GOZDARSI(I VESTNI!( MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXXUI LJUBLJANA 1975 Izdala Zveza inženirjev in tehniko v gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni urednik do 30. 3. 1975 Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. dalje Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec. Uredniški odbor dr. Miran Brinar, Marko Kmecl, dr. Amer Krivec, dr. Dušan Mlinšek in dr. Marjan Zupančič Uredniški svet dr. Janez Božič, predsednik, dr. Miran Brinar, Franjo Cafnik, Milan Ciglar, dr. Franc Gašperšič, Marko Kmecl, Boris Krasnov, Anton Prelesnik, Andrej Sertel, mgr. Franjo Urleb, dr. Marjan Zupančič, Janko 2igon Tisk čOP DELO Ljubljana Naklada 1300 izvodov VSEBINA l. GOJENJE GOZDOV Gozdni rezervati - naša biološka dediščina, Boštjan An k o 1 Dendrološki vrt pri stavbi gozdarskega oddelka Biotehniške falmltete v Ljubljaui, Rihard E r k e r 12 Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v K rakov- skem gozdu, Marko A cc et to o 30 Kratkoročno gojitveno in sečno-spravilno načrtovanj e, Boris Kr as n o v 45 Preizkus odpornosti dveh jelovih populacij, Mitja Cimperšek o 47 Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu "Krako- VO«, Marko A c c e t t o o 67 Priraščanje sestojev jelke pod Krimom in njeno umiranje, Evgenij A za ro v 109 Propadanje jell•e še vedno v ospredju, Miran B r i n a r o 117 Nekdanja prirodna gozdna rastišča v Vrbini pri Brežicah, Milan P i s ke r n i k 243 Razprave o gojenju duglazije, Franjo Ju r h ar 319 Kaj je z jelko na novomeškem Rogu, Stane ž u n ic o 324 Višja mikoflora v Krakovskem gozdu, Stana H oče v a r in Milica Tor t i c 337 Pančičeva omorika žalujka, Rihard E r k e r 429 Premena grmišč v gospodarske gozdove, Vladimir B e 1 tram 457 20 IZKORI š čANJE G O Z D O V Mehanizirana skladišča oblovine, Franc P eč n i k 19 Sprememba sistema normiranja pri sečnji drevja in izdelavi lesnih sortimentov, Edo R e b u 1 a 42 Nekateri problemi transporta lesa na Poljskem, Jadwiga N o w ak o w ska - Mo r yl 123 Grčavost jelovine in njen vpliv na kakovostno opredelitev hlodov, Franc F u r 1 a n .~ 12 Mehanizirana skladišča oblovine, Zdravko Tur k 3'-'. ~ Kleščenje in lupljenje na stoječem drevju, Zdravko T u r k 415 Centralno mehanizirana sklad išče za oblovino iglavcev v Paternionu v Avstriji, Zdravko Tu r k 459 3. G O Z D N A M EH A N I Z A C I J A Izračunavanje vrvi gozdnih in drugih žičnic, Aleksander K o s t n ap f l 49 Prevozni, daljinsko upravljani dvobobenski vitel za spravilo lesa, Ciril R em i c 399 Gozdarski stroji za srednjeevropske razmere, Zdravko Tur k 402 Igland - dvobobenski hidravlični vitel, Viljem Ga r muš 461 Novosti z lesne ga sejma v Celovcu, Ciril R e m i c 463 Prva motorna žaga z Wanklovim motorjem, Ciril Re m ic 465 Mehanizirana redčenje, Marjan Zupančič . 523 Stroški popravil pri gozdarskih strojih, Zdravko Tur k . 524 4. EK O N O M I K A , O R G A N I Z A CI J A , V A R S T V O P R I D E L U Clovekov delež (subjektivni faktor) v nesrečah pri gozdnem delu, Pavle Ku m e r 305 Zaživela je republiška samoupravna interesna skupnost za slovensko gozdarstvo, Marko Km e c 1 409 Ekonomski položaj temeljnih organizacij združenega dela in obratov za koopera- cijo v gozdarstvu z vidika nove samoupravne organiziranosti, Stane K o ž e 1 j 435 Uporaba računalnika na Gozdnem gospodarstvu Bled, Jože Skumavec 444 Poškodbe pri delu v slovenskem gozdarstvu v 1974. letu, Stanko Brod nj ak 453 Temeljite priprave, Marko Km ec 1 457 Gozd in mi, Zoran Po 1 ič 478 5. VAR S TV O GOZD O V Scirrhia pini funk. et 11erk., povzročitelj nove bolezni bora v Sloveniji, Jože Maček 9 Naravna odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitu Retiejulitermes lucifugus, Ljerka K er v in a 97 Tri vrste hrastovih pepela stih plesni v Sloveniji, Jože M a č e k . 299 6. G O Z D A R S K O N A č RT O VA N J E Deset let gozdno melioracijskega načrta za Slovensko Primorje, Ivan švar a 41 Gozdno vegetacijska l>kisli · dež«, ki pesti južno Skandinavija, iz industrijskih območij Pom rja in Severne Anglije, torej stotine kilometrov proč od območij na Norveškem, kjer se je pH v potokih znižal do tolikšne mere, da le-ti niso več primerni za d rstenje lososov. Podobno prizadeva ta dež tudi gozdna tla in ovira rast gozda. Za naše razmere nave- C:imo primer posledic, ki so nastale . zaradi iztrebljenja volka in r isa. V prvem hipu bi menili, da to na lesno proizvodnjo ne more očitno vplivati. Ce pa upoštevamo gozd kot 1 celovit prostor, ki ga od koreninskega sloja do krošenj prepletajo življenjski procesr m soodvisnosti, kaj lahko ugotovimo, da pomeni izginotje volka in risa manjkajoč člen v prehrambeni verigi gozdnega ekosistema in da je v njuno ekološko nišo vstopil človek --· lovec, ki pa nalogo obeh živalskih vrst opravlja po svoje. Da so posledice tega mnogokrat nenaravni staleži druge divjati, ki včasih odločilno vplivajo na razvoj gozda in proizvodnjo lesa, ni potrebno posebej razlagati. Evropa danes pragozdov praktično nima več in je Jugoslavija glede tega srečna izjema. Vendar pa ostanki naših pragozdov še zdaleč ne predstavljajo vseh najpomemb- nejših gozdnovegetacijskih tipov. Zato bo treba za rezervate izločiti poleg pragozdnih ostankov tudi nekatere gozdove, s katerimi sicer danes gospodarimo, a jih bomo pre- pustili naravnemu razvoju. Pota, ki jih bo ta razvoj ubiral, nam bodo dala dragocene podatke o našem gozdu. Rezervati ne bodo koristni Je za imaginarne »prihodnje ro- dove«, •temveč že ob nj~hovem snovanju in izločanju sedanjim strokovnjakom in raz- iskovalcem. Težko je govoriti o !ideji novih gozdnih rezervatov, ne da bi se dotaknili razvoja odnosov človeške družbe do gozda. V zmernem klimatskem pasu, kjer je človek že tisočletje najgosteje naseljen, je najbolj razširjena oblika vegetacijskega gozda. Zgodo- vina gozdov je tu domala istovetna z zgodovino človeka. Odnos do gozda se je spre- minjal s socialistično-ekonomskimi razmerami. Značilen je za različne sociološke nivoje - od posameznika in skupine do največjih državnih skupnos-ti. V glavnem bi lahko zgodovino teh odnosov razdelilli na »Štiri obdobja«. Prvo obdobje bi lahko imenovali religiozno: človek je bil na najprimitivnejši stopnji razvoja proizvodnih sredstev v pretežni meri odvisen od gozda, ki mu je nudil zavetišče, hrano in obleko ter polnil njegov duhovni svet s predstavami o božanstvenosti vse žive in nežive narave, ki ga je obdajala. Sveti izviri ,jn sveti gaji antičnega sveta so morda že bolj rafinirana oblika Pf,aV istega duha, ki preveva tisoč let mlajšo mitologijo sevemo- amel'iških Indijancev, ki pa je kljub temu mnogo bolj prvinska in daje gozdnim prebi- valcem celo določen pomen pri stvarjanju sveta. Pri tem je odnos človeka do gozda izrazito uravnotežen - človek je del narave, ki ga obkroža. Razvoj proizvajalnih sredstev in socialna diferenciacija kot njegova posledica sta prinesla drugo obdobje, kJ ga imenujemo v pomanjkanju boljšega izraza politično. Nosilcem oblasti in moči je pomenil gozd kot ozemlje, predvsem sredstvo za krepitev politične moči . Gozd sam seveda ni imel nikakršne posebne vrednosti, nasprotno, vreden je postal šele tedaj, ko so ga kroili in kolonizirali. V nekaterih azijskih deželah, je bil ta proces zaključen že zdavnaj, v Evropi v fevdalni dobi, v Severni Ameriki do- brega pol tisočletja kasneje, še vedno pa je duh tega obdobja zaznaven v mnogih ne- razvitih ali razvijajočih se deželah Afr~ke, Azije in Južne Amerike. Začetek •indu~trializacije pomeni novo spremembo človekovega odnosa do gozda kot n.:travne dobrine. Gozd je postal le osnova za ekstenziven razvoj industrije. Prv·ič v zgodovini je dobil tudi les splošno priznano tržno vrednost in prvič v zgodovini je menda človek pomislil, da mu bo Je v korist, če bo z gozdom kot obnovljiva naravno dobrino načrtno gospodaril. To pa je začetek zgodovine gozdarstva. Res, da smo začel i z gozdom gospodariti, vendar brez najosnovnejšega znanja o njegovih naravnih zako- nitostih. Nevednost, trdoglavost in često tudi sebična želja po hitrem dobičku so grozile (in marsikje groze še danes), da bodo uničeni ali denaturalizirani celoviti naravni sistemi. Specifičnost gozdne proizvodnje in tradicionalno konservativni nazori gozdarjev so onemogočali, da bi gozdarstvo hitreje stopalo vštric z razvojem znanosti in duha. Pre- vladala je lesno-proizvodna funkcija gozda, socialne funkcije so bile neznane ali nepri- znane. In vendar je zadnjih sto let prineslo tudi gozdarstvu mnogo novih pogledov in 2 idej: sodobna gozdarska znanost stremi za tem da bi v prihodnje gospodarili z gozdovi ob upoštevanju zakonitosti in načela trajnosti gozdne proizvodnje. Seveda pa je upoštevanje naravnih zakonitosti pod močnim vplivom ekonomike. če torej z ekološkega vidika priznavamo, da je slehemi človekov poseg v okolje korak v smeri njegove denaturalizacije, moramo tudi priznati, da je posledica še tako pre- mišljenih ukrepov v daljših časovnih obdobjih gozdno okolje, ki se močno razlikuje od svojega prvobitnega stanja. človek je seveda danes preveč odvisen od gozda, da bi mogel opusti·ti njegovo gospodarsko izkoriščanje, opozoriti smo hoteli le na to, da je z ekološkega vidika celo načelo trajnosti relativen pojem, Ici upošteva predvsem lesno proizvodne naloge gozdov. In vendar se zdi, da nas gozdarje čas mova prehiteva; Se preden smo mogli odkriti mnoge osnovne naravne zakonitosti gozda, ki bi nam morale biti jasne za uspešno gospodarjenje, spoznavamo, da industrijska družba z vsemi svojimi imperativ·i nikakor ne pomeni vrhunca razvoja človeške skupnosti in da prinaša sodoben čas gozdu nove naloge, nam pa nove obveznosti. Novo dobo bi lahko imenovaJ.i kar moralno - po odnosu, ki naj bi ga imel človek do gozda. Z gozdom bomo vsekakor še vedno gospo- darili, vendar ne več z gledišča absolutnrih gospodarjev, ampak bolj skromni, oboga- teni z duhom prve - religiozne dobe, ob spoznanju, da je človek pri vsej svoj i rušilni moči še vedno del narave, včasih nebogljeno od nje odv.isen in da prihajajo za njim nove generacije z isto pravico do zdravega in uravnovešenega naravnega okolja iln obnovljivega bogastva, kot jo danes zahtevamo zase. če je bil imperativ industrijske dobe kvantiteta življenja, bo za novo, moralno dobo ta imperativ predvsem kvaliteta. Nova kvaliteta v človekovem odnosu do okolja pa lahko temelji le na njegovem razumevanju. Sele tako bodo odpravljena notranja protislovja, ki so v človeku. Kako bi ·se sicer mogLi pom~riti z dejstvom, da se Homo sapiens, ki danes z mnogimi stroji gozdove dobesedno žanje, vrača v isti gozd po mir in ravnotežje, ·i•skat vezi z naravo in zemljo, ki jih ni moč najti na asfaltu in betonu. Spremenjena razdobja so le približen okvir za oris razvoja odnosov človeške družbe do gozda. V posameznostih lahko le-ti široko vaniirajo od kul·ture do kulture, vendar njihovo sosledje ostaja. Upoštevati je treba, da je razvoj človekovega odnosa do gozda potekal in poteka tudi na drug·ih nivoj-ih, vendar je bil za usodo· gozda v preteklosti družbeni nivo nedvomno najpomembnejši. Za moralno dobo smo navedli dve poglavitni značilnosti: kvaLiteto življenja, ki naj hi izvirala iz razumevanja 111arave, in zavest, da prihajajo za nami rodovri z istimi pravi- cam!i. do naravnega okolja oin obnovljenih naravnrih dobrin, kot jih terjamo zase. Ideja novega gozdnega rezervata je usklajena z obema. Ko bo v prihodnje človek nasploh, ne le znanstvenik, iskal stikov z prvobitno naravo in znanja v njej, mu bodo v pogla- vitno oporo delci te narave, do največje možne mere obvarovani pred njegov-im lastnim vpl ivom. Ker je gozd v naših klimatskih razmerah najbolj razširjena oblika vegetaoije, lahko pričakujemo, da se bo v rezervatih ohran~lo največ prvobitne flore in favne v naravnem ravnotežju celovitih ekosistemov. Upoštevati pa je treba pri tem, da pomeni vsak, še tako neznaten človekov poseg v gozd, rušenje naravnega ravnotežja, ki je neopazmo aLi komaj zaznavno v eni gene- raoiji, da pa so kumulativni učinki takšnih posegov neizbežni. Zato je prvi in osnovni imperativ pri snovanju rezervatov maksimalno izločanje človekovega vpliva na okolje, maksimalno zato, ker pT.i sedanjem obsegu človekovega vpliva na okolje njegove odstra- nitve, žal, ne moremo doseči. Stoletja dolgo je izkoriščal človek naravne dobrine le v mejah, ki so mu jih do- voljevala razmeroma primitivna tehnična sredstva. N apredek tehnike in industrializacije pa je do druge polovice XIX. stoletja pr.izadel naravne ekosisteme že do toEkšne mere, 3 da so se posledice brezobzirnega izkoriščanja očitno pokazale. Zato se prav v tem času spočne •naravovarstvena misel po vseh naprednejših deželah. Prvič so bili iz gospodar- jenja sporadično .jzločeni gozdovi s posebnim namenom. Kriteriji za take ukrepe so bili seveda različni: največkrat je šlo za nedotaknjene gozdove z drevesi izrednih dimenzij ali s kakimi posebnimi naravnimi znamenitostmi. Njihovi oilji so bili medli in neda- končni, pogosto je bilo zavarovanje namoojeno samo sebi. Glavno geslo je bilo: ohra- nimo gozdove bodočim rodovom! Zakaj naj bi jih ohranili, pa ni nihče točneje definiral in morda prav zato ti »bodoči rodovi« niso vselej Tavnali s to, v plemenitem duhu zapuščeno dediščino, kot bi bilo treba. Prav zaradi tega so naši dosedanji gozdni re- zerva,t.i le skromen predstavnik najpomembnejših gozdnovegetacijskih tipov, ohranili so se bolj ali manj slučajno v manj dostopnih legah. V Sloveniji smo sredi snovanja mreže novih gozdnih rezervatov, zato naj ob tem primeru razlož·imo izhodišča in delovne metode, ki jih tako delo zahteva. Vprašanje, ki se ponuja, je: kakšna je vloga novih gozdnih rezervatov danes 1n kakšna bo v prihodnosti? Izhajajoč liz dejstva, da sestavlja gozd največji del našega naravnega okolja, si prizadevamo pridobiti o njem kar največ spoznanj . Mnogokrat se znajdemo gozdarji kot ekologi, ki zagovarjajo naravovarstvena sta- lišča, pred ugovorom: »Dokažite, kakšna bo škoda, ki jo bo tak in tak ukrep po- vzročil!« Sele takrat nam postane očitno, kako malo vemo o gozdu in sploh o svojem ckolju. Lahko b1 rekli, da je bila doslej vsa naša ra21iskovalna dejavnost pretežno usmerjena k povečanju in delno k oplemenitenju proizvodnje, redkeje v kurativo zelo malo pa imamo na voljo trdnih, zanesljivih podatkov, ki bi nanje opirali preven- tivne ukrepe. Zato dobiva mreža rezervatov še poseben pomen: le-ti niso samo naravni spomeniki, marveč predvsem poskusne ploskve, na katerih bomo spremljali in registri- rali ne le posledice dela gozdarjev, temveč celotno človekovo poseganje v prostor. Na gozd namreč, kljub njegovi obširnosti in razširjenosti, vplivajo razmere v širšem pro- storu. Zaradi tega je nujno, da so razporejeni rezervati v prostoru sistematično na podlagi znanstvenih kriterijev, ne pa slučajno, kot so bili večinoma doslej. Pri snovanju mreže rezervatov v Sloveniji, nam je bila v oporo f.itocenološka karta gozdnovegetacijskih tipov. Za vsak Uip smo skušali poiskati reprezentančne centralne objekte in pa objekte na robovih njegovega areala, s čemer bi ·idealno zajeli njegovo celotno amplitudo. Ker so meje porečij ekološko najbolj zanimive, smo razdelili ozemlje celotne republike na važnejša porečja, vendar tako, da so zastopane vse gozdne združbe, ki jih nahajamo v vegetacijskih profilih v gornjem, srednjem in spodnjem toku reke. Posebno pozornost ~mo posvet.ili porečjem rek, ki izvirajo in .se izlivajo v morje na našem ozemlju. Taka porečja so najbolj zaključene ekološke enote večje razsežnosti. Tako zasnovana mreža gozdnih rezervatov nas bo usme1ila k intenzivnejšcmu štu- diju ekologije naših gozdov, kar bo hkrati poživila vse raziskovalno delo v gozdarstvu. Za dosedanje rezervate moramo žal, ugotoviti, da jih kljub njihovi maloštevilnosti nismo dovolj znanstveno izkoristili. To pa ne pomeni , da smo z ustanavljanjem mreže rezervatov prezgodnji. Pomembna je namreč tudi njihova druga vloga - ohranitev biološke ded iščine, o kateri bo govora kasneje. Taka mreža rezervatov bo seveda najbolj pomembna za gozdarje. Služil a bo dolgo- ročnim znanstvenim raziskavam razvoja gozdnih biocenoz, ki jih je mogoče opraviti le v trajno zavarovanih gozdov.ih. Na teh objektih bomo lahko študirali ekologijo gozda --- klimatske in edafske faktorje, sukcesijski razvoj gozdnih !10pulacij, semenitev, po- mladitveno ekologijo, naravna razmerja med drevesnimi vrst ~' mi , tok energije, vlage in hranilnih snovi, sukcesijski razvoj gozdnih združb, favno, floro, antropogene vplive itd . Hkrati bomo lahko z mrežo opremljenih, trajno zavarovanih ploskev pritegnili k 4 sistemationemu in dolgoročnemu sodelovanju tudi znastvenike iz drugih panog, kot npr. meteorologe, biologe, hidrologe, pedologe idr. Ti objekti pa bodo služili še enemu cilju: poljudnemu spoznavanju narave, torej rekreaciji z izobraževanjem, ki postaja v sodobnem svetu vse bolj priljubljena. Pri po- množenih ·in predvsem poudarjenih socialnih funkcijah gozda postaja zaradi značaja našega dela sodelovanje z javnostjo vse bolj potrebno in nujno. če naj pd svojih pri- zadevanjih računamo na njeno podporo, bomo tako podporo lahko dobili le od javnost·i, ki jo bomo o svojem delu pravilno obveščali. Vsi poklici se zrujo na prvi pogled dokaj stereotipni, za kar pa se najčešče pokaže, da ni res. Omenimo npr. medicino: v vrsti zahodnih držav, pa tudi pri nas, knjigotržci iz leta v leto ugotavljajo, da spadajo knj•ige o zdravnikih in poljudne medicinske knjige navadno med uspešnice. Pojav je značilen: gre za proces »demistifikacije« nekega poklica. človeku je zdravje drago, odtod tol,iko zanimanje za medicino. Lahko pa predvidevamo, da mu bo prav kmalu zelo pomembna in pri srcu kvaliteta okolja, v katerem bo živel on in njegovi otroci. če vemo, s kolikim delom jugoslovanskega ozemlja gospodarimo gozdarji in če znova in znova ugotavljamo, da družbeno priznanje za naše delo ni tolikšno, kot je njegova pomembnost, se moramo vprašaN kaj je temu vzrok in če morda temu nismo krivi sami, ker prepogosto vidimo samo strokovno, ne pa tudi družbene funkcije svo- jeg~ poklica. če bi nam uspelo prikazati javnosti, da gozd ni lesna njiva, ampak mnogodimenzionalen živ organizem, bi bilo pol bitke že dobljene. Rezervati in delo v njih so idealna možnost za takšno osveščanje. Ljudem, ki gozd razumejo, le-ta ni nobena skrivnost, doživljajo ga drugače, kot površen izletnik, Hitre spremembe v okolju, gozd pri tem ni .izključen , nas opozarjajo še na naravo- \iarstveni pomen rezervatov. Tudi naravovarstvena misel ima svoj zgodovinski razvoj, pogojen z vedno novimi razmerami. Najprej je vznikla ob iztrebljanju ali iztrebljenju nekaterih rastlinskih al~ živalskih vrst misel o njihovem zavarovanju. Kmalu pa je pD- stalo jasno, da le-to največkrat nima smisla, če ne zavarujemo tudi b-iotopov, kjer ogrožene vrste nastopajo. Nadalje so zavarovali predele, ki so se odlikovali z izrednimi znamenitostmi ali lepotami. Danes menimo, da je najvišja stopnja varstva narave v zavarovanju celotnih biogeocenoz, ki so pogosto bolj labilne in ogrožene kot posamezne vrste. Gozdni rezervati takemu pojmovanju varstva narave popolnoma ustrezajo. Nič več si ne prizadevamo zavarovati samo tega kar je izrednega, ampak tudi to, kar je tipično . Omenili smo, da je prav v gozdov~h ohranjene največ prvobitne flore in favne in da izročamo z rezervati prihodnjim rodovom biološko dediščino ·svojega življenjskega prostora. Pri tem pa moramo vedeti, da je odkrivanje naravnih zakonitosti gozda težko in kompleksno delo, ki mu stanje raziskovalne tehnike mnogokrat ni kos. Ni še dolgo tega, ko so menili, da naj prikazujejo matematični •izrazi predvsem lastnosti površine in prostornine teles - drevesa iz tistih časov še vedno rastejo. Menili so nadalje, da vpliva na prevodnost toplote preveč dejavnikov, da bi jih lahko obravnavali na matematičen način. Danes pa so take meritve le še rutinsko delo. Lahko domnevamo, da se bo isto zgodilo z ekologijo, ki je danes še mlada veda. Kaj bodo še lahko pričala drevesa, ki so se letos zasejala na pravkar zasnovanih rezervatih! Zato moramo njihovo okolje ohraniti prihodnjim rodovom, še preden bo preveč denaturalizirano. Gozdarska ekologija se prepogosto omejuje na proučevanje dejavn.ikov za katere domnevamo, da odločajo o razvoju te ali one rastlinske, v našem primeru drevesne vrste. Premalo upoštevamo, da je gozd v svojem bistvu proces, dogajanje, mehanizem s premnogimi osmi. že ugotavljanje teh osi je težaven posel , pri sedanjem stanju eko- loške prakse skorajda nemogoč. Kaže, da se bodo namesto raziskav posameznih de- javn ikov v prihodnje v ekologiji uveljavile kompleksne raZliskave ekosistemov, kjer 5 bodo bolj kot posamezni dejavniki, pomembni celoviti procesi. če danes tega še ni mogoče doseči , ali če raziskujemo ekološke komplekse le v omejenem obsegu, to še ne pomeni, da tega ne bomo opravljali v bližnji prihodnosti. Zato je odveč poudarjati pomen mreže objektov, kjer bomo ohranili naravno stanje do največje možne mere za vselej. Pomislimo kakšna in kje je bila gozdarska ekologija pred sto leti in si ob na- predku zadnjega stoletja predstavljamo, kakšna cin kje bo čez sto let! Hkrati pa tudi to, koliko nedotaknjenih gozdov je v tem času padlo v Evropi. Dvesto let je razmeroma kratka doba: dve povprečni obhodnji ali tri človeška življenja. V toku naravnih doga- janj je to le trenutek, ki pa često presega časovne horizonte človekovega dojemanja. Postavlja se moralno vprašanje: ali bomo prepustili prihodnjim rodovom V·saj muzejski vzorec tega, kar smo dobili kot dediščino od svojih prednamcev? Ponujajo se še nova vprašanja: ali poznamo že danes vse fw1kcije gozda v prihodnosti, ali jih moremo ovrednoNti s stališča prihodnjih generacij? Omenimo naj pri tem le vlogo rezervatov kot genofondov. Poleg mreže semenskih sestojev, ki so v končni fa21i vendarle gospo- darski sestoji, nam pomenijo trajni rezervati pomemben genofond za potrebe in zahteve daljne bodočnosti, ki jih danes niti ne slutimo. V zadnjih sto letih se je gozdni fond nekajkrat temeljito spremenil, čeprav je to čas samo dveh generacij gozdnega drevja. Načeto ali porušeno naravno ravnotežje v gozdu je lahko samo posledica človeko­ vih vplivov, bod·isi v gozdu samem, bodisi zunaj njega. Sele ko bomo izločili iz gozdov neposredni vpliv, bo mogoče jasneje opredeliti posredne dejavnike in s tem pokazati na človekov vpliv v širšem prostoru. Izločitev antropogeoih vplivov na skrbno izbrani mreži reprezentančnih objektov bo torej prvi korak v proučevanju naravnega okolja v bodočnosti, od česar ne bo imela koristi le znanost, ampak tudi operativa in širša družba. Naravno uravnotežen gozd in gozdna proizvodnja na bioloških osnovah morata postati merilo za ocenjevanje vse bolj industriaJ.izirane in nenaravne poljedelske in živinorejske proizvodnje. Nekatere velike, z gozdom bogate države, kot so npr. Kanada, Združene države in Sovjetska zveza, rešujejo vprašanje biološke dediščine tako, da izločajo iz gospodarjenja razmeroma maloštevilne a zelo velike gozdove, ki naj bi kot divj•ina služili za oddih sedanji generaciji, za dediščino pa tistim, ki prJhajajo za nami. Sedanja Evropa pa je za to z gozdom prerevna. Ostaja le možnost, da iz gospodarjenja izločamo številne, a zato manjše gozdove, ki bodo iz roda v rod prehajali kot dediščina, spomeniki !in učni objekti. Večina evropskih držav je to že storila in tudi pri nas ci mamo tako ali drugače zavarovane gozdove. Zaradi pestrosti naših rastiščnih razmer pa ti parki ali rezervati še zdaleč ne obsegajo vse naše gowne vegetacije, zlas~i ne zato, ker so bili osnovani z drugimri cilji, npr. turističnimi, ki pa so seveda drugi kot pri trajnih gozdnih rezervatih. Le-ti torej niso narodni parki v običajnem pomenu besede; nasprotno, laiku se bodo zdeli na prvi pogled nezanimivti, dokler mu ne bomo razložili 11jihovega pomena. Ob koncu pa si zastavimo še vprašanje: ali so trajni gozdni rezervati res potreba in skrb le nas gozdarjev in ne vse družbe? O slednjem smo gozdarji vsekakor bolj pre- pričani kot ostala družba, ki seveda problem premalo pozna. Spoznanje o tem pa je nedvomno naša gozdarska naloga. Pri izbiranju objektov je pogosto občutiti pomislek, da gozdni rezervati zmanjšujejo površino gospodarskih gozdov, zaradi česar se bo povečal prQtisk na druge gozdove. V danih razmerah je treba to vsekakor upošteva1i. Pri iskanju •in izločanju rezervatov ne smemo biti prezahtevni, skrbno se moramo izo- gibati nepotrebnemu dupliranju. Ostaja pa še eno vprašanje: ali naj gozdarska opera- tiva, ki posluje na ekonomski osnovi, krije vse stroške in nosi posledice projekta, od katerega bo imela koristi vsa družba, ne le danes, ampak tudi v daljni prJhodnosti? žal je tako, da se narodi vse prelahko zapletajo v težke vojne spopade v imenu prihod- njih rodov, ko pa se je treba v imenu istih narodov odreči sedanjim koristim, pa pri- 6 ..................... __________ __ pravljenost na žrtve prekmalu splahni. Naloga gozdarjev bodi zatorej prepr.ičati vse družbene dejavnike o potrebnosti gozdnih rezervatov in o nujnost i, da tudi ·sami pri- spevajo za nj1hovo perspektivno zavarovanje. Danes ko že slutimo prihod moralne dobe, vemo, da v prihodnosti industrija ne bo mogla biti edini nosilec življenjskega in družbenega standarda, da bo kvaliteta življenja pomembnejša od n jegove kvantitete in da napredka neke dežele ne bomo ocenjevali po površini izkrčen;ih gozdov, ampak po količini in kvaliteti gozdov, ki jih je družba kulturno in moralno znala ohraniti sebi in svojim potomcem. V tej luči nam gozdarjem delo in prizadevanja za trajne gozdne rezerva te ne pomenijo le izziva izrednih dimen- zij , ampak tudi preizkus naše volje do dela ter sposobnosti prilagoditi se novim nalogam in novjm časom . FOREST RESERVATIONS- OUR BIOLOGICAL HERITAGE Summary The autor describes the relation of man and human community to the forests, as well as their dependance on the respective stand in the social evolution. The relation of man to the environment, including the forest, is becoming, in the modern situation, extremely important. The natural equilibriums are, in many places, affected or destructed. The forests themselves, being certanly the most conservated natural structure, have also changed their original character. The present separation of forest reservations in Slovenia should secure the intact con- servation of some most representative forests for the purpose of studying the natural processes of development and for the conservation of the bio!ogical heritage to the coming generations. It is necessary to work systematically and scientifically; simultaneously the social factors should be informed and convinced of the urgency of this work. OB SLOVESU OD BLASNIKOVE TISKARNE Prva letošn ja številka prihaja na dan skozi nova vrata. $tiriindvajset let in brez prestanka je odhajal m ed svoje bralce Gozdarski vestnik s starodavnega Brega št. 12, kjer je prav od leta 1828 do danes opravljala svojo nadvse pomembno kulturno nalogo Blasnikova tiskarna. Tiskarna, ki je natisnila že Kranjsko Cbelico, Prešernove poezije, L evstikove pesmi in toliko drugega slovstva, je torej kar četrt stoletja tiskala naše glasilo, prav gotovo v zadovoljstvo urednikov in njegovih bralcev. Zdaj zapira svoja vrata. Sodobne razmere, tehnika, povečana storilnost in nove potrebe terjajo svoje, čeprav se ob tem človek nehote spra.l'uje, ali je treba tudi takšne kulturne vrednote, m ed katere sodi častivredna tradicija, meriti le po porab- ljenem času in denarju. Prav je in spodobi se, da se ob slovesu spomnimo svoje z veste tiskarne in vseh njenih sodelavcev, od stavcev do vezalcev, od uprave do tiskarjev, ki so vsa ta dolga leta vestno skrbeli za nemoteno izhajanje Gozdarskega vestnika. Za njihov trud se jim iskreno z ah valj ujemo. Želimo, da bi tudi v novi tiskarni tako uspešno in z razumevanjem sodelovali! Uredništvo 7 NOVA NAROčNINA GOZDARSKEGA VESTNIKA Z novim letom velja za Gozdarski vestnik nova naročnina: 60 Ndin za posamezne naročnike in 200 N din za podjetja. Podražitve, ki je seveda neljuba tako uredništvu kot naročnikom, spričo splošnega porasta cen prav gotovo ni treba posebej utemeljevati. Naj ob tem le omenimo, da smo že z lanskim letnikom povečali obseg Gozdarskega vestnika od prejšnjih 320 na 440 strani, torej za dobro tretjino. Želimo in upamo, da bomo tudi v tem letu ta obseg ohranili ali celo povečali, vsebino vestnika pa izboljšali in popestrili, seveda tudi ob sodelovanju naših bralcev in dopisnikov. Uspešnost našega dela zavisi od nemotenega dotoka finančnih sredstev. Zato pro- simo vse svoje naročnike, da pohite s plačilom naročnine, po možnosti naj jo naka- žejo kar takoj. S tem se bodo izognili neljubi pozabi in nevšečnim opominom. Tistim, ki niso poravnali naročnin e za prejšnje leto, med njimi so nekateri, ki dolgujejo naročnino kljub tolikim opominom že za več let, smo žal morali ustaviti pošiljanje Gozdarskega vestnika. Zaradi štednje bomo nepotrebno naklado lista znižali. Zato prosimo svoje naročnike za razumevanje v novem letu. Uredništvo LES REVIJA ZA LESNO GOSPODARSTVO vabi gozdarske strokovnjake k sodelovanju kot bralce m kot sodelavce Na polici gozdarskega strokovnjaka naj bi bila poleg Gozdarskega vestnika tudi revija L ES 8 UDK: 634.0.443: 634.0.174.7 (Pinus nigra) (497.12) SCIRRHIA PINI FUNK et PARK., POVZROčiTELJ NOVE BOLEZNI BORA V SLOVENDI Dr. Jože Mače k (Ljubljana) Mače k, J.: Scirrhia pini Funk et Park. - povzroči­ telj nove bolezni bora v Sloveniji. Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 9-11. Slov., povzetek v nemščini. Opisan je pojav v naslovu omenjene nove bolezni bora, oz. nespolne oblike povzročitelja Dothistroma pini Hulb. na črnem boru. Na kratko je opisana simptomatologija bolezni, zlasti v primerj avi z Lophodermium p inastri , danih je nekaj predlogov za njeno zatiranje. Mače k, J .: Scirrhia pini Funk et Park. - povzroči­ telj nove bolezni bora v Sloveniji (Scirrhia pini Funk et Park. - the cause of the new disease of pine in Slovenia). Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 9-11. In Slov., summa- ries in German. The paper deals with the first occurence of the disease mentioned in the title, the asexual stage of the pathogen Dothistroma pini on Pinus nigra in Slovenia is described as well. There are given a short desc!iption of the symptoma- tology especially in comparison with Lophodermium pi- nastri and some propositions of control measures. Sindrom osipanja iglic pri ig!avcih lahko povzroča več dejavnikov živega in ne- živega sveta. Vendar se je v gozdarski praksi uveljavilo ožje pojmovanje, ki z osipom označuje le tiste pojave, ki jih povzročajo parazitske glive. To se kaže tudi v imenih bolezni. Tako imenujemo pri nas osip borovih iglic obolenje, ki ga povzroča gliva Lophodermium pinastri (Schrad). Chev. (Janežič, 1962). Tako· poimenovanje imajo tudi Hrvati, Srbi, Nemci in drugi. Strogo vzeto pa to ni pravilno, ker lahko povzročajo osip tudi druge glive ; opravičljivo je le v toliko, ker je bila omenjena gliva v času, ko se je ime uveljavljalo, pri boru najpomembnejši povzročitelj obolenja . V zadnjem času pa se kot povzročitelj osipa b01·ovih iglic čedalje bolj širi gliva, ki jo sicer poznamo že več desetletij po njenem nespolnem stadiju kot gEvo Dothistroma pini Hulb. (Boyce, 1961, Peace, 1962). L. 1966 pa so ugotovili nj en spolni stadij in se od tedaj pravilno imenuje Scirrhia pini F unk. et Park. Na območju naše države so omenjeno glivo ugotovili leta 1963 na Hrvaškem in v naslednjih letih ugotovili, da je zelo razširjena v gozdnih drevesnicah pa tudi v na- sadih (Kišpatic, 1974). Verjetno pa je glivo v naši državi prvi ugotovil Krstic leta 1955, v petindvajset!etnem sestoju črnega bora na Troglan Bari pri Ravni Reki, čeprav jo je določil drugače, namreč kot Actinothyrium marginatum Sacc. (Krsti( 1958). Opis bolezenskih znamenj se sklada z boleznijo, ki jo povzroča gliva Scirrhia pini; s,icer pa podrobnejša obravnava tega vprašanja presega okv.ir tega sestavka. To novo bolezen ugotavljamo že od leta 1971 tudi pri nas. Ker v našem gozdar- skem strokovnem tisku (Gozdarski vestnik in publikacije Gozdarskega oddelka Bio- tehniške fakultete in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije) in fitopato- Joškem slovstvu (Janežič, 1957, 1962, 1970, Hočevar in Titovšek, 1969) nisem našel zabeleženega njenega pojava v Sloveniji, jo predstavljam v pr-ičujočem prispevku. To 9 je toliko bolj potrebno, ker so groba zunanja bolezenska znamenja pri obeh povzroči­ teljih osipa enaka, ima pa Scirrhia pini precej drugačen življenjsk;i potek kot Lopho- dermium pinastri, zato je tudi naoin zatiranja nove bolezni časovno nekoliko drugačen . Ker so zunanji simptomi obeh bolezni precej enaki, jih je natančneje mogoče raz- ločiti le z !upo, zanesljivo razlikovati pa le z mikroskopsko preiskavo. Na istih iglicah se lahko pojavljata obe glivi, vendar sem pogosteje našel samo Scirrhia pini. Ta gliva lahko okuži razne vrste bora, vendar pri nas (Kišpatič, 1974) predvsem črni bor (Pinus nigra). Tudi pri svojih opazovanjih v okolici Ljubljane (Ljubljansko barje, črnuče, Vižmarje) in v Puštalu pri škofji Lokri sem jo prav tako ugotavljal le na črnem boru. Ker je Scirrhia pini znana tudi kot parazit rdečega bora, bi kazalo njen napad na tej zvrsti natančneje proučiti. Bolezenska znamenja so naslednja: na napadenih iglicah vidimo jeseni in pozimi bledozelene pege nepravilne in okrogle oblike. Pege pozneje pordečijo .in obkrožijo iglice, odtod naj bi bolezen dobila ime. Krstič (1958) jo imenuje »crvena pegavost iglica crnog bora«, Kišpatič (1974) pa »crveno-smedja pjegavost borovih iglica«. Pri nas predlagam imeni rdeča pegavost borovih iglic ali rdeča obrabljenost borovih iglic. Omejitev le na črni bor, kot je zapisal Krstič, menim, da ne ustreza. Sl. l. Del borovih iglic s simptomi obeh bolezni, kot jih vidimo pod !upo. Levo: spolna plodišča glive Lophodermitun pinastri desno: privzdignjena in raztrgana povrhnjica, pod katero so nespolna plodišča glive Scirrhia pini. Prečni zoni sta v naravi rdečkasti. Na iglici je navadno več tako obarvanih zon. Iglica se začne sušiti ob rjavenju od vrha. Končno postane svetlorjava z izrazitimi rdečkastimi obročki. Na teh rdečih zonah se pojavijo nespolna plodišča, ki se zdijo kot drobne izboklinice, nad katerimi povrh- nj-ica razpoka. Gliva lahko napade iglice raznih starosti. Te se posuše in odpadejo naslednje leto od pozne pomladi do jeseni. . čim je bolezen enkrat v drevesnici ali nasadu, se pojavlja vsako leto v večjem ali manjšem obsegu, kar zavisi v glavnem od vlage, podobno kot pri povzročitelju navad- nega osipa. V močno zapleveljeni drevesnici ali pri samostojno rastočem mladem dre- vescu v visoki travi sem ugotovil izredno močne okužbe. Starejše iglice odpadejo, dre- vesce je v notranjosti krošnje povsem golo. Kišpatic (1974) navaja, da so ugotavljali bolezen na borih v drevesnicah in v na- sadih do starosti dvajset let. Krstic (1958) je ugotovil omenjeno bolezen v sestoju starem 25 let. Pri nas sem ugotovil dolej bolezen le na mlajših borih, le v enem primeru gre za bor v starosti kvečjemu deset let. Seveda pa je bil obseg mojih opazovanj doslej razmeroma skromen, podrobnejša ugotovitev zahteva obsežnejša opazovanja. Nespolna plodišča, ki se pojavijo na rdečih zonah, so strome in na njih se tvorijo nespolne spore, konidiji, ki so lahko hialini (brezbarvni) ali pa lahno obarvani. Na naših vzorcih sem ugotavljal le hia!.ine konidije. Ti so podobni konidijem pri rodu Septoria, linearni, na koncih nekoliko zoženi, ravni, pogosteje pa rahlo usločeni, dva do tri~rat pregrajeni, dolgi oziroma široki 25-35 X 2-3 f-1.· Oblika plodišč in spor je zanesljiv razpoznavni znak za razlikovanje med Lophodermium pinastri in Scirrhia pini, oz. njenim nespolnim stadijem Dothistroma pini (sl. 1). Na iglicah, okuženih v prejšnjem letu, najdemo strome z nespolnimi plodišči od zgodnje pomladi do poletja 10 in še pozneje. Na istih stromah .se oblikujejo tudi spolna plodišča (periteciji) z asko- sporami, vendar pozneje, teh dosedaj pri nas nisem ugotovil. Bistvena razlika glede na Lophodermium pinastri je, da se pri Scirrhia pini nespolne in spolne spore razvijejo znatno preje kot spolne spore pri Lophodermium pinastri. Zato morejo tudi preje povzročiti okužbe. Za zatiranje priporoča Kišpatic (1974) naslednje ukrepe: l. Vsi gojitveni ukrepi, ki jih priporočamo za zmanjšanje okužb pri Lophodermium pinastri (izbira ustreznega zemljišča, zatiranje plevelov, ne pregosto sajenje in vse, kar zmanjšuje preobilno vlago v drevesnici ali nasadu) veljajo tudi za Scirrhia pini. 2. Najprej je treba z mikroskopsko preiskavo ugotoviti vrsto okužbe, ali je od Lophodermium pinastri ali od Scirrhia pini, ali pa hkrati od obeh gliv. 3. če je obseg lanskoletnih okužb od Scirrhie pini in s tem njen infekcijski potencial takšen, da je potrebno v tekočem letu zatiranje, je treba začeti prej, kot navadno škro- pimo proti Lophodermium pinastri in sicer v zgodnji spomladi. Okužbe s konidiji in askosporarrui Scirrhia pini nastopajo lahko znatno prej kot okužbe z askosporami Lophodermium pinastri. Domnevam, da je bolezen doslej ostala pri nas prikrita ozi- roma da ni povzročala večjih epifitecij zato, ker škropimo tudi proti glivi Lophoder- mium pinastri bolj zgodaj kot na Hrvaškem, kjer začenjajo škropiti proti njej šele v zgodnjem poletju. Kjer bomo torej ugotovili čisto okužbo s Scirrhia pini, bomo morali predhodno škropiti ~n škropiti do konca, kjer pa bomo ugotovili čiste okužbe z Lopho- dermium pinastri, škropilnega reda ni potrebno spreminjati, seveda, če smo z dose- danjim načinom škropljenja dosegli zadovoljiv uspeh. V primeru mešanih okužb bo potrebno škropiti tako kot dosedaj z enim dodatnim zgodnjim škropljenjem. Razume se, da teh nasvetov ne moremo sprejeti za dokončne, temveč je potrebno s poskusi v naših razmerah ugotoviti optimalni škropilni učinek. 4. Od sredstev za zatiranje pridejo v poštev bakireni in organski fungicidi, zlast·i tio- karbamati. Literatura Boyce, l . S.: Forest pathology 3. Edition, McGraw Hili Book Comp. New York 1961, 172 Hočevar, S., l. Titovšek (1969): Mikološka flora in entomofavna v obmejnih gozdovih okoli Lokve in Kozine. Zbornik BF in lnst. za gozdno in lesno gospod., Ljubljana, št. 7, 145-162. Janežič, F. (1957): Indeks rastlinskih bolezni v Sloveniji, Zbornik Kmetijstvo, gospo- darstvo, FAGV Ljubljana III, str . 39- 86. Janežič, F.: Gozdna fitopatologija. Skripta. Ljubljana 1962, str. 77- 79, 93-94. Janežič, F. (1970): Dodatek k indeksu rastlinskih bolezni v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete XVII, str. 77- 87. Kišpatic, l. : šumarska fitopatologija. Skripta. Zagreb 1974, str. 140-142. Krstic, M. (1958): Nezabeležene fitopatološke pojave u rasadnicama i šumama Srbije. Zaštita bilja 45, str. 75-79. Peace, T. R.: Pathology of trees and shrubs with special reference to Bri tain. Oxford 1962, 305-306. SCIRRHIA PINI F.J. PARK, EIN NEUER ERREGER DER KIEFERNSCHUTTE IN SLOWENIEN Zusammenfassung In der Abhandlung wird Uber das Auftreten des neuen Erregers der Kiefernschi.itte Scirrhia pini F. J. Park bzw. seiner ungeschlechtlichen Form Dothistroma pini Hulb. in Slowenien berichtet: D er Pilz wurde erstmals in Jahre 1971 festgestellt und seither i.n einigen Ortschaften in der Umgebung von Ljubljana und škofja Loka beobachtet. Im Einklang mit den bisherigen Angaben wurde der Pilz auf Nadeln der Schwarzkiefer (Pinus nigra) festge- stellt. Es wird die Symptomatologie der Krankheit kurz beschrieben und einige Bekamp- fungsvorschlage nach Literaturangaben unterbreitet. 11 UDK: 634.0.271 (497.12) DENDROLOSKI VRT pri stavbi gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani Dr. Rihard Er ker (Ljubljana) Er ker, R.: Dendrološki vrt pri stavbi gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, ~tr. 12-18. Slov., povzetek v nemščini. Avtor podaja talne in podnebne značilnosti v dendro- loškem vrtu. Opisan je nastanek in razvoj vrta ter izvor saditvenega materiala. Dodan je ključ za drevesa in grme v vrtu. Er ker, R.: Dendrološki vrt pri stavbi gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani (The dendrological garden next to the building of the Forestry Division of the Biotechnical Facul ty in Ljubljana). Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 12-18. In Slov .. summaries in German. The autor gives an information about the soil and cli- mate features in the dendrological garden, and further a description of the establishment and development of the garden, and of the origin of the plants. A Determination key for tree and shrub species compiled in the garden is added. Dendrološki vrt pri stavbi gozdarskega oddelka ob Večni poti 83 se razprostira na južnem vznožju Rožnika v nadmorski višini od 294 do 302m. Tla so, razen v severozahodnem delu, kjer so humozna kisla rjava tla (Pavšer, 1969), zelo heterogena. Sestavljena so iz odlaganih odpadkov krnilnic, materiala ruševin, izkopov pri gradnjah idr. Podrobne razmere, ki vladajo v dendrološkem vrtu, so razvidne iz klimadiagrama. V neposredni bližini je stala vremenska hišica postaje Ljubljana-Podrožnik, kjer so bile v letih 1956-1967 opravljene ustrezne meritve. Upoštevani so podatki za dobo od 1956-1967, ki smo j'ih povzeli po poročilih hidrometeorološkega zavoda SR Slo- venije. Iz teh sledi, da je znašal letni povpreček temperature zraka 9,50 C (od 8,5 do 10,10 C) , absolutni temperaturni maksimum 36,40 C, absolutni temperaturni minimum -25,50 C. Povprečne letne padavine so znašale 1555 mm (od 1359 do 1887). Zadnje spomladanske ozebe so se pojavljale ap1>i la oziroma maja, prve jesenske pa ·septem bra oziroma oktobra. Prvi začetki dendrološkega vrta segajo v leto 1963. Tega leta je bila zasajena živa meja. Sadike belega gabra (Carpinus betulus L.) je dobivalo podjetje Semesadike, Mengeš iz drevesnice v Tišini. Pri sajenju so sodelovali tedanji slušatelji I. letnika gozdarstva in hišnik stavbe gozdarskega oddelka tov. Lojze Pleško. Istega leta je bil osnovan topolov nasad mt skrajnem južnem delu dendrološkega vrta. Saditveni ma- terial zanj je dal brezplačno na razpolago Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo iz topolove drevesrr1ice pri šentjakobskem mostu v Zadobrovi ob Savi. Zanimivo je, da najbolj uspevata Popu/us regenerata (prsni premer 45 cm) in I - 214 (prsni premer Sl. l. Tloris dendrološkega vrta pri gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani . Posamezna drevesa in grmi so označeni s številkami (glej seznam!). 12 ~ s 1 105 140 135 54 58 14 16210855176 175 99 142 84 173 fi!31 38 108 53 15 98 31 21 2 3 139 41 95 165 155 55 12 9 52 131 :i7 102 103 91 29 107 57 67 107 107 16 37 4 19 170 5 19 94a 41 45 69 43 15 72 94a 134 141 77 136 49 141 132 10640 ri28 ~~ 136 153 78 73 143 170 158 132 73 > x 1 1 138 98 145 155 150 4 85 .. / 5~3 72 74 93 93 93 78 l __ 6 174 13 80 149 ~~479145 71152 172 'o54 158 155 Jog 1 •160 121 153 11~f 1~ 153 , ~~ 70 159 121 41 21 4 3~ 101 87 171 87 171 87 170 88 170 88 88 78 78 136 135 115 116 90 119 118 117 107 107 68 119 52 47 52 47 52 47 'o28a 111 128a 111 118 58 45 46 46 127 127 149 48 48 48 128 128 109 \ 1 1 Ces\a X 1 1 1 169 88 120 128 a 111 127 128 109 ) 112 122 110 124 113 120 117 119 118 115 127 125a 123 122 125 126 / 124 113 120 117 119 118 115 127 125a 123 122 125 126/ 1 1 1 1 1 \ 120 117 119 118 115 127 125a123 ~ 125 124 114 -------- 12411~ '112 122 11 0 10 2 0 30m 1 1 \ 1 __ 200mm 100 80 c·j 1\ 60 30 40 20 2010. o; l 1\ 1956 h .... 1/ v g -~-> bachelieri « ll4 Papulus x euramericana (Dade) Guinier cv. >>gelrica« ll5 Papulus x euramericana (Dode) Guinier cv. >> l-214« ll6 Populus x euramericana (Dode) Guinier cv. »I-154 << ll7 Populus x euramericana (Dode) Guinier cv. »l-455<< ll8 Populus x euramericana (Dode) Guinier cv. >>I-476<< 119 Papulus x euramericana (Dode) Guinier cv. >>l-262<< 120 Papulus x euramericana (Dode) Guinier cv. >>l-45/51<< 121 Papulus x euramericana (Dade) Guinier cv. >>Jacometti<< 122 Populus x euramericana (Dade) Guinier cv . >>marilandica<< 123 Populus x euramericana (Dade) Guinier cv. >>regenerata« 124 Populus x euramericana (Dade) Guinier cv. »robusta<< 125 Papulus x euramericana (Dade) Guinier cv. »seratina<< 125a Populus x euramericana (Dode) Guinier cv. »vernirubens« 126 Populus nigra L. 127 Papulus nigra var. italica Duroi 128 Papulus tremula L. 128a Populus simonii Carr. 129 Prunus avium L. 130 Prunus mahaleb L. 131 Prunus padus L. 132 Prunus spinosa L. 133 Prunus laurocerasus L. 134 Pterocarya fraxioifolia Spach. 135 Quercus cerris L. 136 Quercus borealis Michx. 137 Quercus ilex L. 138 Quercus robur L. 139 Quercus sessiliflora Salisb. 140 Quercus pubescens Willd . 141 Rhamnus cathartica L. 142 Rhamnus fallax Boiss. 143 Rhamnus frangula L. 145 Rhamnus saxatilis Jacq. 146 Rhododendron hirsutum L. 147 Rhodothamnus chamaecistus (L.) Rehb. 148 Rhus typhina L. 149 Robinia pseudacacia L. 150 Rosa canina L. 151 Rubus plicatus Wh. et N. 152 Rubus idaeus L. 153 Salix alba L. 154 Salix caprea L. 155 Salix cinerea L. 156 Salix glabra Scop. 157 Salix grandifolia Ser. 158 Salix incana Schrk. 