno preminola. Zapustila sta premoženje vredno blizu pol milijona.
(Nemška šolska veselica). Otroci šulverein-ske šole v Sevnici ob Savi so imeli 9. t. m. veselico s petjem in telovadbo, kar je bojda vse izvrstno šlo. Kako pa ti otroci znajo brati, pisati, računiti itd., o tem pa se noben nepristransk človek ne more tako pohvalno izraziti.
(Na Marenberško razstavo) goveje živine za Marenberški in Slovenjegraški okraj so dne 15. in in 16. septembra prignali 140 glav. Prvo darilo, 120 kron, dobil je za poltretje leto starega bika Janez Peruš od Sv. Primoža nad Muto.
(Zmrznil) je o polnoči pred Malo gospojnico dunajski pismonoša Maks Schober v snegu blizu Velikega Zvonika na koroško-solnograški meji.
(Slovenski otroški vrtec) družbe sv. Cirila in Metoda se je odprl te dni v Mariboru in je že lepo število slovenskih otrok vpisanih. Zakadi tega se pa Maribor ne podira in se tudi ne bode podri, kakor so se bali nekateri nemški prenapetneži.
(List »Delavec.«) Ker se na Kranjskem soci-jalnim demokratom povsod z velikim uspehom ustavljajo, n. pr. zadnjo nedeljo v Kamniku, hočejo med šta-jarskimi slovenskimi delavci dobiti privržencev in so zaradi lega ono nedeljo v Teharji 200 številk zadnjega lista »Delavec« razdelili. Duhovsko in posvetno razum-ništvo, na krepko delo zoper te zapeljivce!
(Ogenj.) V noči od 18. do 19. septembra so na Pongerški »gmajni« na gornjem Dravskem polju zgorele tri koče.
(Slana.) Preteklo nedeljo so na Spodnjem Šta-jarskem na nekaterih krajih že zapazili slano ali mraz, ki pa skoro nobene škode ni napravila.
(Nameravana železnica.) Pretekli petek se je več odličnih mož v Mariboru posvetovalo glede železnice »Maribor-Zeleni Travnik« in »Maribor naravnost do Ptuja". Ker za to veliko denarja treba, bode še se to uresničilo komaj v nekaterih letih.
(Mrtvega našli) so oni petek večer prevžit-karja Andreja Zupančiča v Račici pri Laškem trgu blizu njegovega stanovanja. Bržčas ga je zadel mrtvoud.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. Jakob Ta-jek, kaplan v Loki, imenovan je vojaškim kaplanom 87. rezervnega pešpolka.
I iOterijm; Ht^vilk«.
Trst 15. septembra 1894: 37, 76, 68, 60, 71
Line » » » 24, 23, 76, 37, 74
Tiskarna sv. Oii-ila
priporoča naslednje knjige:
1.	„Žalostna mati Božja*', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane
vezana v polusnje ....... gld. — 70
„ z zlatim obrezkom . . . . . „ —"80 „ v usnje z zlatim obrezkom . . .	„ 1 • 40
2.	„Družbine bukvice za dekleta", spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis ; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevske družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo
vezane v usnje z barvanim obrezkom . . . gld. I-30 „	„ rudečim „	. . . „ 1'40
„	„	zlatim	„	•	■ „ „ 1'60
OC P» poštnem povzetji lO kr. ver.
3.	„Duhovni Vrtec", 5. natis, priporočanja vredna molitvena knjiga, posebno za mladino, stane
v usnje vezan z zlatim obrezkom .... gld. —'85 „ „	„ s kopčo .	. „ -'95
4.	„Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni visi ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem viših razredov, velja
vezano ......... gld. —'35
„ v polusnje z zlatim obrezkom . . . „ —"50 ,. v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ —'60
5.	„Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, za šolarje nižih razredov, velja
vezan.........gld. — '30
„ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . „ —'40 „ V usnje	„	„....„ —'50
6.	„Molitve na čast svete družine", komad 2 kr., 100 po 1 fl. 50 kr.