159 Salix purpurea L. 160 Salix viminalis L. 161 Sambucus nigra L. 162 Sambucus racemosa L. 163 Sophora japonica L. 164 Sorbus aucuparia L. 165 Sorbus aria (L.) Cr. 166 Sorbus torminalis (L.) Cr. 167 Staphylea pinnata L. 168 Syringa vulgaris L. 169 Tilia cordata Mil!. 170 Tilia platyphyllos Scop. 171 Tilia tomentosa Moeoch 172 Ulmus scabra Mill. 173 Vaccinium myrtilus L. 174 Vaccinium vitis idaea L. 175 Viburnum lantana L. 176 Viburnum opulus L. Literatura 1 Hidrometeorološki zavod LR Slovenije. Letno poročilo meteorološke službe 1956-1963, Ljubljana. 2. Pavšer, M.: Predhodno poročilo o pedološkem pregledu zemljišča gozdarskega od- delka, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1969. 3. Pavšer, M.: Poročilo o rezultatih pedoloških laboratorijskih analiz zemljišča gozdar- skega oddelka, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani , Ljubljana, 1970. 4. Walter, H., Lieth, H.: Klimadiagram - Weltatlas, Jena, 1960. DER DENDROLOGISCHE GARTEN BEIM GEBAUDE DER FORSTLICHEN ABTEILUNG D ER BIOTECHNISCHEN FAKULTAT IN lJUBLJANA Zusammenfassung Seit 1963 befindet sich der dendrologische Garten fii1· padagogische Zwecke der Forstlich-holzwirtscha.ftlichen Abteilung der Biotechnischen Fakultat in Ljubljana im Ausbau. Vor der Anlegung wurden entsprechende meteorologische Messuogen und bodenkundliche Untersuchungen durchgefiihrt. Der Garten besitzt heute etwa 200 Holzarten, vor allem die heimischen und jene Exoten, die in Slowenien verbreitel sind. ln der ersten Zeit wurde dem Garten viel Schaden durch das Rehwild zugefiigt, noch mehr aber durch skrupellose Leute (Entwendungen von Nadelhi:ilzern). 18 UDK: 634.0.848.4 MEHANIZIRANA SKLADiščA OBLOVINE Mag. Franc P eč n i k (Slovenj Gradec) Pečni k, F.: Mehanizirana skladišča oblovine. Goz- darski vestnik 33, 1975, 1, str. 19-26. Slov., povzetek v nemščini. Avtor prikazuje nekatere praktične rešitve na central- nih mehaniziranih skladiščih v Sloveniji in njihov vpliv na ekonomiko proizvodnje ter izboljšanje kvalitete. P eč ni k, F.: Mehanizirana skladišča oblovine (Me- chanized round wood stores). Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 19-26. In Slov., summaries in German. The autor presents some practical solutions to be used in central mechanized wood stores in Slovenia, and their influence on the economic aspects of production and qua- lity improvement. V zadnjem času je okoli lesnih sklad1šč dosti razprav. Kljub razmeroma vrsokim investicijskim stroškom za njihovo izgradnjo si pPizadevanja kako racionalno storiti delo lažje in varnejše nezadržno ubirajo pot. Ekonomičnosti poslovanja v gozdni proizvodnji in lesni industriji ne smemo snovati le na delovni sili, ampak tudi na zamenjavi ročnega dela s strojnim. Sodobni človek naj bo na svojem delovnem mestu upravljalec delovnih postopkov zasno~anih na osnovah elekt;ronike, hidravlike in pnevmatike. Prizadevanja celotne družbe za združevanje dela na osnovah samouprav- nega dogovarjanja, spodbujajo gospodarske organizacije v gozdarstvu in lesni 1ndu- striji, da iščejo prav z mehaniZJiranirni skladišči prvo medseboj,no povezavo. Razlogi in cilji za planiranje izgradnje mehaniziranih skladišč, bod·isi zla les iglavcev, bodisi za les listavcev, vseh premerov in dolžin, so zelo različni. Ti cilji in razlogi so predvsem naslednji: zmanjševanje fizičnega napora delavcev zniževanje deleža fizičnega dela v proizvodnji zboljševanje osebne varnosti na delovnem mestu uveljavljanje načela »zero defekta« (limibiranje defektov v proizvodnji k ničli) optimiziranje naročil glede kakovosti po JUS-u zaradi večjih količin oblovine raz- ličnih drevesnih vrst, klas in bonitet boljše ovrednotenje lesa; prejšnji odpadki (očell«i, odrezki, žagovina, lubje) so postali surovina za nadaljnjo predelavo. V slovenskem merilu je vključenih v sodobno obdelavo oblovine na lesnih skla- diščih že 14 Ofo letnega etata, v jugoslovanskem pa le 1,7 Ofo. K hitrejši spremembi miselnosti in stališč glede celovitejšega gospodarskega napredka bodo vsekakor pri- pomogla integracijska gibanja v vertikalni smeri (med gozdarstvom in lesno industrijo), kakor tudi težnja po večjem združevanju gospodarskih organizacij. Območje Slovenije je tako majhno, da bi prišli z linearnim programiranjem lokacij lesnoindustrijske pre- delave in koncentracije lesa komaj do tolikšnega števila najustreznejšib rešitev, kolikor je prstov na eni roki, pa še ti prsti bi morali biti vodeni z enega mesta. S svojim pri- spevkom ne nameravamo dajati neposrednih napotkov gozdarstvu ali lesni industriji, kako naj rešujeta vprašanja centralnih mehaniziranih skladišč, ampak spomniti na nekatere konkretne rešitve v operativi in osvetliti možnost za boljše vrednotenje lesa. 19 V Sloveniji so že zgrajena ali pa se gradijo naslednja mehanizirana skladišča: Maribor: mehanizirana skladišče za hlodovino Marles - Limbuš, neposredno pri žagarskem obratu. V gradnji je linija za sortiranje 1n krojenje drobne hlodovine. Slovenj Gradec: mehanizirana skladišče za hlodovino in drogove na Otiškem vrhu, v neposredni bližini tovarne ivernih plošč in bazenske žage. V izgradnji je linija za drobno oblovino in linija za profilno skobljanje drobne oblovine za gradbene elemente. Postojna: mehanizirana skladišče za ves les pivškega bazena na Pivki; v podaljšku je projektirana nova žaga. V izgradnji je skladišče Marof - Stari trg, kjer je na novo projektirana žagalnica in tovarna ivernih plošč pohištvene industrije Brest-Cerknica. Kapaciteta skladišča je v tehnološkem pogledu projektirana za ves les cerkniškega bazena. Podpisana je pogodba o izgradnji skladišča za listavce v Ilirski Bistrici pri novi tovarni Lesonit. Skladišče bo namenjeno predelavi lesa listavcev brez hlodovine, ki se izloča že pri panju. Bled: mehaniziran o skladišče v Bohinjski Bistrici pri žagarskem obratu za pre- delavo oblovine zahodnega dela blejskega gozdnogospodarskega območja. Skofja Loka: mehani:drano skladišče za hlodovino pri žagi Gradis v Skofji Loki, za del surovine Gozdnega gospodarstva Kranj. Logatec: podpisana je pogodba za gradnjo mehaniziranega skladišča pri lesnem kombinatu v Logatcu, za del lesa Gozdnega gospodarstva Ljubljana. železniki: v gradnji je mehanizirana skladišče za žago in pohištveno industrijo Alples, neposredno pred žagarskim obratom za del lesa Gozdnega gospodarstva Kranj . Izkoriščanje odpadkov na mehaniziranih skladiščih Z gotovostjo lahko trdimo, da edino z mehaniziranim lupljenjem zaradi vse hitrej- šega naraščanja osebnih dohodkov lahko rešujemo nemoten potek svoje proizvodnje. S strojnim lupljenjem oblovine pa zbiramo lubje na enem mestu, zaradi česar nastopa vprašanje, kam z njim. Lubje so obravnavali dosedaj na skladiščih kot odpadek, čeprav je po svojem deležu na prvem mestu. Sledijo mu razni očelki in žagovina. V novejšem času je v pomoč uporabi lubja kot surovine za nadaljnjo predelavo tudi histerija pred onesnaženjem okolja. Zaradi energetske krize in podražitve nafte pa se postavlja vprašanje o rentabilni uporabi lubja kot vira energije ·in za finalne pro- dukte. Nekaj pnimerov: a) Kurja va Pri kurjavi lubja seveda ne mislimo na uničevanje lubja kot balasta, ampak na izkoristek njegove kalorične vrednosti v sodobnih kotlovnicah za proizvodnjo energije. Realizirani projekti v tujini (npr.: Wiezenau, Avstrija in Holz Henkel v Gottingenu, Zahodna Nemčija) dokazujejo, da lahko z izkoriščanjem kalorične vrednosti lubja brez dodatnih stroškov za energijo deluje sušilnica za deske, kotlovnica za proizvodnjo pare in celo električna centrala. Pri teh napravah se poleg stroškov energije k.rijejo tudi amortizacija in obresti za njihovo izgradnjo. če dodamo temu še morebitne izdatke za odvoz lubja, je faktor rentabilnosti naložbe za razširjeno reprodukcijo še višji. b) In du s tri j a p 1 oš č Zaradi vedno večjega pomanjkanja lesne surovine za proizvodnjo raznovrstnih plošč so bili tehnologi prisiljeni raziskovati uporabo lubja za plošče . Lubje, ki je na centralnih skladiščih že kar pri roki, bi bilo lahko najcenejša surovina za proizvodnjo plošč. N a podlagi tega so razvili nove industrijske postopke, tako da že uporabljajo 20 ali samo lubje, ali lubje v kombinaciji z žagovino. Prvi rezultati iz Skandinavije in Anglije kažejo, da lahko tudi iz lubja izdelujemo kvalitetne plošče. Skandinavci uporab- ljajo pri tem postopek mešanja lubja i!l1 žagovine, medtem ko izdelujejo Angleži plošče samo iz lubja. c) K om post Zelo stara je uporaba lubja za komposNranje. Američani in Svedi so ta postopek tako izpopolnili, da pridobivajo s pomočjo lubja najkvalitetnejšo cvetlična prst, ki jo embalirajo in po trgovski mreži prodajajo potrošnikom. d) Odre z ki Pri krojenju izločamo zaradi fizioloških napak ali premajhne zdravosti različno velike kose lesa. Teh odpadkov je na mehaniziranih skladiščih do 3 o;0 vsega lesa v obliki raznih odrezkov, koreničnikov, grčavih kosov in drugih napak. Tudi ta »odpadek« je mogoče oplemenititi, ne da ga kot dosedaj uporabljamo le za kurjavo . Ker so že našli tehnološke rešitve za uporabo lubja, bodo odrezki na mehaniziranih skladiščih še privlačnejši za izdelavo plošč. e) 2 ago vina 2agovina se navadno skupno z odrezki transportira v posebne depoje. Možno pa je žagovino na koncu transporterjev ločiti ter ločeno ·skladiščiti odrezke in žagovino. Kot smo že omenili, je žagovina primes lubju pri proizvodnji plošč, uporablja pa se tudi za proizvodnjo energije. Mejna področja gozdarstva in lesne industrije Mejna področja gozdarstva in lesne industrjje, bodisi v primarni predelavi, bodisi v finalni proizvodnji so v slovenskem merilu najbolje obravnavali na postojnskem gozdno gospodarskem območju . Kolektivu Gozdnega gospodarstva Postojna, !ci upravlja in gospodari z gozdovi na območju cerkniškega in pivškega bazena, lahko čestitamo, ker mu je uspelo, da je na podlagi povezovanja z različnimi lesno industrijskimi podjetji , kot so Javor-Pivka, Brest-Cerknica in Lesonit-Ilirska Bistrica, poiskal skupno pot pri uvajanju mehanizacije v tehnološke postopke za celotni etat iglavcev in listavcev. Na dan republike 1974 je začelo na Pivki obratovati eno izmed najmodemejših mehanizi- ranih skladišč za oblovimo iglavcev v Evropi. Na skladišču bo predelana polovica etata Gozdnega gospodarstva Postojna. V naslednjih letih se bosta temu skladišču pridružila še dvojček v Cerknici in mehanizirana lesno skladišče za listavce ob novi tovarni ivernih plošč v Ilirski Bistrici. Primeri iz prakse Praktične tehnološke rešitve na mehaniziranih ·skladiščih , ki že obratujejo, so dvojne: bodisi da so skladišča samostojno zaokrožene celote z mehaniziranimi in avtomatizira- nimi postopki (dokončno izoblikovanje sortimentov in sortiranje po kakovostnih raz- redih), bodisi da so le-ta neposredno povezana z žagalnico. Prvi p1imer : mehanizirana skladišče Pivka. Celotno opremo za skladišče je izdelala tovarna opreme rudnika Mežica, po licenci zahodnonemške tvrdke Sager-Massierer (sl. 1). Letna kapaciteta skladišča je izračunana na podlagi delovne hitrosti, srednjega premera oblovine in letne kol·i čine sortimentov, ki nanj gravitirajo. Srednji premer 21 r:D CD 08 ---r------t ' ----1-------+ ---------1- _ _ 1 _________;_ -----i Potek dela: Nesortirana in neolupljena hlodovina različnih debe- lin in dolžin se s pomočjo sistema prečnih transpor- terjev (1, 2, 3) avtomatsko dodaja pred lupilni stroj (5). Pri prehodu skozi lupilni stroj se hlod olupi. Detektor (7) registrira in označi hlod, če je v njem železni tujek. Na krojilnem transporterju (9 in 11) se s pomočjo' krojilke (10) avtomatsko kroji hlodovina po dolžini in hkrati programira za avtomatsko sorti- ranje. Vsa krojena hlodovina se izmeri z elektronsko merilno napravo (jorometer) (14) in podatki (premer, dolžina, število kosov in prostornina) se registrirajo na digitalnem instrumentu v komandnem prostoru. Skrojena in programirana oblovina se avtomatsko sor- tira po dolžinah ali premeru s pomočjo sortirnice transporterja (15) v bokse. Tako sortirana oblovina je pripravljena za žaganje ali neposredno prodajo. Kapaciteta objekta je 80.000 m3 lesa letno v eni izmeni. Sl. l. Mehanizirana lesno skladišče Pivka 1 Prečni in skladiščni transporter 2 Prečni razdelilni transporter 3 Prečni dodajalni transporter 4 Specialni verižni transporter 5 Lupilni stroj - cambio 6 Konični valjčni transporter 7 Gumijasti trak z detektorjem 8 Konični valjčni transporter 9 Specialni verižni transporter 10 Krojilka 11 Konični valjčni transporter 12 Verižni transporter 13 Prečni veližni transporter 14 Merilna naprava (jorometer) 15 Sortirni transporter 16 Lopatasti verižni transporter za odčelke 17 Lopatasti verižni transporter za lubje A Boks za krivo in nadmersko hlodovina B Boks za šosebno hlodovina C Boks za kratko hlodovina D Boks za sortirano hlodovina 22 oblovine znaša 24 cm. Za 1 m3 potrebujemo pri navedenem premeru 22m lesa. Letna kapaciteta skladišča znaša 80.000 m3 oblovine, tako da more skladišče letno predelati 1,760.000 tekočih metrov oblovine. V primeru ene izmene imamo letno na razpolago 1.600 delovnih ur, računajoč odbitke za remonte, nego in vzdrževanje skladišča. Da bi sinhroniizirali na skladišču potek dela, je izračunana brzina lupljenja 30 m na minuto, delovna hitrost transpor- terjev 40 m na minuto. Iz navedenega sklepamo, da je ozko grlo v proizvodnem pro- cesu krojenje. Na podlagi tega je kapaciteta skladišča glede na omenjeni srednji pre- mer naslednja: Mer. enota Na minuto m 3 0,681 tek. m 15 Na uro 40,86 900 Na dan 400 8.800 Na leto 80.000 1,760.000 Navedeni podatki nam povedo, da je koliičina lesa za eno izmeno previsoka, zato je treba v poletni sezoni uvesti še drugo. Drugi primer: žagarski obrat Gradisa v Skofji Loki. V prvi fazi je rešeno le vprašanje ročnega lupljenja, ker celotne modernizacije skla- dišča finančno ni-so zmogli. Zaenkrat so zadovoljni z doseženimi rezultati, seveda pa bodo z mehaniziranjem še nadaljevali. Pripravljeni so že projekti 1n podpisana je pogodba o 1zdelavi opreme. Prihodnje leto bodo pričeli tudi z atvomatskim čeljenjem lin sortiranjem hlodovine. (sl. 2) Tretji primer: detektorji za iskanje železnih tujkov na Otiškem vrhu. Spomini ·iz prve in druge svetovne vojne v obliki drobcev granat, šrapnelov ter krogel in ostanki sedanjostli v obliki žic in klinov povzročajo lahko smrt delavcev pri polnojarmeniku. V izogib temu služi detektor za železne tujke. Na sl. 3, ki prika- zuje napravo za krojenje na Otiškem vrhu, je v ozadju detektor za železne tujke. Nje- gova naloga je, da izloči v primeru železnih delcev sortiment iz nadaljnjega transporta. Detektorji so glede občutljivostli različni. Delujejo tako, da se les pri prehodu skozi posebno odprtino s pomočjo elektromagnetnega polja prekontrolira. V primeru pri- sotnosti železa se prenese impulz na izmetače lesa. Poleg tega označujejo nekateri de- tektorji mesto, kjer se nahaja tujek in vključujejo alarmni sistem. četrti primer: krojenje na Otiškem vrhu. Les kroji krožna žaga kro}ilka, ki se elektrohidravlično krmili prek glavne krmilne mize v komandni postaji. Maksimalen premer lesa je pri tem 70 cm Premer krožnega lista je 200 cm. Krojilka se pred vstopom oblovine na kroj·ilno mizo avtomatsko urav- nava glede na debelino sortimenta. S tem pri krojenju ne izgubljamo časa zaradi praz- nega hoda krojilke. Na transporterju krojilne mize je možen pomik oblovine naprej in nazaj. Krojilna miza ima dvižno pogrezljive zastave za nastavljanje fiksnih dolžin v intervalih po 1 m ter poseben merilni voziček za nastavljanje vmesnih in tistih dolžin, pni katerih kro- jenja ne krmilimo z zastavicami. Odčitek dolžin in premerov se regis trira na uri. Prek nje nastavljamo vmesne do! Žline in krojimo na osnovi mehanično prikazanega premera. Ob prežagovanju se najprej sproži dvojni primež, ki les fiksira, sledi prežagovanje; nato se primež sprosti, sledi transport do nastavka za dolžine ali pa izbira programa za sortiranje po bok:sih v sortirnici. (sl. 3) Očelki, odrezki in žagovina padajo v posebno korito, odkoder se mehanizirana prenašajo do posebne rešetke, kjer se loči žagovina, ki se uskladišči posebej. Peti primer: komandna postaja na Ptivki. 23 Sl. 2. Lupilni stroj na obratu Gradisa v škofji Loki S krmilne mize v komandni postaji mehaniziranega skladišča na Pivki avtomatično usmerjajo ves les po izbranem programu lupilnega stroja naprej. Krmilna miza je opremljena s komand nimi ·in · krmil nimi stikali ter signalnimi svetilkami, kar omogoča preglednost nad vsemi postopki in daje možnost za njihovo korekturo. Vse postopke izločanja, krojenja, transporta, programiranja in sortiranja lahko opravi en sam delavec. (sl. 4) Sesti primer: sortirnica mehaniziranega skladišča na Otiškem vrhu. Sortirnica je dolga 103 m, vzdolž nje teče trak za transport sortimentov s sojemalci, katerih medsebojno razdaljo določajo standardne ali posebej določene dolžine sortimen- tov. Sor~irni trak se v času cizmetavanja ne ustavlj a. Sojemalci služ1jo za transport in izmetavanje dokončno skrojenega lesa. Sortimenti do 4 m ležijo na dveh sojemalcih, najdaljši (12 m) pa na štirih. Sojemalci so avto- matsko vodeni prek krmilne mize dn se odpirajo s pomočjo pnevmatskih cilindrov tik pred izbranim boksom. Na obeh straneh sortirnice je razporejenih 28 boksov v katerih se hlodovina raz- vršča po drevesnih vrstah, dolžini, debelini ·in kvaliteti. Glede na dolžino sortimentov so boksi naslednji: dolžina 3- 4m 22 boksov dolžina 5- 6m 2 boksa dolžina 5- Srn 2 boksa dolžina 6-12 m 2 boksa Pri boksih iz katerih potuje hlodovina naravnost v žagalnico se avtomatično regist- rira debelina, skupna dolžina in število sortimentov. Za tehnično oblovino, tj. za dro- gove, za gradbeni, celulozni in jamski les, pa poteka ,izmera posebej . Posebej se meri tudi količina oblovine, ki je namenjena za tovarno ivernih plošč. (sl. 5) 24 Sl. 3. Krojilka na Otiškem vrhu, v ozadju detektor za železne tujke Sl. 4. Krojilka in krmilna miza na Pivki Sl. 5. Sortirnica na Otiškem vrhu MECHANISIERTE RUNDHOLZLAGER Zusammenfassung Auf den zentralen mechanisierten Rundholzlagern werden gemeinsame Probleme der Forstwitiscbaft und Holzindustrie geli:ist. Die Automatisierung oder Arbeitsvorgange bei der Holzgewinnung stellt die erste Stufe zur Verschmelzung der Arbeit in Forstwirtschaft und Holzindustrie. An hand einiger Beispiele, die die Verhaltnisse in Slowenien illustrieren sollen, wird gezeigt, auf welche Weise dem Arbeiter in Fortswirtschaft und Holzindustrie seine Arbeit erleichtert werden kano und wie das bisher als Abfall behandelte Holz besser ausgewertet wird. Mittels Innovationen konnen die Schnittfehler nach Dimensionen und Qualitat wesentlich vermindert werden. Da gri:issere Holzmengen vorhanden sind, ist auch die Optimisierung der Bestellungen nach vorgeschriebenen Qualitaten mi:iglich. Durch mechanisierte und automatisieJie Holzlager werden in Slowenien schon 20 °/o des Etats erfasst, worans hervorgeht, dass dieser technologische Trend nicht mehr zum Stillstand gebracht werden kann . Die Gri.inde daflir liegen vor allem in immer rascheren Anwachsen der Li:ihne und in der Knappheit der Arbeitskrafte flir so anspruchsvolle Arbeiten wie sie die Forstwirtscbaft aufweist. 26 - UDK 634.0.226 : 634.0.913 PODIVJANA KRAJINA Dr. Rudolf P i p an (Ljubljana) P i pan , R.: Podivjana krajina. Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 27-30. Slov., povzetek v nemščini. Avtor obravnava problem zaraščanja opuščenih kme- tijskih zemljišč in vprašanja gojenja in urejanja novonasta- jajočih gozdov. Pipan, R.: Podivjana krajina (The problems of new forest lands), Gozdarski vestnik 33, 1975, 1, str. 27-30. In Slov., summaries in German. The autor discusses the problem of abandoned agri- cultural lands progressively grown over by forest, as well as the problems of silviculture and management to be hand- led in these new forests. Nagla industrializacija naše dežele je povzročila, da so mnogi mali kmetje, ki so našli zaslužek v ~ndustriji, opustili obdelavo odročnih in manj donosnih zemljišč. Na mnogih domovih so ostali le stari ljudje, ki ne zmorejo obdelati vse zemlje, ki so jo nekdaj. Proces preraščanja nekdanjih obdelovalnih zemljišč in zlasti pašllikov v gozdu, traja na Slovenskem že več kot sto let, toda v povojnih letih poteka s tolikšno naglico, da se očitno spreminja podoba naše kulturne krajine. Njena podoba pa ni lepša od prejš- nje, ko si lahko povsod opažal sledove marljivega dela. Kamorkoli se podamo, povsod naletimo na zemljišča, ki jih je osvojil plevel, trnje in grmovje, ponekod se košati posamično gozdno drevje. Zanemarjenost in podivjanost je vtis, kii se ga ne moremo ubraniti. Toda ta, dejali bi estetska škoda, gotovo ni poglavitna posledica stihijskega in spontanega opuščanja zemljiš!Qih kultur. Opuščena kmetijska zemljišča ne dajejo nobenega donosa. Niti posameznik, niti skupnost nimata od njih nobene koristi. Podoba je, da je nekaj iz našega narodnega telesa iztrgaJo del rodne zemlje in nam s tem zmanjšalo življenjski prostor. če bi se to zgodilo zaradi vojnega poraza, bi nastala prava in globoka narodna žalost, tako pa se ne zasolzi nobeno oko in sprejemamo vse na znanje brez pravega obžalovanja, ali pa se tega celo veselimo, kot očitnega dokaza o tem, kako naglo napreduje industrija. Po preteku določene prehodne dobe, ki lahko traja tudi nekaj desetletij, osvajajo opuščena kmetijska zemljišča gozd. Omeniti je treba, da gre za velike površine. Ob prvih dveh splošnih inventarizacijah gozdov v letih 1946 in 1947, smo na podlagi katastrskih podatkov ugotovili v Sloveniji 830.000 ha gozdov. Danes, po tridesetih letih, jih je nekaj več kot milijon hektarjev, kar je ugotovljeno statistično. Vsekakor bi morali podrobneje proučevati procese nastajanja novih gozdov, saj so se v razmeroma kratkem obdobju v toliki meri razširiLi, da so spremenili gospodarsko osnovo našega naroda. Izpodrinili niso le kulturnih rastlin, temveč tudi človeka iz ob- širnih območij in so aktivni vzvod naglo napredujoče urbanizacije v nižinskem svetu. S prenehanjem obdelovanja zemlje se sproste naravne sile, ki jih je dotlej držal na uzdi človek s plugom in motiko, s koso in s:rpom. Rastlinske vrste, ki so kmetovalcu nadležen plevel, ki ga nenehoma uničuje, se sproste ·in naglo zavzamejo vso površino. V našem humidnem podnebju se med enoletni plevel kmalu pomešajo zeliščne trajnice, ki so po svojem gospodarskem pomenu še hujši plevel. Nastane boj za obstanek med 27 raznimi zeliščnimi vrstami. V ta boj se vmešajo kmalu posamezne drevesne vrste, katerih seme je raznesel veter, in tudi nekatere živali, zlasti ptice. V prvih letih so mladike iz semena gozdnega drevja v neravnopravnem položaju z raznimi zelišči, plevelom, ki naglo raste in jim odvzema svetlobo in koreninski prostor. Zato ogromna večina mladja gozdnih drevesnih vrst propade še istega leta ko je vzkJ.ila, ali pa nekaj let pozneje. Tisti posamezniki, ki so se zakoreniDJili in ostali pri življenju, pokažejo čez nekaj let svojo nadmoč nad okolnim rastjem, zdaj so te drevesne mladike tiste, ki bolj ali manj naglo odvzemajo življenjski prostor travi in plevelu. Na prostranih goličavah nastajajo najprej mali otočki gozdnega drevja, k!i se SlflJO navzven in se po preteku določenega obdobja, ki je lahko zelo različno, s svojimi zunanjimi robovi najprej dotaknejo, potem pa strnejo. Tako strnjeno rastje imenujemo gozd in ga tudi statistično ugotavljamo kot gozd. Vendar je tako nastala rastlinska formacija še daleč od tega, da bi se ustalila. Dre- vesni sestav takega gozda, morda bi zanj lahko uporabili naziv »predgozd« ali »pred- kultura«, je neuravnotežen in tako rekoč slučajen. Za'V1isi od tega, kakšno seme je nanosil veter ali so ga prinesli ptiči. Zato prevladujejo drevesne vrste z lahkim semenom: iva, rakita, bor, manj pogoste so smreka, jelka; v predkulturah pa so zelo redke drevesne vrste s težkim semenom: bukev, hrast in še nekatere druge, če so nji- hovi matični gozdovi toliko oddaljeni, da j~h veter ali ptice ne morejo prinesti na opuščena zemljišča. Proces menjavanja rastlinskih vrst, ki ga strokovno imenujemo »naravna sukcesija«, se nadaljuje tudi v »predkulturah« oziroma v »predgozdih« in traja morda stoletja. Pionirske drevesne vrste, kot so trepetlika, iva, breza, postopoma zamenjujejo drevesne vrste, ki j,im dano rastišče bolj ustreza in -so zato bolj vitalne kot vrste, ki jih je prinesel sem veter, žival ali človek. Končno se na posameznem rastišču uveljavijo drevesne združbe, s tistimi vrstami, k~ jim druge vrste ne morejo konkurirati .in tako nastane »kiimaks« kot končni stadij naravnih sukcesij. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kolikšen je v civiliz;iran·ih državah delež gozdov v stadiju klimaksa. Po vsej verjetnosti je ta delež zelo majhen. V mnogih primerih je bistvo gospodarjenja z gozdovi prav v tem, da z raznimi gozdnogojitvenimi ukrepi zaustavljamo proces naravne sukcesije in vzdržujemo labilne rastlinske združbe, ker ustreza to gospodarskim interesom. Vsako drevo, ki zraste na osami, se razkošati, kar pomeni, da so njegove veje daljše kot pri drevesu enakega premera, ki je zraslo v sklenjenem sestoju. Posledica tega je, da že majhno število osebkov ustvari popoln sklep krošenj, kar onemogoča vraščanje novih dreves v sestoj. če se ~zrazimo po taksacijsko, bi dejali, da je značilnost na ledinah stihijsko nastalih gozdov v tem, da imajo pri polnem sklepu zelo nizko stopnjo zarasti . če ne bi drevje zraslo na osami, bi na isti površini lahko uspevalo veliko večje število dreves. Pred leti se je v taksacijskih krogih mnogo razpravljalo o tem, ali naj v gozdno- gospodarskih načrtih izkazujemo tudi zarast, ali pa naj se zadovoljimo samo z ugotovitvijo o stopnji sklepa krošenj. Mnogi so celo trd:il1, da sta pojma »sklep« in »zarast« v bistvu istovetna in da jih ni treba razlikovati. Tisti, ki so trdili , da sta sklep in zarast dva povsem različna pojma, ki uzražata povsem različne pojave, •SO ostali v manjšini, zato naši gozdnogospodarski načrti ne vsebujejo stopnje zarasti, češ, da nimamo priznanih donosnih tablic, ki bi upoštevale tudi »zarast«. Ta argument je ustrezal dejanskemu stanju, dokler tudi v Nemčiji glede pojma zarast> Gozdnogojitveni seminar treh dežel« tiskarski škrat spremenil kemijske v >> kmetij :; ke« lastnosti. Na str. 425 manjka pri članku o kmetijsko pospeševalni službi na gozd nem gospodarstvu Bled podpis: Ma jda Loncnar, dipl. ing. agr. Avtorici se za neljube pomoto opravičujemo. Uredništvo 33 OB 75-LETNICI PROFESORJA IVANA KLEMENčičA So v življenju nekateri mejniki, ob katerih se velja za trenutek ustaviti ~n se ozreti na prehojeno pot. Tak mejnik je prav gotovo 75. rojstni dan, ki ga je pred nedavnim praznoval profesor Ivan Klemenčič. Kot je bil razgiban čas zadnjih 75 let, takšna je tudi dosedanja življenjska krivulja našega jubilanta. Lokvica v Beli krajini je rojstni kraj Ivana Klemen- čiča; tam se je rodil 25. X. 1899. Mogoče sta prav tam- kajšnja krajina in okolje, ki je v njem preživljal otroška leta, vtisnila v njem blag značaj z njemu značilno mehko govorico. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po maturi 1921. leta se je odlooil za študij gozdarstva, če­ prav tedaj niso bili ugodni časi za zaposlitev v tem po- klicu. Z lastnimi silami se je žilavo prebijal skozi štu- dentovska leta, najprej eno leto v Zagrebu, nato na Dunaju in tri leta v Pragi, kjer je leta 1926 diplomiral. Po prakticiranju na čehoslovaškem je nastopil svojo prvo službo pri Veliki Nedelji. Kot mlad lin zavzet inženir se je ukvarjal predvsem s pogozdovanjem, o katerega uspešnosti še danes pričajo znani nasadi kanadskih topolov na Otoku ob Dravi. Le krajši čas je služboval v Ljubljani pri urejanju hudournikov, nato je nadaljeval svojo službeno pot v Bosni, kjer je delal dvanajst let. Kot šef teh- nične službe un kasneje kot direktor podjetja »Sipad« v Oštrelju je imel priložnost preskusiti svoje sposobnosti in znanje zlasti pri odpiranju skoraj nepreglednih pro- stranstev bosanskih gozdov. Načrtoval je, trasiral in vodil gradnjo gozdnih prometnic. Po njegovih trasah je bilo zgrajenih več kot 600 km gozdnih železnic. Ob vsakodnev- nem praktičnem delu se je poglabljal tudi v teoretična vprašanja odpiranja gozdnih kompleksov ter razvil prvo teorijo o optimalni gostoti gozdnih prometnic, ki jo je objavil v knjig;i »Optimalna gustoca šumskih prometala«, Sarajevo 1939. V Bosni ga je zatekla tudi vihra druge svetovne vojne. Ob požaru v Oštrelju je rešil golo življenje sebi in svoji družini. Ob koncu leta 1941 se je presehl v Slovenijo, kjer se je leta 1943 priključil narodno osvobod~lni borbi. Po osvoboditvi ga srečamo naj- prej na ministrstvu za gozdarstvo, kjer je organiziral gozdarsko statistično službo. Kasneje je štiPi leta vodil odsek za gozdarstvo in lesno industrijo pri planski komisiji Slovenije. V takratnem času vel•ikih potreb po lesu ni bilo lahko zagovarjati trajne naloge gozda in potrebe po usklajenosti med lesno industrijo ~n zmoglj ivostjo naših gozdov. Svoje bogate izkušnje pri načrtovanju prometnih naprav je s pridom uporabil tudi pri svojem delu pri glavni direkciji lesne ·industrije. Po osnovanju gozdarskega oddelka pri takratni fakulteti za agronomijo in gozdar- stvo je bil Ivan Klemenčič marca 1952 izvoljen za univerzitetnega učitelj a. Prevzel je katedro za gozdne gradnje in iz l11ič začel razvijati novo katedro, začel je zbirati modele in redke eksponate. Dvajset let je študentom gozdarstva z velikim vesel jem in entuzi- azmom posredoval svoje teoretično in praktično znanje ter življenjske izkušnje. Postal je poznan tudi zunaj svoje domovine. S predavanji se je udeleževal raznih mednarodnih kongresov s področja gozdnih prometnic. Tako ga srečamo v Oxfordu, Stockholmu, ženevi, pa na ul11iverzi v Helsinkih, v Vancouvru in Torontu v Kanadi ter Corvallisu v ZDA. Pri njegovem delu na fakulteti ne gre prezreti tudi nemajhnega deleža, ki ga je prispeval pri graditvi stavbe gozdarskega oddelka pod Rožnikom. 34 Profesor Ivan Klemenčič še ni odložil svojega dela. Res, da že nekaj let ne predava več, vendar je še vedno zelo· delaven v raznih društvih, še vedno lista po knjigah in si izpisuje važnejša spoznanja. Nenehno delo ga ohranja zdravega in vedrega. Ob nje- govem jubileju mu želimo še dosh takih let. A. Dobre PROFESOR ZDRAVKO TURK - SEDEMDESETLETN1K že skoraj trideset let - od osvoboditve sem, blesti med vrhovi našega povojnega gozdarstva ime kremenite osebnosti tovariša Zdravka Turka, diplomiranega in- ženirja gozdarstva, rednega profesorja Biotehniške fa- kultete Univerze v Ljubljani, ki je 19. novembra 1974 slavil sedemdesetletnico svojega rojstva. Visoka veljava imena in osebnosti tovariša Zdravka Turka pa ni priznana le v slovenskem gozdarstvu tem- več v vsem jugoslovanskem prostoru, odmeva pa tudi daleč po svetu zunaj meja naše domovine. Le malo- kateri gozdarski strokovnjak pri nas že tako dolgo ne- umorno dela in je ves čas tako zavzet s prepletena, vsestra!llsko strokovno, gospodarsko in družbeno-poli- tično problematiko našega gozdarstva in lesarstva, da se zdi ta kot pretkana z neštetimi nitmi nenehnega, zavze- tega in uspešnega delovanja in pomembnega ustvarja- nja našega slavljenca. Ob polni obremenjenosti s svojim znanstvenim raziskovalnim in pedagoškim delom kot fakultetni učitelj in predstojnik katedre za izkoriščanje gozdov na Biotehniški fakulteti lin kot predstojnik odseka za izkoriščanje gozdov na Inštitutu za gozdno lin lesno gospodarstvo posveča ves ta čas tudi vsem drugim aktualnim strokovnim vprašanjem gozdarstva in dvigu njegove ravni, zlasti po gospodarsko-organizacijski plati, ki mora ustrezati njegovemu splošnemu družbeno-političnemu pomenu. Tako široko je zasnovan temelj njegovega neutrudljivega delovanja v gozdarstvu, ki je vseskozi prepletena z vodilno mislijo in zavestjo o pomenu gospodarnosti in gospodarskega učinka slehernega ukrepanja v gozdu -i n v tehnologiji gozdne proizvodnje, zlasti pri uvajanju sodobnih tehruičnih sredstev v pestro različnost razgibanega sveta in biološko pogojene razlike gospodar- skih oblik našega gozda . Izsledke številnih poglobljenih razčlemb raznih primerov posameznlih tehnoloških postopkov prenaša neposredno v pouk slušateljem na fakulteti , s svojimi številnimi objavami pa tudi v proizvodno prakso. Lik in osebnost tovariša Zdravka Turka označujejo predvsem njegove občudovanja vredne naravne človeške vrline, ki jih le redkokdaj najdemo v tol·iki meri združene v eni sami osebi: njegova prislovična prekipevajoča življenjska sila je združena z zagrizeno de- lavnostjo in vztrajnostjo, da zlepa ne odneha z delom, ki si ga je naložil , še večkrat pa z nalogami , ki mu jih stalno nalagajo »forumi « za naš splošni blagor in blaginjo. Njegov kremenit značaj odlikujejo poštenost, skromnost in varčnost, predanost stvari in doslednost, odkritost in nesebično tovarištvo. Zato je cenjen ne samo kot izreden, razg ledan gozdarski strokovnjak in znanstvenik, temveč je priljubljen kot človek, tovariš, sodelavec in učitelj tako na fakulteti kot v naši gozdarski operativi. Tovariš Zdravko Turk se je rodil kot kmečki sin dne 19. novembra 1904. v Novem Kotu na Kočevskem . Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval realno 35 gimnazijo v Ljubljani in maturiral 1924. leta z odličnim uspehom. Pozneje je nadaljeval študij na gozdarski fakulteti v Zagrebu, kjer je diplomiral 1930. leta z odličnim uspe- hom. že tedaj je bil aktiven v naprednih študentskih organizacijah. Po okupaciji Jugo- slavije se je vključil v osvobodilno gibanje, odšel v partizane, pobegnil iz internacije in se zopet vključil v NOV do končne osvoboditve. V obdobju obnove porušene domovine je kot izkušen gozdarski strokovnjak deloval na osvobojenem in priključenem Slovenskem Ptimorskem kot organizator gozdarske službe in proizvodnje, nato pa na večih vodilnih mestih tedanje gozdarske službe v Ljubljani, zadolžen za izvrševanje napetega plana gozdne in lesne proizvodnje v dobi naših najhujših naporov za industrializacija in napredek našega gospodarstva. Kot viden gozdarski strokovnjak in organizator je bil 1953. poklican na mlado gozdarsko fakul- teto, kjer deluje že nad dvajset let. Ves čas po osvobod·itvi je tovariš Zdravko Turk, poleg neumornega dela po po- stavljenih nalogah gozdnemu gospodarstvu, predano opavljal neštete druge strokovne in družbeno politične funkcije tako v republiškem kot v zveznem mer.ilu. V tem krat- kem sestavku je nemogoče prikazati vse nenehno udejstvovanje tako vsestransko pre- danega in zagnano delovnega človeka. Od številnih zadolžitev in obremenitev na Biotehniški fakulteti in na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo omenimo le najvažnejše: predstojnik gozdarskega od- delka, dekan in prodekan Biotehniške fakultete, predsednik fakultetnega sveta, pred- sednik inštitutskega sveta in zadnji čas tudi predsednik Shllpnosti jugoslovanskih gozdar- skih fakultet. Razen tega je ves čas opravljal še mnoge druge pomembne funkcije v strokovnih organih in najvišjih republiških in zveznih strokovnih, znanstvenih ·in družbenih orga- nizacijah, njihovih odborih in komisijah. Posebej gre omeniti njegovo dolgoletno pre- dano delo, zadolžitve in funkcije v Društvu in v Zvezi inženirjev in tehnikov v slo- venskem in zveznem merilu, kjer je bil za svoje zasluge izvoljen za častnega člana ZIT Jugoslavije, ZIT gozdarstva in lesne industtije Jugoslavije in ZIT SR Slovenije. Po vsem svojem udejstvovanju na fakulteti , v gospodarstvu in v družbenih organi- zacijah je aktivno sodeloval na številnih domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih, znanstvenih simpozijih in konferencah pri nas in v tujtini. Za svoje zasluge je prejel mnoga priznanja in visoko odlikovanje Red bratstva in edinstva s srebrnim vencem. lz sve-jega ožjega strokovnega področja je ves čas pisal pomembne prispevke in znanstvene razprave in knjige za rabo študentom ·in za potrebe gozdarske prakse. O nje- govi strokovni dejavnosti priča deset samostojnih publikacij, med nj imi tudi njegova letošnja knjiga z naslovom: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena eko- nomičnost. Lik in osebnost profesorja Zdravka Turka, kot razgledanega gozdarskega strokov- njaka ·in znanstvenika, neumornega in nesebičnega delavca in učitelja je v vsakem oziru lahko svetel vzor našim mlajšim rodovom in študentom. K njegovemu življenj skemu prazniku mu iskreno čestitamo z željo, da bi zdrav in čil še dolgo uspešno deloval za napredek našega gozdarstva, fakultete in študija! F . R. 36 SODOBNA VPRAšANJA ZASEDANJE KOMITETA ZA GOZDARSTVO FAO Z dokajšnjo zamudo smo prejeli poročilo jugoslovanske komisije FAO o drugem za- sedanju komiteta za gozdarstvo FAO, ki je bilo od 22. do 29. maja v Rimu. Zasedanja so se udeležili predstavniki petdesetih driav-članic, iz dvanajstih pa opazovalci. Jugoslovanska predstavnika na zasedanju sta bila inž. žarko Ostojic, svetnik predsednika zveznega komiteta za kmetijstvo in inž. Ante Radovčic, svetnik v zveznem komitetu za kmetijstvo. Kljub zamudi priobčujemo zaradi aktualnosti nekatere ugotovitve in sklepe zasedanja. Gozdarstvo in človekovo okolje Občutljivost javnega mnenja za varovanja človekovega okolja po vsem svetu nalaga gozdarstvu nove naloge in odgovornosti. Ob trajnem povečanju donosov gozdov mora le-to zagotoviti napredek gozdnega bogastva, varovati kmetijska zemljišča, ohraniti rastlinski in živalski svet ter zagotoviti človeku možnosti za rekreacijo v zelenem okolju. Zato je nujno, da sodeluje v skrbi in pri upravljanju z gozdnim bogastvom najširša javnost. Da bi se gozdarski strokovnjaki usposobili za nove in širše naloge, predvsem za planiranje v prostoru, je potrebno poglobiti in razširiti gozdarsko izobraževanje na vseh ravneh tudi glede splošnega varstva človekovega okolja in vključevanja gozdarstva v družbeno dogajanje. Komitet ugotavlja, da nastopajo mnoge težave pri ugotavljanju prioritete raznih pro- jektov, ki jih financira FAO, zaradi tega, ker so kriteriji pri tem v mednarodnem. merilu zelo relativni. Ponekod je najpomembnejša inventarizacija gozdov in njihovega pomena za ohranjevanje okolja, mnoge dežele pa poudarjajo nujnost izboljšanja genetskih lastnosti gozdov. Mnogi se ogrevajo za ekonomsko vrednotenje splošnih funkcij gozdov, saj postajajo le-te vse bolj pomembne v obravnavanju človekovega okolja. V nekaterih deželah je osrednje vprašanje, kako preprečevati nadaljnje degradiranje in propadanje kmetijskih zemljišč zaradi ekstenzivnega (nomadskega) izkoriščanja. Gozdarstvo se mora bolj aktivno vključiti v reše- vanje teh in podobnih vprašanj, ki so posebno pereča v aridnih področjih. Posledice naraščanja cen in proizvodnih stroškov Komitet smatra, da se zaradi trajnega porasta cen gozdnih-lesnih proizvodov zmanj- šujejo razpoložljivi viri lesa. Takšno relativno pomanjkanje je značilno za večino evropskih dežel, za Japonsko in Združene države. Pomembnejši viški lesa so samo v napol odprtih iglastih gozdovih Kanade in Sovjetske zveze ter v nekaterih tropskih predelih jugovzhodne Azije, zahodne Afrike in Latinske Amerike, zaradi pomanjkanja transportnih sredstev in neustrezne infrastrukture. Toda v prihodnje je treba s pomanjkanjem industrijskega lesa računati tudi v svetovnem merilu. Gledano srednjeročno, bi ga bilo mogoče zmanjšati z izkoriščanjem večjega števila drevesnih vrst, tudi onih slabše kvalitete, s snovanjem umetnih gozdov, pri čemer je treba še naprej računati z naraščanjem cen lesa. Z naraščanjem cen lesa in cen lesnih proizvodov je narasla tudi njihova ponudba. Zaradi tega narašča v svetu zanimanje za snovanje novih nasadov in za gozdnogojitvena dela. V mnogih deželah pa je splošno naraščanje cen kaj kmalu docela uničilo takšne ugodne učinke. Glede posledic naraščanja cen lesnih proizvodov za njihovo porabo so mnenja dokaj deljena. Eni menijo, ela bo lesna proizvodnja nujno nazadovala, ker bodo les zaradi visoke cene zamenjale umetne snovi. Večina delegatov pa meni, da bodo vzporedno naraščale tudi cene tistih snovi, ki bi sicer mogle konkurirati lesu, a jih bo zajelo splošno naraščanje cen energije in drugih surovin. Tudi skrb za ohranjevanje človekovega okolja je v prid gozdnemu gospodarstvu. Mnoge surovine in energetski viri se namreč dokončno izčrpavajo, gozd pa ostaja trajna in obnovljiva človekova dobrina. 37 Komitet je poudaril nujnost, da se vsi dohodki, ki so nastali v gozdarstvu zaradi povišanja cen, ponovno vlagajo v gozdarstvo tiste dežele, kjer so nastali. Cena lesa na panju ni mogla v zadnjem desetletju več pokrivati stroškov za obnovo gozdov, posebno ne zaradi naraščanja cene delovne sile. Kaže, da se stanje v prihodnje ne bo spremenilo. Zaradi tega priporoča komite! za gozdarstvo FAO vladam vseh držav-članic, da podpirajo in financirajo tiste projekte, ki so usmerjeni k povečanju prirastka gozdov, bodisi s snovanjem novih na- sadov, bodisi z intenziviranjem gojenja gozdov ter s širšim izkoriščanjem obstoječih virov. Kazalo bi posnemati tudi tiste države, ki usmerjajo del dohodka lesne industrije v intenzivi- ranje gozdne proizvodnje. Bili so tudi predlogi, da se prouči možnost o ustanovitvi med- narodnega fonda za investicije v gozdarstvu. Vse večja negotovost pri načrtovanju gozdne proizvodnje zaradi naraščanja cen in drugih dejavnikov ekonomskega razvoja, terja bolj pogosto obveščanje o stroških in cenah ter o stanju na tržiščih, ne samo v nacionalnem, ampal tudi v mednarodnem okviru. E!wnomski in tehnološki odraz gnojenja v gozdarstvu Ker morajo dežele v razvoju iz dneva v dan povečevati proizvodnjo hrane, potrebujejo vse več kmetijskih zemljišč, les pa se mora proizvajati na vse manjših površinah. Gnojenje ima lahko pri tem zelo pomembno vlogo, posebno v deželah, ki ne morejo zadovoljevati svojih potreb po lesu iz lastnih virov. Komitet poudarja, da mora biti gnojenje v gozdarstvu zelo racionalno. Skrbno je treba izbirati gozdne sestoje, rastišča, drevesne vrste, prav tako pa tudi vrsto in količino gnojila, če hočemo doseči dobre rezultate tudi v ekonomskem pogledu. Po svojem pomenu je začetno (startno) gnojenje enako kasnejšemu gnojenju, vendar je treba poudariti ponekod odločujoč pomen začetnega gnojenja za uspešno snovanje novih gozdov, zlasti na neugodnih rastiščih . Posebnega pomena je gnojenje v semenskih sestojib, v drevesnicah, hkrati pa tudi namakanje gozdnih kultur. Da bi bilo gnojenje rentabilno, morajo biti seveda njegovi stroški nizki, tveganje pa pri tem zmanjšano na najmanjšo možno mero. Opozoriti je treba, da bo imelo najnovejše stanje cen in stroškov gnojenja daljnosežne negativne posledice v kmetijstvu in gozdarstvu, saj so ponekod že prekoračene meje rentabilnosti. Zaradi naraščanja cen upada povpraševanje po gnojilih in s tem tudi njihova ponudba. Posebna komisija komiteta za gozdarstvo FAO bo morala zaradi tega izdelati prioritetni red za uporabo umetnih gnojil. Na pn·em mestu seveda ostaja proizvodnja hrane, posebno v deželah v razvoju. Del gnojil, ki bi jih sicer lahko uporabili v gozdarstvu, bo zaradi tega preusmerjen v kmetijsko proizvodnjo. Količina umetnih gnojil v gozdarstvu se ceni letno na 200 tisoč ton, kar pomeni 0,3 Ofo od skupne proizvodnje umetnih gnojil v svetu, ki je znašala v letu 1971 približno 77 milijonov ton. Zaradi tega mora biti seveda vsem jasno, da v svetovnem merilu zniževanje uporabe gnojil v gozdarstvu v korist kmetijstva problema proizvodnje hrane ne bo moglo reševati. Komitet se je posebej ustavil pri vse bolj ostrih kritikah, ki jih usmerjajo proti gnojenju v gozdarstvu branilci človekovega okolja. Ti smatrajo, da je to potencialna nevarnost za onesnaževanje pitne vode. Res je, da so ponekod ugotovili negativne učinke takega gnojenja, vendar je delež umetnih gnojil v gozdarstvu napram celotni porabi tako nizek, da so omenjene kritike brez realne osnove. Gledano v celoti, je učinek predvidenega gnojenja v gozdarstvu na izboljšanje človekovega okolja nedvomno pozitiven in ga je treba podpirati. Organizacija FAO naj bi o tem opozorila svetovno javnost. V nekaterih deželah koristijo kot gnojilo tudi lubje in iverje, predvsem v drevesnicah in v hortikulturi. Takšen način gnojenja odpira tudi mnoge možnosti njegove uporabe v gozdarstvu, zato bi mu morale posvetiti potrebno pozornost tudi raziskovalne ustanove. Srednjeročne naloge FAO na področju gozdarstva Osnovne naloge FAO na področju gozdarstva so naslednje: pomoč posameznim deželam- članicam FAO pri sestavljanju specifičnih razvojnih projektov, razvoj mednarodnega sodelo- vanja zaradi postavljanja skupnih ciljev na področju gozdarstva in izboljšanje mednarodne 38 informativne službe. Posebno pomembno je reševanje mnogih problemov gozdov v tropskih regijah; o tem bo razpravljala posebna mednarodna konferenca v letu 1975. Prednost naj velja projektom, ki se nanašajo na integralno reševanje problematike kmetijstva in gozdarstva, in projektom v zvezi z izboljšanjem človekovega okolja. Komitet je sprejel za razdobje 1976-1977 enajst projektov, ki obsegajo naslednje osnovne teme: izobraževanje kadrov v gozdarstvu, izboljšanje metod inventarizacije gozdov, oplemenitenje gozdnega drevja, izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, - izboljšanje tehnologije v gozdni proizvodnji, - integracija lesne industrije, - varstvo gozdov in divjad, - nacionalni parki, lovno gospodarstvo, statistika v gozdarstvu in proučevanje tržišča gozdnih proizvodov, gozdarska politika: analiza in planiranje. Aktivnost oddelka F AO za gozdarstvo na terenu Komitet FAO za gozdarstvo je obravnaval delo strokovnjakov FAO na terenu glede na poglavitne programske probleme. Predvsem so njegovi strokovnjaki proučevali posledice naraščanja cen in pomanjkanja sredstev pri realizaciji projektov FAO, počasnost pri novačenju mladih strokovnjakov za potrebe FAO in pri izbiranju štipendistov, ki jih nasploh primanj- kuje. Posebna skrb je veljala proučevanju projektov, ki jih financira sklad Združenih narodov za razvoj in ki se nanašajo na jačanje gozdarskih institucij ter na gospodarjenje z gozdovi. Delež strokovnjakov FAO iz dežel v razvoju znaša sedaj eno petino. Komite! priporoča, da bi se ta delež v prihodnje povečal. Pomen regionalnih komisij F AO za gozdarstvo Komitet je ponovno razpravljal o vlogi regionalnih komisij za gozdarstvo. Ugotovil je, da ne obstoji nobena druga regionalna instanca, ki bi mogla zamenjati delo omenjenih komisij, zato ne bi bilo smotrno, da bi komisije s svojim delom prenehale, saj bi morali to potem po nepotrebnem prenašati na druge institucije. Komitet FAO priporoča državam- članicam ohranitev regionalnih komisij v sedanji obliki. Osmi svetovni gozdarski kongres Komitet je sprejel glede osmega svetovnega gozdarskega kongresa naslednja načela: 1. Cilj kongresa je soočenje idej in izkušenj ter razprava o najbolj perečih vprašanjih s področja gozdarstva, tako da bi lahko sprejeli splošna priporočila na regionalni in med- narodni osnovi. 2. Naloga kongresa je nasvetovalna, ne pa izvršna. Upoštevanje priporočil kongresa zavisi samo od volje tistih, na katere so naslovljena (vlade, mednarodne organizacije, znan- stvene ustanove, lastniki gozdov idr.), vse seveda v luči konkretnih razmer. 3. Osnovne direktive glede kongresne razprave so naslednje: a) zbrati je treba tista spoznanja in izkušnje, na podlagi katerih bi lahko usmerjali gozdarsko politiko v mednarodnem in regionalnem okviru; b) oblikovati je treba ideje, ki naj bi pomagale znanstvenim ustanovam pri usmerjanju in izbiranju njihove raziskovalne dejavnosti, sam kongres pa naj bi se v podrobne znanstvene razprave ne spuščal ; c) oblikovati je treba ideje, ki bi lahko koristile organizaciji FAO pri njenem delu. 4. Glede procedure na kongresu je treba izhajati iz nujne širine, ki jo mora pri organi- zaciji in vodenju zagotoviti dežela gostiteljica. Nujno je, da se sprejmejo nekatera trajna 39 določila o poslovanju prihodnjih kongresov, ki naj ga odobri svet FAO. Na kongresih je treba omogočiti najširšo udeležbo, tako institucijam kot posameznikom. Komite! je zbral nekaj pobud o tematiki osmega kongresa, kot so npr. naslednje: - pomen snovanj a novih gozdov za vzdrževanje zdravega in uravnoteženega ekosistema, - zaposlovanje kmečkega prebivalstva v gozdarstvu, - problem gospodarjenja z gozdovi v gorskih predelih, - vloga varovalnih in socialnih funkc ij gozdov v katerih se pravilno in smotrno gospodari, - modeli gospodarjenja z gozdovi v pogojih združene lesne industrij e. Kot gostiteljici osmega kongresa sta se ponudili Avstralija in Indonezija. Končna odlo- čitev o tem pa je pridržana svetu FAO. Milan Ciglar SREčANJE GOZDARJEV NA KRASU Tradicionalno »Martinovo srečanje« gozdarjev na Krasu združuje na zelo posrečen način prijetno s koristnim. Med uvodno strelsko tekmovanje in zaključno poskušnjo ter ocenjevanje terana je vključena pestra razprava, lahko bi ji dejali - ustni časopis, o najbolj perečih vprašanj ih gozdarstva kraškega in sosednjih območij . Poleg najštevilnejših domačih gozdarjev se udeležujejo srečanja tudi predstavniki soškega in postojnskega gozdnega gospodarstva. Letos je bilo dne 20. novembra 1974 v prijazni Hruševici pri štanjelu. V razpravi se je zvrstilo pet poročevalcev . V uvodnem refera tu je nanizal direktor po- stojnskega gozdnega gospodarstva J ane z Se dej na zgoščen način poglavitna vprašanja, ki se porajajo ob ustanavljanju samoupravnih interesnib. skupnosti za gozdarstvo v mejah postojnskega območja. Osnovno vprašanje je, kako zagotoviti v interesni skupnosti, ki ne sme šteti preveč članov, ustrezno mesto najbolj zainteresiranim organizacijam s področja gozdar- stva, mehanske in kemijske predelave lesa, krajevnim in kmetijsko zemljiškim skupnostim in drugim. Vprašanje je tembolj zamotano zaradi treh dokaj različnih občin, ki sestavljajo postojnsko območje, in zaradi neenotne sestave lesno predelovalne industrije, katere del je zunaj gozdnogospodarskega območja. Omenjenim vprašanjem se pridružuje nič manj za·· motano vprašanje organiziranja in delovanja TOZD-kooperacija, predvsem glede svetov samoupravnih enot po posameznih občinah in delitve dohodka. Kakor drugje v Sloveniji so navedena vprašanja in njihovo reševanje terjala od strokovnega kadra v podjetju na vseh ravneh veliko naporov in časa. Drugi poročevalec je bil gost iz sosednjega Trsta, tajnik zveze slovenskih kmetijskih zadrug L. V o 1 k. Prikazal je odnos slovenskega kmečkega prebivalstva do znanega zakona o izločitvi in zavarovanju posebnih rezervatov na Tržaškem Krasu, ki je znan bolj pod imenom »Zakon Belci« po njegovem poborniku, demokristjanskem poslancu iz Trsta v rim- skem parlamentu . Ideja o zavarovanju nekaterih predelov Tržaškega Krasa je vsekakor pozi- tivna, tudi njeni pobudniki iz vrst tržaških naravoslovcev so imeli pred seboj pozitivne cilje - zavarovati ob izredno eruptivnem urbanističnem razvoju tržaškega mesta košček ohranjene prvobitne narave in kulturne krajine. Neprimeren in škodljiv za slovensko kmečko prebi- valstvo pa je bil način, kako je bil zakon sprejet oziroma posledice, ki bi jih lahko izzval. Sam zakon je pravzaprav dokaj ohlapen . Določa predvsem sedem kraških predelov, ki jih je treba zavarovati (njihova skupna površina znaša 5000 ha), in pooblašča deželo Furlani jo- Julijsko krajino, da na njegovi osnovi izdela podrobne predpise o varstvenem režimu in organiziranju upravnega telesa. Prav pri tem pa so se začeli nesporazumi. V začetku leta 1973 je bil pripravljen osnutek deželnega zakona, ki je dvignil med slovenskim kmečkim življem veliko negodovanje in številne proteste. Tako glede varstvenega režima kot upravnih organov ni upošteval bistvenega dejavnika pri ohranjevanju 1-.'Ulturne krajine - domačega prebival- stva. Sledili so po slovenskih občinah na Krasu mnogi protestni sestanki pa tudi druga posvetovanja, kjer je ponovno prihaja la do izraza misel, da je sleherno varovanje kraške kulturne krajine nemogoče, če ne bo zakonodaja lec na razumen način pritegnil k sodelovanju tudi slovenskega prebivalstva. Omejitve je treba spraviti v realni okvir, saj kraški rezervati ne morejo biti sami sebi namen. Javno mnenje, tudi ob podpori italijanskih znanstvenih 40 krogov, je prevladalo, tako da je deželni odbor umaknil osnutek zakona. Pozitivni napredek pomeni tudi imenovanje novega vodje resorja pri deželni vladi za varstvo naravnih dobrin Alfea Mizzau-a (Gozdarski vestnik je priobčil njegov prispevek v 9. številki lanskega letnika. Na posvetovanju o bodočnosti Alp v Trentu, septembra 1974, je v svoji razpravi dott. Alfeo Mizzau navedel kot primer, kako naj se ne dela, primer ustanavljanja kraških rezervatov brez sodelovanja in obveščanja domačega slovenskega prebivalstva. - Pripomba urednika). Kaže, da je priprava novega zakona ua boljši poti, predvsem kar se tiče upoštevanja interesov kmečkega prebivalstva in njegove osnovne dejavnosti ter sodelovanja pri upravljanju z bo- dočimi kraškimi rezervati. Kras pa je seveda ne gle.de na državno mejo enotno naravno območje. Zato bi kazalo združiti napore z obeh strani meje za vzpostavitev skupnega naravovarstvenega in rekreacijskega področja. Sledilo je tretje obširno poročilo J an ka ž i gon a, enega izmed spremljevalcev jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu sekačev, ki je bilo septembra 1974 na Norveškem. Naša reprezentanca je odšla na tekmovanje dokaj neorganizirano in brez solidnih priprav, kaj več so izvedeli o tekmovalnih pogojih šele na Norveškem. Ponavljajo se pač stare jugoslovanske napake. Izmed desetih reprezentanc se je naša uvrstila na peto mesto. Naši tekmovalci so se uvrstili takole: Matija Ambrožič na 8., Josip Volf na 15. in Gojko :E>urič na 22. mesto. Ob boljši pripravi (na tekmovanje so prišli celo z zamudo) pa bi se lahko ob pokazanem znanju in sposobnosti potegovali za prva mesta, prav tako tudi naša reprezentanca za eno .izmed kolajn. Posamezne države so se uvrstile takole: Romunija, Norveška, Madarska, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Finska, čehoslovaška, Danska in Bolgarija. Tekmovanja se iz neznanih vzrokov niso udeležile »vodilne sile<< na tem področju: Avstrija, Nemčija in Svica. (Bralce Gozdarskega vestnika prav gotovo zanimajo tudi druge podrobnosti o tekmovanju. Zato bi bilo prav, če bi udeleženci o tem kaj več poročali takoj ob svojem povratku. Poročila o tekmovanjih so lahko učinkovita samo tedaj, če so sveža in neposredna. - Opomba urednika.) V četrtem poročilu je seznanil poslušalce o sodobnih pogledih na normiranje sečnje in izdelave sortimentov pri Gozdnem gospodarstvu Postojna njegov sodelavec Ed var d R e b u 1 a. Sodobna tehnologija, predvsem zaradi uvajanja mehaniziranih centralnih skla- dišč, terja nove prijeme pri normiranju. Le-to mora biti realno, hitro in natančno. Več o tem je v posebnem prispevku v tej številki. Peti in zadnji prikaz, podal ga je sodelavec Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani Ivan S vara, se je dotaknil perspektivnega gozdno-melioracijskega načrta za Slovensko Primorje ob desetletnici njegovega sprejetja. Perspektivni načrt je izdelal gozdarski inštitut, njegov nosilec je bil pokojni inženir Jože Miklavžič. Nedvomno so se v desetih letih mnogi gospolj 20 mm, konstr . 6 x 7 + dušo Premer žic: 2,3 mm Sl. 9 Ti podatki torej povsem ustrezajo dimenzijam in kakovosti žic, iz katerih je spletena vrv, ki jo obravnavamo. Na sliki 9 so vrisane stvarne najbolj neugodne obremenitve vrvi gozdnega žičnega žerjava in krožne enovrvne osebne žičnice Krvavec (Slika 10). Vrv na žičnici Krvavec je obratovala 12let. Najneugodnejše mesto glede na obremenitev vrvi je pri spodnji postaji, kjer so natezne obremenitve v vrvi majhne S =4000 kp. Na tem mestu je varnost proti nategu (Smš. vrvi = 31 320 kp): 31 320 = 7 8 4000 ' Kakor je bi lo že rečeno, zm ša pri krvavški žičnici največj i kolesni pritisk na stebru Pmax = 250 kp. Iz slike 9 lahko posnamemo, da os ni s ili 4000 kp ustreza osna napetost (Juat = 2298 kp/cm2 in ustrezna upogibna napetost (Jup = 3653,5 kpjcm2. 62 Sl. 10 Skupna napetost v vrvi na tem mestu je torej: (Jcel = 3653,5 + 2298 = 5941,5 kp/cm2 Iz navedenega sledi celotna statična varnost 18 000 ~ Vcel = 5951,5 = 3.0.) Na tem mestu je treba še poudariti, da se gibajoča vrv zaradi masnih sil upira upogi- banju, kar tudi zmanjšuje upogibne obremenitve; tega v računu nismo upoštevali. Vrv pri omenjeni žičnici je obratovala 12 let povprečno S ur dnevno, saj je bila to edina zveza s Krvavcem. Na trasi žičnice je 22 stebrov s po štirimi kolesci, čas vožnje v eno smer pa traja 20 minut. V 12 letih je bila torej vsaka točka vrvi obremenjena s S 702 400 nihaji. Ta podatek pove, da je bila vrv obremenjena pod mejo trajne trdnosti, kar jasno kaže slika 9. Vrv žičnice Krvavec je bila zamenjana zaradi zunanje obrabe, ki jo predvsem povzročajo jeklene čeljusti avtomatičnih prižemk; to potrjuje pravilnost naši h ugotovitev. Pripomniti je treb :t, da tudi prečne sile, ki jih povzročajo vozički, obremenjujejo vrv na upogib, in da pri izračunu števila nihajev teh obremenitev nismo upoštevali. Podobno kot pri žičnici Krvavec je z vrvmi gozdnih žičnih žerjavov. Iz slike 9 je raz- vidno, da je skupna obremenitev nosilne vrvi žičnega žerjava pod mejo trajne trdnosti. Tudi pri tovrstnih žičnicah lahko to ugotovitev potrdimo s podatki s terena. 63 Na Gozdnem gospodarstvu Kranj so preskusili trdnost vrvi, ki je bila po večletni uporabi in številnih montažah in demontažah izločena iz prometa. Trgalni preskusi so pokazali, da vrv ni prav nič izgubila na svoji trdnosti. To kaže, da vrv ni bila izpostavljena utrujanju. Tudi prof. Pesta! omenja v svoji knjigi Seilbahnen und Seilkrane, da vrvi gozdnih žičnic izločajo iz prometa predvsem zaradi zunanjih poškodb, ki nastajajo pri pogostem prestavljanju žičnic in zaradi močne obrabe zunanjih žic, ki jo povzročajo trda tekalna kolesca tekalnih mehanizmov vozičkov. Vrvi stalnih gozdnih žičnic pa, pod enakimi obre- menitvenimi pogoji, ker se ne prestavljajo, izdrže izredno dolgo. 5. Sklepi l. Podana je metoda s pomočjo katere lahko na enostaven nacm z merjenjem dolo- čimo za poljubno vrv obremenjeno z prečno in osno silo upogibne napetosti in njih vpliv vzdolž vrvi. 2. Rezultati raziskav nosilnih vrvi gozdnih žičnih žerjavov in osebne krožne enovrvne žičnice Krvavec po opisani metodi kažejo, da so upogibne napetosti znatne, vendar mnogo manjše, kot jih dobimo če jih računamo s pomočjo Issachsenove enačbe, na kateri so osno- vani predpisi za dimenzioniranje vrvi žičnic. 3. Upogibne napetosti, ki jih povzroči prečna sila v napeti vrvi se tako hitro porazgu- bijo vzdolž vrvi, da lahko pri primerni razdalji kolesc, ki jo lahko določimo s pomočjo opisane metode, vpliv upogiba sosednjih kolesc zanemarimo. 4. Nosilna vrv, ki se uporablja pri gozdnih žičnih žetjavih in na osebni krožni žičnici Krvavec in je bila obravnavana v tem delu, je obremenjena pod mejo trajne trdnosti, iz česar sledi, da ni izpostavljena utrujanju. Literatura l. Arnold, H ., 1971: Seilatlas fi.ir Zugseile von Streckenforderanlagen, Verlag G luckauf GMBH, Essen 2. Angerholzer, F., 1911: Forstlich Riesbauten, Wilhelm Frick, k. u. k. Hofbuchhandler, Wien 3. Cappelloni, G., 1925: Teleferiche, Funicolari aeree, Ulrico Hoepli, Milano 4. Czitarv, E., 1962: Seilschwebebahnen, Springer-Verlag, Wien 5. Dubbel, H., 1970: Taschenbuch fi.ir Maschinenbau, Springer-Verlag, Berlin 6. Giordano, G ., 1971: Referat na kongresu FAO, Krasnodar, SSSR 7. Hafner, F., 1952: Die Praxis des neuzeitlichen Holztransportes, Verlag Georg Fromme, Wien 8. Krivec, A., 1967: Preučevanje mehanizacije transporta lesa, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije 9. Krivec, A ., 1969: Dreitrommelige Motorseilwinder fi.ir das Holzrucben, Allgemeine Forstzeitung, II, str. 282 10. Kostnapfel, A ., 1950: 2ični žerjav, Les, 7, st r. 152 11. Kostnapfel, A ., 1959: Projektovanje i izgradnja šumskih žičara, skripta 12. Kostnapjel, A ., 1969: Kraftmesser und Spannvorrichtung fi.ir Seilbahnen, Allgemeine Forstzeitung, 11, str. 284 13. Kostnapfel, A ., 1971: Mesure de la force exiale dans les cables des telepherques fo- restiers, referat na kongresu FAO, Krasnodar, SSSR 14. Mayer, li., 1969: Moderne Holzerte im Gebirge, Allgemeine Forstzeitung, 7, str. 171 15. Hafner, F., 1971: Internationales Symposium i.iber forstlicbe Arbeiten in Gebirgs- forsten, Allgemeine Forstzeitung, 12, str. 323 16. Pesta/, E ., 1961: Seilbahnen und Seilkrane fi.ir Holz- und Materialtransport, Verlag Georg Fromme, Wien 17. Prelog, E ., 1964: Mehanika, skripta 64 18. Findeis, R., 1923: Rechnerische Grundlagen des Baues von Drahtseilbahnen, Franz Deuticke, Leipzig 19. Stephan, P., 1926: Die Drahtseilbahnen, Verlag von Julius Springer 20. Wys, 1957: Sthaldrahtseile des Transport- und Forderanlagen, Schweizer Druck- und Verlagshaus, ZUrich 21. Bittner, K., 1970: Die Bemessmug von Seilen auf Ermiidung Internationale Berg und Seilbahn - Rundschau, zvezek 4/1969 in 1/1970 Dffi BERECHNUNG DER SEILE VON FORSTLICHEN UND DBRIGEN DRAHTSEILBAHNEN Zusammenfassung Gemass den fiir den Bau von Personen- und Lastseilbahnen giiltigen Vorschriften sollen bei der Seildimensionierung Biegungsspannungen beachtet werden. Die Biegungsspannungen werden in der Regel nach der bekannten Gleichung von Issachsen, die in den Vorschriften auch erwahnt wird, berechnet. Bei Berechnung von Seilen der forstlichen Seilbahnen wird aber nur die Axialkraft beach- tet, die durch die Wagenrader verursachten Biegungsspannungen vernachliissigt werden dabei beiseite gelassen. Die nach den geltenden Vorschriften dimensionierten Seilbahnen und Seilkrane erreichen die vorgeschriebenen Sicherheitsfaktoren nicht; ihre Seile sind zu schwach dimensioniert. Die Praxis jedoch zeigt, dass die Tragseile der forstlichen Seilbahnen nicht zu schwach dimensioniert sind, da sie ja in ester Linie wegen der ausseren Abnutzung, verursacht durch die stahlernen Laufrader der Wagen, ausgewechselt werden, vor allem noch wegen Defekten, welche bei haufig erfolgenden Montagen und Demontagen der Seile beim Platzwechsel der Seilbahnen entstehen. Zur Bestimmung der Biegungsspannungen in den Seilen wird eine neue Methode dargelegt. Die nach dieser Methode bestimmten Biegungsspannungen sind wesentlich kleiner als die nach der Gleichung von Issachsen errechneten, und entsprechen der reellen Situation in der Praxis. Nach der erwahnten Methode werden zwei praktische Berechnungen der Seile behandelt, und zwar fUr den forstlichen Seilkran KS-1 und die Seilbahn auf deo Krvavec mit automati- schem Ein- und Auskuppeln der Wagen. In der erwahoten praktischen Berechnung wird auch der Einfluss der benachbarten Rader auf die Biegung und das Problem der Seilermiidung bearbeitet. Es wird festgestellt, dass der Biegungseinfluss der benachbarten Rader bei passen- dem Raderabstand bedeutungslos ist und dass die Seile nicht ermiidet werden. Spoštovani naročniki Gozdarskega vestnika Gozdarski vestnik je poleg zunanje barve nekoliko spremenil tudi tisk: črke so manjše in stavek bolj zgoščen. Upoštevajoč mnenje naših bralcev se bomo o tisku ob letu znova odločili. S spremembo bomo prihranili nekaj prostora in za 12 Ofo povečali vsebino. Hvaležni vam bomo za vsako pri- pombo, saj boste tako olajšali naše delo. S prvo številko ste prejeli položnico za poravnavo naročnine . Bolje bo, da to storite takoj in se izognete zaradi morebitne pozabljivosti našim opominom. Tudi s tem boste prispevali k rednemu izhajanju našega glasila . 2e vnaprej se vam zahvaljujemo. Uredništvo 65 PRED IZIDOM KNJIGE »GOZDOVI NA SLOVENSKEM« Letošnjo pomlad (predvidoma marca) bo izšla pri založbi »Borec« ob sodelovanju s po- slovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij dolgo pričakovana knjiga »Gozdovi na Slovenskem<<. To bo prva reprezentativna knjiga o naših gozdovih in gozdarstvu, zato je prav, da jo na kratko predstavimo bralcem Gozdarskega vestnika. Knjiga bo na bogat način prikazala v besedi in sliki naše največje naravno bogastvo - gozdove. V poljudni obliki bo podano vse, kar se nanaša na gozdove, njihovo sestavo, na- stajanje in gojenje, izkoriščanje, na njihov vpliv na podnebje, naravna ravnotežja, vodni režim, opisano bo gospodarjenje z gozdovi, njihovo rastlinstvo in živalstvo itd. Knjiga ni na- menjena le gozdnim strokovnjakom, ampak tudi strokovnim delavcem v lesnopredelovalni industriji oziroma vsem onim, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z gozdovi in lesom, saj bo v knjigi prikazana tudi proizvodna sposobnost naših gozdov in pomen lesa za gospo- darski razvoj Slovenije. V knjigi bo opisano gospodarjenje z gozdovi v 14 gozdnogospodarskih območjih. Menimo, da tako temeljito obdelanih in prikazanih podatkov o slovenskih gozdo- vih doslej še nismo imeli v nobeni naši strokovni publikaciji. Razen prispevkov priznanih gozdarskih strokovnjakov, bomo našli v knjigi tudi prispevke drugih avtorjev, ki opisujejo pomen gozdov za naše življenje in ku lturo. Naj omenimo le naslednje: France Avčin: Gozd človeku, Tone Svetina: Gozd in vojna, Stane Peterlin: Varstvo narave in gozdarstvo, Marko Kmecl: Gozd v slovenski umetnosti. Knjiga ne bo zadostila le po strokovni, ampak tudi po estetski in umetniški plati. Sleher- nega ljubite/ja narave bodo pritegnile v nji številne umetniške fotografije naših priznanih mojstrov in amaterjev. Knjiga pa bo korisllla tudi m nogim kmečkim lastnikom gozdov, ker bodo našli v nji poleg napotkov za gospodarjenje z gozdom tudi razlago naše politike gospo- darjenja z gozdovi. Zelo primerna bo knjiga kot darilo članom delovnih kolektivov ob raznih priložnostih, strokovnjakom in zaslužnim delavcem, poslovnim partnerjem, zlasti s področja gozdarstva in lesarstva ter trgovine z lesom in lesnimi izdelki idr. Knjiga bo tiskana na velikem formatu (20 X 30 cm), imela bo okoli 150 strani besedila in 200 umetniških fotografij , od tega 80 barvnih in 120 črnobelih, tiskanih na najboljšem umetniškem papirju. Cena knjige bo 420 din, možno jo bo odplačevati v obrokih. Ze sedaj jo lahko naročite pri založbi »Borec« v Ljubljani ali pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij. Ze/imo, da bi našla knjiga svoje mesto tudi na knjižnih policah vseh bralcev Gozdarskega vestnika. Ciril Remic, dipl. ing. gospodari z 80.300 ha gozdov. Vsako leto priraste v njih 140.000 m3 lesa, prav les pa je poglavitna surovina novomeške regije in osnova za razvoj intenzivno se razvijajoče lesne industrije. Gozdovi zavzemajo kar 53% površine vse regije, zato so po- memben dejavnik pri ohranjanju naravnih ravnotežij v prostoru, oblikovanju kultu rne krajine in turističnem razvoju. širni gozdovi na Rogu in Gorjancih, belokran jski logi in gaji, bukovi gozdovi valovite Dolenjske nudijo delovnemu človeku neizčrpne možnosti za zdrav oddih in razvedrilo. 66 UDK 634.0.231:176.1 Quercus pedunculata : 176.1 Carpinus betulus : 181.6:228.81 NARAVNA OBNOVA IN RAZVOJ DOBA IN BELEGA GABRA V PRAGOZDNEM REZERVATU »KRAKOVO«* Mag. Marko A c ce t to (Ljubljana) A cc et to, M.: Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu >>Krakovo«. Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 67-85. Slov., povzetek v nemščini. Za študij naravne obnove in razvoja gozda, na katerega se opira znanost gojenja gozdov, so nadvse pomembni pra- gozdni rezervati. V ta namen je bil za proučevanje naravne obnove in razvoja doba (Quercus robur) in belega gabra (Carpinus belu/us) izbran pragozdni rezervat (odd. 38) v Krakovskem gozdu pii Kostanjevici na Krki. Na osnovi poznavanja rastišč združb Pseudostellario-Carpinelum (Tom. 39 n. n.), Accetto ass. nova in Pseudoslellario-Quercelum roboris Accetto ass. nova je bilo ugotovljeno, da so razlike v obnavljanju doba med obema asociacijama neznačilne, pri belem gabru pa zelo značilne in so posledica predvsem rastišč.nih razmer. Naravni razvoj gre v prvi asociaciji prek mešanih gošč doba in belega gabra, v drugi pa prek čistih gošč doba. A cc e t to , M.: Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu >> Krakovo«. (Regene- ration and development of Peduncled oak (Quercus robur L.) and Common hornbeam (Carpinus belu/us L.) in virgin forest reserve Krakovo) Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 67-85. In Slovene, summaries in German. Virgin forest reserves are of extreme importance for the studies of natural regeneration and development of the forest. These studies support the science of silviculture. In order to study the natural regeneration and development of tbe Peduncled oak (Quercus Robur L.) and the Common hornbeam (Carpinus belu/us L.) a virgin forest reserve was selected in the Krakovo Forest in the vicinity of Kostanje- vica on the Krka river (Section 38). On the basis of Ibe knowledge of the site-associations Pseudoslellario-Carpine- lum (Tomažič 39 n. n.) Accetto ass. nova and Pseudoslella- rio-Quercelum roboris Accetto ass. nova it has been esta- blished that the differences in the regeneration of Penduncled oak in both associations are insignificant wbile the diffe- rences in the regeneration of Common hornbeam are highly significant, primarily influenced by the site conditions. In the first association the natural development occurs through the mixed thickets of Peduncled oak and Common horn- beam, in the second one, however, it occurs only through pure thickets of Peduncled oak. Uvod in r2ziskovalni problem Tehnika in znanost gojenja gozdov se med mnogimi svojimi dejavniki opirata predvsem na naravno obnovo. žal o zakonitostih naravnega obnavljanja danes zelo malo vemo, ker tega vprašanja še niso načrtno proučevali. Pri nas so pričeli proučevati ''' Razprava je skrajšan drugi del magistrskega dela avtorja. 67 to vprašanje V. TREGUBOV, D. MLIN.SEK, F. GA.SPER.Sič in drugi, večinoma v jelovo-bukovih gozdovih visokega krasa. Mnogo več so se ukvarjali s tem problemom v Franciji, .Svici, Nemčiji in Avstriji. Med najuglednejše strokovnjake v tem pogledu prištevamo H. LEIBUNDGUTA, J. Kč>STLERJA, H. MAYERJA in druge. Skoraj vsi strokovnjaki so metodiko raziskovanja obnovitve gozdov zasnovali na študiju in poznavanju ekologije, ki nam omogoča bližje spoznavanje in obnašanje nekega subjekta v prostoru, kjer živi . Ekologija ali nj eni dejavniki žive in nežive narave nam omogočajo, da vrednotimo njihove vplive na posamezno živo bitje. Danes lahko predvsem ugotavljamo edafske in klimatske vplive, ki jih neposredno in so- razmerno poceni vrednotimo. Teže pa danes ugotavljamo še druge procese, med katerimi so zelo pomembni kemijski procesi v tleh . Dokaj preprosto si lahko razlagamo ekološke vplive s pomočjo vegetacije oziroma fitocenološke znanosti. Vegetacija je zvest odsev vseh ekoloških dejavnikov v nekem prostoru in času - posebno če je naravna, tam, kjer ni bilo nobenega tujega vpliva, predvsem človekovega. Zato so za taka raziskovanja dobrodošli naravni rezervati gozdov pragozdnega tipa oziroma pragozdovi. Izredno pomembno je očuvati pragozdne rezervate, ker nam omogočajo raznolika proučevanja, kjer lahko ugotavljamo tako znanstvena kot praktična dognanja v njih. Ti objekti so pomembni tako pri proučevanju fitocenoloških in ekoloških dejavnikov kot pri gojenju gozdov ter še pri mnogih drugih raziskovanjih. Proučevanje obnovitve na ekološki osnovi v naravnih mešanih gozdovih doba in belega gabra lahko opravljamo le v omejenem obsegu. Gozdovi hrastov in belega gabra so bili človeku najbolj dostopni in jih je v preteklih stoletjih najčešče spreminjal v poljedelska zemljišča . Podobno velja tudi za vlažnejšo obliko teh gozdov, kjer je glavni graditelj dob, beli gaber pa je primešan posamič. Nekoč mogočni in razprostra- njeni gozdovi doba in belega gabra ter doba pokrivajo dandanes le manjše in srednje površine. V večjih strnjenih kompleksih pa poraščajo ti gozdovi najvlažnejša, za kmetijstvo manj primema rastišča, kot so mokra, oglejena ali s hranili obubožana tla. Zaradi vseh prej omenjenih dejavnikov, kot so velik kmetijski interes, lahka do- stopnost in raven svet, je razumljivo, da so pragozdni ostanki teh nekdaj obsežnejših gozdov zelo redki. Pragozdni ostanek doba in belega gabra (sl. 1) ter doba v Sloveniji, ki sem ga izbral za raziskovalni objekt, je v sklopu obširnega Krakovskega gozda severno od Kostanje- vice na Krki. To je v oddelku št. 38, ki je z zakonom zaščiten in ohranjen kot sestoj s pragozdnim značajem, ki prehaja v sekundami pragozd. Obnova kot pomemben člen v razvoju gozda je zamotan proces, ki je odvisen od biološko-ekoloških dejavnikov, med katerimi so zlasti pomembni: starost, razvojna faza in zgradba sestojev na eni ter rastiščni dejavniki na drugi strani. Zato sem si v svoji nalogi zastavil vprašanje: kakšne so zakonitosti pri naravni obnovi in razvoju doba in belega gabra na rastiščih Krakovskega gozda. 1.0 Opis in metoda dela Pri proučevanju obnavljanja v gozdovih pragozdnega tipa se pri vzorčnih ploskvah zahteva razen njihove čim večje fitosociološke in ekološke podobnosti, zadostnega števila in velikosti ploskev tudi izbira teh v čim bolj ohranjenih in ses tojno podobnih predelih. Le pod takimi pogoji je njihova medsebojna primerjava mogoča in bo dala uporabne rezultate. Izbira bolj ali manj homogenega rastišča, ki bi imelo čim bolj podobne, skorajda enake fitocenološke ali ekološke dejavnike, je težavna. Narava je zelo heterogena in 68 spremenljiva na vsakem koraku. Razen tega je težko odmeriti primerno velikost in obliko prostora s takšnimi pogoji. Predvsem pa smo še odvisni od »enake«, torej podobne strukturne oblike gozda oz. ohranjenosti sestoja pragozdnega tipa na tem prostoru in ustreznem rastišču. Zato sta izbira in večje število podobnih vzorcev zelo omejena. če želimo kljub omenjenim dejstvom dobiti uporabne rezultate z razmeroma manj- šim številom vzorcev, potem moramo zagotoviti naključni izbor vzorcev, na osnovi katerih lahko z uspehom preskušamo nekatere hipoteze o pojavih ali populacijah (BLEJC 2). Da lahko izločimo rastiščno bolj ali manj homogene vzorce, nam zagotavlja splošno priznana standardna srednjeevropska ali zliriško-montpellierska šola. Z njenimi metodami dosežemo razen floristične enotnosti tudi ekološko enotnost posameznih vzorcev. V dveh površinsko prevladujočih in na karti v merilu 1 : 5000 prostorsko omejenih asociacijah (glej sliko 2) sem izbral za študij naravne obnove doba in belega gabra naključno po 15, torej skupno 30 ploskev. Površina vsake ploskve meri 36m2 (6 X 6 m) Sl. l. Gozd gabra in evropske gomoljčice (Pseudostel/ario-Carpinetum) v pragozdnem rezervatu »Krakovo«. 69 in sem jo dobil na temelju prej analiziranega števila mladic. Pri tem sem opravil štiri ponovne meritve v vsaki fitocenozi in postopoma večal površino ploskve, zaradi ugo- tavljanja koeficienta variacije (KV) števila mladic, kot ga prikazuje slika 3. Iz slike je razvidno, da z večanjem površine ploskve KV v bolj vlažni asociaciji - Pseudo- stellario-Quercetum sprva zelo hitro, kasneje pa počasi pada. V asociaciji Pseudo- stellario-Carpinetum ali v varianti gageetosum spathaceae, je KV nižji in zelo počasi pada. KV števila mladic se od površine ploskve 36 mz naprej bistveno ne izpremeni. Pri tej površini ploskve se v primerjavi z 2,8-krat večjo ploskvijo porabi pri štetju mladic tudi precej manj časa. Izbrana površina ploskve se v obeh primerih izkaže kot optimalna. Uporaba ploskev v obliki kvadrata ni najboljša, ker imamo vedno opravka z robnim prostorom. S tega stališča bi bolj ustrezala oblika kroga. Kljub temu sem se iz praktičnih razlogov odločil za kvadratno obliko ploskev, ker sem pri ugotavljanju števila osebkov lahko uporabljal kvadratni okvir 1 X 1 m z 20 cm kvadratno razdelbo. Tako je delo potekalo hitreje in natančneje. Izbrane ploskve s površino 36 mz sem razdelil na 4 manjše vzorce s površino 9 mz. Na teh manjših vzorcih sem ugotavljal število mladic, posebej za dob in posebej za beli gaber in tako vzporedno dobil su- marno število mladic na posameznih ploskvah in v obeh združbah. S tem mi je bilo omogočeno, da sem statistično preveril razlike v številu mladic med ploskvami in med asociacijama. V ta namen sem uporabil analizo variance - model hierarhične raz- delitve Xii k= IL+ Ai + Bii +Lii k ter t-test (BLEJEC 2, SNEDECOR 12). Poleg tega sem na ploskvah ugotavljal še starost in število odmrlih mladic. Za prikaz strukturnih razmer v sestojih sem izločil v vsaki fitocenozi po eno ploskev s površino 0,42 ha (140 X30 m). Na teh ploskvah sem meril višine in število dreves ter lesno zalogo po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah. S projekcijo krošenj, ki sem jih posnel le na delu površine teh ploskev, pa skušam posredno prikazati različne svetlobne razmere v njih in s tem povezano starost mladic. Starost drevja v raziskovalnem objektu sem ugotavljal, kolikor je bilo mogoče, s štetjem letnic na številnih, a žal le redko povsem ohranjenih panjih. Socialne razmere v hrastovi gošči sem zaradi pomanjkanja primernih objektov proučil le v enem primeru (ass. Pseudostellario-Quercetum). Z njim skušam prikazati nadaljnji razvoj mladja. Pri obravnavanju razvoja mladja sem upošteval tudi izsledke iz poglavja o razvojni dinamiki združbe, zlasti pa še analize poteka debelinske rasti. 2.0 Opis raziskovalnega objekta Raziskovalni objekt, odd. št. 38, leži med 450 52' 23" ter 450 52' in 57" severne geografske širine ter med 150 24' 24" in 150 24' 39" geografske dolžine vzhodno od Greenwicha. Je pravokotne oblike, ki izvira še iz oddelčne razdelitve prvega ureditve- nega obdobja. Površina objekta, ki meri po dolžini 1050 min po širini 380m, je 40,5 ha. Zastopanost drevesnih vrst po masi je naslednja: Quercus robur 91 Ofo, Cmpinus betulus 6 Ofo, Alnus glutinosa 3 Ofo. 3.0 Rezultati raziskav in razpravljanje 3.1 Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra Obnova gozda je zamotan bioekološki proces in prva razvojna faza k prihodnjemu gozdu. Pod tem procesom razumemo sprva številen vznik ter pozneje pomladek (MLINSEK 7). Osnova obnovitve so ugodni biološki in ekološki dejavniki, med katerimi 70 PREGLED RASTLINSKIH ZDRUŽB V ODO. 38 KRAKOVSKI GOZD M1:5000 PSEUDOSTELLARIO - CARPINETUM PSEUDOSTELLARIO - QUERCETUM a -gageetosum spathaceae D -cancetosum brizoidis rn -caricetosum pendulae O - deschampsietosum caespitosae [JJ] Alnus gi. - Carex elongata stadij l ~ ~·· [ Leucojum aestivum-Ainus gi.-Fraxinus ox. ass . Sl. 2 ODVISNOST KOEFICIENTA VARIACIJElKVl ŠTEVILA MLADIC DOBA KV OD VELIKOSTI POVRŠINE PLOSKEV 0,90 0,60 - 0,30 2x2 L. xl. !IZBRANA PLOSKEV 1 P. C g~~losum "P· 2 P. O. c.:tr>cr-tosum br. ---.------ -~- 6X6 Bx S 10x 10 m Sl.3 je treba posebej omeniti starost sestojev ali drevja ter s tem v zvezi semenitev, razvojno fazo rin strukturo sestojev ter ugodne rastiščne razmere. Na te in še mnoge druge ekološke dejavnike so opozorili že številni raziskovalci (KRAHL-URBAN 4, NATHER et col. 10, TSCHERMAK 13 in drugi). 3 .1.1 Starost ter semenitev doba in belega gabra Starost dreves sem ugotavljal s štetjem letnic na panjih in v enem primeru z vrtanjem (hrast ej) 1,3-17 cm; starost 10!,3+60 let). Ker je bila opravljena zadnja sanitarna sečnja pred 9 leti, posamezno ležeče drevje pa je bilo zaradi snegoloma in vetroloma podrto v l. 1970 in 1971, bi bila sedanja starost taka: Dob Premer Starost Drevje posekano Starost št. na prerezu ob poseku ali podrto leta 1972 (cm) pred leti 1 71,1 154 1 155 2 61,5 133 1 134 3 60,1 139 2 141 4 72,0 153 2 137 5 72,0 153 9 162 6 49,4 155 2 157 7 62,3 147 1 148 8 46,7 121 9 130 srednja starost: 146 ± 121et Be 1 i gaber št. Premer na prerezu Starost ob poseku (cm) (1972) 1 41,2 101 2 16,0 52 3 33,9 108 4 18,9 50 Razpon starosti doba je razmeroma majhen, med 130 in 162 leti. Le v enem primeru je bila ugotovljena starost samo 70 let. Starost belega gabra zelo variira, kar pomeni, da imamo tod zastopanih več generacij te vrste. Pri belem gabru je bil ugotovljen razpon starosti med 50 in 108 leti, vendar z gotovostjo računamo na večjo zgornjo in spodnjo starostno mejo. Dob prične .semeniti v sestoju med sedemdesetim in osemdesetim letom (AMANN 1). Po tej starosti pa obrodi skoraj vsako drugo ali tretje leto. Polne obrode pri dobu pričakujemo vsakih pet do sedem let (KRAHL-URBAN 4). Semeni lahko še v pozni starosti (TSCHERMAK 13) . Glede na starost dobovih dreves so v raziskovalnem ob- jektu vse možnosti za uspešno fruktifikacijo. Dobova semena dobimo zaradi njihove teže v glavnem pod krošnjami. Beli gaber prične semeniti v sestoju veliko prej; ponavadi s 30--40 leti in nato semeni skoraj vsako leto. Seme je lažje, tako da ga veter raznese tudi nekoliko dalj od matičnih dreves. Glede na zgodnejše fruktificiranje in glede na starost so pri belem gabru ugodnejše možnosti za semenitev kot pri dobu . 72 Odd N m' ploskev št 1 povrs . 0.42 ha ·P.C.gageetosum spathaceae "1 1 + t 1 8 + t 20 1 4 1 2 4 6 6 10 12 14 16 16 20 22 DEB. ST ŠT.DREVJA LES.ZALOGA Ouercus robur L. carpinus betulus L. Alnus glutinosa CU Gaert. Ulmus laevis Pallas Acer campestre L. Sl. 4 o [ill] • ~ [;] Odd . 38 ploskev št . 2. površ . 0 ,42. h o PO.coricetosum 'mizoi:. t / + ,. 1 1 + ,' I"V\ v 1 • ---~· • / + + / ')+ ! \ + •Q:_• l / 1'6' T * ' c::..-~ + +/ + 1 + l <> * T + + + • + 1 + + + ,vo + * * l * ~ + .• :-- .. \ .. J + \ 1 + \...... + + 1 l 1/ L + ,_ ..--V· l L l ~ "' .' y * ~ ...._ ___ + __ / 1 ' '+ + l + M 1 T "T T * ~ / . '"/' ~_) / , l l \ *- _ T; .. T T .. (/} .... * + ' • 1 li (-- , _ - -...___ * T * T + , + '\ + \) \ + / + i- -=--;; 1t" T T + + - .. _'•~- _!...\(\ \ L L + . 1 + * : + l Mo ··· - - - · -- o 1 ~ . v 1 c::· - --...::-* \ ~ + + * 1 1 ~ o l - ---:1 1 * .. ~-- . --- t 1 y l + // -...._ + >./ 1 _':__ --..... * , + + ( ---.._ + ~ t/ ' 1 l '* ' · \ ~J . • \ ) ,, 1 ~- \ / >A ': -- ---....... · ,..-r ---- ... ;:.,_j • /l . ~ - ~ · 1 /-. : . + +'~ * " / / + 1 , -----.. L l-._ l + 1 + /.1 . -· / + 1 (''/ ;t ,/+ \ ! ' -l.L, r· - 1 ~ + + l ( .. ·i .-; 9-~" + ':--7 /-.., ,. + 1 + + ~ / 1 ', + ·~-------\ l + + \ 1 l v'/-/.- v + . / / :_'---._ + " l j + ·--~ + l / ---~ ::-----.., '-. · 7 '--- ) . . i " " ' .' ·-. \ 1} + + . -r:,_ \ \ / ' ~/ ' l /_ ~ .... + + ,+ + + + ,, ~- \ ' - + , ' o • · • , • • • • \l 1 ----- , '· t K ' . • • ·1 '!' ': . . . . . ), . ,. -·-- ' . ! 1 \ . • 1 Q + + + ' + L ~-----~+ "--.. -- ·-'.-· . . --- ~- ·--····· ---------~- . . - : .... o + "'--- : "'- l ) -·c--- -/ - -~ --- .,_ -- ._____../: ' + \. __ - __// ---N= + o + "" •'•, ·:x + ',, y y + + v + + o 10 20 30m Legenda . DREVJE : Quercus robur Carpinus betulus Rastoče o • Alnus glutinosa () · - - .- - ... . - - 1 Suho Podrto ® ~:--- - ~ :;::· Mladje staro let 1 - 4 5 - 9 + .. Sl. 7 ------l 1 10 in več T y PLOSKEV ŠT 22 Površ. • o o o • o o o p • o • o o • o • ~ 9m o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o • • o o o o o o o o • o o • J 1 o o o • • o o o o Oo o • • o o o P.- C. gagffiosum spathaceae o " o o o o o • • • o • o • o o o • o • • • o o . • • o $ • • o o o o o o o o • o o • o o o o o o o o o • • o o o o o o o o o o o o o. o • o • o • • ". o o o oo o • • • o o o fm Sl. 8. Posnetek mladja na delu ploskve št. 22. Polni krožci: Quercus robur (starost 1- 4 leta); prazni krožci: Cwpinus betulus (starost 1- 17 let). M ed rastiščnimi dejavniki je treba še posebej opozoriti na svetlobne ali toplotne sestojne razmere. Te so neposredno odvisne od zgradbe sestojev in se skokovito menja- vajo. Odsev teh hitro se menjajočih svetlobnih razmer nam najbolje kažejo nekatere rastlinske vrste. Na svetlejših, odprtih rastiščih se bujno razvija jo grmovna plast in praproti ter ugotavljamo večjo srednjo pokrovno vrednost vrste Carex brizoides. Na- kazovalki zastrtih, senčnih rastišč sta predvsem Oxalis acetosella in Galium odoratum, ter še mnoge druge (ELLENBERG 3). 77 Zaradi neizrazife dvoplastne zgradbe sestojev, manjše gostote drevja in površine projekcij krošenj so svetlobne razmere v asociaciji Pseudostellario-Quercetum na splošno bolj ugodne kot v asociaciji Pseudostellario-Carpinetum. Za nadaljnji razvoj dobovega mladja sta izredno pomembni svetloba in toplota. Starejše mladje doba porašča v glavnem odp1ie manjše površine. PURCELEAN (11) je ugotovil v Transilvaniji, da potrebuje mladje doba za nadaljnji razvoj najmanj 1/10 polne dnevne svetlobe na prostem. Odvisnost starosti mladja od svetlobnih razmer ali toplote je razvidna tudi iz slike projekcij krošenj (sliki 6 in 7). Na pomen svetlobe za razvoj doba so opozorili številni raziskovalci, kot ELLENBERG (3), LONčAR (7) , PURCELEAN et col. (11) in drugi. 3.1.4 Naravna obnova doba in belega gabra v asociaciji Pseudostellario-Carpinetum Mladice doba se v tej asociaciji pojavljajo povečini pod zastorom krošenj dreves ter sestavljajo razmeroma enakomerno gosto zeliščno plast (glej sliko 8). Gostota 1-4- letnih mladic je 20.000 do 155.000 osebkov na 1 ha (poprečje 52.000 osebkov na 1 ha) . Višina mladic je med 10 in 20 cm. Poznana je lastnost pri dobovih mladicah, da vzdrže v senci dalj časa, pri tem pa se ne razvijajo (LONčAR 7) . Kljub temu da prenaša dob v mladosti več sence (Isociaciji Pseudostellario-Carpi- netum nekoliko daljše kot v asociaciji Pseudostellario-Quercetum. 2. Obdobje intenzivne rasti v debelina z zgodnjo kulminacijo v obeh asociacijah s to razliko, da prihaja do kulminacije v združbi Pseudostellario-Carpinetum nekoliko po- zneje. Starost, pri kateri kulminira debelinska rast doba, je med obema asocijacij ama značilno različna s tveganjem a = 0,05. 3. Obdobje izenačene, počasne in vztrajne debelinske rasti, ki ne preneha niti v pozni starosti. - Razlike v debelins~ rasti belega gabra med obema asociacijama ni mogoče opaziti zaradi manjšega števila raziskanih osebkov. Splošna značilnost poteka njegove debelinske rasti je zelo enakomerna in vztrajna rast brez izrazite kulminacije, ki traja še v njegovj pozni starosti. V življenju gozda belega gabra in evropske gomoljčice (Pseudostellario-Carpinetum) je vse dogajanje osredotočeno na dve drevesni vrsti, in to na beli gaber ter dob. Vrsti se pri obnavljanju in razvoju obnašata različno. Konkurenčna sposobnost v boju za prostor se kaže pri dobu v veliki gostoti obnavljanja tin hitrem odzivanju na vpliv neposredne svetlobe. Pri gabru pa se pri manjši ali enaki gostoti obnavljanja v tej aso- ciaciji kaže v večji sposobnosti razvoja pod zastorom odraslega drevja al·i večji pri- lagodljivosti. V gozdu doba in evropske gomoljčice (Pseudostellario-Quercetum) pa poteka živ- ljenje med vzajemnimi odnosi vrste. Dob ostane po številu osebkov tako v mladostni fazi kot v zrel·ih sestoj ih vodil-na vrsta. Drugi za gospodarstvo pomembni vrsti, kot sta 83 dolgopecljati brest in črna jelša, sta le posamič primešani. Isto velja za beli gaber, katerega življenjska moč je na tem rastišču oslabljena. črna jelša nam tod nakazuje sukcesijski razvoj po golosekih ali pri zaraščanju opuščenih travnikov in je zelo po- membna. Literatura l. Amann, G.: Baume und Straucher des Waldes, Munchen, 1968. 2. Bleic, M.: Statistične metode v gozdarstvu in v Jesarstvu, Ljubljana, 1969. 3. Ellenberg, H.: Vegetations Mitteleuropas mit den Alpen Einfiihrung in die Phytologie, Bd. 4, 2, Stuttgart, 1963. 4. Krah/-Urban, !.: Die Eichen, Hamburg, Berlin, 1959. 5. Leibundgut, H.: Dber Zweck und Methodik der Struktur- und Zuwachsanalyse von Urwaldern, SZF, 3, 1959. 6. Levakovic, A.: Nešto o prirastu hrasta, jasena i brijesta u našoj Posavini, šumarski list br. 8, 1913, Zagreb. 7. Lončar, / .: Mješoviti uzgoj nizinskih vrsta drveca, šum. list, 81, 1957, Zagreb. 8. Mlinšek, D .: Verjiingung und Entwicklung der Dickungen im Tannen- Buchen Urwald >>Rog« (Slowenien), XIV. IUFRO - Kongres, Miinchen, 1967. 9. Mlinšek, D.: Rast in sposobnost reagiranja pragozdne bukve, Zbornik BF, Ljubljana, 1967. 10. Nather, !., Eckhart, G., Zukrige/, K.: Stanortskundliche und waldbauliche Unter- suchungen in Urwaldresten der niederi:isterreichischen Kalkalpen, Mitt. d. Forst. Bund. V. A., Mariabrunn, 1963. 11. Purce/ean, S., si Ciumac, G.: Cercetari privind regenerarea naturala a gorunului si a stejarului pedunculat in padurile de slean de dea! din podisul Tirnoveler, Bucuresti, C. D . F ., 1965. 12. Snedecor, G. W., et Cochran, W. G.: Statistical Methods, Yowa, 1967. 