7.	„Božič" pridpim otrokom, spisal Alojzij Vakaj, stane 15 kr.
8.	„Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr.
9.	„Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr.
10.	„	„	„ II. snopič 10 kr.
11.	„Ženitovanje" 15 kr.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča po pošti.
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
Za trganje"TBNE
Frotinski cvet (GichtgeistJ lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Za želodec: "imG
Marijinceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
!'"f)mftrff.
Odvajalne ali čistilne krog-ljice čistijo želodec pri zaba-sanji, skaženem želodci. — Ška-tulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za prsa:
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine,
n. pr. pri kaši ji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Kedilna štupa za živino
za notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. — Zavojček z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zavojčkov samo 2 gld.
j . Cvet za konje. Naj-boljše mazilo za konje, po-maga pri pretegu žil, ote-SU.	kanji nog. otrpnenji v boku.
5 v križi itd., s kratka pri vnanjih boleznih in hibah, v W	— Steklenica z rabilnim
- navodom vred stane le 1 gld.,
navodom vred le 4 gld. ^¿jT	^ ^ Vsa ta našteta in vsa
Ubalda pl. Moczy-ja
sk&^^kle v LjnMjani zraven rotovža
in se vsak dan razpošiljajo.
prvo pošto 8—24
Hmeljarjem
priporočujemo svojo komisijonalno obrt pri prodaji hmelja ter zagotovimo pošteno in hitro izvršitev.
Na vsako blagovoljno prašanje odgovarjamo prav radi ter se čisto lahko s Slovenci dogovorimo, ker smo češkega jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožni.
Hugo Eckert & dr.,
3-5	komisijonelna obrt za kmelj
v Žaten (Saaz) na Češkem.
KONJAK.
§1	nega vina izvle-
^^^^^	ček za oživljenj^
' .	"	'~ zem pomaga ču-
dovito in uteši bolečine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da škrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu IIorli. graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest. gosposke ulice	34-52
Zahvala.
Podpisani odbor bralnega društva v Gornji Radgoni izpolnuje prijetno dolžnost, da se s tem prisrčno zahvaljuje vsem društvom in gostom, ki so s svojo obilno udeležbo in prijaznim sodelovanjem pripomogli, da se je naša ustanovna slavnost dne 16. t. m. tako sijajno in veličastno vršila. Posebno zahvalo izreka podpisani odbor slavnostnemu govorniku gospodu Dragotinu Hribarju, si. pevskemu društvu v Kapeli in v Ljutomeru in slav. mešanemu zboru Ljutomerskemu ter izbornim Cvenskim tambura-šem in neumorni Svetinjski godbi. Svojo prisrčno zahvalo izreka na dalje posebno tudi drugim ostalim gostom Ljutomerskim, ki se niso vstrašili dolgega pota in so vstrajali do ranega jutra. Tudi zalima dvema gospodiči-nama iz Št. Jurija, ki sta drage volje prevzeli delitev šopkov, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Bog plati!
V Gornji Radgoni, dne 17. sept. 1894. Za odbor bralnega društva v Gornji Radgoni : Dr. Franjo Piki,	Oton Ploj,
tajnik.	predsednik.
se v Št. IIju pri Mislinji starim» za špecerijsko in sukninsko trgovstvo pod ugodnimi pogoji, z vso opravo in prostornim in lepim stanovanjem. Proda se lehko vsaki mesec črez 600 gold. blaga in nese na leto črez 2000 gld. gotovega dobička; črez 1000 gld. se lahko na leto prihrani; vse je novo. — Trgovec naj se oglasi pri župniku v Št. Ilju.
Odda
Štajerska deželna zdravilnica
Eogacka-Slatina.
Južne železnice postaja: Poličane. Sezona od I. maja do 30. septembra. Zdravite v s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd.
Brošure in prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno.
Tempeljska in Styrija-slatina,
vedno nova polnitev, slavoznano glavberjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in izvrstna svežilna pijača.
Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu i; in na Slatini ter tudi v vseh trgovinah jh z mineralnimi vodami, v boljših speče- ¡3 rijskih in droguerijskih prodajalnicah bj ter v lekarnah.	6-6
Na pvodnj!
Cisto novo, dvovprežno, pokrito
k o e i j o
najceneje proda
Florijan Riegelbauer na Ptuju.
Prisrčna zahvala
častitemu gospodu Martinu Ulčnik za darovano svoto 30 gold. podfarnima cerkvama „Marija Tržišče" in „Sv. Trojica" svetokrižke nadžupnije, kakor tudi za vse druge premnoge dobrote, katere so ta blagi gospod tukaj delili.
S*. Križ pri Slatini, 14. sept. 1894.
Zahvala.
Mojo po streli popolnoma upepeljeno hišo in gospodarsko poslopje sem imel zavarovani pri zavarovalnici „Franco-Hongroise" pri zastcpu v Gradcu, Thonethof, in ta zavarovalnica mi je popolni neprikrajšani znesek brez ovir izplačala, za kar jej s tem svojo srčno zahvalo izrekam.
V Platinovcu pri Ponikvi, 15. sept. 1894.
Valentin Soline, 1. r.
Florijan Plevčak, 1. r., priča.
Franc Mlaker, 1. r., priča.
Vsi stroji za kmetijstvo
"^vinarstvo in moštarstvo!
ISlatilnise, vitle, trieure čistilne mline 1a Mo
reznlulcc ca krmo
Mnod.lnM.
j aparate proti peronaiperi tlačilnice za vino tlačilnice za sadje
mline za sadje __
predmete za kleti, soaalnice za vse namene, k. obče vse »troje za kmetijstvo, vinarstvo in moStarstvo
,	rmzpOkilja v tmjnovejiih, najboljših ko&strukt^ah
flG. HELLER, DUNAJf
MT 2/2 Praterstrasse Nr. 49
B<«ato Hnttrov&ni k«uk>g! t neraikem in glovenuhem ¿Nrika «ustonj in podtiituo prosto.
NaJkulintaejSI pogoji. — Jamstvo. — Stroji as dajo na poskužnjo.
Cene 19 it nm mižale! Mnpmlca znaten popust!
5 10 gld. vsakdanjega
gotovega zaslužka brez glavnice in nevarščine ponujamo vsakemu, kdor se hoče pečati s prodajanjem postavno dovoljenih srečk in državnih denarj ¡veljavnih papirjev. Ponudbe pod naslovom: „Lose" an die Annonc. Exp. J. Danneberg, Wien I. Wollzeile 19.	3-10
Trgovski učenec.
Deček poštenih starišev, ki je 14 let star in je dovršil najmanj štiri razrede ljudske šole, in je izurjen dobro v računstvu, sprejme se včasih pri podpisanem v uk.
2-3
Henrik Klemeiit lr,
trgovec, v Volčjivesi pošta Sv. Križ pri Ljutomeru.
Dijaki (učenci)
vzamejo se v celo postrežbo, dobro hrano in lepo stanovanje pri narodni gospodinji v Gradci. — Vpraša se naj pri Mariji Jahrbacher, Schmiedgasse št. 26, II. nadstropje.
Uradne in tr-govslte
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Josip Lorber-jeva
»M ÏWÏ
x-x
m
•SMS
M<®
livarna za železo in kovine in tovarna za stroje
v
v Žalcu pri Oelju
izdeluje in popravlja različne, posebno pa kmetijske stroje, vliva iz železa in kovin (vsaktere zmesi) vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravlja cele transmisije po najnovejših sistemih itd. Posebno pa priporoča svoje travniške brane, katere dosedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld. in velika 32 gld.) še noben izdelek te vrste ni prekosil.	1-10
m m
m
M
m
i t
^-_uvdKraT\na mesec. I VsaUštlev. imajMœlikih stianij, mnogo slik iz	krajev
Cena	akomSgl .40Kr.
mleto..! i v*aUj®- ZfTk
r
Ijubljlld1
slov.dr^ £âbâvo in P°°

rn.es