13. Tschermak, L.: Waldbau, Wien, 1950. DIE NATORLICHE VERJONGUNG UND ENTWICKLUNG DER STIELEICHE UND HAINBUCHE IM URWALD-RESERVAT KRAKOVO Zusammenfassung Problemstellung Die Methodik des Studiums der natiirlichen Verjiingung und Entwicklung der Stieleichen- und Hainbuchenwalder muss von der Kenntnis ihrer Okologie ausgehen. Deshalb stellt sich die Frage: welche Gesetzmassigkeiten regulieren die natiirliche Verjiingung und Entwicklung der Stieleiche und Heinbuche auf den Standorten von Krakovski gozd (Wald von Krakovo)? Forschungsobjekt Als Forschungsobjekt wurde das Urwaldreservat in der Abt. 38 des Krakovski gozd ni:irdlich von Kostanjevica an der Krka gewahlt. Es liegt 153 m ii. M. und umfasst 40,5 ha. Die geologische Grundlage bilden pleistozane. Ablagerungen, auf welchen die Bodenbildung unter durch das Grundwasser bedingten oxydo-reduktiven ,Prozessen verlief. In den Bestanden iiberwiegt die optimale Entwicklungsphase, stellenweise aber auch die initiale und terminale Phase. Im Zusammenhang damit sind die folgenden Anteile der Holzarten: Stieleiche 91 O/o, Hainbuche 6 °/c, Schwarzerle 3 °/o. Methodik Auf Grund der pflanzensoziologischen Analyse der Standorte nach der Standardmethode der mitteleuropaischen Schule wurden in zwei Assoziationen je 15 UntersuchungsWichen zum Studium der Stieleichen- und Hainbuchenverjiingung ausgewahlt. Die einzelnen FHichen messen 36m2; sie wurden an hand der Korrelation zwischen der Bestimmung des Koeffizients der Variation der Jungpflanzenanzahl und der Vergri:isserung der Flache ausgeschieden. Zum Studium der Bestandes- und Strukturformen wurde in jeder Assoziation je eine F lilche von 0,42 ha ausgewilhlt. Die Untersuchung der nati.ir!ichen Entwicklung der Stieleichen- und 84 Hainbuchenwalder wurde auf der Entwicklungsdynamik der von der Hainbuche und Stieleiche gebildeten Pflanzengesellschaften gegriindet, sowie auf der Analyse der Altersverbaltnisse in der Stieleichendickung und des Verlaufes des Dickenwachstums der Stieleiche und Hainbuche auf alten Baumstiimpfen. Ergebnisse, Verjiingung und Entwicklung lnnerbalb der Assoziation Pseudostellario-Carpinetum bzw. der Subassoziation gageetosum ist die Verjiingungsdichte der Stieleiche von 20.000 bis 155.000 lndividuen je ha (der Anteil von 1-4-jahrigen Stieleichenjungpflanzen ist 100 °/o); die Verjiingungsverbaltnis der Hainbuche ist 8000 bis 156.000 je ha. Das Verjiingungsverbaltnis der beiden Holzarten fallt mit 1 : 1,2 zugunsten der Hainbuche aus. lnnerhalb der Assoziation Pseudostel/ario-Quercetum betragt die Dichte der Stieleicben- jungpflanzeo 20.500 bis 342.000 lndividuen je ha (der Anteil von 1-4-jahrigen Jungpflanzen ist 85 Ofo, von 5-10-jahrigen 15 OJo). Die Dichte der Hainbuchenverjiingung ist 45: 1 zugunsten der Stieleiche. Die Unterschiede zwischen den beidem Assoziationen in der Verjiingung der Stieleiche sind nicht signifikant (a. = 0,05), unter anderem auch wegen des starken Einflusses der bio- logischen Eigenschaften dieser Holzart. Die Unterschiede zwischen denselben Assoziatiooen hinsicbtlich der Verjiingung der Hainbuche sind dagegen sebr signifikant (a. = 0,001). Der Verjiingungsprozess zeigt fortlaufend alle Entwicklungsphasen auf. Die Initialphase beginnt auf kleinen offenen Flachen die nach dem Ausscheiden eines oder mebrerer Baume entstehen. Die Sukzession verlauft innerhalb der Aassoziation Pseudo- stellario-Carpinetum bzw. der Subassoziation gageetosum Uber gemischte Hainbuchen- Stielei- chendickungen, in der Assoziation Pseudostellario-Quercetum uber reine Stieleichendickungen. lnnerhalb der Stieleichendickung, wo die obere Schicht vorwiegend von altereo lndividuen eingenommen wird, erfolgt die Ausscheidung sehr friih. Das gilt vor allem fiir die erste Dickenwachstumsperiode der Stieleiche, welche drei Zeitabschnitte aufweist: - den ersten Abschnitt eines langsamen Wachstums, welches im Pseudostellario-Carpi- netum nur wenig Janger andauert; Individuen, die in dieser kurzen Zeit keine dominante Stellung erreichen, gehen ein; - den zweiten Abschnitt eines intensiven Wachstums mit frUh eintretender Kulmination in den beiden Pflanzengesellschaften mit dem Unterschied, dass sie im Pseudostellario-Carpi- netum etwas spater eintritt. Das Alter, bei welchen das Wachstum der Stieleiche kulminiert, ist bei den bearbeiteten Assoziationen signifikant verscbieden, mit a. = 0,05; - den dritten Abschnitt eines langsamen und gleichmassigen Wachstums, welcbes bis ins hohe Alter fortdauert. lnnerhalb der Assoziation Pseudostellario-Carpinetum konzentrieren sicb alle Vorgange auf zwei Baumarten: die Hainbucbe und die Stieleiche. Die Konkurrenzfahigkeit im Kampfe um den Raum kommt bei der Stieleicbe in der hohen Verjiingungsdichte und der raschen Reaktion auf direktes Licht zum Vorscbein. Bei der Hainbuche zeigt sich das sowohl bei niedrigerer oder gleicher Verjiingungsdicbte in der besseren Befiihigung dieser Baumart zur Entwicklung unter der Beschattung seitens der erwachsenen Baume. Im Pseudostel/ario-Quercetum verlauft der Konkurrenzkampf innerhalb der hier dominan- ten Stieleiche a llein. Andere Arten stellen fUr sie keine ernsthaften Konkurrenten dar. Die Stieleiche bleibt sowohl in der Jugendphase als auch in der Optimalphase herrschend. STO LET GOZDARSKIH DRU!>TEV NA SLOVENSKEM Dne 23. in 24. maja 1975 bomo v Postojni praznovali sto let kar je bilo ustanovljeno Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo. Prvega dne bo po svečani otvoritvi in zgodovinskem pregledu posvetovanje na temo gozdarstvo in okolje. Svoje referate bodo podali gozdarji iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in M adžarske. Zvečer bo predstavitev knjige »Gozdovi na Slo- venskem« in družabna prireditev. Naslednjega dne pa bo v okrilju snežniških gozdov na M ašunu otvoritev jugoslovanskega dela evropske pešpoti E6, ki so jo od avstrijske meje do morja pripravili slovenski in hrvaški gozdarji. Ze/imo, da bi se udeležilo dvodnevnih prireditev čimveč naših članov. 85 Z IT gozdarstva in lesarstva SR Slovenije PROF. ING. FRANJO SEVNIK - OSEMDESETLETNIK Na prvi dan leta 1975 je slavil svoj osemdeseti rojstni dan prof. inž. Franjo Sevnik, ena najmarkantnej- ših osebnosti v razvoju slovenskega gozdarstva v po- vojnem razdobju. Ko se pridružujemo čestitkam jubi- lantu, se skušamo s skromnimi besedami spomniti tudi njegove prehojene poti, jubilantu v priznanje, njegovim mlaj&im strokovnim tovarišem pa v spodbudo. Rojen je bil l. I. 1895 v župelevcu pri Brežicah v kmečki družini. Leta 1914 je maturiral v Idriji z odliko na takratni edini slovenski realki, nadaljnji študij na tehniški visoki šoli v Gradcu pa je moral prekiniti zaradi vpoklica k vojakom. Po končani prvi svetovni vojni je nadaljeval študij na gozdarskem oddelku Zemljedelske visoke šole na Dunaju in na Agronomsko gozdarski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1920 diplomiral. Njegova prva služba je bila pri državni gozdni upravi v Bohinjski Bistrici, kjer je bil najprej asistent in nato gozdni upravitelj, zatem pa pri državni gozdni direkciji v Ljubljani do spomladi 1924. Nato je bil 12 let v zasebni službi na gozdnih veleposestvih, ki so bila rpod agrarno reformo in sicer med leti 1924-1926 na gozdnem uradu veleposestva Vukovar, med leti 1926-1936 pa na gozdnem uradu veleposestva Soteska ob Krki. Od leta 1936 dalje pa je bil vodja cen- tralne uprave in nato predsednik Začasne državne uprave (ZDU) razlaščenih velepo- sestniških gozdov v Ljubljani. V tem obdobju je deloval v Jugoslovanskem gozdarskem društvu, sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega gozdarskega društva, pri ustanovitvi prve slovenske gozdarske revije >>Gozdarski vestnik« in se ukvarjal že takrat z raziskovalnim delom. Z referatom >>O oglarstvu v Sloveniji« je med 21 drugimi referati sodeloval na dotlej najobsežnejšem posvetovanju o gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije, ki ga je od 27. februarja do l. marca 1941 priredila Kmetijska zbornica v Ljubljani. Svoje prvo strokovno znanstveno delo pa je objavil že dolgo pred tem, in sicer študijo >>Kultura crnog oraha u nRs« v Sumarskem listu leta 1926. Izbruh druge svetovne vojne ga ni našel nepripravljenega. Neposredno po ustano- vitvi Osvobodilne Fronte, 27. aprila 1941, je bil organiziran v Ljub-ljani gozdarski terenski odbor OF, v katerem je bil Sevnik zadolžen med drugim s posebno nalogo, da pomaga organizirati gozdne postojanke v pomoč OF na območju gozdov na Rogu in vse do Kolpe, kjer je bila najlažja zveza s sosedno Hrvatsko. Pri tem mu je posebno koristilo poznavanje teh gozdov še iz časa njegovega službovanja v Soteski. Zaradi delovanja v OF njegovo bivanje v Ljubljani ni bilo več varno, zato je po zlomu Italije v septembru 1943 odšel na osvobojeno ozemlje, kjer je v okviru Upravne komisije za osvobojeno ozemlje osnoval gozdarski center. Ko so bi'li februarja 1944 ustanovljeni pri Predsedstvu SNOS odseki, je bil imenovan za načelnika odseka za gozdarstvo s sedežem na Bazi 80 na Rogu. Pred tem je že januarja 1944 na Brezovi rebri pripravil študijo >>Gozdarstvo v združeni Sloveni}i«. Na Bazi 80 je kasneje pri- pravil elaborata o organizaciji lovstva in prvega ministrstva za gozdarstvo v osvobojeni Sloveniji. Ob osvoboditv·i maja 1945 je bil imenovan za pomočnika ministra za gozdarstvo, kar je ostal do januarja 1947. Pri opravljanju te dolžnosti je lahko uporabil svoje bogato znanje in izkušnje, saj je bilo treba za obnovo porušene ožje in širše domovine v čim krajšem času in s peščico takrat razpoložljivih strokovnih kadrov aktivirati vse sile 86 slovenskega gozdarstva in lesno predelovalne industrije ter ju hkrati postaviti na nove družbene temelje. Zato je zlasti sodeloval pri pripravah za ustanovitev prvega sloven- skega znanstveno raziskovalnega zavoda na področju gozdarstva in lesno predelovalne industrije, ki je bil za nadaljnji načrtni razvoj teh področij neobhodno potreben. Januarja 1947 je bil imenovan za direktorja novo osnovanega Gozdarskega inštituta, ki ga je vodil do februarja 1950. Posamezne raziskovalne naloge iz prvega razisko- valnega programa, ki je bil postavljen pred takrat komaj 7-člansko skupino razisko- valcev, so aktualne še danes. Med najpomembnejša dela inštituta iz te dobe štejemo študijo o gozdnogospodarskih območjih ·iz leta 1947, na podlagi katere so bila območja v Sloveniji v letu 1948 tudi formirana . Nadaljnja naloga inštituta je bila - vzgajati bodoče učitelje za slovensko gozdarsko fakulteto, ki naj bi se zato ustanovila kasneje. Vendar so pereče potrebe po kadrih zahtevale, da se visokošolski študij gozdarstva začne čim prej. Leta 1949 je bil obenem z ing. Stankam Sotoškom imenovan za matičarja gozdarske fakultete, ki je začela z delom že v študijskem letu 1949/50 in se kot gozdarski oddelek priključila obstoječi Agronomski fakulteti v Ljubljani . S l. marcem 1950 je bil ime- novan za rednega univerzitetnega profesorja na gozdarskem oddelku fakultete za predmet "Ekonomika gozdarstva in lesarstva«, ki ga je predaval vse do konca študij- skega leta 1965/66, do odhoda v pokoj. Na fakulteti je posvetil veliko dela zlasti organizaciji fakultetnih gozdnih posestev v Kamniški Histrici in Veliki Nedelji ter izgradnji notranjega ustroja in razvoja fakultete, posebno takrat, ko je bil njen dekan in prodekan. Poleg rednega dela na fakulteti je bil hkrati tudi predstojnik odseka za ekonomiko gozdarstva in lesarstva na inštitutu. Nad 10 let je honorarno predaval predmet "Goz- darstvo« v sklopu predmeta »Gospodarski sistem FLRJ« na ekonomski fakulteti v Ljubljani, razen tega je aktivno sodeloval v Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije kot njen član in večletni odbornik. Zato ga je Zveza za zasluge v organizaciji in stroki imenovala za svojega častnega člana. Na njegovo pobudo je inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo leta 1948 osnoval Gozdarski, lesni in lovski muzej s sedežem v Bistri. Organiziral in vodil je ta muzej do njegove vključitve v novo ustanovljeni Tehniški muzej Slovenije, od tedaj naprej pa je še vedno aktiven v uprav- ljanju muzeja. Strokovno in znanstveno delo je p11ičel kmalu po diplomiranju s pisanjem člankov, študij in razprav v gospodarske liste in strokovne revije, predvsem v šumarski list, Gozdarski vestnik in Lovca. Med večjimi teksti so zlasti naslednji: Oglarstvo v Sloveniji (1936), Urejanje gozdov ob prehodu v socialistično gospo- darstvo (1949), Gozd in les v svetovnem gospodarstvu (1950), Zadružništvo v gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije (1952), Gospodarske zbornice - pomembne družbene ekonomske organizacije (1953), Deset let gozdarstva v novih časih (1955), Problem cene lesa na panju (1955), Slovenski gozdarji in Iesarji v graditvi socializma (1959) , Razvoj V•isokošolskega študija v gozdarski in lesni stroki (1960), Gozdovi na relativnih in absolutnih gozdnih tleh (problem relativnih gozdnih zemljišč) , Splošna ekonomika gozdnega in tesnega gospodarstva, l. del, skripta (1962). Sodeloval je tudi pri publikaciji Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu >> Šumarski encikloped·iji<< (1959, 1962), za katero je prispeval poleg sestavkov Zgodovina gozdarstva na Slovenskem, Gozdarska znanost na Slovenskem, Gozdarski in lesni muzej Slovenije, še 44 biografij pomembnejših gozdarskih strokovnjakov na Slovenskem, pravkar pa pripravlja zani- mivo zgodovinsko razpravo "žagarstvo na Slovenskem<< . Za svoje delo v narodnoosvobodilni vojni in v povojnem razdobju je prejel odli- kovanja Reda za hrabrost, Reda za zasluge za narod III. stopnje in Red dela z zlatim vencem. L. F. 87 SODOBNA VPRAšANJA POSVETOVANJE NA TEMO »GOZD IN OKOLJE« V BEOGRADU Dne 23. decembra 1974 je bilo v okrilju zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije posvetovanje o gozdovih kot pomembnem dejavniku za varstvo in izboljšanje človekovega življenjskega okolja. Posvetovanju sta bila osnova obsežna referata dr. Velizarja Velaševica (gozdarska fakulteta , Beograd) »Vpliv gozda na pomembnejše prvine človekovega življenj skega okolja<< in Milana Ciglarja »Rekreacija v gozdovih«. Oba referata so prejeli udeleženci posvetovanja vnaprej. Posvetovanja so se udeležili in s svojimi prispevki k razpravi prispevali dr. Aleš Bebler, predsednik jugoslovanske skupnosti za varstvo okolja, Svetozar Butulija, pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo, Danilo Nikolic, pomočnik republiškega sekretarja SR Srbije za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo. Sodobna tematika posvetovanja je pritegnila razmeroma veliko število udeležencev iz vse Jugoslavije, predvsem seveda gozdarskih strokovnjakov, manj pa iz drugih dejavnosti, kljub temu, da je bilo posvetovanje namenjeno širši javnosti in širokemu krogu družbeno političnih dejavnikov. Tako pa se je bolj ali manj ponovilo staro dejstvo: gozdarji pre- piičujejo večinoma sami sebe o pomenu funkcij gozdov za vzdrževanje naravnih ravnotežij, ki so pogoj za splošni gospodarski in družbeni razvoj vsake dežele. Znova se sprašujejo, če so le oni sami dolžni pokrivati stroške za vzdrževanje in izboljševanje teh funkcij, ali pa so potrebni prispevki vse družbene skupnosti . Zelo tehtna in obširna razprava je pokazala na nekatera najbolj pereča vprašanja s tega področja gozdarske dejavnosti, tako npr. o akcijah za pogozdovanje degradiranih in erozij- skih območij, o nujnosti medrepubliškega sodelovanja pri odpravljanju vzrokov velikih poplav v samih vodozbirnih območjih, o nevarnostih ekstenzivne paše koz, ki se znova pojavljajo v južnih predelih države (kar podpirajo celo nekateri krajevni dejavniki), o odprtosti gozdnogospodarskih organizacij javni presoji, o pripravah za organiziranje samo- upravnih interesnih skupnostih na podro-čju gozdarstva idr. Posvetovanje je sprejelo sklepe, ki jih je povzelo iz osnovnih referatov, predvsem pa iz same razprave. Le-te bomo sporočili svojim bralcem v prihodnji številki Gozdarskega vestnika, v tej pa priobčujemo misli dr. Velizarja Velaševica z gozdarske fakultete, Beograd, o gozdarstvu in varstvu človekovega okolja, kot uvodne besede na posvetovanju. Milan Ciglar šUMARSTVO 1 ZAšTIT A čOVEKOVE SREDINE Elementi koji uslovljavaju razvoj naše zemlje, a time i blagostanje stanovništva, jesu procesi industrijalizacije i urbanizacije, koji se, s obzirom na društveni interes, ne mogu zaustaviti. Paradoks stvorene situacije se ogleda u tome, što čovek, težeci brzom razvoju privrede, svojom delatnošcu vrši negativan uticaj i na sebe i na svoju ekološku sredinu. čovek se našao u takvoj tačci razvitka civilizacije, da je primoran, da održi proporcije izmedu delovanja i posledica koje to delovanje izaziva. Neobična popularnost pitanja zaštite čovekove sredine nalazi svoj početak, nažalost, u čovekovom nepoštovanju zakona prirode i ima svoj izvor u postupcima nekih društvenih struktura i pojedinaca, još uvek neosetljivih na upozorenje stručnjaka i fasciniranih nevero- vatno brzim napretkom savremene tehnike, i u nesagledavanju , zbog toga, odgovarajuceg odnosa čoveka prema biotopu. Svesna ljudska delatnost mora da se ispoljava u eliminisanju ili ograničavanju negativnih posledica tehničke civilizacije, koje uti ču na ljudsko zdravlje i psihofizičku sposobnost buducih generacija. Zaštita i unapredenje čovekove sredine je, kao što je poznalo, predmet živog naučnog interesovanja, ali isto tako i konkretne ekonomske politike. S obzirom na to da je naše društvo suočeno sa ovim problemom, smatramo prirodnim, što šumarstvo, koje 88 gazduje šumom - veoma značajnim i složenim ekosistemom, ističe i dobija svoj značaj i ulogu u borbi za životnu sredinu čoveka. Odmah treba reci, da šumarstvo to ne čini, da bi svoju ulogu i značaj suprotstavilo nekaj drugoj grani ili delatnosti, ili da bi istaklo primat u borbi protiv zagadivanja čovekove sredine, vec da bi činjenicama i podacima doprinelo svestranom iznalaženju najboljih, trajnih i društveno celishodnih rešenja za očuvanje i unapredivanje čovekove sredine. U uslovima sadašnje civilizacije šuma je jedan od bitnih elemenata zaštite čovekove sredine, a ona treba da bude smatrana osnovnom biološkom i ekološkom komponentam njezinog oblikovanja. Kada ovo tvrdimo, duboko smo uvereni, da za to postaje izvanredno značajni i snažni argumenti. Očita je veza, odnosno korelacija, izmedu šume i važnijih fizičkib komponenti životne sredine: klime, vazduha, vode i zemljišta. Pomenucemo, ukratko, važnije funkcije šume: - šuma kao zaštitn.ik zemljišta, saobracajnica i drugih objekata od erozije, bujica poplava, - šuma kao regulator režima voda, značajan faktor hidroenergetskog bilansa, kao bilansa voda uopšte, - šuma kao proizvodač čistog i pročišcivač zagadenog i zatrovanog vazduha, - šuma kao zaštitnik naselja, gradova i industrijskih objekata od preterane buke, - šuma kao prostor za lečenje, oporavak, odmor i rekreaciju, - šuma i šumski pojasevi kao regulatori plodnosti zemljišta i poljoprivredne proizvodnje, - šuma i šumski pojasevi kao zaštitni faktor u odbrani zemlje, - šuma kao estetska i duhovna kategorija. Cak i da ne postaje malopre nabrojani razlozi, koji govore u prilog očuvanja šuma i zelenila, sama težina psihohigijenskog delovanja zelenila na čoveka, bila bi sasvim dovoljan argument za poveeanje naše brige prema šumama. Covek, koji je tako snažno uticao na sliku savremene prirode, sam podsvesno traži zaštitu u kontaktu sa zdravom šumom, čistom rekom, jezerom i morem, kao i za rekreativnim zelenilom gradskih i industrijskih centara. Podaci iz tzv. »Crnog izveštaja« bivšeg japanskog premijera pokazuju, da je svaki treci Japanac u poslednjih pet godina osetio štetne posledice po svoje zdravlje, kao rezultat zagadenja prirodne čovekove sredine od strane industrije i saobracaja. Takode je interesantan podatak, da je veci pokazatelj smrtnosti u industrijskim gradovima sa malim zelenim povr- šinama u odnosu na gradove sa velikim procentom zelenila. U Londonu i Mančesteru na svakih 1000 stanovnika umiraJo je 20---25, a u Hamstedu i Portsajlendu svega 4-8 lica. Ogromne štete društvo trpi svake godinc od erozije i poplava, koje su rezultat, u prvom redu, dugog procesa uništavanja šuma. Kada govorimo o postojanju ili uništavanju šuma na datom prostoru, ne može se prenebreci činjenica, da se danas područja gladi u svetu, maham, poklapaju sa površinama na kojima su, ili u čijoj su blizini, iskrčene šume. Ne tvrdimo, da je uništavanje šuma jedini uzrok ovoj užasnoj pojavi, ali se sa sigurnošcu može pretpostaviti, da je i to jedan od značaj nih uzroka. Na to nas upucuju iskustva iz dalje i bliže prošlosti. Svaka društvo, koje je iz bilo kojih razloga narušilo razumnu ekološku ravnotežu iz- medu zemljišta, koja su pod šumama i zemljišta, koja se koriste u druge svrhe, u prvom redu za poljoprivredu, doživljavalo je procese degradiranja čovekove sredine. Ti su se procesi, u krajnjim slučajevima, završili potpunim uništavanjem čovekove sredine koja je pre- puštena nižim oblicima života. Takav slučaj je i sa delovima sadašnje Sahare u Severnoj Africi , u kojoj je postajala razvijena agrarna civilizacija, tj. gradovi okruženi plodnim poljima i šumskim masivima. Uništavanjem šuma došlo je do erozije i poplava, biljožderi - naročilo koze - nisu omogucavali obnovu šuma i došlo je do zasipanja gradova peskom. Nekada su ta područja bila ž itnica Evrope. U našim orografskim, klimatskim i drugim uslovima, bez postajanja prirodnih i kulturnih šumskih ekosistema, dolazi do znatnog pogoršavanja svih komponenti čovekove sredine, u prvom redu zemljišta i vode. To pogoršanje dovelo je do potpunog degradiranja životne sredine na više miliona hektara sadašnjeg krša rasprostranjenog na području naše četiri republike, goleti i erodiranih zemljišta na oko 8 miliona hektara u svim republikama. U ev- ropskim razmerama držimo neprijatan primat u pogledu erozije sa područjima kao što su Grdelička klisura, sliv Trgovinskog Timoka i s delovima S. R. Makedonije. 89 Koliko smo uradili u posleratnom periodu na poboljšavanju ovako lošeg stanja koje smo delimično nasledili ili sami izazvali? Kod nas su radovi na pošumljavanju svedeni na oko 13.000 ha godišnje, što predstavlja skoro simbolične površine. Prema zvaničnim podacima, od oslobodenja do danas pošumljeno je oko 500 hiljada hektara čistina i goleti. Ove podatke primarno sa rezervam, jer se zasnivaju na nesigurnim izveštajima, a ne na proverenim podacima odgovarajucih službi. Ako ih primimo kao verodostojne, i tada veoma zaostajemo za evropskim zemljama. Poljska ima približnu površinu pod šumom kao Jugoslavija, ali je posle rata pošumila oko 3 miliona hektara. španija, Francuska i Italija, pošumile su svaka oko 2 miliona hektara i znatno izmenile nepovoljan odnos izmedu površina pod šumama i površinama koje koriste u druge svrhe. N. R. Bugarska je pošumila posle rata oko 1,200.000 hektara i rešila pitanje goleti i neproduktivnih površina. Buducnost naše zemlje ne zavisi samo od daljeg tehničkog i industrijskog razvitka, nego u istoj meri i od održavanja zdravlja i fizičkih snaga gradana. Bez zdravih osnova za život, bez mogucnosti odmora za radne !jude, i materijalno blagostanje se dovodi u pitanje. lstorija dokazuje, da je stav prema šumi, njeno održavanje ili uništavanje, odlučivalo o sudbini čitavih naroda. Savremeni koncept gospodarenja šumama koji zahteva da se u jednoj dugoročnoj orijen- taciji uvažavaju sve opštekorisne funkcije šuma, posebno hidrološka i antieroziona, nalaže drugačiji stav šire društvene zajednice prema šumarstvu. U tom smislu su privredne i vanprivredne asocijacije šumarstva, vec dugi niz godina, pokušavale da skrenu pažnju na specifičnosti šumarstva kao privredne grane. U toku posled- njih godina javljaju se znaci izvesnog razumevanja koji se ispoljavaju u vidu izdvajanja sredstava za infrastrukturna ulaganja u šumarstvo, što je uradeno u nekim republikama. Možema slobodno reci, da su to početni i mali koraci u odnosu na veličinu i akutnost problema. S obzirom na ogroman značaj šumskih resursa za celokupan društveni razvitak kao i za zaštitu čovekove sredine, krajnje je vreme da se pristupi temeljitom preispitivanju društvenih ciljeva i politike u odnosu na šumarstvo, kako bi došlo do uskladivanja ove politike sa novim društvenim potrebama. Dr. Velizar Velaševic (Šur:1arski fakultet, Beograd) IZ PRAKSE GOZDARSKI TURISTičNI CENTER NA LOVRENšKEM POHORJU 1 Uvodne priprave Z mislijo o ustanovitvi lastnega turističnega centra se je jeJo intenzivnejše baviti Gozdno gospodarstvo Maribor že v začetku leta 1972, ko so sprejeli njegovi samoupravni organi sklep o ustanovitvi rekreacijskega in tmističnega središča Lovrenc na Pohorju ter sklepe o raz- širitvi dejavnosti za turizem, o ustanovitvi posebne enote za turizem na območju Lovrenca, o dopolnitvi statuta zaradi vključitve nove enote in o prevzemu osnovnih sredstev od turističnega društva Lovrenc na Pohorju. Kmalu nato je bil izdelan idejni projekt »Turizem na Pohorju v sklopu GG Maribor«, kot osnova za sestavo posebnega investicijskega programa. Posebna komisija podjetja je med- tem že obravnavala urbanistični načrt turističnega centra Lovrenc na Pohorju, ki ga je izdelal mariborski zavod za urbanizem. Gozdno gospodarstvo se je v osnovah z njim strinjalo. Skupščina občine Maribor ga je z manjšimi dopolnitvami, ki jih je predlagalo gozdno gospo- darstvo, sprejela in potrdila decembra 1973. Omenjena komisija za turizem pri gozdnem gospodarstvu se je lahko zatem lotila kon- kretnejših nalog. Skupaj z operativnim sektorjem in tehničnim kadrom gozdnega obrata Lovrenc na Pohorju je pregledala in razčlenila mnoge probleme na terenu. šele na podlagi 90 1 TURN .. AHi 1 1 ' / VRH /""-.. S E VE R KLOPNI VRH M E R 1 L O 1 : lo o o o 4oo O ~o foo ').oo 3tttt Jr ~ 1 1 w 1 1 (., Jii A smučarska vlečnlca - Klopni vrh B smučarska vlcčnica - gozd C smučarska vlcčnica - travnik O smučišča E Fišerjeva laga - menza F stanovanjska brunarica G Jogarnica Klopni vrh H hlev Klopni vrh 1 temelji Flšcrjeve vire počilniško naselje Klopni vrh spomenik NOV in ribnik tega je bil sprejet enoten koncept prve etape turističnega razvoja lovrenškega Pohorja . Le-ta se nanaša predvsem na turistični center Klopni vrh, kot ga delno obravnava že idejni pro- jekt, konkretnejše pa investicijski program. 2 Urbanistični načrt in idejni projekt razvoja turističnega centra Lovrenc na Pohorju 2. 1 Turistična razdelitev Pohorja Glede na naravne razmere in možnosti razvoja posameznih turističnih središč je Pohorje razdeljeno na t1i predele: a) Vzhodno Pohorje se razprostira od roba Maribora do Areha oziroma Žigartovega vrha. Nasploh je nižje od zahodnih predelov Pohorja, saj dosega v najvišjem delu v obliki srednjegorske planote višino do 1300 m (žigartov vrh, 1345 m); na vzhodu prehaja v Dravsko polje z višinami okoli 270m. Glavno turistično središče se je tu razvi lo okoli Bolfenka s pri nas prvo veliko gondolsko žičnico in z zgraditvijo hotela Bellevue, okrog katerega so jele nastajati kmalu zatem mnoge 91 smučarske vlečnice. Z naglim porastom števila smučarjev in z razvojem smučarskega športa pa je potreba po novih smučar~kih kapacitetah še naprej rasla. Zato je bil izdelan in de- cembra 1973 sprejet urbanistični načrt razvoja vzhodnega Pohorja, ki predvideva širjenje sedanjega turističnega centra proti zahodu, tj. proti Arehu in :Zigartovem vrhu. Turistični razvoj tega predela Pohorja je pospešila podaljšana asfaltna pohorska magi- strala od Slapa do Areha. Podjetje Certus, ki ima v svojem sestavu prejšnje podjetje Pohorske vzpenjače, je začelo z nadaljnjo izgradnjo, predvsem smučarskih vlečnic in prog na Arehu in proti Ruški glažuti. Zunaj tega središča, toda še na vzhodnem delu Pohorja, se zadnja leta razvija nov, manjši turistični center Trije Kralji-Veliki vrh, kjer so lani uredili manjše smučišče in 450 m dolgo smučarsko vlečnico. b) Srednje Pohorje obsega osrednjo pohorsko planoto od Sumika do Lovrenških jezer. Tu so predvideli urbanisti enotno turistično območje »Lovrenško Pohorje« s središčem v Lovrencu. Zimski turizem naj bi se predvsem razvijal v Lovrencu pa tudi na strmih pobočjih Kumna, vse do Lamprehtovega vrha in okoli Klopnega vrha, torej na višinah od 450 do 1340 m. Letni turizem ima tod še večje možnosti, saj se lahko vanj vključi vsa pohorska planota z mnogimi zanimivostmi in lepotami. Tudi tu sta se začela v zadnjih letih razvijati manjša turistična centra Rogla nad Zrečami in Smolnik nad Rušami. Rogla se razvija hitreje (ima že dve smučarski vlečnici). :Zal moramo ugotoviti počasnejši razvoj in zaostanek pri Bližnjem Lovrencu, ki ima le eno vlečnico brez teptalnega stroja in je brez večjih gostinskih oziroma prenočitvenih objektov. c) Zahodno Pohorje se razprostira od Rogle prek Ribniškega Pohorja, Pungarta ter Velike in Male Kope do Kremžarjevega vrha. Na tem predelu usmerja razvoj turizma pred- vsem Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Glede zimskih razmer ima ta del velike pred- nosti pred vzhodnim delom Pohorja, saj ima smučišča na višinah med 1200 in 1500 m. V zadnjem letu je opravilo tu gozdarstvo ogromen korak pri razvoju in izgradnji zimsko- športnih in turističnih objektov: zgradili so široko cesto do Partizanke in obeh Kop, mnoge vlečnice in uredili smučišča, povečali so hotelske kapacitete. Na zahodnem delu Pohorja zaostaja le predel nad Ribnico. Ribniško Pohorje ima po eni plati idealne možnosti za zimski turizem zaradi visoke lege in dolgotrajne snežne odeje, po drugi plati pa je dokaj oddaljeno od večjih središč, ima slabe cestne povezave, je mejno območje večih občin. Zato zaostaja pri svojem razvoju tudi za mnogimi manjšimi in kli- matsko manj ustreznimi centri. Ker smo spoznali gozdarji že pred leti idealne naravne možnosti za razvoj turizma na tem delu Pohorja, smo se odlo·čili predlagati svojim samoupravnim organom prevzem turi- stične izgradnje. Za turistični razvoj je predvsem ugodna enakomerna nadmorska višina, severovzhodne lege, ki jih varujejo venci visokih gorskih hrbtov, mnogi gorski travniki, ki omogočajo smučanje že pri tanjši snežni odeji. V samem predelu so že nekateri turistični objekti, ob sodobnejši cestni povezavi pa je Ribniško Pohorje hitro dosegljivo iz večjih mestnih središč kot so npr. Maribor, Varaždin, Zagreb, Celje in Gradec. Ves predel je do- cela gozdarski : ceste, stanovanjski in gostinski objekti, povezani pa smo tudi s tamkajšnjimi ljudmi v skrbi za njihovo in našo bodočnost. Ce pa je tako, zakaj bi odstopali predel drugim interesentom! Ce so zmogli zgraditi Zrečani svojo Roglo, Jmpolčani svoje Tri kralje, Slovenj- gradčani pa zahodno Pohorje, potem zmoremo isto z Lovrenškim Pohorjem tudi mariborski gozdarji! Morda ne tako hitro in elegantno kot drugje na Slovenskem, zato pa bolj smotrno in tudi za človeka s tanjšo listnico. 2. 2 Lovrenško Pohorje Ob vznožju Lovrenškega Pohorja leži prijetno gorsko naselje Lovrenc na Pohorju. Ob- dajajo ga z vseh strani zeleni gozdovi in planinski travniki. Kraj ima vse pogoje, da se razvije v turistično središče, ki bi po naravnih lepotah in svoji legi ne zaostajala za mnogimi zna- nimi letovišči Evrope. Z nadmorsko višino 400 do 500 m, z nezastrupljenim ozračjem, z neomejenimi količinami čiste pitne vode ter z vsemi pogoji za razvoj turizma, tudi kmečkega, živinoreje idr. je Lovrenc idealna osnova tega področja. Iz njega potekajo navzgor vse žile v pohorske rebri, v gozdove polne divjadi in gozdnih sadežev, na šotna barja, kjer bo našel 92 zanimivosti in mir marsikateri turist, v doline pretkane s potočki in jezerci, kjer bo odkrila marsikatera družina idealen kraj za igro in počitek ob koncu tedna. Področje omejuje na vzhodu Lampretov potok, činžat in Puščava, na zahodu pa poteka njegova meja po strminah Kumna prek šlausa, na vrhu se končuje s Skrbinskim borovjem, Falskim ribnikom, Tremi žeblji, Miznim in Tolstim vrhom, vse na višini 1000 do 1340 m. Gostinski objekti so predvsem v Lovrencu, kjer je hotel Jelen s 140 sedeži in 20 sobami s 45 ležišči. Penzion Pohorje ima 120 sedežev ter 4 sobe z 9 ležišči. Gostišče na Puši ima 40 sedežev, načrtuje pa izgradnjo dvosteznega avtomatskega kegljišča. Gostišče Kores ima 100 sedežev; bife ob Radoljni 25 sedežev ter v načrtu ureditev 6 sob z 12 ležišči; bife Kohič ima 70 sedežev, letni bazen, v načrtu pa avtomatsko kegljišče; gostilna Urbanc ima 50 sede- žev ter avtomatsko kegljišče. V Lovrencu obratuje vlečnica Kumen (520 m), nimajo pa še teptalnega stroja. Repub- liška cesta od novega mostu prek Drave pri Ruti do Lovrenca je bila asfaltirana in urejena ob koncu leta 1974, pravtako je asfaltirana že večina cest v naselju. V kraju samem ter njegovi neposredni okolici je nekaj zanimivih spomenikov; tako naravnih (tise, azijska smreka idr.), kot kulturno-zgodovinskih (župna in trška cerkev v Lovrencu, podružnica sv. Rade- gunde,. cerkev sv. Ignacija na Rdečem bregu, cerkev v Puščavi s kapelo sv. Ane, pet steb- rastih znamenj pri Fali, ostanki glažute). Glavne gozne ceste so: Lovrenc-Jodl-činžat-Pergaver-Fišerjeva žaga-šumik z od- cepam pri Pergaverju proti Bezjaku in Pesku ter cesta ob Radoljni proti Bitnerju in Hrenu, ki vodi mimo Lakožičevega in Ahejevega proti Grobelniku, nadalje stara in strma Grofova cesta, ki se konča v šlausrebri, podaljšujejo pa jo proti Plešiču. V gradnji je podaljšek ceste v srce Klopnega vrha, cesta Fišerjeva žaga-(Lovrenška glažuta)-Klopni vrh. Podaljšujejo jo po sedanjem kolovozu mimo spomenika NOB na Klopnem vrhu do Miznega sedla, do koder je že zgrajena cesta od š umika. Mnoge od nekdanjih kmetij so sedaj last gozdnega gospodarstva, tako šlausovo, švajger- jeva, Pergaverjevo ter klopnovrške stavbe. Nekaj kmetij je še v zasebni lasti, imajo idealne pogoje za razvoj kmečkega turizma: Lakožičevo, Ahejevo, Grobelnikovo in Podleskovo, pa Skerbinsko, štefanovo in Larnprehtovo. Tudi na zgornjem višinskem predelu ne manjka naravnih spomenikov: predvsem redkih vrst drevja, šotnih barij z redkimi rastlinami idr. 2. 3 Načrt izgradnje turističnih objektov V Lovrencu bomo gradili predvsem gostinske in hotelske objekte z igrišči, bazeni ipd. Zimskošportni objekti so zasnovani za daljše obdobje ter vključujejo predvsem gradnjo smu- čarske dvosedežnice iz Lovrenca do Turna, postavitev vlečnic dolina Radoljne-Ahej, Per- gaver-Lampretov vrh, Fišerjeva žaga-Klopni vrh in dveh krajših vlečnic na Klopnem vrhu. S tem v zvezi je seveda treba urediti okolišna smučišča. Glede na zmogljivost žičnic 3000 smučarjev na uro je potrebnih 70 ha smučišč. :Ze navedeni podatki zgovorno dokaz~jejo, da lahko dosežemo le z dobrimi cestami do posameznih centrov ter z ustreznimi gostinskimi in prenočitvenimi kapacitetami zaželjene učinke. Zato je v načrtu izgradnja nove ceste Lovrenc--Pergaver z rekonstrukcijo od Per- gaverja do F išerjeve žage. Ta cesta bo tekla od vznožja sedanje lovrenške smučarske vleč­ nice pri Jakopiču proti jugovzhodu, sekala bo Grofovo cesto ter dosegla mimo Štefana in švajgerja pod Pergaverjem cesto na Fišerjevo žago. Cesta je pomembna tudi za gozdarstvo, saj odpira vse gozdove pod Pergaverjevim, izognila se bo strmemu in ozkemu odseku pod Partizansko frato (15 Ofo) ter še bolj strmemu Jodlu (17 Ofo). Nadalje je v načrtu gradnja Kumenske ceste, ki se bo od Grobelnika nadaljevala mimo zgornje postaje vlečnice Kumen ter se pri Cebejevi Zaliki križaJa s prej omenjeno cesto Lovrenc-Pergaver. Od tam bo po- tekala mimo čočeja in Maučnika v Puščavo. Po njej bodo vozili les iz Kumna prek novega mosta v Ruti proti M ariboru, hkrati pa bo najkrajša in najugodnejša zveza Klopnega vrha z Mariborom, saj je do tja le 39 km, od tega že 26 km asfalti ranih. Pri Fišerjevi žagi in na Klopnem vrhu so predvideni parkirni prostori za osebne avto- mobi le in avtobuse. Od Klopnega vrha proti Miznemu vrhu je v načrtu rekonstrukcija se- 93 danjega kolovoza za prevoz z osebnimi avtomobili; vsa težja vozila bodo vozila po cesti Fišerjeva žaga-obora-Sumik-Areh o:uiroma po pohorski magistrali. Predvidena je tudi gradnja gozdne ceste Klopni vrh-Kamenitec-Zgornja brv s smerjo proti Pesku ter izgradnja pohorske magistrale, ki bo kot podaljšek asfaltne ceste Hoče-Areh potekala po južnem pobočju :Zigartovega vrha, mimo Bajgota, Treh žebljev in Kladja na Zgornjo brv, Pesek, Roglo ter prek Skrivnega hriba, Sinklerce in Ribniške koče na slovenje- graško področje. Po tej magistrali bo moč priti v vse pohorske turistične centre, ki bodo tako bolj dostopni in privlačni, saj bodo tako slej ko prej povezani z brezprašno asfaltno cesto. V okviru gostinskih in posteljnih kapacitet je predvidena izgradnja počitniških okolišev Pergaver in Klopni vrh, adaptacija menze in stanovanjske brunarice pri Fišerjevi žagi, adap- tacija logarnice in hleva na Klopnem vrhu ter gradnja hotela na ruševinah Fišerjeve vile, tudi na Klopnem vrhu. Za potrebe letnega turizma naj bi zgradili oziroma obnovili spreha- jalne steze z markacijami, s počivališči, opremljene s poučnimi tablami, adaptirati in obnoviti bi morali Falski ribnik ter urediti ribnik in počivaJ.išča pri spomeniku na Klopnem vrhu. Poleg navedenih in opisanih objektov, ki so zajeti in grafično prikazani tudi v urbani- stičnem načrtu Lovrenškega Pohorja, ne smemo pozabiti pri bodočem, dolgoročnem razvoju turizma še mnogih na prvi pogled obrobnih stvari, ki pa so v turizmu mnogokrat pomembne in odločujoče. Sem spadajo: l. rekreacijski objekti, kot npr. različna igrišča, kopališča, savne, kegljišča, sankališča, drsališča; 2. propagandni prospekti, kažipoti, table z opisi zanimivosti, spomeniki ipd.; 3. informacijske turistične pisarne, reklamiranje turističnih storitev, telefonske zveze, re- ševalna služba ~td.; 4. pomožni objekti in službe: obratne delavnice, trgovine, bencinske črpalke, kioski s časopisi, spominki itd., služba za čuvanje in čiščenje parkirnih prostorov in počivališč, vzdrže- vanje objektov, komunikacij itd., prodajalne značk, kart, prospektov, oglja, pijač, suhe hrane, izposojevalnice in popravljalnice športnih rekvizitov; 5. izgradnja altiporta - športnega letališča ki naj služi tudi za potrebe gozdarstva; 6. kmečki turizem; 7. lovni turizem. Vse te probleme bo treba reševati vzporedno z uresničitvijo posameznih etap turističnega razvoja. Razmisliti bo treba tudi o pobiranju cestnine (morda bi uvedli dnevne karte, ve- ljavne za vse Pohorje) s katero naj bi vzdrževali gozdne ceste, parkirne prostore, čuvajsko službo itd. V turizem bo treba vključiti tudi vse naše objekte zunaj obravnavanega območja (Osan- karica, šumik, Kep, Spraberca, Tinčeva bajta idr.). Treba jih bo preuredili in usposobiti za sprejem gostov, s čimer bomo občutno povečali gostinske in prenočitvene zmogljivosti našega tu~izma. 3 Idejni projekt prve etape turističnega razvoja na Lovrenškem Pohorju 3.1 Priprave Vzporedno s sprejetjem samoupravnih sklepov o turizmu ter s konkretnimi nalogami za njihovo realizacijo smo zaprosili mariborski zavod za urbanizem naj izdela lokacijsko do- kumentacijo za prvo etapo izgradnje turističnega centra, tj . za izgradnjo turističnega centra Klopni vrh. Omenjeni zavod nam je že izdelal lokacijsko dokumentacijo za vlečnico Klopni vrh s pripadajočimi smučišči. V zadnji fazi izdelave je tudi lokacijska dokumentacija za po- čitniško naselje Klopni vrh, kjer je predvidenih 15 počitniških hišic raznih velikosti z okoli 150 posteljami. Predvideli in posneli smo tudi vzdolžni profil za postavitev vlečnice Klopni vrh ter na- vezali stike s tremi najmočnejšimi proizvajalci smučarskih žičnic. Od njih smo dobili že po- nudbe s predračuni ter plačilnimi oziroma kreditnimi pogoji. Ponudbe so nam poslale firme Grafer (Trento, Italija), Pomagalski (Grenoble, Francija) in Doppelmayr (Wofurt, Avstrija). Ponudbe smo pregledali in ugotovili, da je kljub visoki ceni najboljši ponudnik avstrijska 94 firma glede kreditnih pogojev, estetske in praktične izvedbe, glede konsignacijskega skladišča in servisne službe, ki je na vzhodnem Pohorju za njihov sistem že vpeljana. Poleg tega je tovarna v bližini in se je moč z njo lažje sporazumevati. Ista firma nam je poslala tudi ponudbo za teptalni stroj Hammerle, ki ga ponujajo ob enakih pogojih kot vlečnico. Nadalje smo posneli vse objekte, ki prihajajo v poštev za adaptacijo, tako da zavisi vse le od končne odločitve in načina financiranja. Ce se bomo odločili za izgradnjo prve etape, bomo takoj zaprosili za gradbena dovoljenja in drugo dokumentacijo, tako da bomo lahko že naslednje leto začel-i z delom. 3. 2 Sedanje stanje objektov prve etape Cesta Fišerjeva žaga-Klopni vrh je domala zgrajena, s čemer je zagotovljen prevoz materiala k zgornji postaji vlečnice ter k drugim objektom. Objekt družbene prehrane in stanovanjska brunarica pri Fišerjevi žagi sta v dobrem stanju, z manjšimi adaptacijami bi lahko služila novemu namenu. Logarnica in hlev na Klopnem vrhu pa sta potrebna večjih popravil, od pogorele Fišerjeve vile so uporabni Je temeljni zidovi z oboki. 3. 3 Plan izgradnje prve etape Z manjšo adaptacijo gostinskega in stanovanjskega dela Fišerjeve žage (sedanje menze) bomo torej pridobili 70 sedišč in 15 postelj. Oba objekta sta namenjena manj zahtevnim in prehodnim gostom, kot so npr. dijaki na avtobusnih izletih, ki bi ostali Je prek noči, saj bi bilo v ta namen moč pripraviti na podstrešju gostilne poceni skupna ležišča. V Jogarnici Klopni vrh je treba v prvi fazi adaptirati notranje prostore, kjer sta pred- videni dve gostinski sobi s 40 sedišči, kuhinja in sanitarije, v nadstropju pa šest manjših sob s 14 ležišči. V kolikor bi bila na voljo tudi sredstva za adaptacijo hleva, bi bilo moč v njem urediti kuhinjo, točilnico s 36 stojišči, gostinski prostor s 36 sedišči, sanitarije, pokrito ve- rando in zunaj objekta Jetni vrt, vse v enostavnem stilu, ki bi zagotavljal funkcionalnost, cenenost in potrebno udobje. Za izgradnjo hotela na razvalinah Fišerjeve vile je treba v letu 1975 izdelati načrte, da bi lahko takoj začeli prekrivati temelje in oboke z betonsko ploščo zaradi zavarovanja pred propadanjem. Objekt naj bi zadoščal vsaj za 40 gostov. V prvi etapi je predvidena tudi gradnja 15 počitniških hišic ob poti, ki pelje od Jogamice na Klopni vrh. Te hišice bi bile izdelane na enoten način v treh velikostih za 6, 10 in 20 gostov. V njih bi bile Je majhne kuhinje, tako da bi bili gostje navezani pri toplih obrokih na skupne gostinske storitve. Pred pričetkom gradnje je treba zgraditi skupni vodovod, ka- nalizacijo in električne vode, kar pa bo vse predvideno v lokacijski dokumentaciji. V prvi fazi je predvidena še postavitev 800 m dolge smučarske vlečnice od Fišerjeve žage do Klopnega vrha z višinsko razliko 180m, sočasno pa ureditev smučarskih prog. Tereni so dokaj bl agi (okoli 12 °/o) ter ustrezajo začetnikom in povprečnim smučarjem. Nameravali smo postaviti tudi dve krajši žičnici po 380m z višinsko razliko 70 m. Prva bi segala od Klopnega vrha do roba travnikov. Ta predel je gozdnat, brez sonca, Ježi dokaj visoko (1270 do 1345 m), sneg se zadržuje do začetka maja. Druga vlečnica naj bi bila speljana po prisojnih travnikih, kjer izgine sneg že aprila. Ta smučišča so predvidena za marčne smu- čarje, ki imajo radi obilo sonca in sončno-snežne kopeli. V prvi fazi predvidevamo tudi obnovitev Falskega ribnika in markacij, postavitev poči­ vališč in podobnih objektov, ki prihajajo v poštev za Jetni turizem. 4 Sklepne misli Objekti, ki jih bomo zgradili v prvi etapi, naj bi omogočili družinam članov našega kolektiva, kooperantom, in članom sestavljene organizacije zdlllženega dela ter drugim gostom tiste užitke in takšen odmor, ki si jih ne morejo privoščiti niti na vzhodnem niti na zahod- nem Pohorju, ki sta bodisi predraga, bodisi predaleč. Zato moramo graditi predvsem poceni in hitro, da bodo tudi naše turistične usluge poceni. Tako bomo omogočili počitnice tistim, 95 ki si ne morejo privoščiti dragih hotelskih storitev, ali pa si želijo miru, na snegu pa varno vožnjo med sebi enakimi. Financiranja izgradnje prve etape se moramo lotiti na izjemen način. Najprej gre za financiranje vlečnice Klopni vrh ter teptalnega stroja. Za to nam nudi tovarna Doppelmayr ugoden inozemski kredit; oboje bo stalo s carino vred blizu 2,000.000 din. Poleg tega bi morali zagotoviti sami še 500.000 din za gradbena dela in ureditev smučišč. Za ureditev skupnih objektov (adaptacija gostinskih prostorov, elektrifikacija, vodovod, kanalizacija ipd.) pa bi morali zainteresirati predvsem članice naše bodoče sestavljene orga- nizacije združenega dela, v kateri bodo poleg gozdnega gospodarstva še Marles, LIP Konjice, Smreka, Les-Ptuj, ter morda še sorodne delovne in druge zainteresirane organizacije, kot so Impregnacija-Hoče, Tovarna kos-Lovrenc, Steklarna Rogaška Slatina idr. Vsem, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri izgradnji Klopnega vrha bi ponudili v zameno lokacije za počitniške domove na Klopnem vrhu in s tem uporabo našega turističnega centra z vsemi zimskimi in letnimi objekti. Prednost bi seveda imele naše organizacije združenega dela, ki bi si lahko zgradile počitniške hišice tako, da bi na Klopni vrh prenesle in adapti- rale sedanje drvarske bajte, kot npr. Obrul, bajto na Ahejevi ravni, Sinklerico, Jelenovko in druge. Odločiti se moramo za vse hitro, da ne bi zamudili še enega leta . Projektirani objekti bi bili lahko do naslednje zime že gotovi in v uporabi. 2ivojin Hojnik (Maribor) KNJižEVNOST EKOSISTEMI MEDITERANA Castri, F., Mooney, A. H.: Medit erranean Type Ecosystems. Origin and Sfl·ucture. Eco- logical Studies 7, Springer Verlag, Berlin- Heidelberg-New York, 1973, 405 str., 88 sl., 46 tab., 78 DM, 30,10 US$. V sedmi knjigi poznane zbirke Ekološke študije sta avtorja zbrala in uredila prispevke s simpozija o mediteranskem prostoru, ki je bil organiziran v mestu Valdivia - čile leta 1971. Vsebino knjige sta razdelila na sedem poglavij. V prvem nas seznanila z zgodovin- skimi pogledi na koncept ekosistema. Drugo poglavje je namenjeno fizikalno-geografski podobi mediteranskega prostora - klimi, po- vršju in !lem. V dveh naslednjih poglavjih je obravnavana strukturna in funkcionalna povezava med vegetacijo in taJnimi subsiste- mi. Naslednji dve poglavji sta posvečeni evo- lucijskim in biogeografskim vidikom biotične komponente mediteranskega prostora, tako rastlinske kot živalske. Zadnje poglavje ob- ravnava različne oblike in faze človekovega vpliva na ta prostor. V knjigi je torej opisan mediteranski pro- stor, ki se razprostira med 300 in 450 severne in južne geografske širine. V ta prostor, ki 96 meri v vsej površini zemlje manj kot 1 °/o kopnega, uvrščajo Kalifornija, osrednji del čila, obrobje Mediteranskega morja, pas ob najjužnejšem delu Afrike in južni del Avst- ralije. Kot vemo, so to po več tisoč milj od- daljeni in med seboj ločeni predeli. Kljub temu pa se kažejo med njimi presenetljive podobnosti, ki so že od nekdaj zanimale šte- vilne raziskovalce. Noben izoliran del naše zemlje ne predstavlja tolikšne podobnosti v fiziognomiji vegetacije, kot je to značilno za pet regij z mediteranskim tipom klime. Z analizo mediteranskega prostora z vidika šte- vilnih specialistov, sta avtorja zbranega gra- diva poskušala odgovoriti na eno izmed os- novnih bioloških vprašanj tj., ali podobni naravni dejavniki v različnih delih sveta, ki delujejo na rastline in živali različnega filo- genetskega izvora, ustvarjajo podobno orga- nizirane ekosisteme. To vprašanje je danes zelo pomembno prav pri gospodarnem izko- riščanju naravnih bogastev. Sodeč samo po obravnavanem mediteran- skem prostoru, kamor niso uvrščeni niti naj- južnejši predeli naše države, se nam na prvi pogled zdi, da bo knjiga za nas manj zani- miva. Vendar pa je knjiga zaradi svojega ekosistemskega gledanja tako pomembna, da jo vsekakor priporočamo. M. Accetto UDK: 634.0.845.3 (Reticulitermes lucifugus) 810 NARAVNA ODPORNOST NEKATERIH DOMAčiH VRST LESA PROTI TERMITU RETICULITERMES LUCIFUGUS Dr. Ljer-ka K e r v i n a , dipl. ing. (Ljubljana) Ker vina, Lj.: Naravna odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitu Reticu/itermes lucifugus. Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 97-1:o7. Slov., povzetek v nemščini . Les rdečega bora, jelke, smreke, bukve in hrasta je bil testiran glede na odpornost proti termitu Reticulitermes lucifugus. Odpornost posameznih vrst lesa je različna, zna- čilna razlika pa je bila ugotovljena le med lesom hrasta in smreke. Hrastov les je najbolj odporen. Ker vina, Lj.: Naravna odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitu Reticu/itermes lucifugus (The natural resistance of some indigenous woods against Reticu/itermes lucifugus). Gozdarski vestnik 33, 1975, 2, str. 97-107. Slo- vene, summaries in German. Scotch pine, white fir, spruce, beech and pedunculate oak woods were tested with regard to their capability of resistance against the above mentioned termite. The resi- stance of the single woods is different, a significant diffe- rence appears, however, only between oak and spruce. The oak wood displays the highest resistance. Uvod Les, ki ga uporablja človek za različne namene, je insektom nujno potrebna hrana. človek skrbi, da ga čimdlje ohranja v dobrem in zdravem stanju, medtem ko ga insekti uničujejo. človek na različne načine zatira insekte in na različne načine ščiti les. V tej razpravi se bomo dotaknili majhnega dela človekove borbe z najnevamejšimi ksilofagnimi insekti - termiti - na razmeroma majhnem geografskem področju. Termiti spadajo v red /soptera. Po načinu življenja in videzu so nekoliko podobni mravljam, zato jih v mnogih jezikih imenujejo »bele mravlje«. Kot mravlje živijo v socialno urejenih razmerah, od njih pa se razlikujejo P9 zunanjosti in razvoju. V procesu kroženja materije v naravi imajo termiti pmzitivno biološko funkcijo pri razkrajanju lesa. Hkrat·i pa uničujejo človeku zanj tako pomembno snov. Kjer so raz- širjeni, so ponavadi najbolj nevarni škodljivci. Pri tem prednjačijo pred drugimi insekti zaradi hkratnega napada tisočev in tisočev osebkov, velikega plodnega potenciala, so- cialno organiziranega načina življenja in napada na velik asortiment materiala. Za razliko od drugih vrst ksilofagnih insektov napadajo živ in mrtev les, iglavce in listavce, razna zelišča, semena in razne mater.iale, ki niso rastlinskega izvora. Termiti so razširjeni v mnogih tropskih in subtropskih krajih. Največ vrst je zasto- panih v vlažnih gozdovih tropske Afrike dn centralne Amerike, samo nekatere so 97 razslrJene v območjih zmernega podnebja, kot npr. v južni Evropi. Severna meja raz- širjenosti termitov poteka ob našem obalnem področju, kjer sta razširjeni vrsti Reti- culitermes lucijugus (Fam. Rhinotermitidae, Sjam. Heterotermitinae) in Kalotermes jlavicol/is ( Fam. Kalotermitidae, S jam. Kalotermitinae). Prvi je pisal o termitih Jugoslavije, kot navaja Karam an o va (1954), leta 1980 G. B. No va k. Kasneje so jih opisovali: 1921. leta Do f 1 e in , F. Werner , 1928. leta P. No va k, 1929. leta M. Grad oje vic in 1954. leta Z. Karam an. Opisi termitov Slovenskega Primorja so novejši in sicer jih opisujejo J. $tir n (1963) in Lj. Ker vina (1967, 1968, 1974a, 1974b), iz česar sklepamo, da postajajo tudi pri nas vse večji problem. $kode, ki nam jih je povzročil Reticulitermes lucifugus ob naši obali v letih 1965 do 1968, so bile katastrofalne. Pri protitermitskih akcijah je poglavitni cilj varčevanje z lesom, ki postaja zelo dragocena surovina. To lahko dosežemo z impregniranjem neod- pornih vrst lesa, ali pa z uporabo naravno odpornih vrst, o čemer govorimo v svoji razpravi. Naravna odpornost je s teoretičnega stališča zelo zanimiva, s praktičnega pa zelo pomembna lastnost lesa, ker je od nje odvisna njegova trajnost, uporabnost in vrednost . Les nekaterih drevesnih vrst ohranja zaradi naravne odpornosti skozi desetletja vse svoje naravne lastnosti, medtem ko jih les drugih vrst izgubi že po kratkem času. Na- ravna odpornost je odvisna od kemičnih in mehanskih lastnosti lesa ter številnih drugih dejavnikov. Pri raziskovanju naravne odpornosti lesa pred termiti se splošno obravnavata dva problema: kakšna je naravna odpornost posameznih drevesnih vrst in kaj je vzrok tej odpornosti . Pri raziskovanju prvega problema izpostavljajo les posameznih drevesnih vrst delovanju ene termitske vrste pod natančno določenimi laboratorijskimi pogoji ali pa pri terenskih raziskavah delovanju ene ali več termitskih vrst in drugih dejavnikov. Po rezultatih teh raziskav je naravna odpornost velikokrat odvisna od kemizma ekstrak- tivnih snovi v lesu in od njegovih fizikalnih lastnosti . Rezultati številnh raziskav v labo- ratoriju in na terenu kažejo, da so različne drevesne vrste različno odporne proti termitom. Sl. 1 Termit Reticulitermes lucifugus (naravna velikost 2- 5 mm) 98 Sl. 2 Smrekova deska. ki jo je napadel termit Reticulitermes lucifugus; grča je ostala cela B aven da m m (1955) navaja, da je opravil prve raziskave na tem področju Jam e s leta 1890, leta 1919 pa je številne rezultate tovrstnih raziskav z Japonskega in s Filipinov objavil O s h .i m a. Obširen pregled del raznih avtorjev in seznam okoli 200 drevesnih vrst, ki so odporne proti termitom, navaja v istem delu B aven d am m. Er d t man (1953) je iz borove črnjave izločil pinosilvin, ki je strupen za termite. Nekatere zahodnoafriške drevesne vrste vsebujejo takšne strupene snovi, da termiti že v njihovi bližini poginejo. Ker so ugotovili, da lahko že majhne količine nekaterih snovi odpornih drevesnih vrst zaščitijo sicer neodporen les pred termiti, so se nekatere povojne raziskave usmerile v proizvodnjo kemičnih sredstev za zaščito lesa, ki vsebujejo te snovi. Da je odpornost lesa posledica njegove kemične sestave potrjujejo tudi dela B ec - ker ja (1966 a, b), v katerih pripisuje odbijajoč učinek proti termitom ekstraktivnim snovem. Odpornost tropskih in evropskih vrst lesa so raziskovali v laboratorijskih pogojih S c hu 1 ze- De w it z (1960 a), Schmidt (1960, 1968) Becker (1961 a, 1962), in drugi. S c hu 1 ze -De w it z (1960 a, 1960 b, 1960 c in 1960 d) ugotavlj a, da je odpornost lesa odvisna med drugim od njegovih fizičnih lastnosti, obstajajo pa razlike v odpornosti tudi znotraj iste drevesne vrste. Termiti se izogibajo lignificiranih delov lesa in raje napadajo zgodnji les. Odpornost beljave in črnjave raste po omenjenih avtorjih z gostoto lesa. Les s širšimi letnicami je od termitov bolj poškodovan, kot les z ožjimi. Becker (1961 a) opozarja, da se stopnja odpornosti proti termitom ne razlikuje samo glede na drevesno vrsto, ampak da je različna tudi znotraj nje, posamezne vrste lesa pa so različno odporne proti različnim vrstam termitov, kar je posledica bioloških razlik posameznih termitskih vrst. Medtem ko nekatere vrste lesa odbijajo posamezno vrsto termitov, jih drugi termiti napadajo. Zaradi te ugotovitve avtm priporoča, da je treba odpornost posamezne drevesne vrste preizkusiti za vsako termitsko vrsto posebej. Omenjen: stokovnjaki si niso povsem enotni o laboratorijski metodi za določevanje odpornosti lesa. Razhajajo se v velikosti lesnih vzorcev, vrsti in številu termitov, veli- kosti in oblikah posameznih posod, v času trajanja poskusov, načinih izvajanja sklepov in še nekaterih podrobnostih. Pri izbiri temperature in vlage so si ponavadi avtorji 99 bližji. Raziskovalni pogoji so v glavnem pri temperaturah 20-290 C in pri vlagi 80-100 0/o. Ker v strokovni literaturi nismo našli odgovorov na vprašanja, ki nas neposredno zanimajo, smo raziskali, kakšna je naravna odpornost nekaterih domačih drevesnih vrst proti našemu Reticulitermes lucifugus. Raziskali smo naravno odpornost beljave bora (Pinus silvestris'), jelke (Abies alba Mili. = pectinata D. C.), smreke (Picea abies Ka rs t. = excelsa Link.), bukve (F agus silvatica L.) in črn jave hrasta (Quercus ro bur L. = pedunculata Ehrh). Te drevesne vrste se pri nas najpogosteje uporabljajo in se najrazličneje obdelane vgrajujejo na našem termitskem področju . Pri laboratorijskem delu so nam bila v pomoč dela iz omenjene literature, posebno dela B ec ker j a (1960 a, 1961 b, 1965 in 1966 a). Po laboratorijskih poskusih smo ocenjevali poškodbe od termitov po B u t te r- worthu in Mac-Nul t yu (1966), tako da smo jih razdelili v 5 različnih kategorij : O .. . nepoškodovan les 1 ... zelo malo poškodovan les (komaj vidne poškodbe) 2 ... malo .poškodovan les (samo površinske poškodbe) 3 .. . precej poškodovan les (površinske in globinske poškodbe) 4 ... zelo poškodovan les (globinske poškodbe). Laboratorijske raziskave Naravne odpornosti borovega, jelkovega, smrekovega, bukovega in hrastavega lesa smo raziskovali v stekleni posodi velikosti 24,5 X 15,8 X 11,5 cm, v zatemnjenem pro- storu, pri temperaturi 25-260 C in okoli 80 O/o-ni vlagi. Opazovanja so trajala šest mesecev. Iz enega kosa lesa posameznih drevesnih vrst smo pripravili poskusne vzorce veli- kosti 5,0 X 2,5 X 1,5 cm. Površina vzorcev je bila gladka in ravna, robovi ostri, da bi '' ! 100 Sl. 3 Poskusna posoda z leseni- mi vzorci prekritimi z zemljo 1 2 2a 3 4 5 Sl. 4 Les po šestmesečnem poskusu: 1 bor, 2 jelka z ozkimi letnicami, 2 a jelka s širokimi letnicami, 3 smreka, 4 bukev, 5 hrast bile poškodbe od termitov po poskusu čim bolj vidne. Kosi so bili pripravljeni že nekaj let prej in vskladiščeni v laboratoriju pri sobni temperaturi in vlagi. Zaradi nehomogenosti lesa smo izmerili povprečno gostoto vzorcev za vsako dre- vesno vrsto. Dobili smo naslednje vrednosti: Bor . . . 0,6144 ; jelka ... 0,4582; smreka .. . 0,4076; bukev .. . 0,5802; hrast ... 0,5878. Pred poskusom smo vzorce krajši čas namakali v vodi, nato pa zložili v stekleno posodo v 5 vrstah po 10 kosov. Prekrili smo jih z vlažno humusno zemljo, ki smo jo 101 1 ~ 2 ~ 7 4 6 l. 11. l. 11. l. IL 1. IL '· 11. poskus bor jelka j smrekal bukev hrastj Sl. 5 Stopnje poškodb na lesu po šestmesečnem napadu Reticulitermes lucifugus: 1 rahle površinske poškodbe, 2 površinske poškodbe, 3 površinske in globinske poškodbe, 4 globinske poškodbe pripeljali z obronkov Krima pri Ljubljani. Pred poskusom smo jo posušili pri 1050 C in grobo presejali. Na zemljo smo položili 2000 osebkov Reticu/itermes lucifugus, ki so jih en dan prej prinesli iz Pirana, skupaj z grudasto zemljo in s koščki lesa ter jih skrbno izolirali in •prešteli. Med termiti je bilo 83,7 Ofo delavcev, 0,7 o; () vojakov, 10,0 Ofo larv, 5,6 Ofo n imf in neoteničn ih individuov. Posodo smo rprekrili s steklom, ki je imelo fino mrežico. Zaradi varnosti smo postavili posodo v kad z vodo. že naslednji dan po začetku poskusa so zgradili termiti rove, po katerih so lezli na vse strani . Ob najmanjšem premikanju posode so se zelo vznemirili, zaradi česar je bilo treba vse preglede opravljati kar se da previdno. Termiti so zgradili poleg hodnikov tudi številne celice najrazličnejših oblik, nekatere med zemljo in lesom, druge ob stenah posode. 102 Po končanem poskusu smo odstranili zgornjo plast zemlje, pokazale so se celice in hodniki, ki so bili prekriti s tenko in krhko svetlosivo snovjo. Stevilčne spremembe termitov nismo ugotovili, ker so se mnogi zarili v notranjost lesa, od koder jih ni bilo mogoče izvleči, ne da bi poškodovali poskusnih vzorcev. Termiti so zgradili gnezda med dvema vzorcema bukve, dvema jelke in smreke, dvema vz01·cema smreke in v samem smrekovem lesu. Gnezda so bila polna jajc, larv in neoteničnih individuov. Z vzorcev smo očistili zemljo in termite, jih pregledali in poškodbe okularno ocenili. Na enak način smo opravili še en poskus z 2600 osebki, pri 280 C z vzorci iz istih drevesnih vrst, vendar iz drugih kosov lesa. Izračunali smo naslednje povprečne gostote vzorcev: bor ... 0,4971; jelka ... 0,3452; smreka ... 0,4236; bukev ... 0,5830; hrast ... 0,6136. Rezultate prvega in drugega poskusa podajajo tabele 1, 2, 3, in 4 in grafikon na sliki 5. Tabela l. Srednje vrednosti ocen stopenj poškodb po šestmesečnem napadu termitov l. poskus Drevesna vrsta Bor Jelka Smreka Bukev Hrast x 2,3 2,5 3,7 3,1 2,1 S x 1,0593 1,0801 0,6749 0,7379 0,3162 s x 0,3350 0,3416 0,2134 0,2333 0,1000 Il. poskus Drevesna vrsta Bor Jelka Smreka Bukev Hrast x 2,1 4,0 3,0 2,9 1,8 Sx 0,7379 0,0 0,8165 1,0328 0,9189 s x 0,2333 0,0 0,2582 0,3266 0,2906 Tabela 2. Analiza variance (kontrola, obdelane so vse drevesne vrste) Vir variacij Postopki (poskusi) Ponovitve Napaka Total Vrsta lesa Hrast 2,10 VK SP VKO Frač 12,32 4 3,08 6,D3 12,02 9 1,33 2,60 18,48 36 0,51 42,82 49 Tabela 3. Prikaz srednjih vrednosti in LMD Bor Jelka Bukev Smreka 2,30 2,50 3,10 3,70 F tab. P = 5°/o P = 1 °/o 2,65 3,92 2,17 2,98 LMD P = 5°/o P = 1 °/o 1,45 1,95 Signifikantna razlika nastopa med srednjima vrednostima: 3,70-2,10 = 1,60 103 Tabela 4. Stevilo vzorcev z enakimi stopnjami poškodb v posameznih poskusih Vrsta lesa Stopnja poškodbe Bor Jelka Smreka BLtkev Hrast I JI I II I II I II 1 JI 1 2 2 2 1 4 2 5 5 3 L 3 2 3 9 5 3 l 3 3 1 4 5 3 1 4 2 2 10 s 3 3 3 1 Analiza reziultatov Po šestmesečnem poskusu smo ugotovili poškodbe na vseh vzorcih. Ker so se stopnje poškodb pri posameznih drevesnih vrstah razlikovale, sklepamo, da se le-te različno odporne proti termitom, ki smo jih uporabili v poskusu. Tako lahko iz tabele 4 in slike 5 razberemo, da prevladujejo pri borovem lesu v I. in Il. poskusu površinske poškodbe. Na jelovem lesu smo ugotovili pri I. poskusu enako število površinskih in globinskih poškodb, pri IL poskusu pa samo globinske. Večjo odpornost jelovega lesa v II. poskusu pripisujemo širšim letnicam. Pri smrekovem lesu prevladujejo pri I. in IL poskusu globinske poškodbe. Na vzorcih smrekovega lesa smo v obeh poskusih ugotovili poškodbe večje od stopnje 1. Na bukovem lesu smo v obeh poskusih ugotovili pretežno globinske poškodbe. Po poškodbah na hrasto- vem lesu sklepamo, da je le-ta najbolj odporen, saj smo od 20 vzorcev v obeh poskusih ugotovili v 18 'primerih površinske in samo v 2 globinske poškodbe. Iz tabele 3 lahko povzamemo zaporedje odpornosti poskusnih drevesnih vrst: hrast. bor, jelka, bukev in smreka. Signifikantna razlika (P = 5 Ofo) je samo med hrastom in smreko. Vzroki za manjšo in večjo odpornost posamezne drevesne vrste so v fizikalnih m kemičnih lastnostih lesa. Raziskovali smo odpornost dveh trdih listavcev (hrasta in bukve) s trdoto okoli 700 kp/cm~ (Sumarska enciklopedija, 1959). Veliko odpornost hrastavega lesa razlagamo z njegovo trdoto, veliko vsebnostjo tanina, ki je naravna zaščitna snov, in drugih ekstraktivnih snovi, ki pozitivno vplivajo na naravno odpornost lesa . V naši hrastovi črnjavi smo določili 27 o;0. lignina, ki tudi deluje kot zaščitna snov. Odpornost borovega lesa razlagamo z visokim deležem benzolovega ekstrakta. Vse- buje tudi smole, ki odbijajo napad termitov. Odpornost borove beljave razlaga v novej- šem delu B ec ker (1971) z odbijajočim delovanjem aldehida furfurola. Da je bukev kljub svoji trdoti neodporna proti termitom, lahko razlagamo z visoko vsebnostjo pentozanov, ki jih vsebuje do 30 O/o (največ je ksiloze). Visoka vsebnost polioz v lesu pa zmanjšuje njegovo odpornost pred ksilofagnimi insekti (Va si č , 1971). Po San d er ma n n u (1966) je največ ekstraktivnih snovi pri bukvi prav v bel javi, te ekstraktivne snovi pa so za insekte hranljive. Neodpornost jelovega in smrekovega lesa razlagamo z njuno mehkobo in tudi s tem, da vsebuje njuna beljava razen drugih hranljivih sestavin visok odstotek slad- korja, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, le-te pa pospešujejo napad insektov. Podatki iz tabel 1 in 4 kažejo, da se po stopnji poškodb razlikujejo med seboj tudi vzorci posamezne drevesne vrste, kar je logična posledica proste izbire napada živih organizmov na nehomogeno materijo - les. 104 Termiti raje napadajo mehkejši del lesa kot trši, ki ostaja navadno nepoškodovan. Les s širšimi letnicami termiti nasploh močneje napadejo kot les z ožjimi letnicami. Dokaz za to je jelov les, ki so ga napadli termiti v l. poskusu slabše kot v Il. poskusu. Nara v ne odpornosti drevesnih vrst torej ne moremo smatrati kot absolutne vred- nosti, ker je odvisna od tehnoloških lastnosti lesa znotraj posamezne drevesne vrste in od mnogih drugih dejavnikov. Orientacijske raziskave, ki smo jih opravili pred raziskavami naravne odpornosti lesa, so pokazale potrebo po šestmesečnem trajanju poskusa. Le tako so bile poškodbe na lesu dovolj velike, da smo jih lahko opazovali in med seboj primerjali. Naši termiti so, kot kaže, počasnejši od drugih evropskih termitov istega rodu. Pokazalo se je tudi, da je treba posvetiti posebno skrb izbiri in izdelavi poskusnih vzorcev, kakor tudi delovnim 'POgojem. Laboratorijski način raziskav nam je omogočil vsakodnevno opazovanje insektov, predvsem opazovanje gradnje hodnikov in celic . Raziskave so potekale po vnaprej natanko določenih pogojih, 'kot so: določeno število osebkov, določena temperatura in vlaga. Vendar so pri naših poskusih večkrat nastopile težave zaradi pogostega pogina termitov. V laboratoriju je smrtnost večja, ker so termiti pri umetno ustvarjenih razmerah veliko bolj občutljivi kot v naravi. Pri Reticuliterm es lucijugus, ki živi v naravi v velikih kolonijah, pogosto poginjajo manjše skupine. Njihova nežna telesa popolnoma razpa- dejo, edini ostanki so hitinski deli glav vojakov. Temu je verjetno vzrok nezmožnost organizacije življenja majhnega števila osebkov, po podatkih iz literature (B ec ke r, 1969) pa prihaja pri tem tudi do kanibalizma. Včasih poginejo termiti tudi v primeru, ko ostanejo v isti zemlji, v kateri srno jih prinesli s terena. Laboratorijski pogoji pospešujejo bujen razvoj rnicelijev gliv, s katerimi je okužena zemlja v naravi, termiti se v njih zapletajo in poginjajo. Zato jih je treba takoj skrbno odstraniti iz zemlje, v kateri srno jih prinesli , in jih premestiti v drugo, ki smo jo za to posebej pripravili. Pa tudi tu včasih poginjajo, vendar ne masovno. Termiti radi poginjajo zaradi pomanjkanja vlage, za kar je R eticulitermes lucifugus posebno občutljiv. Zato je potrebno pri laboratorijskih poskusih občasno škropljenje zemlje z vodo. Kljub temu pa je prav ta termitska vrsta zelo aktivna v relativno suhem lesu po stanovanjih. Reticulitermes lucifugus namreč lahko živi v precej suhih pogojih, če le ima zvezo s svojim podzemskim bivališčem z ugodnimi vlažnimi pogoji, kar pa v laboratoriju ni mogoče. Zato je treba pri represivnih ukrepih vedno najti mesto, kjer prihajajo insekti iz zemlje v les, in jim ga onemogočiti, kar pa je v praksi večinoma zelo težko. Reticulitermes lucifugus, ki ostane v zračno suhem lesu brez zveze s termit- njakorn bo hitro poginil. Sklepi Les bora, jelke, smreke, bukve in hrasta, ki se pri nas v gradbeništvu najpogosteje uporablja, ni odporen proti termitu Reticulitermes lucifugus v laboratorijskih razmerah. Na lesu omenjenih drevesnih vrst so možne poškodbe različne stopnje, od slabih povr- šinskih do močnih globinskih. Od raziskanih vrst je v določenih laboratorijskih pogojih proti našim zemeljskim termitom najodpornejši hrastov les, nato borov, sledita jima jelov in bukov les, naj- manj odporen je smrekov les. Odpornost lesa je različna tudi znotraj iste drevesne vrste. Reticulitermes lucifugus ponavadi močneje napada les s širokimi letnicami kot onega z ozkimi. Poškodbe različ­ nih stopenj so posledica nehomogenosti lesa in drugih dejavnikov. 105 Literatura l. Bavendamm, W., 1955: Nati.irliche Dauerhaftigkeit der Hi:ilzer gegen Termitenfrass. U. Schmidt, H.: Die Termiten. Leipzig 245-3:06. 2. Becker, G., 1961 a: Beitrage zur Pri.ifung und Beurteilung der nati.irlichen Dauerhaf- tigkeit von Holz gegen Termiten. Holz als Roh- u. Werkstoff 19, 278-290. 3. Becker, G., 1961 b: Grundlagenversuche fi.ir Laboratoriumspri.ifungen mit zwei Reti- culitermes-Arten. Holzforschung u. Holzverwcrtung 13, 110-117. 4. Becker, G., 1962: Laboratoriumspri.ifung von Holz und Holzschutzmitteln mit der si.idasiatischen Termite Heterotermes indicola Wasmann. Holz als Roh- u. Verkstoff 20, 476-486. 5. Becker, G., 1965: Dber Haltung von Termiten im Laboratorium. Zeitschrift fLir ange- wandte Zoologie 52, 385-398. 6. Becker, G., 1966 a: Spurfolge-Reaktion von Termiten auf Glykol-Verbindungen. Zeitschrift fi.ir angewandte Zoologie 53, 495-498. 7. Becker, G., 1966 b : Termiten-abschreckende Wirkung von Kiefernholz. Holz als Roh- u. Werkstoff 24, 429--432. 8. Beckerm G., 1969: Termites as laboratory insects. B. W. P. A. Termite symposium, Cambridge. 8. Becker, G., 1971: Dber die Ursache der abschreckenden Wirkung von Kiefernholz- auf Termiten. Zeitschrift fi.ir angewandte Entomologie Bd. 68, H. 2, S. 18~186. 10. Buttenvordt, D., Mac Nulty, B. J., 1966: Testing materials for resistance to termite attack. Quantitative field test. Material und Organismen 1, 173-184. 11. Erdtman, H., 1953: Dber einige Inhaltsstoffe des Kernholzes der Coniferenordnung Pinales. Holz als Roh- u. Werkstoff 11, 245- 251. 12. Gradojevic, M., 1929: Reticulitermes lucifugus Rossi. GI. Min. poljoprivrede VJI(27. 13. Karaman, Z., 1954: O termitima Jugoslavije. Fragmenta balcanica Skopje, 5-J. 14. Kervina, Lj., 1967: Insekti, škodljivci vgrajenega lesa. Almanah ob 60-letnici podjetja za impregniranje lesa, Hoče. 15. Kervina, Lj., 1968: Termiti - nevarni škodljivci tudi pri nas. Les, Ljubljana, 3--4, 61-65. 16. Kervina, Lj., 1974 a: Značilnosti naših termitov Reticulitermes lucifugus (Rossi). Les, 5, 173-176. 17. Kervina, Lj., 1974 b: Leseni drogovi za električna omrežja na slovenskem obalnem območju. Elektrotehniški vestnik, 5- 8, 169-173. 18. Sandermann, W., 1966: Holzinhaltstoffe, ihre Chemie und Biochemie. Die Natur- wissenschaften 53, 513-525. 19. Schmidt, H., 1960: Ein Termiten-Test an Sagespanen verschiedener Holzarten. Holz als Roh- u. Werkstoff 18, 59-63. 20. Schmidt, H ., 1968: Ein Pri.ifverfahren mit der Bodentermiten Reticulitermes lucifugus an tropischen Holz als Roh- u. Werkstoff 26, 342-343. 21. Schulze-Devitz, G., 1960 a: Vergleichende Untersuchungen der natiirlichen Frassresi- stenz einiger fremdlandischer Kernholzarten unter Verwendung von Reticulitermes lucifugus Rossi als Versuchstier. Holzforschung und Holzwertung 12, 64-67. 22. Schulze-Dewitz, G., 1960 b: Form und Intensitat des Termitenangriffes an Holzern verschiedener Struktur und Rohdichte. l. Mitt.: Pri.ifungen an getrennten Fri.ih- und Spatholz. 23. Schulze-Dewitz, G., 1960 c: 2. Mitt: PrLifungen von Hi:ilzern mit verschiedener Jahr- ringbreite und verschiedenem Spatholzanteil. 24. Schulze-Dewitz, G., 1960 d: 3. Mitt. : Einfluss der Rohdichte des Holzes auf den Termitenangriff. Holz als Roh- u. Werkstoff 18. 365- 367, 413--415, 445--446. 25. Štirn, l. , 1963: Zoografija in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. Razprave. Ljubljana. 26. Vasic, K., 1971: Zaštita drvela I. deo. (Ksilofagni insekti) Naučna knjiga, Beograd. 27. Vasic, K ., 1959: Sumarska enciklopedija. Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb. 106, 148, 448, 556. 106 Die natiirliche Widerstandsfahigkeit einiger heimischer Holzarten gegeniibcr Termiten (Reticulitermes lucifugus) Zusammenfassung Es wird die na tiirliche Widerstandsfahigkeit der folgenden Holzarten gegeniiber Reticuli- termes /uci/11gus behandelt: Rotfohre (Pinus silvestris), Weisstanne (Abies alba Mili. = pecti- nata D. C.), Fichte (Picea abies Karst. = excelsa Link.), Buche (Fagus silvatica L.) und Stieleiche (Quercus robur L. = pedunculata Ehrh .). Die okuHire Einschatzung ergab, dass bei allen diesen Baumarten Beschadigungen aller Grade von oberflachlichen bis zu tiefreichen- den vorkommen. Die Widerstandsfahigkeit der Baumarten ist verscbieden, ein signifikanter Unterschied tritt jedocn mit 95 Ofo Wahrscheinlichkeit nur zwischen dem Eichen- und Fichtenholz auf. Das Eichenholz erwies sich als das niderstandsfahigste. Auch innerhalb derselben Baumart treten Unterschiede auf. Beschadigungen verschiedener Grade sind eine Folge der Heterogenitat des Holzes und anderer Faktoren. Gozdno gospodarstvo Celje TOZD Trgovina je najkrajša in najučinkovitejša zveza med gozdom in potrošnikom. Individualnim kupcem nudi vse vrste lesa pa tudi stavbno pohištvo, gradbeni material in kurivo. 107 ZAKAJ -PRAZNOVANJE STOLETNICE GOZDARSKIH DRUšTEV NA SLOVENSKEM Mnogi so me v zadnjih dveh letih vprašali, čemu bomo proslavljali ustanovitev kranjsko-primorskega gozdarskega društva, ki je resda nastalo na naših tleh, vendar v docela drugačnih nacionalnih in družbenih razmerah, kot jim pripadajo sedanje generacije. Enako smo se vprašali tudi na upravnem odboru zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, ko je bila prvič izrečena misel o bližajoči se stoletnici. Menim, da izraz »proslava« ne ustreza najbolje našim namenom. Ob stoletnici ne bomo namreč proslavljali niti osebnosti, ki so botrovale ustanovitvi tedanjega gozdarskega društva, niti osebnosti kasnejših generacij gozdarjev, lastnikov gozdov, lesnih industrijcev in drugih, ki so kakorkoli sodelovali pri razvoju gozdarstva in lesarstva na naših tleh. Nedvomno je, da poborniki gozdarskega društva izpred sto let povečini niso izvirali iz narodnega in družbenega kroga Slovencev. Gozdarstvo je bilo kot zelo pomembna sestavina pri obvladovanju gospodarskih pa tudi družbenopolitičnih razmer v deželi v rokah tujerodnih naslednikov nekdanjih fevdalnih gospostev, v rokah veleposestnikov in porajajočih se lesnih industrijcev. Takšna vprašanja so sicer zelo zanimiva za goz- darskega zgodovinarja in raziskovalca tedanjih družbenopolitičnih in nacionalnih raz- mer, ne sodijo pa tokrat v naše praznovanje. Le-to temelji predvsem na naslednjem: - gozdovi in les so v zadnjih sto letih zelo pridobili na pomenu za vzdrževanje naravnih in gospodarskih ravnotežij - gozdarstvo in lesarstvo sta se v zadnjih sto letih izkazala kot tesno povezani dejavnosti, napredek obeh dejavnosti je neposredno odvisen od organiziranega nasto- panja strokovnih in družbenogospodarskih dejavnikov - gozdovi potrebujejo kot naravno bogastvo dežele vse večjo skrb, če naj ostanejo neokrnjen vir mnogoterih dobrin, ki jih nudijo človeku. - sleherna generacija gozdarjev se mora zavedati, da sprejema to neprecenljivo bogastvo v svoje roke iz rok prejšnjih generacij; moralno in materialno je zavezana, da preda le-to svojim naslednikom, nepoškodovano, spopolnjeno in povečano - kljub trem zelo različnim družbenopolitičnim sistemom, ki so se zvrstili v zadnjih sto letih v naši deželi, in vmesnim pretresam je ostal človekov odnos do narave in gozdov v bistvu nespremenjen - pri tem gre torej za splošna etična načela, ki urav- navajo človeka in medčloveške odnose - in ne nazadnje: ob svojem nacionalnem in družbenem razvoju smo se Slovenci uvrstili v krog gozdarsko najbolj naprednih narodov v Evropi, deloma po zaslugi prejete dediščine, deloma zaradi svojega zavzemanja za uvajanje sodobnih in na znanstvenih izsledkih temelječih idej v gospodarjenje z gozdovi. O vsem tem bi želeli spregovoriti na praznovanju v Postojni med seboj in s svojimi sosedi. V takšni luči se želimo pokazati ne le strokovni, ampak tudi širši javnosti, seveda ne zaradi »slave in časti(( gozdarstva, ampak boljšega razumevanja družbe in javnosti do gozdov kot naravnega bogastva, ki je za našo domovino in narod nepre- cenljivega pomena. Milan Ciglar 108 UDK 634.0.174.7 Abies alba : 48 : 562.2 PRIRASčANJE SESTOJEV JELKE POD KRIMOM IN NJENO UMIRANJE Evgenij A za ro v (Ljubljana) A za ro v, E.: Priraščanje sestoj ev jelke pod Krimom in njeno umiranje. Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 109- 116. Slov., povzetek v nemščini. Podani so rezultati meritve prirastka v hirajočih jelo- vih sestojih pod Krimom (Slovenija). Pri pretežni večini osebkov so letnice zožene, zaradi česar se zmanjša prirastek za približno 2/3. A za ro v, E.: Priraščanje sestojev jelke pod Krimom in njeno umiranje (The increment of white fir stands and their dying-back on the edges of the Krim-mountain (Slo- venia). Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 109-116. Slovene, summaries in German. Presented are the results of increment measurements in dying-back white fir stands on the northern edge of the Krim. In the majority of individuals, the increment de- creased to approximately 2/3. l. Uvod V letu 1974 je Biro za gozdarsko načrtovanje ob svoj ih rednih taksacijskih delih v gospodarskih enotah Ig in Preserje med dmgim ugotavljal tudi priraščanje sestojev. Jelka je v obeh enotah prevladujoča drevesna vrsta. Porašča tipična strojena jelova rastišča v združbah Abieti-Fagetum dinaricum clematidetosum, A.-F. din. dentarietosum in A.-F. din. omphalodetosum, včasih tudi Dryopterido-Abietetum in dmgih. Geološka podlaga so liadni in triadni apnenci in dolomiti, nadmorska višina od približno 370 do približno 1000 m (Krim 1107 m) . Vsa jelova rastišča smo uvrstili v en obratovalni razred, katerega površina je v gospodarski enoti Ig približno 3000 ha, v gospodarski enoti Preserje pa 2000 ha. Prirastek jelke smo ugotavljali predvsem zaradi krize, v katero je zašla jelka na Slovenskem v zadnjih letih. Hiranje, ki je značilno za vsa rastišča, kjer se jelka suši, je zadelo tudi jelko v obeh obravnavanih enotah. Med terenskim delom smo ugotovili, da spremljajo pojav sušenja jelke tudi na tem območju tipični znaki, nadrobno opisani v navedeni literaturi (1). Kot sta ugotovila že PERKO in REBULA za obronke Cerkniškega jezera in Pla- ninskega polja (2), smo tudi v krimskih gozdovih ugotovili tesno povezanost med stop- njo prizadetosti krošnje in njenim debelinskim prirastkom. 2. Način dela Za kvantitativno ovrednotenje prirastka jelke smo potrebovali dovolj velik vzorec, ki bi predstavljal celoten obratovalni razred jelovih gozdov. Menili smo, da zaradi na- predujočega sušenja jelke posamezni stadiji jelovo-bukovih rastišč (v prej omenjenih združbah) ne bodo bistveno vplivali na debelinski prirastek jelke, temveč da bo vpliv 109 jelovega sušenja odločilnejši od vpliva stadijev. Zato smo iz obratovalnega razreda jelovih sestojev vzeli sistematični vzorec (mrežo) 19 stojišč, enakomerno po vsej po- vršini obratovalnega razreda. Na vsakem stojišču smo z Bitterlichovo cevko ·izvrtali drevesa, ki bi jih izbrali ob normalni premeritvi sestojev po Bitterlichovi metodi. S tem smo si zagotovili reprezentančno in objektivno izbiro dreves za vzorčenje, obenem pa so nam podatki vseh stojišč dali poprečno lesno zalogo obratovalnega razreda. Na vsakem stojišču smo izmer.ili tudi približno 5 dreves tiste debelinske stopnje, kjer se je masa razpolavljala. Pri obdelavi terenskih podatkov smo ugotovili, da se stojišča po lesni zalogi bistveno ne razlikujejo, saj so vsi sestoji med seboj precej izenačeni (eno- merni, prebiralne strukture) z lesno zalogo približno 280m3/ha (samo jelke 2163/ha). Na vsakem stojišču smo vsem izbranim drevesom izmerili debelinsko stopnjo in debelinski prirastek desetih branik v višini 1,30 m od tal, prešteLi leta zoževanja branik, posameznim jelkam pa ·smo izmerili tudi debelinski pr·irastek tistih zadnjih letnic, ki so bile nenormalno zožene. Vsem jelkam smo določili vitalnostno stopnjo po zunanjem videzu prizadetosti krošnje, pri čemer je bila ocena vitalnosti 1 na videz neprizadet osebek, vitalnost 3 pa suh ali z zelo hirajočo krošnjo. 3. Ugotovitve 3 .Z. N eposredna opažanja na terenu že pri terenskem delu smo ugotovili, da sta zunanji videz jelove krošnje in njen debelinski prirastek neposredno povezana. Jelke z zdravo globoko krošnjo in opaznim višinskim pr.irastkom so tudi na splošno lepo priraščale, srednje debele jelke dežnika- stega videza z ostanki štrcljev na deblu, ali brez adventivnih odganjkov so naravno zoževale branike v zadnjih 8 ali 9 letih. Debelejše jelke (nad 11. deb. stopnjo) pri normalnem videzu krošenj praviloma niso izkazovale zoženosti branik (glej krivuljo debelinskega prirastka!). Glede na tip iglic (svetlobne - senčne) smo ugotovili, da pri tistih (vretenastih) jelkah, ki so imele v spodnjem delu krošnje razvit senčni (zeleni) tip iglic v eni ravnini, prirastek v zadnjih letih ni upadel. Pri jelkah, ki so v spodnjem delu krošnje razvile svetlobne ščetinaste (srebrne) iglice okrog sekundarnih vejic, pa se letnice povečini zožijo, zlasti če so krošnje dreves plitve in zaradi pogostega sklepa preteklosti niso mogle oblikovati krošenj do tal. Menimo, da bi morale biti jelke pravo- časno redčene ,jn v strnjenem sklepu. Na splošno ugotavljamo, da je bil debelinski prirastek tem večji, čim večji je bil volumen (ne horizontalna projekcija) krošnje in čim bolj kakovostna, polna (količina asimilacijske mase) je bila krošnja. 3.2. Analiza popreČI.le vitalnosti stojišč Kot je bilo že omenjeno, smo na vsakem stojišču ocenili vitalnost krošnje vseh jelovih dreves z oceno 1 - najvitalnejše, 2 - srednjevitalne in 3 - suhe ali tik pred posušitvijo. Za vsako stojišče smo tako lahko izračunali poprečno vitalnost, ki se je gibala od 1,41 do 2,83. Poprečna vitalnost vseh stojišč je bila 1,74. Zanimalo nas je, ali vpliva nadmorska višina na poprečno vitalnost stojišča. Ker je Biro za gozdarsko načrtovanje že leta 1963 vse območje fitocenološko kartiral, nam ni bilo težko razvrstiti stojišč v posameznih subasociacijah združbe Abieti-Fagetum dinaricum po nadmorskih višinah in dobiti poprečne vitalnosti stojišč v posameznih višinskih pasovih: 110 Nadmorska višina do 5:00 m 500--800 m nad SOO m Vsa stojišča Poprečna ocena vitalnosti 1,55 1,64 1,87 1,74 V nasprotju s pričakovanji je videti, da z nadmorsko vJsmo v.italnost jelk upada. To zakonitost smo opazili pri subasociaciji A.-F. din clematidetosum in A .-F. din. omphalodetosum, pri drugih dveh proučevanih subasociacijah A.-F. din. dentarietosum in A.-F. din. mercurialetosum pa z nadmorsko višino narašča tudi vitalnost. Zaradi sorazmerno majhnega vzorca stojišč (19) ta trditev ne more biti statistično utemeljena. 3.3 Analiza dobe zoževanja letnic pri treh vitalnostnih stopnjah Analizirali smo delež osebkov, ki ne zožujejo Jetnic v primerjavi s številom oseb- kov, ki zožujejo letnice, ugotavljali smo, kolikšna je poprečna doba zoževanja in ali se ta doba glede na debelino jelk spreminja. 3.3 .1 Delež jelk, ki zožujejo letnice Od skupno 533 jelovih dreves, ki smo jih analizirali v vzorcu, je bilo 206 osebkov, pri katerih nismo opazili zoževanja zadnjih Jetnic, in 327 jelk z značilno zoženimi branikami. Debelinski delež po razširjenih debelinskih razredih v absolutnem in rela- tivnem odnosu podajamo v spodnji preglednici: Razširjeni debelinski razred Normalne Zožene Skupaj I. 10-30 cm N v 0/o 69 34,67 130 65,33 199 100 II. 30-50 cm N v 0/o 118 39,20 183 40,80 301 100 III. nad 50 cm N v 0/o 19 57,58 14 42,42 33 100 Skup. v 0/o N 206 327 533 v 0/o 100 38,65 100 61,35 100 100 Delež osebkov, pri katerih so se v zadnjih letih letnice zelo zoževale (327 oziroma ·61,35 Ofo), je bil večji od tistih brez opaznega zoževanja (normalnih jelk 206 oziroma 38,65 Ofo). To pa pomeni, da zmanjšuje normalno priraščanje več od polovice vsega drevja. Pri tanjših jelkah do 50 cm premera je jelk z zoženimi branikami več kot jelk, ki ne zožujejo letnic; le pri najdebelejših je ta delež večji . Med debelejšimi jelkami je torej več osebkov, ki ne zožujejo letnic, kot takšnih, pri katerih smo opazili zoževanje. Delež osebkov, ki ne zožujejo letnic, z debelino narašča : Normalne Zožene I. 10-30 cm 35,7 64,3 Il. 30-50 cm 111 39,2 60,8 III. nad 50 cm 57,6 42,4 Skupaj 38,7 61,3 V posameznih vitalnostnih stopnjah je razmerje med osebki, ki so zožili letnice, in med onimi, pri katerih nismo opazili zoženja, različno. Največj.i delež osebkov z »nor- malnimi« letnicami je pri najvitalnejši skupini jelk (vitalnost 1), najmanjši pri najmanj vitalnih osebkih (vitalnost 3). Stopnja vitalnosti Skup. 2 3 N v o;~ N vOfo N v ~lo N v 0/o Normalne 111 72,08 79 29,70 16 14,16 206 38,65 Zožene 43 27,92 187 70,30 97 85,84 327 61,35 Skupaj 154 100 266 100 113 100 533 100 3.3.2 Analiza dobe (let) zoževanja letnic Pri štetju zoženih branik smo že na terenu ugotavljali, da se število le-teh od dre- vesa do drevesa bistveno ne razlikuje in se giblje okoli 7 do 8 let. To bi pomenilo, da je vsem prizadetim jelkam skoraj sočasno pričel upadati prirastek. Ker na tistih jelkah, ki so bile med tem kot suhe odstranjene iz sestoja, ne moremo prešteti let sušenja, se omejimo le na obstoječi analizirani vzorec jelk, ki so zadnja leta zoževale letnice. V po- sameznih vitalnostnih stopnjah je bilo takšnih jelk 43, 187 ali 97 (vitalnost 1, 2 ali 3). Poprečna doba zoževanja letnic za vseh 327 jelk je bila 9,18 ± 0,18 let, mediana 8 let. V posameznih vitalnostnih stopnjah sta obe srednji vrednosti taki: Stopnja vitalnosti Poprečno 1 2 3 Aritmetična 8,07 ± 0,37 9,09 ± 0,21 9,87 ± 0,38 9,18 ± 0,18 sredina (Jet) Mediana (let) 7 8 9 8 če se omejimo le na aritmetično sredino, je jelka pričela z zoževanjem letnic pred približno 9 leti, to je v začetku leta 1966 (poprečno vitalne) oz;iroma leto prej (najmanj vitalne), ali leto kasneje (najvitalnejše). PERKO in REBULA sta leta 1969 (!) na po- dobnih jelovih rastiščih ugotovila poprečno dobo 49 sušic: 8,65 ± 1,07 let, kar je pre- senetljivo blizu našim ugotovitvam, čeprav so bile meritve opravljene štiri leta pred našimi, to je leta 1969. žal se ne moremo strinjati z njunim sklepom, da traja doba hiranja 7,58 do 9,72 let, verjetno je doba hiranja daljša! Iz naših proučevanj lahko sklepamo Ie to, da se doba hiranja od ene do druge vitalnostne stopnje razl ikuje za približno 1 leto; Tiajvital- nejše jelke bodo torej živele še najmanj 8 + 2 = 10 let, poprečno vitalne pa tudi toliko (9 + 1 = 10 let). Pri jelkah vseh vitalnosti je .interval dobe hiranja med 4 in 20 leti, vendar se pretežna večina primerkov razvrsti okoli aritmetične sredine posameznih vi- talnostnih stopenj. Variacijski koeficient v posameznih vitalnostnih stopnjah je naslednji: 112 Stopnja vitalnosti Skup. 1 2 3 Variacijski koeficient dobe hiranja v 0/o 30 32 27 29 3.3.3 Odvisnost let zoževanja letnic od debeline Pri analizi odvisnosti med dobo hiranja in debelino jelk nismo mogli ugotoviti trdne povezave. Vse jelke različnih debelinskih stopenj in iste vitalnosti so izkazovale skoraj isto poprečno dobo hiranja (mediana), nismo pa ugotovili odvisnosti med dobo hiranja in debelino jelk ne pri bolj ne pri manj vitalnih osebkih. Ob analizi aritmetičnih sredin po razširjenih debelinskih razredih pa imamo občutek , da z večjo debelino doba hiranja nedosledno upada pri vseh vitalnostnih stopnjah: Razširjeni debelinski Stopnja vitalnosti I . II. 10-30 cm 30-50cm l 8,1 ± 0,14 8,3 ± 0,10 2 9,5 ± 0,41 8,9 ± 0,26 3 o~'o +('or o 8,1 ± 2,66 Skupaj 9,8 ± 0,31 8,8 ± 0,21 razred III. nad 50 cm 6,8 ± 2,16 8,9 ± 0,94 8,1 ± 0,70 Poprečno 8,1 ± 0,37 9,1 ± 0,21 9,9 ± 0,38 9,2 ± 0,18 S t-testom individualnih vrednosti za tanjše (do 30 cm) in debelejše osebke smo skušali to trditev podkrepiti, vendar razlike niso bile signifikantne. 3.4 Analiza prirastka jelk, ki zožujejo letnice v primerjavi z jelkamJ, pri katerih zoževanje še ni opazno 3.4.1 Debelinski prirastek Poprečni letni debelinski prirastek obeh skupin proučevanih jelk, izračunan iz šir.ine zadnjih desetih letnic, se bistveno razlikuje. Sam potek krivulje debelinskega prirastka pa je pr.i obeh skupinah podoben, o čemer se lahko prepričamo iz grafikona. če izrazimo vrednost poprečne širine branik jelk, ki zožujejo letnice, s poprečno širino branike normalnih jelk, je razmerje v posameznih debelinskih stopnjah naslednje: Deb. stop. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Popr. Količnik 0,56 0,52 0,49 0,46 0,44 0,43 0,43 0,44 0,48 0,53 0,48 Pri normalnih jelkah je torej poprečna branika širša od branike, ki zožuje letnice. Pri skupini jelk, ki zožujejo letnice poprečno v 9 letih (poglavje 3.3.2), je izhodišče za izračun poprečne branike iz desetletnega obdobja napačna. Trenutno namreč ta skupina 113 jelk pnrasca letno manj, kot znaša poprečna smna branike, ki smo jo izračunali iz širine desetih letnic. Zato smo pri teh jelkah skušali na 38 osebkih oceniti poprečno širino branik zadnjega obdobja, ko je ta skupina jelk že reducirala svoj normalni pri- rastek. Ugotovili smo, da znaša poprečna širina branike v zadnjem obdobju komaj 2/3 poprečne širine zadnjega desetletja. če za to skupino jelk debelinski prirastek zredu- ciramo za 1/3, dobimo takle količnik med poprečno širino normalnih jelk in poprečno širino branik v obdobju zoževanja: Deb. stop. 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 Popr. Količnik 0,37 0,34 0,32 0,31 0,30 0,28 0,29 0,29 0,32 0,36 0,32 Poprečna širina branike zadnjega obdobja je torej pri jelkah, ki zožujejo letnice, v resnici le še slaba tretjina tiste širine, ki jo imajo normalne jelke, pri katerih nismo opazili zoževanja letnic. zct rx 600 500 400 300 200 4 5 6 7 8 9 10 11 12 d.st če upoštevamo, da sodelujeta pri prirascanju obe populaciji jelk 1n da je popula- cija jelk, ki zožuje letnice, večja od populacije normalnih jelk, bi bilo zanimivo izve- deti, za koliko je zreduciran telesninski prirastek glede na normalno priraščajoče osebke. 3 .4.2 Telesninski prirastek Kot smo že omenili, smo na vsakem stojišču izmerili tudi po 5 do 10 drevesnih višin. Na podlagi teh smo za celotni izbrani vzorec lahko določili najustreznejšo tarifo, to je V 7. Lesne zaloge vzorca 533 osebkov je v posameznih debelinskih razredih taka : Narmalne Zožene Skupaj 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 Skup. Ofo 0,1 2,3 ll ,S 19,7 42,2 44,6 43,9 6S,6 37,0 11,3 269,2 41,34 0,1 S,O 20,9 36,7 67,0 93,6 47,8 68,9 30,8 11,3 382,0 S8,66 0,2 7,3 32,4 S6,4 109,2 138,2 91,7 12S,S 67,8 22,6 6S1,2 100 V celotnem vzorcu je delež zaloge normalnih jelk 41,34 Ofo, jelk, ki zožujejo letnice pa 58,66 o;o, to je več kot polovica trenutne zaloge (po številu drevja 38,65 Of o oziroma 114 61,35 Ofo). Iz krivulj debelinskega prirastka za obe vrsti jelk smo dobili takle odstotek priraščanja: Deb. stop. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Po pr. Normalne 9,45 5,73 4,39 3,64 3,21 2,98 2,81 2,68 2,65 2,74 4.03 Zožene 3,51 2,13 1,41 1,12 0,95 0,85 0,81 0,78 0,84 0,97 1,34 če pomnožimo lesno zalogo z ustreznim odstotkom vsake debelinske stopnje, dobimo tekoči telesninski prirastek, ki je: Normalne Zožene Skupaj 0,01 0,00 0,01 0,13 0,11 0,24 0,50 0,29 0,79 0,72 1,36 1,38 0,41 0,64 0,80 1,13 2,00 2,13 1,23 0,39 1,62 1,52 0,98 0,54 0,26 2,06 1,24 0,31 8,09 0,11 3,55 0,42 11,64 V primerjavi z deležem normalnih jelk, ki jih je po številu le 38,65 o; (}, po lesni zalogi 41,34 Ofo, je delež prirastka normalnih jelk nesorazmerno velik - 69,50 Ofo, ostanek 30,50 Ofo odpade na jelke z zoženimi branikami. Intenziteto priraščanja glede na lesno zalogo smo podali že v zadnji tabeli; iz te izračunamo razmerje priraščanja 1 ms lesne zaloge med jelkami z zoženimi branikami in normalnimi. Razmerje je tako: Deb. stop. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Popr. Indeks 0,37 0,37 0,31 0,32 0,30 0,28 0,29 0,29 0,32 0,35 0,33 Indeks je podoben, kot pri debelinskem prirastku, pomeni pa, da znašala tako debe- linski kot volumni prirastek pri zoženih jelkah tretjino tistega, ki ga imajo normalno jelke (prirastek obličnic in višin lahko zanemarimo) . Literatura l. Brinar, M .: življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami, GV, 1964. 2. Perko, F. žn Rebula, E .: Prispevek k spoznavanju sušenja jelke, GV, 1970. DER ZUWACHS DER TANNENBESTANDE AM FUSSE DES KRIMBERGES (SLOWENIEN) UND DAS TANNENSTERBEN Z usammenfassung Obwohl auf dem Gebiete des Forstbetriebes von Ig und Preserje den Ursachen des Tannensterbens nicht direkt nachgegangen wurde, konnten zahlreiche Begleiterscheioungen belichtet werden. Aus der systematisch gesammelten Probe von 533 Tannen auf 19 Standorten wurden jene Individuen ausgesucht, bei welchen die Jahresringe keine Verengung aufweisen (206 Baume). Die Zuwachskraft dieser letzen wurde mit Individuen verglichen, die in den Ietzten J ah ren vor den Bohrungen eine signifikante Veren gung der J a.hresringe aufweisen (327 Baume). Es wurde festgestellt, dass die erste Gruppe scbon ausserl ich von der zweiten unterschieden werden kano, vor allem nach dem AtL%ehen der Krone (Vitalitat), ibrer Tiefe 115 und nach den veranderten Nadeln im unteren Tei! der Krone. Auch bei einigen sebr vitalen Individuen wird die Jahresringverengung beobachtet. Die Verengungsperiode dauert bei diesen ungeHihr ein Jabr unter dem Durchschnitt. Bei toten Jndividuen, oder solchen unmittelbar vor dem Sterben befindlichen, dauert die Verengungsperiode durchschnittlich nur ein Jahr liber dem Durchschnitt. Die Verengungsperiode dauert in der behandelten Wirtschaftseinheit nach der Probenschatzung 9,18 ± 0,18 Jahre, was mit dem Jahr 1966 zusammenfallt. Die kleine Variabilitat der Erscheinung (siehe den Variationskoeffizient!) - ungefiihr 9 Jahre - ist iiberraschend. Jnteressant ware ein ahnlicher Vergleich mit anderen betroffenen Tannen- standorten innerhalb des Abieti-Fagetum dinaricunz, woraus unter anderem auch auf die Dynamik in der anganglichen Periode des Sterbens geschlossen werden ki:innte. Die betroffenen Jndividuen sind zahlreicher als die nichtbetroffenen, ihr Dicken- und Volumzuwachs betragt zur Zeit nur ein Drittel des Zuwachses der letzten. Bei Feststellung des Dickenzuwachses aus dem Durchschnitt der letzten 10 Jahre unterHiuft ein Fehler, wenn die Verengungsperiode kiirzer als 10 J ah re ist. In den behandelten Wirtschaftseinheiten war die vorgefundene durchschnittliche Jahresringbreite bei in letzten Jahren ~ntensiv nach- lessender Tannen nur 2/3 des neunjahrigen Durchschnittes. Es scheint, dass mit steigender Meereshi:ihe die durchschnittliche Vitalitat der Tannen schwacher wird, doch ist das bei allen untersuchten Subassoziationen nicht konsequent. ZNAčiLNE SPREMLJEVALNE RASTLINE AD RAšA (QUERCUS ILEX) NA SLOVENSKEM OZEMLJU Dr. Milan P i s k ern i k (Ljubljana) K pregledu značilnih rastlin v gozdovih posameznih prevladujočih drevesnih vrst'' dodajamo značilnice adraševega gozda, ki ga tudi imamo na našem ozemlju v okolici Trsta. Podatki so vzeti iz članka D. Lausija in L. Poldinija (1966). Adrašev gozd raste samo na karbonatni podlagi. Njegove značilnice bi morale biti navedene za značilnicami gabrovčevih gozdov in pred značilnicami puhavčevih gozdov, ker je s temi gozdovi floristično še najbolj povezan. Tu so zaradi zanimivosti naštete tudi najredkejše značilnice. Značilnice go:l!dov adraša (Quercus ilex) a) na apnencu Skupna prisotnost: v vseh 29 popisih (100 Ofo). Clematis flammula (ad) Asparagus acutifolius (ad, pu, ce) Pistacia terebinthus (ad, pu) Osyris alba (ad, pu) Acer monspessulanum (ad, čg, pu, gr) Rubia peregrina (ad) Smilax aspera (ad) Literatura CMpinus orientalis (ad) Phyllyrea /atifolia (ad) Ruscus aculeatus (ad, pu , gr, bu) Laurus nobilis (ad) Olea europaea (ad) Pojavljanj na 100 popisov: 680 Lausi D., Po/dini L.: Das Omo-Quercetum ilicis cotinetosum im Triester Gebiet. - Ang. Pflsoz., Wien -New York 1966. " Pi s kern i k, M.: Značilne spremljevalne rastline prevladujočih drevesnih in grmov- nih vrst na slovenskem ozemlju. Gozdarski vestnik 32, 1974, št. 6, str. 222- 244. 116 UDK 634.0.42 (497.12: 494) Abies alba Mili. PROPADANJE JELKE JE šE VEDNO V OSPREDJU Dr. Miran B r i n ar (Ljubljana) Brinar, M.: Propadanje jelke je še vedno v ospredju. Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 117-122. Slov., povzetek v nemščini. Avtor zavrača stališča v zvezi s propadanjem jelke v Sloveniji, ki so izražena v recenziji članka švicarskega avtorja, ki obravnava ta problem na ozemlju švice. B ri n a r , M.: Propadanje jelke je še vedno v ospredju (Dye-back of the fir stili in the foreground). Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 117-122. Slovene, summaries in German. The author rejects the statements concerning the back- grounds of the dye-back of the fir in Slovenia, expressed in the review of a Swiss article dealing with this problem in Switzerland. :Zivahno zanimanje naše stroke za problem jelke se kaže poleg drugega tudi v pojavu, da so se v novejšem času v strokovnem tisku zopet pojavili prispevki, ki se nanašajo na to vprašanje ali pa so z njim v zvezi (10, 17, 18). Obravnava problema v tisku je zaželena, njeno koristnost pa je potrebno presoditi po tem, koliko prispevki omogočajo bravcem pravilno presojo zadevnega v.prašanja v na š i h ra z m erah. Pričujoči sestavek je namenjen prav temu vrednotenju. Pred kratkim je bil v švicarskem gozdarskem glasilu objavljen članek o propadanju jelke (9). Nanj sta z dvema prikazoma v strokovnem tisku opozorila dva naša gozdarja (10, 18). V svojih poročilih in vpletenih komentarjih povezujeta poročevalca vsebino prikazovanega članka z našo stvarnostjo in istovetita sušenje jelke v Svici z njenim propadanjem pri nas. Preprost prenos švicarskih sklepov v naše razmere izzveni npr. v trditev, da smo po več kot 50-letnem raznovrstnem domnevanju sedaj »le prišli do nekaterih zaključkov, ki kažejo najbrž na prave vzroke odmiranja jelke« (10). Takšna razlaga članka in poročevalčeve ugotovitve morajo osupniti vsakogar, ki ga tarejo upravičene skrbi zaradi propadanja naše jelke, zlasti še ob samozavestni pripombi, da je sušenje jelke »razvpito« (18), torej, da se mu pripisuje prevelik pomen. Zato se vsiljuje vprašanje, ali bomo mogli sedaj na podlagi švicarskih ugotovitev, ki so »razumljive« in slonijo na »bistrih opažanjih« in »dolgoletnih izkušnjah« res upešno rešiti našo jelko (18)? V zadevnem švicarskem članku najdemo nekaj splošnih trditev, hkrati pa prispevek vsebuje tudi določene izsledke enkratne raziskave jelke v učnem gozdu Albisriederberg pri Zurichu. Zanimiva je že uvodna trditev, da gozdnogojitvena literatura že nad sto let zopet in zopet opozarja na »obolevanje starejših jelk«, ki ga avtor imenuje odmiranje jelke (Tannensterben) in ga tako tud i v nadaljnjih izvajanjih istoveti s sedanjim problematičnim splošnim propadanjem te drevesne vrste. Iz te ugotovitve izpelje pisec sklep, da to odmiranje jelke ni začelo šele v sedanjih desetletjih »kot se pogosto domneva« (9). V zadnjem delu članka, ki se nanaša na proučevani učni gozd, razlaga avtor sedanje propadanje jelke z »znanimi«, tj. tipičnimi pojavi, ki jim prisoja »znake predčasnega stara> starejše jelke«. ampak - kot to dobro ve vsak naš gozdar, ki ima opraviti z jelko - prizadeva vse debelinske razrede nad meritvenim pragom. (Ker sta v obravnavanem švicarskem članku starost in debelina drevja istoveteni, ju istimo tudi v našem sestavku.) Z našim vsestranskim raziskovanjem ne le enega, ampak 8 različnih objektov, na katerih je bilo obravnavano še enkrat toliko jelk kot v albisriederberškem primeru, in to ne le z enkratnim »taksiranjem« kot tam, ampak vsakoletno skozi 10 let (5), smo zbrali podatke, ki kažejo ne le statično ugotovljeno prizadetost jelke, ampak predočujejo daljši razvoj obravnavanega procesa ter so omogočili naslednje sklepe: - Relativno največji poprečni delež začetno oslabljenih jelk ne pripada najde- belejšim drevesom, ampak debelinskemu razredu od 20 do 40 cm (1). - Na zelo prizadetem objektu je ob izhodiščnem stadiju na močno ogrožene jelke v najdebelejšem razredu odpadlo le 13,3 Ofo, v srednjem 37,91.l/o, v najtanjšem pa 33,3 Ofo osebkov (2). - V opazovalni dobi se je zmanjšal delež na videz zdravih jelk v prvem debe- linskem razredu poprečno za 82,9 Of o, v srednjem za 80,7 Of o, v najdebelejšem pa le za 60 Ofo. Proces propadanja torej ni najbolj prizadel najdebelejših osebkov (2) . - V blažje opešanih sestojih je bil ta odnos še bolj poudarjen, ker je tam število na videz zdravih jelk v opazovalni dobi upadlo v najtanjšem debelinskem razredu za. 81 o;r;, v najdebelejšem pa le za 52 Ofo (2). - Pojav obravnavanega odmiranja jelke torej ni posledica njenega fiziološkega staranja (2). Medtem ko gre - izhajajoč ~z navedb v obravnavanem članku - v tamkajšnjem primeru menda res za fiziološko staranje jelke, imamo pri nas opraviti s takšnim propadanjem jelke, ki ga ne morem o povezovati s staranj em. 2. Navedba v zadevnem švicarskem prispevku, da je obolevanje starejših jelk že nad sto let star pojav, se ujema s splošno znanim dejstvom, da staro drevje mnogih vrst - ne le jelke - rado opeša in se posuši. Opozarjanje na ta pojav torej prav ničesar ne prispeva k osvetlitvi splošnega jelkinega propadanja pri nas, ampak celo zavaja proučevanj e tega problema na stransko, zgrešeno pot, kot sledi iz naslednjega: Tudi v jugoslovanskem periodičnem tisku, ki bo v kratkem praznoval svojo sto- letnico, sicer nahajamo starejša poročila o nekaterih primerih sušenja jelke, vendar pa se vsa ta opozorila nanašajo le na krajevno omejene pojave, za katere so bili ugotovljeni razen tega takšni vzroki in simptomi, ki jim ne moremo pripisati odgo- vornosti za našo sedanjo jelkino splošno odmiranje. Leta 1900. je anonimni avtor v Sumarskem listu opozoril na sušenje jelke v gozdu Skamnica, ki je bil last ogulinske imovne občine (19). Vzrok za ta pojav so pripisali nekemu »gribu«, ki ga v Gozdarski akademiji v Zagrebu niso mogli determinira ti, pača pa so tam ugotovili v raziskanem materialu le polno modrih lesnih os (Sirex juvencus), ki pa so mogle biti le sekun- darni škodljivci (7). Leta 1901 naajdemo v omenjeni reviji poročilo o sušenju jelke na Kopaoniku v Srbiji. Ugotovljeno je bilo, da so v surovih zimah 1893-1895 debla razpokala in so se zato jelke sušile (13) . Da ta drevesna vrsta tedaj in še prej pri nas ni nazadovala, ampak je bujno uspevala in se celo silovito širila, je ugotovil že leta 1884 po Strineku K:išpatic in meni, da bi dotlej prav gotovo »preplavila« Zagrebško goro, če je ne bi kmetje tako »silovito sekali« (14). Sele leta 1958 zasledimo v hrvaškem strokovnem tisku poročilo o posušitvi 1115 jelk na Ravni gori. V tem primeru je pro- padlo največ srednje debelih jelk, najmanj pa najdebelejših. Vzrok za sušenje pa so pripisali lubadarju (15). Mlinšek navaja, da se po izjavah starejših gozdarjev jelka v predvojni dobi pri nas ni sušila, vendar pa dopušča možnost, da ta pojav tedaj ni bil 118 opazen (12). Za Slovenijo šele leta 1948 poroča Wraber (16) o hiranju starih jelk na Logaški in Rakitniški planoti in zato krivi zlasti talne razmere in raka. Smemo torej trditi, da po podatkih iz razpoložljivih virov na našem sedanjem držav- nem ozemlju v preteklosti ni bilo takšnega sušenja jelke, ki bi bilo po svojih simptomih in po razsežnosti ter intenzivnosti količkaj primerljivo s sedanjo življenjsko krizo te drevesne vrste v Sloveniji. Iz navedenega izhaja, da švicarska ugotovitev o nekdanjem sušenju starejših jelk ne more prav nič koristiti pri reševanju vprašanja jelkine krize pri nas, da pa mora pogre- vanje takšne, za naše razmere neuporabne informacije in njeno povezovanje s sedanjim propadanjem naše jelke napraviti iskanju uspešnega izhoda le medvedjo uslugo. 3. Glede geomorfološke in ekološke opredelitve jelkinega propadanja opozarja obravnavani članek na dve dejstvi: prvič, da jelka že dolgo (»nad 100 let«) propada na spodnji meji svojega območja, in drugič, da je v svojem ekološko mejnem območju med gozdnim drevjem »mimoza« in zato zahteva skrbno gojenje . Prva ugotovitev bi mogla v določeni meri veljati tudi za naše razmere, drugo pa poznamo že od Dan- neckerja (6). Več s tega področja v švicarskem članku ni napisanega. Zato nas toliko bolj preseneča naslednja ugotovitev enega naših dveh komentatorjev: »Naravni vzroki odmiranja so posebno močni v obrobnih predelih areala jelke« (10) .. Tako se torej zopet srečujemo z obrabljeno in - kot smo to že leta 1964 dokazali (1) - z zgrešeno »robno teorijo«. če so svoječasno zastopali takšno stališče nekateri gozdarji iz Srednje Evrope, ker niso upoštevali, da evropska jelka, prenesena celo daleč izven svojega pri- rodnega areala, odlično uspeva in se pomlaja (1), in niso vedeli, da je na vseh skrajnih mejah svojega prirodnega območja popolnoma neprizadeta (1), jim naj bo odpuščeno. Zameriti pa moramo, da llObrobno teorijo« še sedaj obuja k življenju slovenski gozdar (10), ki bi moral še zlasti dobro vedeti, da je jelka na svoji panonski meji, tj . na Papuku, kakor tudi na svojem jugovzhodnem robu, tj. na Pelisteru ali pa na Kajmakčalanu zdrava (4), medtem ko v Sloveniji, ki je del njenega gencentra, gre po zlu. Propadanje albisriederberške jelke pripisuje švicarski avtor »kompleksnemu vplivu številnih vzrokov« in jih navaja nič manj kot 25 . Tudi v obravnavanih dveh slovenskih povzetkih so ti vzroki navedeni, razen tega pa je v enem celo bolj ali manj pravilno reproducirana njihova shema, čeprav smo iz našega tiska že od leta 1964 veliko po- drobneje seznanjeni z vsemi temi in še drugimi domnevnimi vzroki (1), ki so bili tedaj ob navedbi 72 konkretnih primerov podvrženi podrobnejši presoji glede verjetnosti njihove udeležbe pri odmiranju naše jelke ter je bilo za večino njih ugotovljeno, da se njihove posledice ne ujemajo z značilnostmi, tipičnimi za propadanje naše jelke in jim zato v našem primeru ne gre posvečati pozornosti. Kakšen pomen ima torej po preteku 10 let ponovno in k temu še nekritično navajanje celotne vzročne kopice? Ali naj takšno »korak naprej, dva koraka nazaj « pripomore k pojasnitvi našega jelovega problema? 5. Primerjava švicarskih izsledkov, ki slonijo na njihovih izvirnih raziskovanjih, z ugotovitvami v naših razmerah omogoča naslednjo presojo uporabnosti in koristnosti tujih sklepov za nas : »Prirastek jelke je v 24-letnem obdobju 1944/68 zelo upadel, medtem ko je na smrekah uveljavljal tendenco naraščanja«. Tudi pri nas smo prišli, kot je bilo že svoje- časno objavljeno, do podobnih ugotovitev, ko smo v 88-letnem obdobju 1880/1968 dognali za desetletje 1940/ 50 stagnacijo jelovega prirastka, nato pa njegovo nipidno zmanjšanje, ki se je uveljavljalo (z nekaterimi prehodnimi zboljšanji) vse do leta 1968. Hkrati je bilo ob upoštevanju istega obdobja dognano, da se nenormalno zoževanje jelovih branik sinhrono ujema z nenormalnim širjenjem smrekinih letnic. Pozneje smo podobno proučevanje razširili še na raziskovanje prirastka vzdolž debel in na podlagi izsledkov prišli do sklepa, da je nenormalna utesnitev jelovega prirastka pogojena z 119 zmanjšano tvorbo asimilatov ter z oviranim descendentnim transportom le-teh. Ta pojav smo pripisali neuravnoteženemu, tj . deficitnemu vodnemu režimu v drevesu (3). -Navedene švicarske ugotovitve se torej ujemajo z našimi začetnimi izsledki. »Debelim jelkam je prirastek bolj upadel kot tanjšim, druge so vitalnejše od prvih«. Iz izvajanj v l. točki našega sestavka sledi, da ta ugotovitev glede vitalnosti jelke za naše razmere ni uporabna. Isto velja tudi glede prirastka, ker smo za propadanje naše jelke dognali, da nenormalnega upadanja jelovega prirastka ni mogoče tesneje, še zlasti pa ne signifikantno, povezovati z debelino drevja (2). »Hiranje jelke na obravnavanem objektu je pripisati dolgoletnim sušam v vegeta- cijskih obdobjih«. Med tem ko so bile tam upoštevane le .padavine v 36-letnem ob- dobju, smo naše proučevanje oprli na primerjavo padavinskih podatkov za 117-letno obdobje, razen tega pa še poprečnih dnevnih temperatur za to obdobje ter treh kom- pleksnih klimatičnih indeksov za dobo 27 let. Posebno pozornost smo razen tega posvetili dnevnim temperaturnim amplitudam in jih analizirali za obdobje 42 let. Ustrezno primerjalno vrednotenje nam je omogočilo sklep, da je prvenstveni vzrok za propadanje naše jelke prisoditi ne le zmanjšanim padavinam, ampak zlasti premikom regionalnega podnebja h kontinentalnosti (2). Hkrati smo opozorili na posebno po- membnost kontinentalizacije klime spomladi, v dobi jelkine frondescence, in to okolnost tudi eksperimentalno potrdili (4). - Razlago švicarskih razmer je torej mogoče imeti za del naših svoječasnih dognanj. »Upadanje prirastka ill vitalnosti jelke je odvisno od preskrbe z vodo iz tal«. že leta 1964 smo opozorili na to, da ogrožena preskrba z vodo deluje na fiziološko pešanje jelke (1), zato smo z osemletnim posebnim eksperimentalnim raziskovanjem proučili celoten vodni režim mladih jelk ter primerjalno ovrednotili razne provenience v različnih ekološki razmerah in ugotovili pomembno razhajanje ne le jelovih ras glede potreb in gospodarjenja z vodo, ampak tudi ekološko pogojenih in geografsko opredeljenih ekotipov (4). - Obravnavano domnevo v zvezi s sušenjem švicarske jelke so torej potrdila naša, leta 1973 objavljena, eksperimentalna raziskovanja, ki so hkrati osvetlila celoten kompleks gospodarjenja jelke z vodo. »Na prizadetih jelkah so iglice obda ne z mano, ki ovira transpiracijo in as imitacijo«. Na ta pojav, ki so ga v švici z raziskovanjem dognali, je že pred 14 leti opozoril Missuth in ga je imel za vzrok propadanja jelke na Slovaškem (11). V našem prispevku o sušenju naše jelke smo tudi mi leta 1970 (2) poročali o tem stališču, vendar pojav pri obravnavanju propadanja jelke pri nas ne zasluži pozornosti. »Ig/ice propadajočih jelk se morjološko in anatomsko razlikujejo od iglic vitalnih jelk«. Do ugotovitev podobnih razlikovalnih značilnosti smo tudi mi prišli za našo jelko in o tem že pred 10 leti poročali v strokovnem tisku (1). Pozneje pa so bili objavljeni še izsledki o vplivu sence in provenience na anatomske in morfološke zna- čilnosti jelovih iglic (4) . Tovrstna spoznanja, nanašajoča se na albisriederberško jelko, se ujemajo z našimi prvimi dognanji. »Prav posebno velik pomen za propadanje jelke v Svici se prej ko slej pripisuje gozdnogojitvenim vplivom«. To stališče ima že staro tradicijo. Tudi v našem tisku mu je bila ponovno posvečena ustrezna pozornost; hkrati pa so bili naši bralci seznanjeni s tovrstnimi mišljenji mnogih evropskih avtorjev, toda z opozorili, da marsikateri naši izsledki ne dopuščajo prisojati gozdnogojitvenim ukrepom primarnega oziroma prven- stvenega vzroka za recentno propadanje naše jelke (2, 3). Naša presoja je bila oprta na podrobna raziskovanja in večletne meritve pomembnejših nakazovalcev, ki neposredno in stvarno opredeljujejo zgradbo sestojev in s tem posredno vrednotijo posledice, ki jih morejo povzročiti gozdnogojitveni ukrepi na sestojne razmere in s tem domnevno tudi na sedanje pešanje in odmiranje jelke. 120 Ker se v obravnavanem švicarskem članku od gozdnogojitvenih posledic upoštevata vpliva velikosti krošnje in sestojni sklep, navajam od naših ugotovitev le tiste, ki se nanašajo na ta dva nakazovalca, in sicer: »Začetni stadij propadanja jelke torej ni odvisen od velikosti krošenj, pač pa je napredovanje procesa tem intenzivnejše, čim manjše so jelove krošnje« (2) ter dalje: »Intenzivnost sečenj, ki rahljajo sestojni sklep, ni mogoče povezovati z obravnavanim pojavom jelkine življenjske krize. Zato za sedanje propadanje jelke ni mogoče prvenstveno kriviti svoječasnih preintenzivnih sečenj « (5) . Svicarsko opozorilo na pravilno redčenje jelke in na previdno odpiranje sklepa velja sicer vsekakor tudi za nas, vendar pa so naša raziskovanja pokazala, da tovrstnim n a p a k a m n e m o r e m o p r i p i s o v a t i p r i m a r n e g a a 1 i poglavitnega vzroka za sedanje rapidno in splošno propa- d anj e naše j e 1 ke, ki je že leta 1963 ogrožaJo 10 0/ 0 naših sestojev (12), do sedaj pa se je ta pojav razpasel že na približno 50 o; 0 njenih sestojev. Za ponazoritev odvisnosti propadanja jelke od sestojne zgradbe in od intenzivnosti sečenj navajam naslednji primer: Gre za oddelek 32 b g. e. Konjice II, ki leži na se- vernem pobočju Konjiške gore 460 do 540 m visoko. Na rjavkastih triadnih apnencih, dolomitih in oligocenskih lapornatih skrilavcih so razvita plitva do srednje globoka tla tipa prstene skeletne rendzine s srednje debelo plastjo razkrojenega in sprsteninestega humusa. V gozdu so zastopane združbe Abieti-Fagetum dinaricum mercurialetosum in deloma A. F. d. festucetosum silvaticae ter A . F . d. aceretosum. Sestoj je star do 100 let in ima poprečni sklep 0,9 ter veliko lesno zalogo 309 m3Jha. Bukovemu gozdu so primešani smreka (13 Of o), jelka (9 Ofo) in žlahtni listavci (9 , in sicer le takšnih, ki so bile poškodovane od snega. Vkljub temu, da je bila sečnja torej le neznatna, je vendar po letu 1963 začela v tem sestoju jelka naglo propadati, tako da so jo morali v 3 letih posekati kar 31ll/o, torej skoraj tretjino (8). -Spričo navedenega se vsiljuje vprašaanje, ali v tem vzorčnem primeru jelka hira in se naglo suši zaradi nepravilnega in preintenzivnega izkoriščanja, ko je bilo vendar le-to pred tem skrajno blago in omejeno samo na neznatne sanitarne sečnje, blago redčenje in prodajo na malo, skupno komaj 1/3 prirastka oziroma etata; ali je neprimerna zgradba sestoja kriva, da je jelka začela pešati in propadati, vkljub temu, da je bil gozd odlično skle- njen in vkljub temu, da gre za mešani sestoj , v katerem na jelko ne odpade niti 10 Ofo? Na takšne primere, kot je navedeni, moremo v Sloveniji naleteti tako rekoč na vsakem koraku, zato domneva, ki prisoja nepravilnim gozdnogojitvenim ukrepom vzrok za obravnavani pojav, ne more oslabiti trdnosti naših dosedanjih izsledkov in na njih zgrajenih sklepov, čeprav se le-ti nekomu dozdevajo »UČeni« in »dolgovezni« (17, 18). Naša jelka torej ne propada tako kot v albisriederberškem primeru in tudi ne zaradi svojega fiziološkega staranja pod vplivom kompleksa 25 različnih vzrokov, ampak - dokler ne bo drugače dokazano - še vedno zaradi poudarjene kontinentalizacije klime, ki je ta drevesna vrsta ne prenaša . Literatura l . Bri11ar, M .: :Zivljenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami, Gozdarski vestnik, 1964. 2. Brinar, M. : O sušenju jelke in nekaterih pojavih, ki ga spremljajo, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, št. 8, 1970. 3. Brinar, M .: Prirastne nenormalnosti hirajoče jelke, primerjane z razvojem smreke na skupnem rastišču, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 11, 1973. 121 4. Brinar, M.: Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fiziološk ih značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemlju. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 12, 1973. 5. Brinar, M.: Propadanje jelke v zadnjem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime, Gozdarski vestnik, 1974. 6. Dall/lecker, K .: SchHigt dem Weisstannenwald in Europa die Scbicksalsstunde, Holz-Zbl., 1965. 7. J. P.: O poučnom izletu slušaca kr. šumarske akademije zagrebačke u Gor. Krajinu i kr. Primorje, šumarski list, 1901. 8. Krnsnov, B .: Podatki o zalogi in izkoriščanju odseka 32 b, uradno poročilo, tipkopis. 1966. 9. Leibundgut, H.: Zum Problem des Tannensterbens, Schweiz. Zeitschrift f. Forstwesen, 1974. 10. Mikuletič, V.: O odmiranju jelke, Soški gozdar, 1974. 11. Missuth, J.: Kalamita jedlova a medovica, Jedla na Slovenskem, Bratislava, 1960. 12. Mlinšek, D.: Sušenje jelke v Sloveniji - prvi izsledki, Gozdarski vestnik, 1964. 13. M . Z.: O sušenju jelovih stabala u šumi »Škamnici«, šumarski list, 1901. 14. Strineka, M.: Uspjevanje jele u Zagrebačkoj gori i njena staništa, š umarski list, 1929. 15. Tomaševski, S.: U kojim deblinskim razredima i na kojim ekspozicijama dolazi najveci broj sušaca i izvaJa jele, šumarski list, 1958. 16. Wraber, M .: Vzroki hiranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti, Gozdarski vestnik, 1948. 17. Zupančič, M.: Svetloljubne in sencoljubne drevesne vrste, Gozdarski vestnik, 1974. 18. Zupančič, M.: Sušenje jelke, Gozdarski vestnik, 1974. 19. - -: Obumiranje jelovih strbala u šumi »Škamnica« im. občine oguli nske. šumarski lis t, 1900. Das Tannensterben noch immer im Vordergrund Zusammenfassung Vor kurzem wurden im slowenischen forstlichen Schrifttum Beitrage veroffentlicht, die iiber den Artikel von H . Leibundgut hinsichtlich des Tannnensterbens berichten, gleichzeitig aber die dort angefiihrten Standpunkte und E rfahrungen einfach mit dem T annensterben in Slowenien in Zusammenhang bringen. Die bisherige F orschung in Slowenien zeigt offensichtlich, dass das Tannensterben im Lehrwald Albisrieclerberg in mancher Hinsicht anders verlauft. Folgende Unterschiede sind besonderes schwerwiegend: - ln Slowenien umfasst das Tannensterben nur die letzten drei Jahrzehnte und somi t die Behauptung in Sinne einer 100 jabrigen Dauer flir das Gebiet Jugoslawiens nicht be- griindet ist. - Der Schwerpunkt der Betroffenheit befindet sich nicht unter den alten bzw. dicken Tannen, wie das in Albisriederberg der Fali ist, sondern in der mittleren Starkeklasse. - Die Untersuchungen erwiesen, class das Tannensterben in Slowenien mit dem phy- siologischen Altern nicht verkniipft, noch weniger aber identifiziert werden kann. Im Beispiel aus der Schweiz werden ungeniigende Niederschlage als eine von den Ursachen des Riickganges und Sterbens angesehen, in Slowenien hingegen wurde festgestellt , class dies auch mit hoheren Temperaturen zusammenhangt, insbesondere in der Vegetations- periode, sowie mit ei ner breiteren Temperaturamplitude. Durch Versuche wurde gefunden. class in erster Linie die Periode der Nadelentwicklung bei der Tanne entscheidend ist. - Obwobl ein gutes Gedeihen der Tanne von rich tigen waldbaulichen Massnahmen abh~ingig ist, konnen diesbeziigliche Fehler nicht als primare und hauptsachliche Urheber des Tannensterben angesehen werden, vielmehr ist dieses als eine Folge der rezenten Konti- nentalisierung des Klimas zu denken. Der Autor fiibrt flir diese Behauptung ein konkretes Beispiel an und beruft sich auf seine nach dem Jahre 1964 wiederholt publizierten Festst l- lungen. Da es feststeht, class die Tanne am Rande ihres Areals gut gedeiht und dass sie a uch in solchen Fallen gesund bleibt, wo sie schon in weit zuriickliegender Vergangenheit fern von ihrem urspriinglichen Area! gebracht worden war weist, der Autor erneut entschiedcn die alte Theorie von der randlichen Betroffenheit der Tanne zuriick, welche unberecht igt in die slowenische Erorterung des schweizerischen Artikels eingeflochten wurcle. 122 UDK 634.0.31 (438) NEKATERI PROBLEMI TRANSPORTA LESA NA POLJSKEM Dr. Jadwiga No w ak o w ska -Mor y l (Krak6w, Poljska) No w ak o w ska -Mor y 1, J.: Nekateri problemi transporta lesa na Poljskem. Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 123-127. Slov., povzetek v nemščini. Prikazane so glavne značilnosti transporta lesa (pro- stranost, sezonskost, enosmernost in različnost tovorov) ter odvisnost med stroški spravila in odvoza lesa od gostote cestnega omrežja. Nowakowska-Moryl, J.: Nekateri problemi transporta lesa na Poljskem (Some problems concerning the wood transport in Poland). Gozdarski vestnik 33, 1975, 3, str. 123-127. Slovene, summaries in German. Presented are the main characteristics of the wood transport (extension of the area, periodicity, coordination, and diversity of loads) as wei as the dependence of haulage and transport of wood on the density of forest roads. l. Glavne značilnosti transporta lesa Osnovni tovor v gozdnem transportu je les. Za to vrsto transporta so značilne: prostranost, sezonskost, enosmernost in različnost tovorov (glede na mere in težo). Prostranost gozdne proizvodnje vpliva na majhno koncentracijo tovorov. Lesna zaloga na enem hektarju gozdov, ki znaša na Poljskem približno 200m3, zahteva zbiranje lesa z velike površine, kar vpliva na možnosti in mehanizacijske načine transporta. Sezonskost gozdne produkcije se kaže v tem, da posamezne dejavnosti celotne proizvodnje ne potekajo vse leto, temveč v različnih letnih obdobjih, odvisno od razvojnega cikla drevja. Les zbirajo pozno jeseni in pozimi. Enosmernost gozdnega transporta temelji na dejstvu, da se produkt odvaža iz gozda do porabnika, transportna sredstva pa niso izrabljena tudi v nasprotni smeri. Izkoristek procesa (razmerje med prevozom s tovorom in celotnim prevozom) je zelo nizek, znaša približno 0,50. Tovori so raznovrstni glede obsega in teže, saj prihajajo v poštev sortimenti z dolžino od enega metra naprej ter težo nekaj nad deset kilogramov, do hlodov, dolgih več kot 20m in težkih nekaj ton, pri vsem tem pa so ti tovori še precej neenotno oblikovani . Na transport lesa vplivajo tudi neenake cestne razmere. Posamezne gozdne ceste se zelo razlikujejo po kakovosti vozišča, kar nedvomno vpliva na izkoristek transporta in zahteva uporabo različnih transportnih sredstev. Transpott lesa delimo v glavnem po značaju okolja v katerem poteka , torej: transport po zemlji, vodi in zraku. Glede na vrsto uporabljene vlečne sile lahko navedemo tele oblike zemelj skega transporta: transport z živino (animalni) , gravitacijski in strojni. Pri vodnem transportu se uporabljajo največkrat splav (splavarjenje in plav- ljenje) ter v lečne ladje in ladje na lastni pogon, pri zračnem žičnice vseh vrst, spušča lke in helikopterji . 123 2. Faze transporta lesa 2.1 Spravilo lesa Spravilo lesa obsega transp.ort lesa z rastišča do najbližje odvozne ceste oziroma do pomožnega skladišča, od koder ga vozijo v večjih količinah do porabnika ali končnih skladišč pri železniških postajah, saj je v gozd le redkokdaj mogoče priti s prevoznimi sredstvi ter natovarjati les na kraju sečnje. Med sprav.ilom lesa se lahko poškoduje tako les kot stoječe drevje. Velikost nastale škode je odvisna od krajevnih razmer, vremena in letnega časa, pa tudi od načina spravila. Skoda je tem manjša, čim krajši in lažji je les, čim redkejše je stoječe drevje in čim bolj položen je teren. ZI ' Y-' / 4 / / / , 3 ·co / / SD / / / / / / / 2 / / / 80 / / / 1 / / 60 / / 10 Sl. l. Spravilni stroški (v zlatih) po m3 lesa glede na težavnostna območja (1 do 4) pri prebiralni sečnji Ločimo: spravilo po zemlji: ročno, ZI 120 110 ;oo 90 80 70 50 J O 2C ·o / " / / ' b a Sl. 2. Spravilni stwški (v zlatih) po m3 glede na vrsto sortimentov pri prebiralni sečnji (a - hlodi iglavcev, b - furnirski hlad i iglavcev, c - hladi listavcev, razen bukve, č - hlodi bukve in furnirski hladi listavcev, d - prostorninski les in les za rudnike) s konjsko vprego (vlečenje po tleh ali z dvignjenim sprednjim delom tovora) , gravitacijsko (drčt;), strojno (traktorji, vlečnice, železnice); spravilo po zraku: žičnice, - helikopterji, - baloni idr. Stroški spravjJa so odvisni od njegove oblike, pa tudi od spravilne razdalje: za 1 m'l lesa se oblikujejo v premem sorazmerju s spraviloo razdaljo. Za ugotavljanje spravilnih 124 stroškov je na Poljskem uvedena delitev na štiri območja, ki jih določa konfiguracija in stopnja težavnosti terena. Kako se oblikujejo stroški spravila v posameznih območjih, prikazuje slika l. Stroški spravila za 1 m3 so največji v območju IV, najnižji v območju V. Tudi stroški spravila posameznih sortimentov so različni. Najnižj-i so za spravilo hlodov in iglastih žagovcev, najvišji pa pri stavbnem lesu in lesu za rudnike, jambor- nikih in prostorninskem lesu (slika 2). 2.2 Odvoz lesa Prvi transportni fazi - spravilu, ki poteka v glavnem na območju gozda, težko dostopnem za cestna vozila, sledi odvoz lesa. Včasih se lahko vključi še posredna faza - vlačenje (dovoz) lesa. S tem terminom označujemo prevoz spravljenega lesa na kraj odvoza. Dovoz lesa veča transportne stroške zaradi dodatnega nakladanja in razkladanja lesa, zato ga skušamo eliminirati. Pod pojmom odvoz lesa razumemo dostavo lesa iz pomožnih skladišč (ali končnih točk pri spravilu oziroma dovozu lesa) na železniška skladišča, industrijska podjetja itd. Glede na to, po kakšnih poteh odvažajo les, ločimo : transport po cesti transport po železnici . K obliki transporta po cesti štejemo odvoz lesa s prevoznimi sredstvi, ki se pre- mikajo po cestah brez tirov (na kolesih, gosenicah itd.). Pogonsko sredstvo odvoza je lahko konjska vprega pa tudi motorna vozila s kolesi ali gosenicami. V primeri s transportom po železnici odlikuje to obliko transporta možnost poljubne izbire trase, lažjega ravnanja in premagovanja večjih dvigov in spustov terena ter ovinkov z majhnim radiusom, hkrati pa tudi nižji stroški gradnje cest. Pri transportu po železnici prihajajo v poštev ozkotirne in traktorskotirne železnice. Uporabljamo jih v večjih gozdnih kompleksih, ki zagotavljajo dovolj velike količine lesa za odvoz in kjer druge oblike transporta niso mogoče (ni primernih odvoznih cest oziroma plovnih rek). Stroški za 1 m3 pri odvozu lesa so nižji od spravilnih stroškov, zato tudi želimo skrajšati spravilno razdaljo na račun odvoza. V poljskih razmerah je pri ugotavljanju stroškov odvoza navadno upoštevana delitev na tri območja glede na vrsto cest in njihovo vozišče. Kako se oblikujejo odvozni stroški v posameznih območjih, je prikazano na sliki 3. Stroški so najvišji v tretjem območju, seveda pa so opazne tudi razlike med od- voznimi stroški pri posameznih sortimentih. Najnižji so stroški za odvoz iglastega prostorninskega lesa, najvišji pa pri odvozu lesa za rudnike, stavbnega lesa, hlodov in jambornikov (prim. sliko 4). Po Steinlinu (7) se stroški lesa oblikujejo v treh za- porednih fazah: spravilo med stojcčim drevjem do vlečne poti spravilo po vlečni poti transport po cesti glede na enoto mase in razdaljo v razmerju 100: 10: l. Oblikovanje stroškov spravila in odvoza je primerjalno prikazano na sliki 5. 125 ·w / 3 / Sl. 3. Odvozni stroški (v zlotih) po m3 glede na težavnostna območja (1 do 3) '"' 3 :60 2 ,:r 1 ;l '!l ~::cc,::~ c ~ : : ;:~~ :,_~:::_ ; Sl. 5. Stroški (v zlotih) za spravilo in odvoz lesa glede na težavnostna območja (spravilo neprekinjene črte l do IV, odvoz - pre- kinjene črte 1 do 3) Zl IlO 1!0 l iX 7G 5C LO "'-' 10 / ' / , ' ./ ·d a / č / _,..- / / ,' / ,.,... / ,...,."..,"" _...... · -:;;, ~ 11 15 11 ;9 1 1 n z'> m Sl. 4. Od vozni stroški (v zlotih) po m3 glede na vrsto sortimentov (a - hlodi iglavcev in mehkih listavcev, b - hlodi trdih listavcev, c - les za rudnike, jamborniki, č - pro- storninski les iglavcev, d - prostorninski les listavcev) z so Zl 1>0 100 50 r------------------------------- m z 3 10 Sl. 6. Odvisnost transportnih stroškov (v zlo- tih) po m3 od gostote cestnega omrežja (v km/100 ha) 3. Analiza medsebojne povezave transportnih stroškov lesa in gostote cestnega omrežja Kot je razvidno iz ugotovitev, navedenih v točki 2, so transportni stroški zelo od- visni od spravilnih, le-ti pa se znova oblikujejo glede na dolžino spravilne razdalje. Spravilno razdaljo določa predvsem gostota cestnega omrežja. Cim večja je gostota cest, tem manjše so razdalje in nasprotno. Avtorica je med proučevanjem omenjene odvisnosti podrobneje raziskovala ta problem v izbranih gozdnih kompleksih v Sondeckih Beskidih v poljskih Karpatih. Med raziskovanjem se je gostota cestnega omrežja dvignila za 23 Ofo. Spravilna razdalja se je zmanjšala za 29 Ofo, odvozna p a za 6 Ofo; vse to se je zrcalilo v transport- nih stroških, ki so se znižali za 14 o;0. K takemu znižanju transportnih stroškov je pri hkratnem porastu gostote cestnega omrežja nedvomno pripomoglo tudi skrajšanje spravilne razdalje . Povečanje gostote cestnega omrežja omogoča tem večje znižanje stroškov, čim manjša je gostota v začetnem (izhodiščnem) obdobju (slika 6). Pri nadaljnjem porastu gostote se njen vpliv manjša. V raziskovanih gozdnih kompleksih je bil vpliv gostote cestnega omrežja na stroške transporta lesa najopaznejši na območju od približno 1 km/100 ha do približno 4 km/ 100 ha . Literatura l. Acimovski, R.: Untersuchungen zum Problem einer zweckentsprechenden Forstauf- schliessung in der SR Mazedonien. Diss. Hechsch. f. Bodenkultur, Wien, 1964. 2. Czereyski, K., Stajniak, 1.: Transport lesny . PWRiL, Warszawa, 1952. 3. Koczwatlski, S.: Komunikacje lesne. Akademia Rolnicza, Krak6w, 1971. 4. Kozikowski, K.: Problematyka transportu w gospodarstwie ldnym. Sylwan nr 12, Warszawa 1970. 5. Krivec, A.: Preučevanje mehanizacije transporta lesa. Ljubljana, 1967. 6. Nowakowska-Moryl, 1.: Zaleznosc koszt6w transportu drewna od gestosci sieci drog lesnych na przykladzie wybranych kompleks6w lesnych Beskidu Sadeckiego. Acta Agraria et Silvestria, 1973. 7. Steinlin, H.: Holztransport im Bestand. Hespa - Mitteilungen, Luzern, 1965. (Iz poljščine prevedla Majda Wozniak) EINIGE PROBLEME DES HOLZTRANSPORTES IN POLEN Zusam menfassung Die Autorin bespricht die Ausdehnung der Verteilung, Gleichschaltung und Vie!Hiltigkeit der Holzlasten. Im Abschnitt : Phasen des Holztransportes wird die Rtickungsphase und die Abfuhrphase charakterisiert, es werden aber auch die Formierung der gegenseitigen Ab- hangigkeit der Kosten dieser beiden Phasen mit Bezug auf die Schwierigkeitsrayons (Zeich- nung 1, 3) sowie die Holzsorti men te skizzie1t (Zeichnung 2, 4). Die Rtickungskosten sind hoher als die Transportkosten und steigen proportional mit der zmtickgelegten Strecke. Die Transportkosten steigen auch proportional zur Transportentfernung, jedoch wesentlich lang- samer (vgl. Zeichnung 5). Unter Beachtung der obigen Feststellungen muss eine Verlangerung der Transport- und eine Verkiirzung der Riickungsphase angestrebt werden. Im Abschoitt: Analyse der gegenseitigen Zusammenhange zwischen den Holztransportkosten und der StrasseFmetzdichte werden Resultate der von der Autorin durchgefiih rten einschHigigen Uiller- suchungen dargestellt (Zeichnung 6). 127 SESTDESET LET INžENIRJA TUGOMIRA CAJNKA Težko je najti primerno besedo, da bi mogli na kratko prikazati vsestransko bogato in uspešno delo našega slav- ljenca. Njegovo delo, ki mu gre javno priznanje, je plod izredne ·intelektualne moči, vztrajne prizadevnosti, nese- bične požrtvovalnosti in tovariške solidarnosti. Tovariš Cajnko je po svojem ustvarjalnem delu, po zagnanosti za strokovni in družbenogospodarski napredek zelo cenjen, ne samo v ožji domovini Sloveniji, ampak po vsej Jugo- sl~viji, zato naj omenimo le del njegovih vrlin in zaslug. Tisto, kar najbolj oplemenjuje njegovo delo in vzbuja zanj največje simpatije v krogu sodelavcev na številnih po- priščih njegovega udejstvovanja, je neposredni tovariški in kolegialni odnos, ki ga tako iskreno in toplo izžareva. Hkrati je njegova beseda, sicer prepojena z obzirom, pod- krepljena s tehtnimi dejstvi in smotrno nakazanimi cilji, prepričljiva in prodorna. Na vseh svojih delovnih mestih je bil predvsem človeški, ko je hkrati prispeval pomembni delež k strokovno društve- nem delu in k tovariškim stikom. Rodil se je 13. marca 1915 v Zagorju ob Savi v družini železniškega uradnika. Diplomiral je leta 1939 v Zagrebu. Pred vojno je služboval na Hrvaškem in v Bosni , večinoma pri projektiranju in gradnji gozdnih cest ter pri urejanju gozdov. Po zlomu stare Jugoslavije je bil zaradi narodne zavednosti odpuščen in se je preživljal s prilož- nostnim delom, dokler ni šel leta 1943 v partizane, kjer je bil do konca vojne. Po vojni je bil na mnogih vodilnih mestih: šef kabineta ministra za gozdarstvo, po- močnik ministra za gozdarstvo in lesno industrijo ter tajnik sveta za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo pri gospodarski zbornici SR Slovenije. Od leta 1965 je direktor biroja Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije. Tu zelo vplivno sodeluje pri reševanju številnih, pogosto kočljivih , družbeno gospodarskih vprašanj s področja gozdarstva in lesarstva, tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu. Ves čas je zelo aktiven v organizaciji inženirjev in tehnikov na vseh stopnjah v republiškem in zveznem merilu. Kot tak je zelo aktivno, pogosto kot pobudnik in idejni usmerjevalec, sodeloval v strokovnih akcijah te organizacije. O tem pričajo priznanja, ki jih je prejel: imenovan je bil za častnega člana, za zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Jugoslavije in za zaslužnega člana splošne Zveze inženirjev in tehni kov Jugoslavije. Iz dolge in pestre vrste njegovih spodbud in del bomo našteli le nekaj vprašanj , za katerih reševanje ima tovariš Cajnko najvidnejše zasluge: - koordiniranje dejavnosti gozdnogospodarskih organizacij z analiziranjem in reše- vanjem skupnih problemov - zbiranje, ureditev in oblikovanje podatkov in osnov za srednjeročni in dolgoročn i plan razvoja gozdarstva ob upoštevanju proizvodnih sposobnosti in potreb po lesu - usklajevanje gozdnogospodarske politike in planov gozdnega in lesnega gospo- darstva Slovenije z jugoslovanskim gospodarstvom, ob izdatnem sodelovanju v zvezni gospodarski zbornici oziroma medrepubliških povezavah - povezava zasebne gozdne proizvodnje z družbeno zaradi racionaliziranja gospo- darjenja z gozdovi 128 - formiranje sklada za razširjeno reprodukcijo v gozdarstvu iz prispevkov goz- darstva, potrošnikov lesa in družbe, slednje zaradi splošnih koristi gozdov - oblikovanje novega, sodobnega zakona o gozdovih, ki poudarja med drugim družbeni pomen gozdov in utrjuje vlogo gozdnogospodarskih območij - ureditev pripravniške prakse gozdarskih inženirjev in tehnikov, razvijanje njihove dopolnilne izobrazbe ter ureditev vprašanja njihovih strokovnih izpitov - podpiranje in usmerjanje izobraževanja na vseh stopnjah s sodelovanjem v raznih organih in komisijah ter skrb za Gozdarski šolski center v Postojni, ko je prevzelo zanj ustanoviteljske pravice poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij - smotrna povezava inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo s fakulteto zaradi racionalne uskladitve njunega dela in financiranja ob soudeležbi iz operative - podpiranje in razvijanje strokovnega tiska, zlasti naših strokovnih glasil, kot pripomočka za dopolnilno izobrazbo strokovnih kadrov. Precejšnja je tudi njegova bibliografija strokovnih člankov, referatov in analiz, ki so povezane z naštetimi nalogami v stroki in družbi. Za svoje široke in pomembne ustvarjalne dosežke je prejel tovariš Cajnko leta 1973 najvišje odlikovanje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani- Jesenkovo priznanje. Ob tem zgoščenem prikazu udejstvovanja in zaslug našega slavljenca, mu s čestit­ kami k življenjskem jubileju izražamo iskrene želje za ohranitev življenjske moči in nadaljno aktivnost v prid gozdarske stroke, vsega gospodarstva in družbe, pri tem pa tudi zadoščenje in prijetno osebno počutje . V Ljubljani, marca 1975 129 Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije SODOBNA VPRAšANJA GOZDOVI IN OHRANITEV čLOVEKOVEGA OKOLJA Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije, sekre- tariat za gozdarstvo in predelavo lesa gospodars~:e zbornice Jugoslavije in zvezni komite! za kmetijstvo so ob podpori koordinacijskega telesa goranskih organizacij Jugoslavije in Jugoslo- vanskega sveta za varstvo človekovega okolja pripravili posvetovanje o pomenu gozdov za izboljšanje človekovega okolja, ki je bilo v Beogradu 23. decembra 1974. Namen posvetovanja je bil opozoriti širšo javnost in odgovorna telesa, ustanove in organizacije o ogromn~m in nenadomestljivem pomenu gozdov za vzdrževanje zdravega človekovega okolja, zlasti pa na sedanje nezadovoljivo stanje naših gozdov in gozdarstva ter ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti, da bi se gozdovi in degradirana zemljišča uskladili s potrebami naše družbe za ohranjevanje zdravega življenjskega okolja, torej prostora, kjer živi dvajset milijonov naših državljanov. Posvetovanje je nadaljevanje poprejšnjih posvetovanj in sicer posvetovanja o ugotavljanju in vrednotenju splošnih funkcij gozdov (1971), posvetovanja o družbeno-ekonomskem polo- žaju gozdarstva in lesne predelave (1972), posvetovanj::t o družbeno-ekonomskem položaju gozdarstva in lesne predelave glede na novo ustavo (1974), skupaj z njimi pomeni zaokroženo celoto. I l. Gozdni ekosistemi zavzemajo približno tretjino Jugoslavije, kar je že samo po sebi ogromnega pomena. Toda prav tako je neprecenljiv vitalni pomen gozdov za ostali dve tretjini našega prostora, saj zavise od gozdov mnoge komponente našega okolja (zrak, voda, tla), ki zagotavljajo človekov normalen obstoj. V naših orografskih, klimatskih in drugih naravnih pogojih, bi prišlo brez gozdov zelo kmalu do znatnega poslabšanja vseh komponent človeko­ vega okolja, v prvi vrsti tal in vode. Nastopila bi njegova popolna degradacija in v končnih posledicah nezmožnost človekovega obstanka. 2. V povojnem razvoju je bilo gozdarstvo pri naporih za izgradnjo in obnovo usmerjeno predvsem v proizvodnjo lesa, splošno koristne funkcije gozdov pa so ostajaJe v ozadju. Za- radi tega so se gozdovi vedno bolj izčrpavali , hkrati pa so slabile tudi splošne funkcije gozdov oziroma gozdovi kot dobrina splošnega pomena. 3. V času, ko je moralo gozdarstvo večji del svojega dohodka vlagati v splošne ekonom- ske temelje dežele in družbe, je veljalo prepričanje, da bo naša skupnost, potem ko se bodo izboljšale njene gospodarske osnove, vlagala svoja sredstva v snovanje novih gozdov, pogoz- dovanja, melioracije in druga dela, ki naj bi jačala splošne funkcije gozdov. Tega nismo pri- čakovali zaradi »vračanja dolga <<, ampak zaradi nujnosti preprečevanja premnogih škod in nesreč, ki so posledice slabšanja gozdnih fondov in s tem v zvezi zmanjšanja splošnih funkcij gozdov. Toda ta pričakovanja se niso izpolnila. 4. Proces izčrpavanja, nadaljnjega zanemarjanja in slabšanja gozdnih bogastev, zaradi česar slabijo splošne funkcije gozdov, se nadaljuje tudi v sedanjosti. Posledice takšnih pro- cesov so tembolj težke, ker se vse bolj hitro razvijamo v smeri urbanizirane družbe, ko se srečujemo z najbolj perečemi problemi onesnaževanja okolja, degradacije tal, pomanjkanjerr. pitne in druge vode, pomanjkanjem čistega zraka, razpoložljivega prostora, s posledicami pogostih in katastrofa lnih poplav idr. 5. Neracionalno izkoriščanje naravnih dobrin in naravnih ekosistemov, je privedlo do velikih antropogenih motenj in uničevanja klimatskih in klimatogenih tipov gozdnih ekosiste- mov in vegetacije, s tem pa številne negativne posledice. S tem je povezano poslabšanje živ- ljenjskega okolja zaradi erozije zemljišč, hidroloških in klimatskih motenj, zaradi zmanjšanja razpolož ljivega prostora idr. 6. Družba bi morala spremeniti svoj odnos do gozdov. Upoštevati bi morala tako nji - hove splošno koristne in naravovarstvene naloge kot proizvodnjo lesa. Industrijsko razvita družba mora vlagati ogromna sredstva v odstranjevanje posledic onesnaževanja okolja. Zato bi morala vlagati tudi sredstva v varovanje splošno koristnih funkcij gozdov in v pogozdova- nje golih in degrad iranih zemljišč. 130 Il 7. Gozdovi in gozdne biocenoze so nenadomestljiv člen pri zagotovitvi normalnega de- lovanja celotnega sistema bicsfere. Njihovih pozitivnih vplivov ne moremo nadomestiti prav z nobenimi tehničnimi sredstvi, z ničemer ni mogoče zagotoviti splošnih funkcij gozdov, oziroma nadomestiti vse tiste funkci je, ki jih zagotavlja gozd kot ekosistem. Sam o obstoj zdravega in produktivnega gozdnega ekosistema zagotavlja v določenem prostoru koristnost teh funkcij. 8. Pomembnejše funkcije so naslednje: -- gozd varuje tla , prometnice in druge objekte pred erozijo, hudourniki in poplavami: - gozcl je regulator vodnega režima, pomemben dejavni k v hidroenergetski bilanci in v bil :wci vode sploh: gozd proizvaja čist zrak in čisti onesnažen in zastrupljen zrak; gozd varuje naselja in mesta ter industrijske objekte pred prevelikim hrupom; gozdovi nudi jo številne možnosti za zdravljenje, okrevanje, počitek in rekreacijo; gozdovi in gozdni pasovi povečujejo plodnost tal in s tem kmetijsko proizvod njo; gozdovi in gozdni pasovi so izred nega pomena za na rodno obra mbo ; gozdovi so pomembna estetska in duhovna kategorija. Poleg naštetih pa obstoje seveda še mnoge druge funkc ;je gozdov, ki imajo večji ali manjši pomen za človeka oziroma družbo. 9. Podatki in dejstva, ki so jih navajali strokovnjaki na navedenih posvetovanjih, kažejo, l'a je zelo težko izražati vrednost splošni h funkcij gozdov z denarjem. Kljub temu pa velja na podlagi preverjenih dejstev in podatkov neposredna zveza med splošnimi fun kci jami goz- dov in materialnim stanjem družbe. Zato pomeni odnos do splošnih funkc ij gozdov hkrati tudi odnos do vitalnih interesov širše družbene skupnosti . Slednje ne more biti samo na skrb i o žjega kroga gozdarskih strokovnjakov. III 10. Navedene splošne funkcije gozdov, oziroma vse tiste funkcije, ki vzdržujejo ž ivljenj- sko okolje v opt im al nem stanju, ne izk l j učujejo možnosti in potreb za i zkoriščanj e gozdov (pridobivanje lesa in gozdnih proizvodov). Gozdarstvo je posebnega pomena kot surovinska Jejavnost za splošni gospodarski razvoj in razvoj lesne predelave. N advse p omemben je delež lesa v jugoslovanski devizni izmenjavi. Zato je treba uskladiti proizvodnjo lesa s potre- ba mi lesne predelave, hkrati pa upoštevati splošne funkcije gozdov. 1 l. Mnogotere iz koriščanje gozdov, ta ko zdaj kot v prihodnje, bo mogoče samo ob in- tenzivnih vlaganjih. V ra zširjeno reprodukcijo, kamor sodi pogozdovanje krasa, goličav in d rugih neprocluktivnih zemljišč, bo treba vl agali splošna d ružbena sredstva . To vel ja še po- scbr. o :, .1 zeml j išča , ki jih ogroža erozija. 12. Od jugoslova nskih gozdov jih je kar 37 °/o degradira nih ali so v obliki grmišč . Do d a- nes še nismo resneje obravnava li vprašanja financ iranja razširjene reprodukcije v gozdarstvu. Dejstvo je, da rešuje vprašanje razširjene reprodukcije v gozdarstvu pri večini dežel v svetu, ne glede na družbeno ureditev, širša družbena skupnost, saj gre pri tem za dobrino splošnega na wdnega pomena. Za 2 milijoua hektarjev goličav in krasa, kot jih imamo v Jugoslaviji, do da nes še ni bilo odločeno, kdo na j jih upravlja, kdo vzdržuje, prav tako p a n i rešeno vprašanje financira nja pogozdovanja in drugih del. Zelo pogost i požari so v teh področjih v zadnjih letih stanje še poslabšali . 13. Nerealno bi bilo, če bi pričakova li , da bo gozdarstvo samo rešilo ta vprašanja, saj zmore gozda rstvo sredstva komaj za enostavno reprodukcijo. Z a lo bi morala družbena skupnost hitreje reševa ti navedene pereče probleme. IV 14. Nadaljnji razvoj gozdarstva je odvisen od odnosa d ružbe do vseh funkci j gozdov, tako p roizvodnih kot splošnih. Gozd arstvo bo zmoglo te pomembne na loge samo v primeru, 131 če bo vzporedno krepilo proizvodne funkcije gozdov, kar spada v njegovo pristojnost, in splošne funkcije gozdov, za kar pa potrebuje materialno pomoč širše družbene skupnosti. 15. Gozdarstvo je prvo poklicano, da skrbi za vzdrževanje splošnih funkcij gozdov ob sodelovanju z drugimi gospodarskimi dejavnostmi (turizmom, vodnim gospodarstvom, elektro- gospodarstvom, kmetijstvom idr.). :Ze danes so očitne negativne posledice enostranskega početja nekaterih gospodarskih panog v mejah širših gozdnih kompleksov, kot posledica nerešenih problemov med njimi in gozdarstvom. 16. Gozdarstvo, organizacije goranov, zveza prijateljev gozdov, skupnosti za varstvo okolja, sveti za varstvo človekovega okolja in druge organizacije so vložili v propagiranje splošnih funkcij gozdov velike napore. Vendar sami ne bodo mogli reševati problemov, ki nenehno nastajajo, ker družbena skupnost ne upošteva v dovoljnj i meri splošnih funkcij gozdov. Gozdovi so definirani v ustavi kot dobrina splošnega značaja . Vendar družbena skupnost ni podrobneje opredelila tega načelnega stališča in ni sprejela konkretnih material- nih obveznosti, ki iz njega izhajajo, posebno ne tedaj, ko gre za dolgoročne rešitve. Zato je treba natančneje in konkretneje opredeliti načelo o gozdovih kot o dobrini splošnega pomena in določiti dolgoročne obveznosti, ki izhajajo iz ustave za posamezne gospodarske panoge in družbo v celoti. 17. Merilo za zagotovitev nadomestila za usluge, ki jih opravlja gozdarstvo, ko skrbi za splošne funkcije gozdov, se izražajo v mnogih deželah z višino sredstev za nove pogozditve, za večanje gozdnih fondov in za infrastrukturne investicije. Ker so sprejele skoraj vse dežele, ne glede na družbeno ureditev, takšno načelo za vzdrževanje in izboljševanje splošnih funkcij gozdov, bi kazalo, da bi ga sprejeli tudi pri nas. To je tembol j pomembno, ker smo v mnogih predelih naše države že prekoračili kritično točko, ko je nujno treba začeti s pogozdovanj i in melioracijami v širokem obsegu, da bi omejili erozijo, poplave in druge škode ter zagoto- vili hkrati dolgoročnost gozdne proizvodn.je. 18. Da bi zagotovili proizvodne in splošne funkcije gozdov in da bi jih hkrati jačali , je nujno zagotoviti posebna namenska sredstva za trajna in neprekinjena vlaganja v takšne namene. Ta sredstva bi morala zagotoviti zainteresirane organizacije združenega dela in družbeno-politične skupnosti v različnih oblikah in na različne načine združevanja sredstev na podlagi družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, samoupravnih interesnih skup· nosti ipd. Pri zagotovitvi navedenih sredstev in sprejemanju dolgoročne programske politike za izkoriščanje takšnih sredstev pa mora sodelovati širša družbena skupnost z lastno udeležbo pri investicijah v infrastrukturo gozdarstva. 19. Vsako odlaganje reševanja teh vprašanj, oziroma neupoštevanje splošnih funkcij gozdov, bo povzročalo iz leta v leto nove in večje probleme, za katedh reševanje bodo potrebna nekajkratna sredstva, kot bi bila potrebna za preprečevanje njihovih vzrokov. (Prevedel M. C.) PARKUASTA DIVJAD IN GOZD Poziv nemških znanstvenikov za znižanje previsokega staleža parkljaste divjadi'' Uvodna pripomba Zaradi previsokega staleža parkljaste divjadi, predvsem jelenjadi in srnjadi pa tudi damjakov, muflonov in gamsov, nastaja v gozdovih Srednje Evrope zaskrbljujoča škoda. Naštete živali so rastlinojedci, ki potrebujejo obilo olesenele hrane, zato obžirajo grmovje, mlada drevesa in drevesno skorjo. Tako je gozd izredno izpostavljen visokemu številu parkljarjev, kar se odraža v njegovem razvoju. Ogrožena je funkcijska zgradba gozdov ter mnogotere vegetacijske oblike. ' ' Schalenwild und Wald (Aufruf zur Reduzierung iiberhčiherter Schalenwildbestande), okrožnica v nemščini. Prevod: Mag. Sonja Horvat-Marolt. 132 Gozd in divjad v davnini V času po ledeni dobi, dokler človek ni bistveno vplival na spremembo krajine, je bila Srednja Evropa pokrita večjidel z gozdom. Razširjenost in pogostost raznih vrst divjadi v davnini je sicer precej neznana, vendar lahko sklepamo na podlagi primerjav z dokaj nedotaknjenimi predeli vzhodne in jugovzhodne Evrope, kakšni so bili nekoč gozdovi v Srednji Evropi: pragozd je nudil velikim rastlinojedcem le malo hrane zaradi velike strnje- nosti krošenj. Zato je bila gostota te divjadi, če jo primerjamo, s sedanjo, neprimerno manjša. Razporejenost in gostoto staleža parkljaste divjadi so uravnavali volk in drugi večji roparji. Podnebje, vegetacijske oblike in raznolikost terena so prisilile jelenjad, v manjši meri pa tudi srnjad, da se je preseljevala v določenih letnih obdobjih. Zaradi nizke gostote divjadi in spremembe pasišč je nemoteno potekalo pomlajevanje v klimatsko in rastiščno zelo pestrih gozdovih. Spremenjen življenjski prostor divjadi človek je strojeno gozdnato krajino Srednje Evrope v dolgih razdobjih krčenja gozdov spremenil v značilno kulturno krajino z mnogimi prehodi med polji, gozdom in naselji. Nedotaknjenih pragozdov danes ni več. V teku časa se je spremenila zgradba in sestava gozdov. Zaradi tega se je parklarjem zožil in spremenil življenjski prostor. Umakniti so se morali iz obširnih predelov zaradi človekove naselitve in intenzivnega poljedelstva. Na ozemlju zvezne republike Nemčije so se gozdovi skrčili na slabih 30 °/o, ostali so predvsem na tleh, ki so revna s hranili, in v ekstremnih legah sredogorja in visokih gora. Rečni logi, močvirni gozdovi in barja, na hranilih bogata zimska pasišča, kjer se je divjad najraje pasla in kjer so uspevale za obžrtje neobčutljive rastlinske vrste so postali sila redki. Sezonsko preseljevanje jelenjadi je postalo domala nemogoče. Danes žive parkljarji prek vsega leta v gozdovih, ki so jih nekoč obiskovali le poleti. Njihove najpomembnejše naravne sovražnike, velike zveri, so v preteklem stoletju neusmiljeno iztrebili. človek in gozd človek že stoletja dolgo izkorišča gozdove. Obširne nenačrtne secnJe, ekstenzivna paša in steljarjenje so proti koncu 18. stoletja privedli do devastacije gozdov. Grozila je splošna kriza pomanjkanja lesa. Zato si je napredno gozdarstvo zadalo nalogo obnoviti na znanstve- nih temeljih opustošene gozdove. Najpomembnejša naloga je bila vsekakor večja proizvodnja lesa, zaradi česar so posebej pospeševali hitrorastoče drevesne vrste z visokim deležem gradbenega lesa. Tako so v sredogorju in nižinah hitrorastoči gozdovi iglavcev izpodrinili naravne gozdove listavcev, saj sta bila snovanje in vzgoja le-teh enostavnejša in cenejša. Toda tudi ti enostavni in enolični gozdovi so zelo trpeli zaradi povečanega števila parkljaste divjadi v zadnjih 100 letih. V zadnjih desetletjih pa postajajo vedno bolj pomembne ekološke in socialne naloge gozdov. Proizvodnja lesa ostaja še naprej pomembna funkcija gozda; enakovredno pa postaja varstvo tal, uravnavanje vodnega režima in čiščenje zraka. Predvsem pa mora gozd nuditi prebivalstvu možnost za oddih in rekreacijo. To pa je mogoče le v gozdovih z visokimi donosi, ki so prilagojeni razmeram rastišča . Takšni gozdovi so hkrati zatočišče mnogih domačih rastlinskih in živalskih vrst. Naloga gozdarstva je torej napraviti gozdove pestrejše, lepše, bolj stabilne in usklajene z vsemi njihovimi nalogami: ohranja naj npr. naravne gorske gozdove smreke, jelke in bukve v južnih predelih v Nemčiji, bukove gozdove sredogorja, upoštevajoč naravno razvojno dinamiko. Gozdarska znanost je pripravi la ustrezne predloge in načrte. Toda vsa dosedanja prizadevanja so bila zaradi škodljivih vplivov previsokega staleža parkljaste divjad i zelo otežkočena, pogosto celo nemogoča. Razvoj staleža divjadi Srnjad in jelenjad sta bili v začetku srednjega veka, ko je bil lov še prost, dokaj redki . šele po ustanovitvi in razširitvi kraljevskih območnih gozdov so se razmere spremenile. :Ze 133 po sto letih dvornega lova se pritožujejo kmetje o škodah na poljih. Neomejen lov po revoluciji leta 1848 je za krajši čas korenito razredčil divjad. S povezavo lovnega prava na zemljišče ter uvedbo revirnega sistema pa se je stalež divjadi presenetljivo hitro povečal. Ta razvoj je še pospeševalo zimsko krmljenje jelenjadi od leta 1870 dalje. Danes živi jelenjad na 14 Ofo zahodnonemških zemljišč, torej v polovici gozdov. Divjad krmijo po več mesecev v letu. Občasno izvajajo celo zdravstvene ukrepe z medikamenti proti parazitom in drugim povzročiteljem bolezni. Ta postopek, ki je sicer običajen pri domačih živalih. pa tudi gojitveni razlogi zaradi doseganja čimvečjih trofej, ogrožajo naravni značaj divjadi. Srnjad je razširjena skoraj po vsej deželi, celo tam, kjer je delež gozdov zelo skromen. Enako kot pri jelenjadi, vpliva tudi nenaravna visok stalež srnjadi kvarno na gozdove. škode nastajajo posebno zaradi tega, ker je sedanja razporeditev gozdov in polj ugodna za divjad le v poletnih mesecih, pozimi pa, ko so pridelki pospravljeni, se zbira divjad v velikem številu v gozdovih. Načrtovanje višine odstrela, kot je bilo v navadi v preteklih desetletjih in je še vedno v veljavi, izhaja iz napačnih osnov. Dokazano je, da so ocene staleža divjadi po običajnih metodah preštevanja jelenjadi, posebno pa srnjadi, prenizke. Zato je načrtovani odstrel prenizek, pa še tega navadno ne dosežejo, zlasti ne pri košutah in srnah. Zaradi prenizkega odstrela se veča stalež divjadi, med živalmi narašča konkurenčni boj za obstanek. Velik del divjadi kaže očitne znake hiranja, izgube zaradi bolezni in parazitov naraščajo. Dejstvo je, da narašča gostota tako jelenjadi kot srnjadi kljub neugodnim življenjskim pogojem, zaradi naseljevanja novogradenj in povečanega cestnega prometa. Gostota parklja- ste divjadi je zato večja kot kdajkoli doslej, tako da je ni moč več smatrati kot naravne člene krajinskega kompleksa. Po lovu znane in na gozdovih bogate vzhodne in jugovzhodne evropske dežele so v primerjavi z Nemčijo glede staleža divjadi prav revne. Vplivi divjadi na sedanji gozd Zaradi visokega staleža parkljaste divjadi je otežkočena zasemenitev in razvoj številnih drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst. Pestrost gozdne vegetacije se nenehno zmanjšuje. Dokazano je, da potrebujejo vzporedno z naraščanjem gostote divjadi, posamezni osebki vedno več olesenele hrane. Možnost, da se ·gozd naravno pomladi, je zelo omejena. Zaradi obžiranja po divjadi so ogrožene mnoge drevesne vrste, kot npr. javor, jesen, češnja, jel ka. Obnova mešanih sestoj ev z naravnim pomlajevanjem in ohranitev tistih drevesnih ras, ki so prilagojene rastišču. postajata negotovi. Tudi tam, kjer poskušajo umetno snovati mešane sestoje, pogosto ob zelo visokih stroških, so uspehi zelo majhni. Visok stalež divjadi ne vpliva samo na sestavo drevesnih vrst bodočih gozdov, obžiranje povzroča tudi izgubo na prirastku in kvaliteti mladega drevja. Gozdni sestoji rastejo ne- enakomerno in z vmesnimi prazninami. Zato so v fazi mladja potrebni večji in dražji negovalni ukrepi. Dolgoročne posledice se kažejo predvsem v slabši kvaliteti in kasnejši zrelosti sestojev. Da bi se izognili škodam, je potrebno pogosto ograjevati večje predele, ali pa zavaro- vati posamezna drevesca mehanično ali kemično. čeprav so stroški za takšno zavarovanje zelo visoki, je učinkovitost teh ukrepov dokaj omejena. Pogosto so ograje poškodovane in zaradi tega neučinkovite. Veliko gospodarsko škodo povzroča v mladih sestojih jelenjad z guljenjem (lupljenjem) lubja. Zaradi tega se posebno pri smreki pojavlja rdeča gniloba. Izgube, ki tako nastajajo, so zelo velike, saj znašajo v ZR Nemčiji po previdnih ocenah letno 30-50 milijonov mark. Res je, da povzroča guljenje lubja pri bukvi, boru in duglaziji le redko gnilobo debla, zato pa v mnogih primerih tako občutno zniža kvaliteto sestojev, da postaja proizvodnja visoko- vrednih in debelejših lesnih sortimentov zelo dvomljiva. Jelenjad povzroča pošastno škodo, pogosto popolno uničenje v sklenjenih mladih sestojih občutljivih drevesnih vrst, kot sta npr. javor in jesen. Na splošno velja ugotovitev, da je vzgoja teh drevesnih vrst pri sedanji gostoti jelenjadi nemogoča. Zaradi tega se je bati, da bo zaradi popolnega obžrtja posameznih drevesnih, grmovnih ali zeliščnih vrst, pogosto že v fazi klitja, kar se rado podcenjuje, pripeljalo do osiromašenja gozdne vegetacije 134 celotnih pokrajin. Daljnosežne posledice tega so zlasti v oženju živalskega in rastlinskega sveta, pa tudi v slabenju varovalnih in socialnih funkcij gozda. V alpskem prostoru in ponekod v srcdogorju je to že očitno, saj je nasemenitev tistih drevesnih vrst, ki so značilne za mešane sestoje, kot so jelka, javor, jesen, delno pa tudi bukev, zelo skromna ali pa je docela nemogoča. Finančno je take posledice težko prikazati; toda če obravnavamo stvari kompleksno, so te še večje kot vidne posledice obžiranja in guljenja lubja. Bistvo vprašanja seveda ni v tem, kako bi popolnoma preprečili vpliv parkljarjev v mladih sestojih. Gozd je naravni življenjski prostor divjadi , vendar prenese le tolikšen stalež, ki se lahko prilagodi njegovim razvojnim procesom. Toda danes so škode po divjadi zavzele že tolikšen obseg, da jih ni mogoče mirno dopustiti. Prihodnje obveznosti lovcev Zaradi navedenih dejstev se mora stalež parkljaste divjadi v evropski kulturni krajini uskladiti z ohranjevanjem, nego in izkoriščanjem naravnega življenjskega prostora. Najbolj ohranjen naravni življenjski prostor je poleg maloštevilnih nedotaknjenih jezer in barij samo še gozd; njegove socialne in varovalne naloge postajajo vedno bolj pomembne. Lovstvo ni v preteklih desetletjih pri uravnavanju staleža parkljaste divjadi posvečalo tem vprašanjem potrebne pozornosti, čeprav so omenjeni vidiki vključeni tudi v lovsko zakonodajo. člen 1., drugi odstavek lovskega zakona pravi: >> Namen vzgoje divjadi je v ohranitvi zdrave in mnogovrstne divjadi, ki se bo mogla prilagoditi razmeram krajine; izvajati jo je treba tako, da se v kar največji meri preprečijo škode v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.« Tudi svaril mnogih gozdarjev in preudarnih lovcev nasploh niso upoštevali. K negi naravne krajine spada tudi skrb za ohranitev vseh domačih živalskih in rastlinskih vrst, kar bo mogoče le z ohranitvijo njihovega življenjskega prostora in z varovanjem njihovega naravnega območja razširjenosti . Razumljivo je, da velja to tudi za parkljasto divjad. S tem pa seveda ni združljivo vzdrževanje previsokega staleža divjadi zaradi samo lovskih nagibov. Tudi pogosto omenjena >pravica obiskovalcev gozdov, da lahko opazujejo divjad« je zaradi tega brez utemeljene osnove, saj postaja jelenjad v nekaterih predelih prava nočna žival, ki jo je mogoče le redko opaziti. Podpisniki tega poziva se čutijo dolžne, da opozorijo na vsa navedena dejstva. Zato zahtevajo znižanje staleža jelenjadi in srnjadi z bistveno zvišanim odstrelom. To bo mogoče le v primeru poenostavljenih smernic za odstrel divjadi. Osnovni nakazovalec višine staleža divjadi naj bo v prihodnje regeneracijska sposobnost vegetacije. To je najlažje ugotavljati s primerjavo med ograjenimi in nezavarovanimi zemljišči, najpomembnejšim domačim dre- vesnim vrstam je treba zagotoviti naravno pomlajevanje. Lovci bodo svojo odgovornost napram družbi in naravi opravičili šele takrat, ko bodo stalež parkljaste divjadi prilagodili tem zahtevam. Junija 1974 Sodelavci gozdarskih znanosti univerz v Freiburgu , Gi:ittingenu, Munchnu in zveznega raziskovalnega zavoda za gozdarstvo in lesarstvo v Reinbeckti. Sledita 102 podpisa. STOGODišN.JICA ORGANIZOVANOG šUMARSTVA JUGOISTOčNE SLA VON IJE (1874-1974) Stola godišnjica je veliki dogadaj, naročite kada se radi o razvoju jedne privredne grane kac što je šumarstvo. Upravo takvu godišnjicu, pod pokroviteljstvom Predsednika SFR Jugoslavije, proslavilo je šumarstvo jugoistočne Slavonije u vremenu od 30. septembra do 2. oktobra 1974. god ine. Tada se, naime, na vršilo čita vo jedno stoleče od kada je (3. januara 1874. godine) poznata Brodska imovna opština započela sa radom kao velika posedovna zajednica (zemljoradnička javna ustanova , seljačka šumska zadruga) . Proslavu je organizovala i izvela Jugoslovenska akademija znanosti i umetnosti u Zagrebu, preko svog Centra za naučni rad u Vinkovcima, u saradnji sa terenskim radnim organizacijama šumskim gospodarstvom 135 »Hrast« u Vinkovcima i šumskim gospodarstvom u Slavonskom Brodu. U pripremanju Proslave bili su angažovani najistakoutiji stručnjaci, u prvom redu profesori i saradnici Jugoslovenske akademije i šumarskog fakulteta u Zagrebu, zatim raznih drugih naučnih institucija i proizvodnih organizacija. Da bi ova jubilarna manifestacija što dostojnije protekla odlučeno je da se prvo kroz naučne radove prikaže razvoj šumarstva jugoistočne Slavonije u proteklom stolecu, njegovo sadašnje stanje i buduce kretanje (da se izda Zbornik radova), a zatim da se održi i poseban Simpozijum o značaju i ulozi šumarstva jugoistočne Slavonije na privredne i kulturne tokove kako toga područja tako i susednih regija, susednih republika i čitave Jugoslavije. Zbornik radova To je velika, tehnički vrl o dobro opremljena ed ici ja od 720 stranica, formata 28 X 16 cm, sa velikim brojem tabela, karata, grafikona, slika, citiranih literarnih dela itd. Objavljena je u izdanju Jugoslovenske akademije znanosti i umetnosti u Zagrebu odnosno njenog Centra za naučni rad u Vinkovcima kao knjiga I (urednici Mirko Vidakovic, Slavko Horvatinovic Dionizije švagelj). Materija je rasporedena na sledeci način : I. Uzgoj šuma Dekanic I., Značajke uzgoja šuma jugoistočne Slavonije. Bert o vic S.: Regionalne klimatsko-vegetacijske značajke jugoistočne Slavonije. Pr pic B., Ekološko-biološke značaj ke šuma jugoistočne Slavonije. Rau š El., šumske fitocenoze i vegetacijska karta šuma jugoistočne Slavonije. V i d a k o v i c M. i Kr s tin i c A., Oplemenjivanje ekonomski važnijih vrsta šumskog drveca jugoistočne Slavonije. II. Iskorišcavanje šuma Ben ic R., Iskorišcavanje šuma na području istočne Slavonije i susjednih područja. Lo vri c N ., Dosadašnja izgradenost i perspektive izgradnje mreže šumskih putova na području jugoistočne Slavonije. Bed ž u 1 a D . i S 1 aba k M., Razvoj mehanizacije šumskih radova na području i stočne Slavonije. llT. Zaštita šuma An dr o ic M., Ekološki i ekonomski aspekti zaštite Slavonskih šuma. Vajd a Z., Uzročnici sušenja slavonskih šuma. Spa ji c I., Sadašnje zdravstveno stanje šuma na području jugoistočne Slavonije. Spa j ic I., Iz povijesti zaštite šuma na području jugoistočne Slavonije. IV. Uredivanje šuma Luca ri c T ., Uredivanje šuma jugoistočne Slavonije. K 1 epa c D., Jedna mogucnost brzog odredivanja drvne mase na panju. V. Ekonomika i organizacija Vrata ri c P., Zapošljavanje i život ne prilike radni ka zaposlenih u šuma ma jugoistočoe Slavonije. N ed ic A., Organizacija šumarstva na podrucju jugoistočne Slavonije u vrijeme Brodske imovne opcine, Direkcije državnih šuma i danas. B ut k o vic M., Ekonomsko- stanje i uspješnost poslovanja na području jugoistočnih Sla- vonskih šuma. But k o vic M., Organizacija šumarstva jugoistočne Slavonije u razdoblju 1941- 1969. K o ž u 1 K., Akumulativnost, investicije i perspektivni razvita k šumarstva jugoistočne Sla- vonije. A n d raši c D., Lovstvo jugoistočne Slavonije. And ra še k M., Upravljanje i samoupravljanje u šumarstvu jugoistočne Slavonije 1874- 1974. 136 VI. Drvna industrij a Bad jun S., Drvna industrija na području jugoistočne Slavonije. VIL Opca problematika T on k o v i c D ., Osnutak, djelovanje i likvidacija Brodske im ovne opCine. Luca ri c T., Osnutak, djelovanje i likvidacija uprave državnim šumama jugoistočne Sla- vonije u Vinkovcima. Luc ari c T ., lstaknuti šum ari u šumarstvu jugoistočne Slavonije. Krnic Z., Mjesto i ulaga šuma u razvitku NOR-a u Slavoniji. Hor va tin o v i c S., Organizacijsko-kadrovsko stanje i poslovni rezultati u šumskom gospodarstvu >> Hrast« Vinkovci u 1972. godini. Luž a ic D ., Organizaci jsko-kadrovsko stanje i poslovni rezultati u šumskom gospodarstvu Slavonski Brod u 1972. godini. Rau š D., Prilog bibliografskem pregledu radova o šumarstvu jugoistočne Slavonije. Naučni simpozijum Odvijao se na dva mesta, u dva dela . Slavonski Brod (l. oktobar 1974), održani su sledeci referati: Kurier A., Wien, Problematik in Schutze der Reichenbestande in der Ebene von Donau und Save inerhalb der letzten 150 Jabre. An d ro i c M., Zagreb, Prethodni rezultati timskog istraživanja uzroka sušenja hrasta u slavonskim šumama. D ek an i c 1., Zagreb, Njega sastojina proredom. Pr pic B., Zagreb, Posljedica promjene fitoklime u ekosustavu poplavne šume hrasta lužnjaka. Tu co vic A. i Jovan o vic M., Beograd, Dostignuca u oplemenjivanju lužnjaka u SR Srbiji. Rau š D., Zagreb, šumska vegetacija >> Vorlanda« na lijevoj obali Save izmedu Orljave i Bosuta. Vida k o vic M. i Krsti ni c A., Zagreb, Rezultati oplemenjivanja stablastih vrsta vrba u jugoistočnoj Slavoniji. Do ku š A. i O r 1 i c S., Zagreb, Obi čni bor, crni bor, evropski ariš, ob ična srn reka i američki borovac u jugoistočnoj Slavoniji. Vaj da z., Zagreb, Iz povijesti šumskog gospodarstva Slavonije do početka XX. stoljeca. Par de J., Nancy, La renovation de la sylviculture du chene en France. M e z er a A., Praha, Pflege des starken Eichennutzholzes in den Aliewaldern der čSSR. Klep a c D ., Zagreb, Oscilacija i struktura debljinskog prirasta hrasta lužnjaka u gospodar- skaj jedinici >> J. Kozarac« tijekom razdoblja 1950-1971. godine. Kraljic B., Zagreb, šumarstvo jugoistočne Slavonije u minulih 100 godina - Iskustva i perspektive. K o ž ul K., Osijek, Razvoj istočnoslavonskog šumarstva prema rezultatima privredivanja >>Slavonske šume« u razdoblju 1970-1974. An d r aš ek M., Vinkovci, Optimalno ustavno konstituisanje udruženog rada u šumarstvu. And raši c D ., Zagreb, Ograd eno uzgajanje jelena običnog, lopatara i muflona na pod- ročju šPP >> Slavonska šuma« - šG >>Hrast«, Vinkovci. Pla v š ic S., Sremska Mitrovica, Uredajni elaborati prije oblikovanja imovinskih opcina. Ton k o vic D ., Osijek, Privredno značenje starih posavskih hrastika. š va ge l j D ., Vinkovci, Kritičko izdan je >>Slavonske šume« Josipa Kozarca. Vinkovci (2. oktobar 1974), održani su sledeci referati: Kr z y si k F., Warszawa, Die technischen Eigenschaften und die Eichenbolzverwendung in Polen. 137 Majer A., Sopron, Die Rolle der slawonischen Eiche (Quercus robur f. slavonica) in dem ungarischen Waldbau. F uka re k P ., Sarajevo, Hrastove šume bosanskog Posavlja u prošlosti i sadašnjosti. Benič R., Zagreb, Neki elementi o kojima ovisi mogučnost prirojene teške mehanizacije u nizinskim šumama. Lo vri č N., Zagreb, Nova metoda izgradnje kolničkog zastora i mogučnost njene prirojene u jugoistočnoj Slavoniji. š k o ri č A i V ra n k o v i č A, Zagreb, Pedološka istraživanja u vezi sušenja lužnjakovih šuma. Ka 1 i n i č M., Beograd, Tla šumskih zajed nica spačvanskog bazena. J o v an če v i c M., Sarajevo, Mogučnost i potreba zaštite i održanja nizinskog bresta selek- cijam i uzgojem. Su s me 1 L., Padova, Sistema ecologica delle foreste (con particolare riguardo a ll' ingna- mento dell'universita di Padova). Si c M., Zagreb, Uloga šumskog gospodarstva u društveno-gospodarskom razvit ku bosutske nizine krajem XIX. stoljeea. Kar pat i T., Osijek, šumarstvo i drvna industrija Slavonije u tržnim uvjetima socij alistič­ kog društveno-ekonomskog sistema. Osvrt i dojmovi Reprezentativni Zbornik objavljenih radova, broj i naslovi održanih referata, neobično velika poseta Proslave i Simpozijuma kako u Slavonskom Brodu tako i u Yinkovcima (preko 300 domačih i stranih gostiju) pokazu ju da je 100. godišnjica organizovanog šumarstva jugo- istočne Slavonije zaista zasluženo i dostojno pros/avljena. Sa velikom ozbiljnošcu i na visokom nivou obuhvacene su i proradene sve klasične oblasti (uzgajanje, iskorišcavanje, zaštita, uredivanje, ekonomika i organizacija, drvna industrija, opšta problematika) ali i neka naj- navija kretanja (samoupravljanje, ustavno konstituisanje udruženog rada) šumarstva spome- nute regije. Na Proslavi je u svim vidovima došla do izražaja veoma uspela saradnja izmedu nauke i prakse. Ovom prilikom su, naime, zajednički i složno nastupale najviše naučnoistraživačke institucije Hrvatske (Jugoslovenska akademija znanosti i umetnosti i šumarski fakultet u Zagrebu) i radne organizacije sa terena (šumsko gospoda rstvo Slavonski Brod i šumsko gospodarstvo >>Hrast« u Vinkovcima). Drukčije bi se teško mogla i izvesti uspešno ovakva jubilarna proslava na tako velikom terenu. Proslava u Slavonskom Brodu i Yinkovcima zaista može da posluži kao primer saradnje nauke i prakse (fakulteta i operative) i drugim privred- nim granama. Takva saradnja je naročito neophodna u oblasti šumarstva jer su u toj privrednoj grani naučnoistraživački i operativni kadrovi najmanje dovoljni da samostalno izvode slične poduhvate. Proslava 100. godišnjice organizovanog šumarstva jugoistočne Slavonije naročito je ZllaČajna za .fumarstvo Bosne i Hercegovine jer se ono 11 prošlosti razvijalo pod velikim uticajem šumara i šumarstva s one strane Save. O tome je bilo govora i u nekim referatima sa Simpozijuma (Fukarek, Jovančevic, Begovič). Sasvim je to razumljivo ako se im a u vidu da severna Bosna gravitira Slavoniji i da veliki njen deo (Bosanska Posavina) prekrivaju slične š ume lužnjaka, poljskog jasena i poljskog bresta. Uostalom 'i tim su šumama upravljali a ustro-ugarski šumari u toku polovine jednog stoleca. Upravo radi toga smo se i prihvatili da prikažemo rad Proslave i Simpozijuma u Slavonskom Brodu i Vinkovcima da bi i bosansko-hercegovačkim šumarima (koji nisu tamo bili) pružili priliku da se upoznaju sa referatima odnosno najnovijim rezultatima nauke i prakse značajnim i za njih. Yrlo je pohvalno što su organizatori Proslave 100. godišnjice posvetili odgovarajucu pažnju genetici, selekciji i oplemenjivanju koji ukazuju na sigurne pu/eve unapredenja slavon- skih šuma. N ajbolje to potvrduju referati iz te oblasti (Tucovic-Jovanovic: Dostignuca u oplemenjivanju lužnjaka, Vidakovič-Krstinic: Oplemenjivanje ekonomski važnijih vrsta šum- skog drveča jugoistočne Slavonije, Vidakovic-Krstinic: Rezultati oplemenjivanja stablastih vrsta vrba u jugoistočnoj Slavoniji i Jovančevic: Mogučnost i potreba zaštite i održanja nizinskog bresta selekcijom i uzgojem). Ovo je još jedan dokaz da se i kod nas savrem eni 138 uzgoJ suma bilo kojih vrsta sve više postavlja na genetsku ostwvu jer je ona jedini sigumiji put trajnog poboljšanja i povecanja prirasta i po kvalitetu i po kvantitetu. Da slavonske šume obiluju genetski vrednim materija/om (stablima) i da pretstavljaju >~eiscrpni izvor za se/ekciju i oplernenjivanje vidi se najbolje iz sledeceg teksta poznatog pisca toga kraja: »Tko je jedanput bio u toj našoj drevnoj šumi, s onim divnim stabarjem, spravnim, čistim i visokim, kao da je saliveno, taj je ne može nikada zaboraviti. Tu se dižu velebni hrastovi sa sivkastom korom, izrovanom ravnim brazdama koje teku duž cijelog, dvadeset metara visokog debla sa snažnom širokom krošnjom, kojano ga je okrunila kao stasitog junaka. Ponosito se oni redaju jedan pored drugog kao negda kršni vojnici krajiški, a iz cijele im prikaze čitaš da su orijaši snagom, da prkose buri i munji, da su najjači i naj- plemenitiji u svome carstvu i plemenu ... Gdje je Ilo malo vlažnije, tu se podigao viti, svijetli jasen, s bijelom, sitno izvezenom korom, ponešto vijugavog stabla, komu je na vršiki sjela prozirna krošnja popu! veJa na licu krasotice ... Kad god sam prošao tom šumom, svaki put sam nešto novo video, nešto novo naučio. Nije ona crna, gluha, mrtva kakono se izdaleka na obzorju crta i prikazuje, nego u njoj diše život i svijet izvoran, naravan, gdje kao nigdje priroda uprav naočigled stvara i ništi, nagada i popravlja ... « (Iz »Slavonske šume« od Josipa Kozarca) Iz referata prof. A. Majera (šumarski fakultet u Sopronu) čuli smo u toku Simpozij uma da se slavonski hrast i u Madarskoj smatra posebnom genetski vrednom rasom (Quercus robur f. slavonica) koja i u tamošnjem gajenju šuma u poslednje vreme igra sve vecu ulogu. Sasvim razumljivo, iz poznatih razloga, u postojecim slavonskim sastojima selekcijom treba najpre odabrati ono što je genetski najbolje, a zatim oplemeniti na još bolje osobine (npr. na veeu otpornost prema sušenju, bolestima i sl.). Vračajuci se sa Proslave 100. godišnjice organizovanog šumarstva jugoistočne Slavonije bili smo pod snažnom impresijom parole, u znaku koje se odvijao Simpozijum u Slavonskom Brodu i u Vinkovcima, sa sledeCim mislima: >>Šume su naše dragocjeno nacionalno bogatstvo. One su to ne samo po svojoj ne- posrednoj unutrašnjoj vrijednosti, kao sirovinska baza za potrebe raznih grana industrije, nego i po onome što one posredno znače, prije svega za zdravlje naših gradana, a isto tako i za razne grane poljoprivredne djelatnosti, za sprečavanje erozije i uredenje bujičnih područja, za stvaranje i održavanje povoljnih klimatskih uslova itd. O tome bogatstvu naroda treba svi pozvani faktori i čitava zajednica da vode stalnu i najvecu brigu.« (Josip Broz Tito) Navedene misli odnose se podjednako na šume Slavonije, Bosne i Hercegovine i čitave Jugoslavije. Značaj izgovorenih reči sve više dolazi do izražaja jer u uslovima sve više zagadenim samo šume mogu uspostaviti prvobitno stanje odnosno zaštititi i unaprediti čave­ kovu sredinu. Zato je i krajnje vreme da se o našim šumama počnemo brinuti svi odreda. Prof. dr. Milorad J ovančevič O DEJAVNOSTI SEKCIJE ZA GENETIKO IN žLAHTNENJE GOZDNEGA DREVJA (Ob proslavi 25-letnice Gozdarske fakultete v Sarajevu) Gozdarska fakulteta v Sarajevu je proslavljala 22. oktobra 1974. leta 25-letnico svojega obstoja in dela. Po svečani akademiji so bili po posebnih programih prirejeni simpoziji za posamezne znanstvene panoge. Sekcija za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja je dala (emu jubilejnemu sestanku poudarek s svojo naslednjo dejavnostjo. Simpozij Dne 23. oktobra 1974 je sekcija priredila svoj simpozij v prostorih Gozdarske fakultete v Sarajevu z namenom zbrati čim več zainteresiranih domačih in tujih strokovnjakov in jim ·Dmogočiti z referati in diskusijo poročati o najnovejših dosežkih, stališčih in prizadevanjih. l'vted prisotnimi so bili predstavniki vseh naših republik (prosvetnih, znanstvenih in operativ- 139 nih delavcev) in nekaterih tujih dežel. Vsebino, značaj, potek in uspeh simpozija najbolje kaže naslednji seznam podanih referatov. - Ve/kov, D., Gozdarski inštitut v Sofiji: Resultats de quelques etudes sur la variabilite de certaines especes forestieres dans la Republique Populaire de Bulgarie et leur importance pour la selection. - Džekova, M., Džekov, S., šumarski fakultet u Skopju: Kemijska sestava listja bukve (Fagus moesiaca) in gradna (Quercus petraea) v teku vegetacijske sezone v odvisnosti od ekoloških razmer. - Brinar, M., Gozdarski inštitut v Ljubljani: O divergentnosti nekaterih fizioloških lastnosti jelovih provenienc z ozemlja Jugoslavije. - Markovic, Lj., Gozdarski inštitut v Beogradu: Vpliv klimatičnih dejavnikov in zemlje- pisne lege objektov na variabilnost absolutne mase in gluhega jelovega semenja. - Nikolovski, T., Matvejeva, J. , Gozdarski inštitut v Skopju: Morfološka variabilnost apofiz na medianih luskah črnega bora v submediteranski zoni Makedonije. - Korac, M., Gozdarska fakulteta v Beogradu: Smreka z lubjem, podobnim hrastovemu, na Goliji. - Elir;in, G., Gozdarska fakulteta v Istambulu: .f:tudes anatoiniques chez Arceuthos drupacea Ant. et Kotschy et son aire naturelle en Turquie. - Gudevski, K., Stamenkov, M ., Dordeva, M., Gozdarska fakulteta v Skopju: Anatom- ska sestava iglic črnega bora v submediteranskem območju SR Makedonije kot podlaga za subtaksonomsko pripadnost. - Popniko/a, N., Hadžigeogrijev, K., Gozdarski inštitut v Skopju: Jelkine forme, raz- likovane po lubju v gozdovih Kajmakčalana in Vrteške (SR Makedonija). - Aytug, B., Sanli, l., Gozdarska fakulteta v Istambulu: Forets du fin Tertiare aux environs du Bosphore. - Stilinovic, S., Tucovic, A ., Gozdarska fakulteta v Beogradu: Rezultati proučevanja semena in zaprtih storžev alpskega bora. - Dordevic, D., Gozdarska fakulteta v Beogradu: Prispevek k poznavanju nekih last- nosti semena Forsythia europaea Deg. et Bald. - Vidakovic, M., Krslinic, A., Borzan, 2., Jurkovic-Bevilaqua, B., Gozdarska fakulteta v Zagrebu: Nekatere mmiološke značilnosti hibridov japonskega rdečega bora (Pinus densi- flora Sieb. et Zucc.) in rdečega bora (Pinus silvestris L.). - Jovanovic, M., Vuletic, D ., Gozdarski inštitut v Beogradu: Vpliv zarodnih dreves na rast. - Popnikola, N., Gozdarski inšti tut v Skopju: Proučevanje generativnih organov rdečega bora (Pinus silvestris L.) v zvezi s hibridizacijo. - Jovančevic, M., Gozdarska fakulteta v Sarajevu: Genetska variabilnost munjike (Pi- nus Heldreichii Christ.) v mladih nasadih. - Przybylski, T., Poljska akademija znanosti, K6rnik: Sur la phenologie du pin silvestre de differentes proveoances. - Guzina, V., Inštitut za topolarstvo v Novem Sadu: Uporaba analiz izoencimov pri genetskem proučevanju gozdnega drevja. - Jovančevic, M., Sehovac, B., Gozdarska fakulteta v Sarajevu: Rast in fruktifikacija rdečega bora (Pinus silvestris) in smreke v semenski plantaži Rakovica. - Popniko/a, N., Gozdarski inštitut v Skopju: Pridelovanje kakovostnega semena v eksperimentalni plantaži rdečega bora (Pinus silvestris L.) v SR Makedoniji. - Andonovski, A ., Gozdarska fakulteta v Skopju: Introdukcija gozdnih drevesnih vrst kot pomembna panoga gozdarske genetike glede na dosedanje izkušnje in možnosti v SR Makedoniji. - Jovančevic, M., Mikic, T., Gozdarska fakulteta v Sarajevu: Primerjalna raziskovanja višinskega prirastka nekaterih provenienc rdečega bora (Pinus silvestris) na poskusnih na- sadih » Božiča ravan« pri Travniku. - Tucovic, A., Stilinovic, S., Gozdarska fakulteta v Beogradu: Pomen zunajhromosom- ske dednosti za proces žlahtnjenja okrasnega in gozdnega drevja. - Chodnik, T., Gozdno gospodarstvo v Gdansku (Poljska): Kierunki intensifikaciji go- spodarski lesnej w Polsce. 140 - Tompa, K., Gozdarska fakulteta v Sopronu (Madžarska) : Die Lage und Aufgaben der forstlichen Pflanzenztichtung in Ungam. - Benea, V., Gozdarski inštitut v Bukarešti: Breeding of norway spruce (Picea abies Karst.) for resistence to Fomes annosus (Fr.) Cke. - Niko/ic, D., Inštitut za uporabo nuklearne energije v kmetijstvu, veterinarstvu in gozdarstvu v Zemunu: Možnosti za dobivanje haploidnih rastlin s kulturo antera (peloda) in vitro. - Mdtyds, Cs., Gozdarski inštitut v Budimpešti , postaja Sarvar: 10 year results of scotch pine progeny tests in Hungary. Udeleženci strokovne ekskurzije pri semenski plantaži rdečega bora v Rakovici Po vsakem referatu je sledila diskusija. Nalednji dan pa so se udeleženci simpozija podali na teren, kjer so si ogledali objekte, namenjene žlahtnjenju gozdnega drevja in genetskemu proučevanju na območju SR BiH. Tam se je ponudila nova priložnost za na- daljevanje diskusije, začete na simpoziju, o teoretičnih in praktičnih vprašanjih. Strokovna ekskurzija Strokovna ekskurzija Sekcije za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja je bila plirejena od 24. do 26. oktobra 1974. Udeležencem je bil vnaprej razdeljen podroben program dela in potovanja, ki je potekalo po naslednj em itinerarju: Sarajevo-Rakovica- Romanija- Rogatica -5jemeč-Višegrad-Hrtar Grad-Foča-Tjentište-Perucica-Gacko-Bileca-Trebije-Du­ brovnik- Trsten o- N eu m- G radac-Hutovo-5tolac- Mostar-5arajevo. Po programu so si prvi dan ekskurzije udeleženci najprej v Rakovici ogledali semensko plantažo rdečega bora in smreke. Strokovna razlaga: asistent ing. T . Mikic in tehnični so- delavec ing. B. Sehovac. Nato so se udeleženci seznanili s populacijami, gospodarskimi goz- dovi, semenarskimi sestoji in plus drevesi rdečega bora na Romaniji. Razl agal je prof. dr. M. J ovančevi-C. Sledil je obisk podjetju šiP »Sjemeč« v Rogatici z ogledom pomembnejših indu- strijskih obratov. Strokovno so vodili: tehnični direktor podjetja ing. N . Kosovic in šef TOZD gozdarstva ing. N . Rsovac. Potem so si udeleženci ekskurzije ogledali populacije, semenske 141 sestoje in plus drevesa rdečega bora, smreke in jelke na Sjemeču. Razlagal je prof. dr. M. Jovančevic. Sledil je obisk podjetja »Yarda« v Višegradu in ogled semenskih sestojev in plus dreves črnega bora na Hrtar Gradu in na Banjskem. Strokovna razlaga: direktor TOZD gozdarstva ing. M. Papic ter strokovnjaki za posamezne panoge ing. K. Gradišic in ing. S. Colo ter glavni direktor ing. M. Teševic. Potem so ekskurzisti obiskali podjetje šJP »Maglic« v Foči, kjer so se seznanili s tamkajšnjimi razmerami, problematiko in uspehi na področju pridelovanja semena in sadilnega blaga. Razlagali so prof. dr. M. Jovančevic in odgovorni strokovnjaki iz podjetja. Zvečer je bil sestanek Sekcije za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja, na katerem je imel referat prof. dr. M. Jovančevic. Naslednji dan je začel z obiskom nacionalnega parka »Sutjeska« v Tjentištu, kjer so se udeleženci .seznanili s pomembnejšimi zgodovinskimi dogodki, prirodnimi lepotami in gozd- nimi redkostmi. Razlagal je odgovorni strokovnjak ing. N. Račic. Nato je sledil ogled pra- gozda »Peručica«, ki vsebuje zelo dragocen material za genetiko, selekcijo in žlahtnenje gozdnega drevja, zlasti pa smreke in jelke. Razlaga: ing. N. Račic in prof. dr. M. Jovančevic. Nato so ekskurzisti obiskali Gozdni obrat v Trebinju, kjer so se seznanili s problematiko pridelovanja in selekcije semenja in sadilnega blaga za pogozdovanje submediteranskega in mediteranskega območja. Razlagala sta ing. A. šehovic in prof. dr. M. 1 ovančevic . Tretji dan ekskurzije so se udeleženci najprej podali v Arboretum Trsteno, kjer so si ogledali dendrološke zbirke, zlasti pomembnejših tujih in domačih gozdnih vrst ter so obravnavali probleme v zvezi s pridelovanjem in selekcijo njihovega semena in sadilnega blaga. Razlagala sta upravnik arboretuma ing. A. Cenic in prof. dr. M. Jovančevic. Nat>Mostar «, kjer so se seznanili s problemi poslovanja podjetja in z gozdarji neretvanskega območja. Razlagala sta tehnični direktor ing. H. Karabeg in prof. dr. M. Jovančevic. Vtisi Dejavnost Sekcije za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja na simpoziju in strokovni ekskurzij i, ki sta bila prirejena ob proslavi 25-letnice Gozdarske fakultete v Sarajevu, najbolje kažejo številne pismene zahvale domačih in tujih udeležencev. V ponazoritev na- vajam nekatere od njih: >> ... še enkrat naj se Vam zahvalim za vse, ker je bilo zares prelepo. Naša sekcija je zlasti s številnimi in vsebinsko bogatimi temami ter s spontanim prevajanjem referatov na tuje jezike dosegla svetovno raven . . . « (Mladen Korac, Gozdarska fakulteta v Beogradu) . » ... Prekrasna ekskurzija, s ka tero ste nas vodili po najzanimivejših in najlepših krajih naše dežele, mi bo ostala trajno v spominu ... « (prof. Hans Em iz Akademije znanosti v Skopju). >> ... Mislim, da je simpozij, ki sem se ga udeležil, popolnoma uspel , ker so bili referati zelo zanimivi in koristni, na ekskurzij i pa smo z diskusijo dopolnili naše ideje iz referatov in si ogledali zanimive objekte. To ni samo moja ugotovitev, ampak vseh udeležencev sekcije . Tudi tuji udeleženci so zelo hvalili delo simpozija. Gostoljubnosti, ki je bila izkazana meni in mojim sodelavcem ter tudi vsem drugim udeležencem na simpoziju in ekskurzi ji, ne bomo pozabili ... « (prof. dr. Mirko Vida kovic, Gozdarska fakulteta in Akademija znanosti v Zagrebu). » ... 28 referatov Sekcije za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja je pokazalo, da je vaše delo res premišljeno in usmerjeno ter na svetovni ravni. Vsekakor ste dokazali, da brez modernih osnovnih raziskovanj ni mogoče kakršno koli ustvarjalno delo na žlahtnenju. Z neko plemenito zavistjo smo opazovali vaše možnosti, kajti pri nas delo na žlahtnenju zelo počasi napreduJe in žlahtnitelji se vedno manj ukvarjajo s svojo priljubljeno temo - z žlahtnenjem - le kot dopolnilno opravilo v prostem času ... Tudi je bilo zelo lepo opazovati, s kakšnim spoštovanjem in s kol ikšno ljubeznijo so voditelji gozdarskih podjetij 142 sprejemali univerzitetne profesorje in druge znanstvene delavce. Studijsko potovanje ste zelo dobro organizirali. Romantični predeli Romanije, lepote Višegrada, Tjentišta, Nacionalnega parka ,Sutjeska', pragozda Peručice, Sarajeva, Dubrovnika in Mostarja nam bodo ostali nepozabni. Baščarš ija in Trebinje nam nadomeščata Istambul in druge čare Vzhoda ... « (prof. dr. Tompa Karoly, Gozdarska fakulteta v Sopronu). Veseli bomo, če so tudi drugi tuji in domači gostje, zlasti pa člani Sekcije za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja odnesli v sebi takšna mnenja in vtise z oktobrskega sestanka v Sarajevu. (P revedel M. B.) Prof. dr. Milorad Jova n če vi c GOZDARSKA FERTILIZACIJA Zaključki in priporočila mednarodnega simpozija o gozdarski fertilizaciji v Parizu, decembra 1973 O tem simpoziju je že poročal Gozdarski vestnik št. 1/ 1974. Sele sedaj smo prejeli o njem zaključke in priporočil a, ki so jih z dokaj zamude pripravili na sedežu FAO v Rimu. Ta priporočila so zajeta v osmih poglavjih, ki jih tukaj na kratko povzemamo. l. Splošno Gozdarska fertilizacija oziroma uporaba mineralnih gnojil v gozdu je zelo obetajoč način za dviganje donosa in izboljšanje mnogoterih funkcij gozda. Toda prej je treba poznati kompleks sprememb in reakcij, ki se dogajajo v gozdnih tleh in spremembe v metabolizmu drevja, ki nastopijo po mineralnem gnojenju v gozdnem ekosistemu. Gozdarska fertilizacija se na svetu razmeroma slabo uveljavlja. Zahteva namreč teme- ljito poznavanje tal in njihove rodovitnosti. Izkušenj s posameznimi drevesnimi vrstami, taJnimi tipi, podnebjem, geografskim področjem idr. ne smemo poenostavljeno uporabiti v drugačn ih razmerah . Splošno uporabnih receptov ni . Rezultate raziskovanj je treba hitro objaviti v poznanih strokovnih revijah ali vsaj v »Forestry Abst racts«. Gozdarske visoke šole bi morale študente bolj seznaniti s problemi prehrane gozdnega drevja. Potrebno je več mednarodnih srečanj na temo gnojenja gozdov, h katerim je treba pritegniti posebno dežele v razvoju . 2. Ugotovitve glede fiziologije in genetike Poznavanje fi zioloških procesov v zvezi s fertil izaci jo ne sme ostati samo na sedanji izkustveni ravni. Potrebna so še obširna temeljna raziskovanja. Treba bo iskati genotipe, ki ugodno reagirajo na fertilizacijo. Posebno je treba poudariti ohranitev čimvečjega izbora vrst in genotipov gozdnega drevja. Zaustaviti je torej treba njihovo izumiranje in siromašenje. P rogram Združenih narodov za varstvo okolja naj vsebuje ukrepe za dosego tega cil ja. 3. Ugotavljanje potreb po gnojenju M ed metode gnojilne diagnostike spadajo: foliarna analiza, pedološka ana liza , opazovanje vidnih simptomov na gozdnem drevju, poizkusi v loncih, poizkusi na terenu. Od naveden ih metod je najbolj upoštevana fo liarna ana liza, nobena od nj ih pa ni zadovolj iva. Metode jemanja in analize vzorcev je treba standardizirati. Več pozornosti zaslužijo poizkusi v kontro li ranem okolju, npr. poizkusi v loncih in podobno. Rezultate poizkusov s sadikami seveda ni mogoče neposredno uporabiti pri odraslih drevesih, ampak le z določeno ekstrapolacijo. Gotovo pa je, da so rezultat i takih poizkusov koristni za izboljšanje drevesn ičarstva. 143 4. Tehnologija gnojil Gozdarstvo potrebuje drugačnih gnojil, kot se uporabljajo v kmetijstvu. Glede na kli- matske razmere so potrebna bodisi hitro topljiva gnojila (v suhem podnebju), bodisi počasi topljiva (v mokrem podnebju). Izgube plinskega amoniaka iz uree so sicer manjše kot se je sprva mislilo, vendar je možno pri večjih, z žveplom prevlečenih granulah, te izgube še zmanjšati. Pri tem ne smemo premočno zadrževati hidrolize in dopuščati nastanek topljivih nitratov, ki bi lahko prišli v taJno vodo. Zaradi topljivosti nitratov se ne priporočajo velike doze amonijevega nitrata, posebno ne na zelo propustnih tleh. Precejšen napredek ugotavljamo pri razvoju fosfatnih gnojil. Potrebna so nadaljnja raziskovanja pri foliarni fertilizaciji, pri trosenju gnojil iz zraka, pri uporabi tekočih ali suspendiranih mešanih gnojil idr. 5. Tla in kroženje hranilnih snovi Spoznanja o kroženju materije v ekosistemu omogočajo pri raziskovanju več kvantitativ- nih ugotovitev in zavezujejo raziskovalce upoštevati celoten sistem. Uporaba matematičnih modelov pri proučevanju kroženja hranilnih elementov je zelo koristna, zaenkrat pa imamo za to še premalo kvantitativnih podatkov. Le-te je treba zbirati in skrbeti, da bodo vsem dostopni. Tudi pri gospodarjenju s hranilnimi elementi mora veljati načelo trajnosti. Posebno pri nasadih s kratko obhodnjo v tropskih krajih se rado dogaja, da ostajajo tla v drugi in naslednjih obhodnjah vedno bolj izčrpana in s tem vegetacija vedno revnejša. Gospodarjenje mora biti optimalno, ne samo za sedanje, ampak tudi za vse bodoče potrebe. Način obdelave in priprava tal pri osnovanju nnasadov močno vpliva tudi na kroženje in izgubo hranilnih snovi. Priporoča se večja uporaba zelenega gnojenja z raznimi leguminozami. Intenzivnejša izraba lesne surovine v gozdu, skrajšane obhodnje ipd. povzročajo nega- tivne spremembe v gozdnem ekosistemu kot npr. propadanje plodnosti !al, pojavljanje bolezni in škodljivcev, erozijo, evtrofikacijo voda itd. Upadanje produktivnosti v intenzivnih nasadih s kratko obhodnjo je premalo proučeno, ker se raziskovanja ne raztezajo na več obhodenj. O tem je treba seznaniti gozdarske praktike. 6. Vprašanja okolja Gozdarska fertilizacija ima svoje pozitivne in negativne vplive na okolje. Posebno je potrebno raziskovati kakšna je končna usoda minerealnih gnojil in njihov vpliv na celotni ekosistem. Pri ugotavljanju koristi gozdarske fertilizacije je treba upoštevati tudi socialne funkcije gozda, čistost voda, stabilnost glede erozije, uspevanje drugih rastlinskih vrst, pojave bolezni in škodljivcev. Z ozirom na to je treba najti način gojenja gozdov, ki optimalno vpliva na dostopnost in kroženje hranilnih elementov. Ostali ekološki problemi, ki zaslužijo v bodoče posebno pozornost, so: usoda različnih oblik dušika v mineralnih tleh in fosforja v šotnih tleh oziroma tleh, ki morejo zadržati le malo fosforja; vpliv dušika in fosforja na evtrofikacijo voda; denitrifikacija kot naravni regulativni mehanizem pri preobilju dušika; izpiranje hranilnih elementov na golosekih; pomen fertilizacije za zmanjšanje negativnih vplivov teptanja vegetacije v rekreacijskih področjih. 7. Ostali problemi Med številne posebne probleme, ki so jih obravnavali na simpoziju, spadajo zlasti naslednji: - vpliv fertilizacije na kvaliteto in uporabnost lesa - uporaba mestnih odplak za gnojenje - fertilizacija na močvirnih tleh - fertilizacija na apnencu - ohranitev zelo ogrožene plodnosti tal v tropih različni vplivi .fertilizacije na gozdni sestoj - ekonomičnost fertilizacije, če se upoštevajo različni vplivi, vključno vplivi na okolje. 144 8. Publikacije in akcije FAO in IUFRO Obe organizaCIJI naj izdala priročnik o metodologiji gozdarske fertilizacije, da bi se tako dosegla standardizacija poizkusnih metod. IUFRO naj izda priročnik o gnojilih in njihovi tehnologiji in s tem pomaga praktikom spoznavati gnojila in načine njihove uporabe. Obe organizaciji naj izvedeta vrsto enostavnih gnojilnih poizkusov po enotni melodiki. Ta projekt bi bil posebno koristen za razvijajoče se dežele v tropskem pasu. Potreben je priročnik z barvnimi fotografijami, ki bi prikazoval simptome pomanjkanja hr::~nilnih elementov za vse pomembne drevesne vrste, vkljueno tropske. Obe organizaciji naj izšolala ljudi, Z::l gnojilno diagnostiko na terenu. Obe organizaciji naj bolje obveščata javnost o dejanskem vplivu fertilizacije na okolje. Na kongresu IUFRO leta 1976 v Oslu je predvideno posebno obravnavanje gnojil v gozdnem ekosistemu. To je bil kratek povzetek zaključkov in priporočil simpozija. Na njem so imeli besedo posebno Skandinavci in belopolti zastopniki nekaterih dežel vlažnega pasu. Kmalu po sim- poziju so se umetna gnojila zelo podražila, s čemer so se poslabšale možnosti za gozdno fertilizacijo. Zal tega udeleženci simpozija še niso mogli upoštevati. V dokumentu je poudarjeno, da je treba povsod upoštevati lokalne razmere, da splošno uporabnih receptov za gozdno fertilizacijo ni. To velja posebno za naše srednjeevropsko področje, kjer ni velikih klimatskih ekstremov, ki bi dajali pečat celotnim pokrajin::~m, pač pa velika raznolikost reliefa in vegetacije. Uporaba umetnih gnojil je dovolj problematičn:1, zato ne smemo zanemariti biološke melioracije in nege tal. V gozdu naj ost:1nejo vsi sečni odpadki (veje, lubje itd.). Za povečanje raznih koristi gozda so pri nas z gojitvenimi ukrepi še velike možnosti. Ze prizadevanje za pravilno oblikovanost drevesnih krošenj in za polno zarast gozda obeta več kot vsa fertilizacija. V Juknjastem sestoju, kjer ima drevje slabo razvite krošnje, gnojenje prav malo izda. Brez poštenega dela pri negi gozda torej ne gre. Seveda hitrih in lahkih uspehov ni mogoče pričakovati. Marjan Zupančič IZDELAVA PROSTORSKEGA NAčRTA IN KARTIRANJE GOZDNIH ZDRUžB V ALP§KEM PARKU BERCHTESGADEN NA BAVARSKEM Prejeli smo osnutek za monografijo o gozdovih in gozdnih združbah alpskega parka v Berchtesgadnu, ki leži v apneniških Alpah, na mejnem področju med Bavarsko in Salz- burško. Osnutek je pripravil dr. H. Mayer, sodelavec dunajskega gozdarskega inštituta. Monografija bo vsebovala: sedanje stanje gozdov v celotnem prostoru potencialno naravno gozdno vegetacijo smeri naravnega razvoja nujne gozdnogojitvcne ukrepe - atlas celotnega alpskega parka (podobno kot je bil že izdelan za sosednjo Salzburško). Pri prikazovanju sedanjega stanja gozdov bodo uporabljali sodobne fotogrametrične in reprezentančno statistične metode. Pri tem bodo posebej ugotavljali razširjenost dominantnih, primešanih in pionirskih drevesnih vrst; prevladujoče sestojne tipe pa bodo kartirali v smislu Schiechtl-Sternove gozdne vegetacije iz leta 1974. Posebno pozornost bodo posvetili gozdni meji: njenemu oblikovanju, drevesni sestavi, tipom gozdov (klimatski, lokalni, edafski, oro- grafski), odklonom njenega poteka od naravnega stanja in zgodovini njenega razvoja. Na- dalje bodo opisali dosedanje gospodarjenje z gozdovi po skupinah: gospodarski gozdovi po starostnih razredih z rednim obratovanjem, gospodarski gozdovi brez rednega gospodarjenja in varovalni gozdovi. Poleg tega bodo kartirali škodo po divjadi, vetru, snegu, insektih in glivah. 145 Pri kartiranju naravnih gozdnih združb se bodo naslanjali na Mayerjevo knjigo Gozdovi vzhodnoalpskega prostora (Mayer, H.: Walder der Ostalpen, 1974), s tem da bodo gozdne združbe proučevali še dodatno. Gozdne združbe bodo ločevati po vegetacijskih pasovih: kolinskem, submontanskem, mo[ltanskem in subalpskem. Tako pridejo v ravninskem svetu kolinskega in submontanskega pasu v poštev bukove združbe, združbe mešanih listnatih gozdov, obvodne združbe in združbe iglavcev. Na gorskih pobočjih bodo obdelali smrekovo-jelovo-bukovo združbo, smrekovo- jelovo združbo, bukove združbe, gorski smrekov gozd, gozdove rdečega bora, macesnove in druge iglaste gozdove, v najvišjem subalpskem pasu na visokih planotah pa subalpski smrekov gozd, macesnov gozd, gozd macesna in cembrina, rušje, grmičast gozd zelene jelše in pritalno grrnlčaste združbe ob zgornji gozdni meji. Posebej bodo proučevali sedanje stanje gozdov glede na antropogene vplive (goloseki , paša, steljarjenje, krčitve). Pri tem bodo izločali ostanke pragozdov, naravnemu stanju bližnje gozdove, naravnemu stanju odmaknjene gozdove in njihove razvojne težnje, nado- mestne gozdne združbe in sekundarne gozdne združbe z rastišču tujimi drevesnimi vrstami. Nadalje bodo kartirali strukturo (inicialno, optimalno, terminalna, razpadajoča in po- mladitveno fazo) in teksturo (razvojni stadij združb in sestojev) gozdnih združb, njihov razvoj glede na stabilnost in labilnost sestojev, sociološko dinamiko, biološko stanje in sestojne strukturne tendence; izdelali bodo karto regresijskega in progresijskega razvoja, trajanja razvoja in možnosti skrajšanja naravnih razvojnih procesov. Prikazan bo tudi zgodovinski razvoj od poledenih dob do danes, selitve drevesnih vrst, vpliv človekovega naseljevanja (rudarstvo, planšarstvo, gozdna paša). Na koncu prostorskega načrta alpskega parka Berchtesgaden bodo prikazali namembnosti posameznih predelov in režimov gospodarjenja. Izločeni bodo: popolni rezervati (pragozdni ostanki), gozdovi, ki so naravnemu stanju blizu, gozdovi, ki so od naravnega stanja že bolj od- daljeni, varovalni gozdovi, gospodarski gozdovi zunanjega obrobja parka glede na gozdnogo- spodarski pomen in socialno funkcijo, gozdovi za oddih s potrebnimi ureditvami ter planine in pašniki, ki se samoniklo zaraščajo. Tako izdelan kompleksni prostorski načrt bo gotovo dovolj solidna osnova za obvladovanje enega izmed zadnjih, v severnih apneniškib Alpah ohranjenih predelov. Marja Zorn KADRI IN šOLSTVO žENA V GOZDARSTVU (Pogovor namesto razprave ob 8. marcu) Misel, da bi bilo treba spregovoriti o delu in mestu, ki ga imajo med nami gozdarske inženirke, se mi je porodila lansko pomlad na kočevski Jasnici, ko so člani tamkajšnjega prizadevnega društva inženirjev in tehnikov izvolili za svojo predsednico Marjanco Preložni- kovo, zelo upoštevano graditeljico gozdnih cest v Kočevju. Ko se je pred več kot petindvaj- setimi leti vpisala na prav tedaj ustanovljeno gozdarsko fakulteto se pri nas ženske nasploh še niso uveljavljale v stroki. Osvoboditev je seveda spremenila nekdanja gledanja tako na ženo kot na možnosti za njeno zaposlitev, sicer pa so si te same priborile enakopravnost v narodnoosvobodilni borbi. Kljub temu, da smo omajali nekdanje predsodke in gledanja, njihovih posledic bržkone nismo odpravili. V slovenskem gozdarstvu je danes zaposlenih približno 350 gozdarskih inženirjev, od njih pa je le 25 inženirk. Na gozdarski fakulteti v Ljubljani je bilo doslej 550 diplomantov (gozdarjev in lesarjev), od tega le 33 žensk. Od- stotek zaposlenih žensk med gozdarskimi inženirji je izredno nizek, če upoštevamo, da sodi Slovenije med dežele, ki imajo najvišji delež zaposlenih žensk na svetu. Ali je poklic gozdar- skega inženirja tako »moški« zaradi posebnih fizičnih in psiholoških razmer, ali pa se zdi takšen zaradi premalo sodobnih pogledov in včasih okorele gozdarske tradicije? O tem bi 146 kazalo temeljiteje razmisliti, ne samo na podlagi analize zaposlitve gozdarskih inženirk, am- pak tudi na podlagi možnosti , ki se ponujajo sodobnemu gozdarstvu na širokem strokovnem področju od varovanja človekovega okolja do izkoriščanja lesa. Očitno je, da nizek odstotek žena ne ustreza dejanskim možnostim, sposobnostirn in njihovem prispevku v združenem delu. Zato si ženska le počasi utira v gozdarstvu pot in zagotavlja svoje mesto. Pri tem je večina naših kolegic na delovnih mestih zelo uspešna, mnoge celo prednjačijo pred svojimi kolegi. Kje so torej vzroki za tako skromen vpis deklet na gozdarsko fakulteto in kje za odhajanje v druge stroke? Tisti, ki krojijo našo kadrovsko politiko, bi morali najbrž o tem razmisliti in spregovoriti. Tokrat pa se ne borno spuščali v tehtnejše analize in razglablj anja. Povprašali borno kaj mi sli o tem gozdarka, ki se je uveljavila v stroki, ki ma svoj družinski krog in svoje osebne probleme v dobrem in slabem, tako kot vsi ljudje, ki s svojim delom in življenjem prispevajo Inženirka Marjanca Preložoik v krogu svojih najbližjih k naši družbeni in narodovi skupnosti. Nedavno tega sem se popeljal v prijazno Kočevje in pozvonil na vratih pri Preložnikovih . Odprla mi je po pravkar opravljenem popoldanskem pospravljanju sama Marjanca. Sedla sva v kuhinji za mizo in med nama je zlah ka stekel tale pogovor: Pred petindvaisetimi leti si bila med prvimi dekleti, ki so bile tako pogumne, da so vpisale v svoi indeks gozdarske predmete. Minilo ;e domala dva;set let kar si gozdarska inženirka in nenehno zaposlena v gozdarski operativi. Zato menim, da si naiboli pristoina za odgovor na vprašan)e: ali ie gozdarstvo zares »moški« poklic. Na vprašanje moram odgovoriti z odločnirn >> ne«. Da temu ni tako, so dokazala sama dekleta, ki so se vpisala na gozdarsko fakulteto, študirala in diplomirala kot fantje, se zapo- s.lila - res, da ne brez težav - v gozdarskih delovnih organizacijah in bila pri svojem delu uspešna kot njihovi kolegi. Lahko bi navedla vrsto imen gozdarskih inženirk, ki imajo v stro- kovnih krogih in v javnosti potreben ugled in veljavnost. Menim pa, da je bila pot do uveljavitve ženske v stroki težja, kot bi morda sklepali po mojem odgovoru. A to ne velja samo za gozdarstvo, temveč za delo ženske v javnosti sploh, težave so povezane z njenim mestom v družini in večkrat z dvojno obrernenitvijo zaradi gospodinjstva. Sama sem imela .sicer glede tega boljše pogoje, saj živi v naši družini tudi moja mati , ki mi je pomagala iz 147 mnogih težav, ne dvomim pa, da bi se v nasprotnem primeru ne mogla znajti. V zadnjem času se nasploh življenski in delovni pogoji ugodno spreminjajo. Pred desetimi leti inženirji še nismo imeli delovnega urnika, delali smo po ves dan, posebno v poletni sezoni. Zdaj pa končujemo povsod z delom ob natanko določeni uri, s prostim časom razpolagamo sami in ne podjetje. Nasploh menijo, da je delo v gozdarstvu po fizični zahtevnosti neprimerno za žensko konstitucijo, le-ta mu ne more biti kos zaradi svojih fizioloških posebnosti. Ali je takšno »moško« gledanje na gozdarski poklic utemeljeno? Nikakor. To smo dokazale sama dekleta in žene že takrat, ko so bili delovni pogoji na terenu in drugod veliko težji kot so danes, ko so domala povsod po gozdovih urejene komunikacije in imamo možnost hitrih prevozov. Delež hoje se je pri opravljanju poklica gozdarskega inženirja bistveno zmanjšal. Pa tudi nekdanji fizi.čni napori niso mogli biti no- bena nepremostljiva ovira za sleherno zdravo žensko. Najtežje je bilo seveda pri taksaciji, pa tudi tu so se razmere spremenile. Danes opravljajo inženirji-taksatorji bolj poglobljeno strokovno delo pri opisih sestojev, manj pa tekajo za premerkami. Prepričana sem, da so fizični napori ženski za .njeno zdravje celo koristni. Osebno sem zelo zadovoljna, da se pri svojem delu lahko gibljem v naravi, kar mi krepi ob delu telesne in duševne sile. Srečna sem, da mi ni treba sedeti po vse dneve v zaprtih in zakajenih prostorih. Ugoden vpliv terenskega dela čutim posebno po svojem petintridesetem letu. Ne samo dekle, tembolj žena potrebuje vedno več in več gibanja v prosti naravi. In prav gozdarke smo zaradi svojega poklica glede tega veliko na boljšem kot ženske v drugih poklicih. Izgovarjanje na fizične napore in težavne razmere v naravi je zato docela neutemeljeno. Kaj pa psihološki razlogi? Velik del naših kolegov meni, da se ženska ne more uveljaviti v gozdarskem poklicu, posebno ne v operativi, ker nima odločnega na- stopa, ker je do delavcev premehka, ker njena beseda ne zaleže ipd. ln kako naj bo sama sredi množice moških, denimo sezonskih delavcev! Ali je ne bodo prizadele ne preveč tenkovestne pripombe in namigovanja, če že ne kaj hujšega? Takšna »psihološka« gledanja na žensko so povsod, tako tudi v gozdarstvu zastarela in so zanjo ali smešna ali žaljiva. Sleherna intelektualka, med katere sodijo tudi gozdarske inženirke, se lahko postavi po robu ne le takšnemu »zaskrbljujočemu moškemu okolju«, ampak tudi tako zaskrbljenim kolegom, kar se mi zdi še bolj pomembno. Kot ne drugod,. tako tudi v gozdarstvu ni več ukazovanja in vojaškega nastopanja nadrejenih do podrejenih. torej tudi ne inženirja do gozdnega delavca. Vsi smo enakopravni člani delovne skupnosti, kjer se je treba predvsem dogovarjati in ne ukazovati. Iz svojih izkušenj vem, da sem se znala kot ženska z ljudmi večkrat bolj neposredno pogovoriti in se jim približati, kot marsi- kateri kolega, zato tudi uspeh ni izostal. Takšne izkušnje imam tako z delavci-sezonci, kot z našimi kmečkimi lastniki gozdov. Kjer nastopajo težave, so včasih krive tudi osebne razmere, ki jih je treba izgladiti in pomiriti, zato se je treba poglobiti v duševno plat ljudi. Gozdarstvo je zelo pestra dejavnost z mnogimi delovnimi usmeritvami. Ali so pri tem dela in opravila, ki bolj »ležijo« ženskam in takšna, ki jih ženskam ne bi priporočala? Vsakdo ima svoja nagnjenja: eden za biološko, drugi za tehnično plat, nekdo se posveča poglobljenemu raziskovalnemu delu, drugi ima več smisla za organizacijsko in operativno dejavnost. Za takšne smeri se lahko opredelijo tako moški kot ženske, ko nastopijo svoje delo ali kasneje. Zato menim, da ženskam ne bi mogli vnaprej priporočati čemu naj se posvetijo in v kaj naj se usmerijo. Delovna mesta na katerih so v Sloveniji v gozdarstvu inženirke so zelo raznolika, kar potrjuje, da je moje gledanje utemeljeno. Do sedaj sem ti postavljal bolj splošna vprašanja, pa mi dovoli, da povprašam po bolj osebnih zadevah! Kdaj in zakaj si se odločila za študij gozdarstva? 148 Moje nagnjenje v gimnaZIJI Je bilo izrazito realno, domala tehnično. Po maturi sem zato izbirala samo med gradbeništvom in gozdarstvom, za katerega sem izvedela, da potrebuje inženirje za gradnje cest, žičnic in drugih objektov. Ker sem po svojem značaju bolj >>ko- modne« vrste, sem izbrala gozdarstvo, saj bi bilo treba na gradbeni fakulteti risati več programov in študij bolj zavlačevati. Moja odločitev za gozdarstvo torej ni bila >>navdahnjena« z nobenim idealnim nagnjenjem. Menim pa, da takšnih posebnih nagnjenj ne bi smeli za vsako ceno iskati pri dijakih oziroma bodočih študentih, ampak bolj upoštevati njihovo osnovno usmerjenost in nadarjenost. Nikoli mi ni bilo žal, da sem postala gozdarka. Kako so te sprejeli na fakultet i fantje in kako si študirala? Naj povem, da se nas je vpisalo tedaj v prvi letnik novorojene fakultete kar 70 sl ušateljev in med njimi 12 deklet. Torej je bil vpis deklet bistveno večji kot je zadnje čase. V drugi letnik nas je prišlo zaradi razmeroma hudih izpitnih pogojev le 30, med njimi 6 deklet. Večina deklet, ki so tedaj zaostala za eno leto, pa je kasneje uspešno končala gozdarsko fakulteto. V tistih prvih letih prav gotovo ne bi mogli govoriti o popolnoma moški gozdarski fakulteti in gozdarskem poklicu. Stanje se je spremenilo kasneje. Dekleta smo se na fakulteti prijetno počutila , bile smo enakopravne med enakimi, kdaj pa kdaj je pokazal kak starejši kolega do nas celo očetovska nagnjenja, ko nas je spodbujal k hitrejšemu študiju in k večji pridnosti. Bili so to časi mladinskih delovnih brigad in organiziranega študija po krožkih. študij bi lahko končala v rednem času, saj sem kljub svoji komodnosti kar hitro polagala izpite, pa sem izmed kolegov zgodaj izbrala zakonskega ·tovariša, sledila je poroka, rojstvo prvega otroka - kasneje sta sledila še dva - študij sem morala podaljšati skoraj za dve leti. Kako pa da si izbrala za moža ravno gozdarja, ali te ne moti, da opravljata oba isti poklic? Prav gotovo nisem imela posebnih nagnjenj do gozdarjev. Bili smo pač skupaj na fakul- teti, tam se sklepajo naj lažje poznanstva in najbolje je za dekleta, če se takoj poročijo. Kasneje, ko postanejo inženirke, je glede poroke veliko težje. Da pa opravljava isti poklic, se nama šteje bolj v dobro kot v slabo, saj je podjetje zadostila dvema interesentoma s samo enim stanovanjem. Zaposlena sva sicer v eni delovni organizaciji, vendar na zelo različnih delovnih mestih, baviva se z docela drugačnimi problemi. No, •kdaj pa kdaj, ko prideva domov s pre- dolgih sestankov, premlevava še naprej vprašanja, ki bi jih kazalo v družinskem krogu raje opustiti. Kako pa so te sprejeli v prvi službi? Lahko se pohvalim, da je bila moja prva šefinja v Nazarjih gozdarska inženirka - grad- benica. Lepo me je vpeljala v delo, imela je zame polno mero razumevanja in me je kot začetnico veliko naučila . Eno leto sem bila na taksaciji in sem opravljala vsa del a kot moji kolegi, bodisi na terenu, bodisi v pisarni. Kasneje pa sem nadaljevala z gradbeništvom vse do danes. Sebe si brez teodolita ~n brez projektiranja gozdnih cest sploh ne morem zamisliti . S svojim delom in delovnim okol jem sem v Kočevju zelo zadovoljna. Doslej si mi povedala o ženski in o sebi v gozdarstvu samo lepe stvari, tako da bi lahko sklepal - ženska v gozdarstvu nima nobenih problemov. Pa vendar ne m orem mimo dejstva, da imam o v svojih krogih tako malo kolegic. Ne morem se znebiti misli, da je v mojih vprašanjih in tvojih odgovorih vrzel. Kako bi jo naJla? Kdo pravzaprav odloča o kadrovski politiki naših podjetij, med drugim tudi o tem, ali bomo podelili štipendije študentkam gozdarstva, ali bomo sprejemali na delo mlade gozdarske inženirke? Seveda odločajo o tem moški, saj le-ti v naših kolektivih odločno prevladujejo. Tako kot drugod je glede zaposlovanja žensk tudi v gozdarstvu v velj avi zastarela pa tudi nesocialna in nesocialistična miselnost, da od žensk podjetje ne more imeti koristi. :Zenska se poroči , je bolna, ima otroke, ima družinske probleme in še marsikaj, kar jo ovira na delovnem mestu; zato je bolje v začetku preprečiti vzroke, kot pa zdraviti posledice in zmanjševati 149 dohodek podjetja. Prenekatere štipendije so bile že zavrnjene na podlagi takšnih gledišč , pravtako marsikatera ponudba na razpisano delovno mesto. Najbrže pri nas med gozdarskimi podjetji ni prav veliko izjem. Tudi meni se je zgodilo isto ko sem zaprosila pri nekem gozdnem gospodarstvu za štipendijo, ki sem jo dobila potem šele pri okrajni upravi za gozdarstvo v Celju, kjer je imel šef sodobne poglede na življenje in delo . Zastareli pogledi pa se seveda, čeprav počasi, umikajo. Mnogo tega bi lahko popravila gozdarska fakulteta o kateri sem prepričana, da premalo propagira študij gozdarstva. Na srednjih šolah bi moral a opozoriti tudi dekleta, kakšne so njihove možnosti v gozdarstvu. Posebno zadnje čase ko se odpirajo gozdarstvu mnoga perspektivna področja prostorskega načrtovanja, rekreacije, pro- pagiranja gozdov in narave, ko potrebujemo čimveč poglobljenih raziskovalnih delavcev ne samo na fakulteti in inštitutu ampak tudi v podjetjih. Sodobni čas prinaša tudi v gozdarstvu večjo veljavo intelekualnemu delu. In še zadnje vprašanje: o tvojem delu v društvu inženirjev in tehnikov. Zakaj so te izbrali kolegi za predsednico in kakJine uspehe si imela potem pri svojem društvenem delu v zadnjem letu? Menim, da pri izbiri novega predsednika ni odločala moja osebna zagnanost in vnema po predsednikovanju. Mnogi od kolegov so ite imeli to funkcijo, jaz pa še ne, zato so me izvolili. Lahko bi se tega otepala pa se nisem, ker sem čutila odgovornost do svoje strokovne organizacije. Najbrže nisem idealna predsednica, kljub temu lahko pokaže naše društvo na nekatere uspehe, ki pa seveda niso samo rezultat mojih prizadevanj ampak večih kolegov. Naše društvo ima dve sekciji : gozdarsko in lesarsko. Lesarji so pri svojem delu dokaj samostojni in uspešni, sama pa se kot gozdarka bolj uveljavljam v gozdarski sekciji. V minu- lem letu smo pripravili dve zelo uspeli ekskurziji: v Slovenj Gradec in na Moravsko (čSSR). Pripravili smo že tradicionalno srečanje gozdarjev in lesarjev >> Glažuta 74« in se bavili še z drugimi problemi. Pravkar pripravljamo široko posvetovanje o problematiki kočevskega gozdnogospodarskega območja. Tako sva končala svoj »uradni« del razgovora. :l:e ob koncu je prisedel k nama Marja- ničin zakonski tovariš inženir Slavko Preložnik. Razgovor je stekel zdaj tudi na druga po- dročja, predvsem pa na mlada leta in na čase ko smo se prvič srečali v klopeh gozdarske fakultete. Letos poteka od tedaj petindvajset let. Marsikaj se je od tedaj že sp remenilo , marsikaj pa bo seveda še treba spremeniti, sprašujemo se Je kdo in kdaj. Milan Ciglar KAKO VZGAJATI MLADINO Posredovanje znanja o koristih gozdov drugim soobčanom nam je gozdarjem zelo otežkočeno, ker večinoma ne poznamo pedagoških prijemov in si vsak pomaga kakor ve in zna in kakršne ideje ima . Nasploh ta naša dejavnost le počasi napreduje od seminarja v Dolenjskih Toplicah leta 1969. Predvsem je premalo načrtna, premalo je stalnih ponavljajočih se akcij po kraju in času. Pogrešamo izmenjavo mnenj in izkušenj, saj je to sedaj možno le na komisiji za tisk in propagando našega poslovnega združenja . Krog članov te komisije pa je preozek, da bi lahko prišlo do širše izmenjave mnenj. N amen mojega članka je opisati nekaj svojih izkušenj pri posredovanju znanja o gozdu mladini. Mnenja sem, da velja mladini posvetiti največ truda, saj bo del znanja prenesla s seboj v življenje. Pohodi Največkrat sem doslej mladino peljal na enodnevni ali le nekajurni pohod v gozd, ki pa je uspel Je v primeru: - če skupina mladine ni bila prevelika, 150 če tak pohod ni bil povezan z drugim delom v gozdu. Med hojo lahko mladini veliko povemo o gozdu in njegovem življenju. Zanimanje je med mladino različno, zato je posluh za razlago večji ali manjši. Vodnik po gozdu mora imeti dobre živce in skušati s kar najbolj zanimivo razlago pritegniti tudi tiste, ki ji sicer ne slede. Delo v gozdu, kot so pogozdovanja in podobno, jemlje čas, zato se ne da veliko povedati in imajo zato z gozdnim delom združene akcije le omejeno korist, ker so preveč formalne. Pohod zahteva predpriprave, saj gre pri tem za hojo po neoznačeni učni poti. Izvedba nekajurnega pohoda je najlažja med športnimi dnevi, ki jih imajo prav vse šole. To pa pomeni, da lahko s pohodom zajamemo vso mladino, ki obiskuje to ali ono šolo, odpade le tista, ki je šolanje končala in je že zaposlena. To mladino pa lahko vključimo v pohode, ki jih je možno pripraviti po delovnih kolektivih v okviru rekreacijske dejavnosti. Večdnevne pohode združene s prenočevanjem v gozdnih kočah in večeri ob tabornem ognju so mladini všeč in se jih rad a udeležuje. Tak pohod zahteva nekaj več časa za organizacijo in nekaj denarja za izvedbo. Pri nas organiziran pohod je potekal takole: Dan pred pohodom je vsak udeleženec prinesel na določen prostor gumijasto blazino in odejo. Skupaj s hrano, ki jo je nabavilo gozdno gospodarstvo za vse udeležence in za vse dni pohoda, smo se odpeljali v kočo, kjer je bilo predvideno prenočevanje prvega dne pohoda. Prvi dan smo hodili 5 ur od Kočevja do začetka roških gozdov. Vmes je bilo več postankov, tudi daljših. Kot vodnik sem imel dovolj možnosti, da sem udeležencem pohoda razložil in opisal gozd, po katerem smo hodili in pokazal znamenitosti, ki so bile ob poti. Zvečer so pri pripravi večerje sodelovali vsi udeleženci pohoda in nalo ob tabornem ognju sredi gozdov preživeli lep večer. Zjutraj po zajtrku smo obteženi le z najnujnejšo hrano in zaščito pred dežjem nadalje- vali pohod po roškem gozdu - skozi pragozd žaga do bolnice Jelendol. Po ogledu bolnice smo se po poteh in vlakah vrnili pod sam vrh Roga, kjer smo v koči prespali drugo noč. že čez dan pa so sem prepeljali hrano in opremo za spanje. Namenoma smo skozi gozdove hodili po vlakah in poteh, le manjše odseke po gozdnih cestah, čeprav je bila zalo pot nekaj daljša. Spremembe sestojev in rastiš č so nudile dovolj možnosti za razlago, ki jo je bilo možno dopolniti še z dogodki iz NOB. Seveda pa je pri tem potrebna mera, kajti še tako zanimive razlage se mladina naveliča . Tretji dan pohoda smo se poda li na vrh Roga in nato skozi gozdove in bivše kočevarske vasi nazaj v Kočevje. Ob slovesu smo se še vsi dogovorili, da se prihodnje leto spet podamo na podoben pohod, vendar v drugo smer. To smo tudi izpeljali; tretji pohod v letu 1973 pa smo morali že drugi dan prekiniti zaradi dežja. število udeležencev pohoda je bilo omejeno predvsem zaradi prenočevanja, ker so to omogočale koče le približno 25 ljudem. Mladina je bila med pohodom v najlesnejšem stiku z živo in mrtvo naravo, zato je bila zelo pomembna oprema udeležencev, saj smo doživeli nevihte ter hladna jutra in večere. Kljub velikim razdaljam, ki smo jih prehodili , mladina ni bila utrujena oziroma si je zelo hitro opomogla od naporov. Gozdarski krožki Organiziranje gozdarskih krožkov na šolah kot ene izmed svobodnih aktivnosti ml adine so nedvomno najuspešnejša oblika vzgoje. Na razpolago je dovolj časa za razlago, potrebne pa so obsežne predpriprave prav za vsako uro krožka. Najtežje je doseči tak način razl age v učilnici ali v gozdu , da mladina vse razume. V šolskem letu 1973/74 smo organizirali gozdarski krožek na osnovni šoli Kočevje . Prijave niso bile omejene, vendar se je od prvotno prijavljenih 38 učencev krožka udeleževalo le 22 šolarjev iz 5. do 8. razreda. Krožek smo imeli enkrat tedensko po dve šolski uri , skupaj 21-krat. Ob slabem vremenu smo se sestajali v učilnici in se pogovarjali o gozdu nasploh, o tleh v gozdu, njegovih prebivalcih, gospodarjenju z gozdovi itd. Ob lepih dnevih smo v gozdovih obnavlj a li snov iz razgovorov v učilnici, obiskali smo oglarja, delavski center, gozdno drevesnico itd . Ob koncu šolskega leta smo pripravili dvodnevni pohod, povsem 151 enak onemu, ki sem ga prej opisal. Ceprav so bili na pohodu šolarji, ni bilo nobenih pro- blemov, vsi so pohod zaključili brez težav. Podobne krožke je možno organizirati povsod, na vsaki šoli, imeti je treba le veliko dobre volje. Delo s taborniki Na našem območju smo tri gozdne koče oddali v brezplačen najem tabornikom treh različnih odredov. Domači odred smo najprej obvestili, da smo pripravljeni tabornike po- učevati o gozdu in njegovem življenju, vendar nam doslej še niso dali takšne možnosti, oziroma niso čutili potrebe po takem sodelovanju. Kaže, da bo drugače pri taborniškem odredu Bičkova skala iz Ljubljane, ki smo mu dali leta 1974 v najem kočo na našem območju. Vodstvo odreda je že samo izrazilo željo po sodelovanju pri seznanjanju tabornikov z gozdom, kar bomo tudi izpeljali. Tako bomo zajeli zelo velik krog mladine, saj so taborniški odredi številni. Vse več gozdnih koč po naših gozdovih je opuščenih, pogosto propadajo a li pa se dajo v najem posameznikom. N edvomno je večja korist, če damo primerno kočo v brezplačen najem tabornikom, ki jo vzdržujejo, hkrati pa pride v gozd za daljši čas nekaj desetin mladine. Daljše, pravilno usmerjeno bivanje mladine sredi gozda je brez dvoma najboljša vzgoja. Gozdarjem se pri tem odpira jo velike možnosti za razvoj tiste dejavnosti, o kateri pogosto le govorimo ali pa prirejamo formalno le enkratne akcije brez pravega učinka. Anton Prelesnik (GG Kočevje) STROKOVNI IZPITI V zadnjih dveh izpitnih rokih je opravilo strokovni izpit pred izpitno komisijo za gozdarsko strokovno osebje osem gozdarskih inženirjev in tehnikov. Kandidati so pripravili za izpit zanimive strokovne naloge. Naloge so evidentirane v knjižnici Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, kjer so tudi na voljo interesentom. Navajamo njihove naslove: Jože Bajc, gozd . tehn ., GG Postojna: Teža prostorninskega lesa listavcev kot mera za prodajo lesa Stanislav B rod nj a k , gozd. inž., GG Maribor: Analiza delovnih nezgod za petletno obdobje pri GG Maribor Miro Ce tin a, gozd . inž. , GG Postojna: Desetletna analiza storil nosti sekača pri Gozdnem gospodarstvu Postojna Božidar 1 eri na, gozd . tehn., Gozdarsko-lesarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljub- ljani: Problem zbiranja lesa od panja do vlake Franc Le n k o, gozd. tehn ., GG Celje: Analiza prve prodajne faze gozdnih sortimen- tov pri Gozdnem gospodarstvu Celje 1 ože M r h a r , gozd. tehn. , GG Postojna: Teža celuloznega lesa iglavcev kot mera za prodajo lesa Jože Posega, gozd. tehn ., GG Postojna: Nega smrekovih nasadov s pozitivno selekcijo Jože Skumavec , gozd. inž., GG Bled: Avtomatska obdelava podatkov v gozdarstvu Odkar so bili po sklepu upravnega odbora Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij leta 1967 uvedeni strokovni izpiti za gozdarsko osebje, se je priglasilo izpitni komisiji 200 kandidatov. V letu 1975 sta predvidena dva izpitna roka, spomladanski in jesenski. Priglasitve kandid atov, ki so opravili pripravniško prakso, sprejema biro Poslovnega združenja gozd nogospodarskih organizacij v Ljubljani . F. J. 152 IZ PRAKSE SIVA HISNA GOBA ALI SOLZIVKA JE UNičiLA KRAJEVNI URAD V OPLOTNICI Krajevni urad v Oplotnici ima prostore v pritlični hiši, ki so jo zgradili še v prejšnjem stoletju, natančneje, leta 1878. Stavba je torej stara 96 let. Zgrajena je po takratnem sistemu, da ni nobene izolacije med tlemi in zidovi ter med tlemi in osnovnimi nosilnimi trami. N a zunaj je videti ta hiša dokaj trdno poslopje, ki bo še dolgo kljubovalo času. ~e jo pa pogle- damo od znotraj, seveda bolj natančno, ugotovimo, da je že dotrajana. Uničila jo je siva hišna goba a li solzivka. Nekateri vaščani, ki vedo, da se ukvarj a m z goba mi, so me opozorili na to hišo in hišno gobo v njej . Eno izmed prostih sobot v septembru, ko sem bil v Oplotnic i, sem si jo ogledal in ugotovil , da so okuženi s hišno gobo vsi prostori v pritličju. Siva hišna goba (Merulius laet·imans) je izrazit tip hišne gobe, ki se naseli v starih zgrad- bah. Je ena izmed najbolj nevarnih hišnih gob, ker popolnoma uniči (razgradi) les. Je zelo napadalna in ima veliko razkrojevalno moč . Poleg tega se more razširiti zelo d aleč od žarišča okužbe s posebno dobro organiziranimi nitkami podgobja. Z njimi preplete in uniči poleg lesa celo zidake in vmesno vezivo . V zgradbah se razvija najprej v kletnih in pritličnih prostorih, nato preide še v mecl- nadstropno leseno konstrukcijo in končno v krovne. Dalje se razvija tudi v lesenih zidnih oblogah (opažih), v lesenem podu in v pohištvu. I< jer se naseli, povzroča temno, rj a vo ali destruktivno suho trohnobo lesa. Okuži in uniči tudi papir in karton, ker oba vsebujeta celulozo s ka tero se goba hrani . Proces trohnobe se širi od površine v notranjost lesa ali pa tudi obratno. V prvi stopnji razkroja se les zmehča, postane lahko lomljiv in dobi rumenkasto barvo. Potem les razpoka in razpade n a večje ali manjše kocke. Pri končni stopnji razkroja izgubi les vsa ko odpornost , tako da že pod najmanjšim pritiskom razpade v temno rjav prah. Trosnj aki sive hišne gobe so v začetku mesnati, pozneje kožasti in so s celo površino prirasli na leseno podlago. Mladi trosnjaki so v začetku razvoja beli, pozneje postanejo oranžno a li rdečkasto rjavi, rob ostane vedno bel. Goba ima po površini nepravilne gube, ki so zelo dobro vidne s prostim očesom. Na gobi se pojavljajo tudi kapljice vode, od tod ime »solzivka «. Te kapljice vode nastajajo zaradi kemijskih reakcij, ki jih povzroča goba, ko razjeda les. Pri razkroju lesa ostaneta na koncu ogljikov dvokis in voda, ki omogočata na- daljnji razvoj in širjenje gobe. Zaradi tega se lahko razvija solzivka v popolnoma suhem lesu , ker si ga sama vlaži. Na ta način si razlagamo njeno prisotnost v višjih nadstropjih in tudi v st reš nih lesenih konstrukcijah. Siva hišna goba razvije posebne nitke, ki so v začetku bele, ko ostare potemne in so dokaj debele. Z njihovo pomočjo se solzivka š iri tudi skozi zid , čez železo, beton in tudi od hiše do hiše. Na velike razdalje se razš irj a tudi z drobnimi trosi (semenom), ki se razvijejo v gubah trosnjaka. S prostim očesom jih ne vidimo. Solzivka okuži najraje smrekov in jelov les pa tudi borovo in macesnovo beljavo. Redkokdaj se naseli v beljavi listavcev . V lesu mora biti za začetek razvoj a te hišne gobe potrebna zadostna vlaga, ki znaša 25-30 Ofo, preračunano na suho sno:v. Najbolj ši in najpogostejši izvir vlage v starih hišah je >> zemlja « - podlaga, na kateri stoje in kjer ni izolacije. Nadaljnji izvir vlage je lahko deževnica , ki zamaka hišne zidove, če so pokvarjeni strešni žlebovi, ali pa voda, če je počena vodovodna ali kanalizacijska cev. Goba se zelo dobro >>počuti« in se razvij a pri zelo slabem prezračevanju stanovanj. Zato je najbolj nevarna za vlažne in neprezračene prostore. Najugodnejša temperatura pri kateri se razvija solzivka je + 200 do· + 230 C. Tempera- tura nad + 30° C jo ubije. Minimalna temperatura, pri kateri se še razvij a, je + 30 C. Pre- živi lahko tudi temperaturo pod nič lo. Solzivka je najbolj nevarna in najbolj razširjena razkrojevalka lesa. Ne okuži samo tega ampak povzroča korozijo betona , sten in drugih tvarin. Ko jo opazimo, in to predvsem njene trosnjake, na zidu ali vratnih podbojih ali na lesenem podu, je naša prva dolžnost, da jih odstra nimo in sežgemo, da se solzivka ne širi dalje . Nato moramo ugotoviti vse izvire vlage 153 in te pravilno ter strokovno odpraviti. Tudi ne smemo dopustiti nastanek novih izvirov vlage. Prav tako moramo odstraniti in sežgati prav ves okužen les s podgobjem in trosnjaki solzivke vred. Okužene prostore moramo vsak dan temeljito prezračili (napraviti prepih!). Ko na novo vgrajujemo les, je najbolje, da ga pred vgraditvijo impregniramo (prepojimo) z anti- septičnimi sredstvi, nato osušimo .in šele potem dobro presušenega ponovno vgradimo. Naj- boljše varstvo pred solzivko je uporaba impregniranega lesa ali pa lesa, ki vsebuje veliko tanina (hrastovina in les pravega kostanja). Delovanje in učinke sive hišne gobe ali solzivke so opazili prvič v krajevnem uradu v Oplotnici okoli leta 1955. Ker se niso zavedali posledic delovanja solzivke, so mislili, da je dovolj, da samo zamenjajo pod. Na prejšnjo podlago so navozili nekaj prodca in nanj po- ložili neimpregnirane deske. Stanje se ni izboljšalo in tako so zopet opazili leta 1964, da se jim deske pod nogami upogibajo. Tudi tedaj niso ničesar ukrenili. Odstranili niso niti tros- njakov sive hišne gobe nit.i niso sežgali okuženega lesa. Da je solzivka lahko okužila na novo vgrajeni les v krajevnem uradu, so ji bili na voljo izdatna vlaga neizoliranih zidov, zemlja kot podlaga, na katero so neposredno položili nosilne tramove in nanje deske ter počene cevi v vodovodni napeljavi v pritličju hiše. Ko sem si ogledal poslopje v septembru je bilo stanje v njem naslednje: soba, v katero se pride v pritličju iz hodnika na levi strani je najbolj okužena s sivo hišno gobo, tudi leseni podi se vdajajo pod nogami v vseh ostali prostorih v pritličju zg.radbe. Uradujejo samo v majhni sobici, ki jo je dosedaj solzivka najmanj prizadela. V sobi pa, ki je najbolj oku- čena s solzivko, je pod, kjer stoji miza, že popolnoma razpadel. Les se drobi v črn prah. To je zadnja stopnja razkroja lesa. V isti sobi stoji ob zidu nekaj lesenih omar, v katerih imajo shranjeno staro arhivsko gradivo. Opazil sem namreč trosnjake sive hišne gobe na tistih stranicah omar, ki so obrnjene proti vlažni steni. Solzivka je poleg lesa začela razgra- jevati verjetno tudi arhiv v teh omarah. Omar mi niso dovolili premikati, ker bi se sesedle, saj jih je že zelo razkrojila solzivka. V tej okuženi sobi imajo upokojenci vsak teden sestanek, za druge namene se ne uporablja. Toda skozi to sobo hodijo v naslednjo, kjer uradujejo. V uradovalnem prostoru je stanje s solzivko malo boljše, vendar se že kažejo na lesenem podu posamezni črni otočki strohnelega lesa, ki dokazujejo prisotnost sive hišne gobe. V so- sednjem delu iste zgradbe so si uredili sejno sobo, tako da so steno obložili z borovimi opaži do višine približno enega metra. Tudi te obloge je že uničila siva hišna goba in se zelo rade vdajajo pod pritiskom prsta. Na tistih straneh oblog, ki se dotikajo zidu je vidno podgobje solziv ke. ln kaj storiti? Prepričan sem, da bi morali ukrepati takoj , ko so opazili, da se upogiba pod pod nogami. Sedaj jim je namreč siva hišna goba ali solzivka okužila že vse prostore v pritličju, tako da bi bila sanacija zelo draga. Dogovorili so se, da bodo postavili novo zgradbo za krajevni urad. Toda z gradnjo še niso začeli. V teh okuženih prostorih bodo poslovali še najmanj eno leto. Zato morajo takoj odstraniti in sežgati vsaj vse trosnjake solzivke, ter sežgati tudi okužene stranice omar ter borov opaž s trosnjaki vred. Delo v okuženih prostorih s solzivko je zelo nezdravo, saj povzročajo trosi te gobe alergična obolenja na dihalnih organih. Ko se oblikujejo trosnjaki hišne gobe v nekem prostoru, je v zraku polno njenih trosov in človek jih vdihava, posebno še tedaj, če prostora dobro ne zračimo vsak dan. Nastane vprašanje zakaj se člani krajevnega urada niso obrnili za nasvet na Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. če že tega niso storili, bi se pa lahko pozani- mali , kaj naj storijo, vsaj pri gozdarskem obratu v Oplotnici. Primer sive hišne gobe in razkroj vgrajenega lesa v krajevnem uradu v Oplotnici ni osam- ljen. Prepričan sem, da je s to gobo okuženih več neizoliranih hiš. Približno v razdalji treh metrov od krajevnega urada stoji druga hiša, ki prav tako ni izolirana niti horizonta lno, niti vertikalno. Po vsej verjetnosti se je siva hišna goba naseli la tudi v njej, a si je nisem ogledal. Na nasprotnem koncu Oplotnice sem si ogledal stanovanjsko hišo, ki ni naseljena. V njo prihaja lastnik samo občasno. V njej sem ugotovil in določil sivo hišno gobo. Na lesenem podu in na vratnih podbojih v sobi sem opazil že zelo velike trosnjake solzivke. Sedaj so začeli okuženo hišo sanirati (zdraviti). Naredili so zelo vel iko napako, ker so odložili oku- ženi prodec nedaleč od hiše, kljub mojim opozori·lom kar ob cesti, namesto da bi ga zako- pali in prekrili s !ravnalo rušo. Trosnjake solzivke so Jwr metali skozi vrata na cesto. Tako 154 Sl. 1. Merulius Jacrimans - siva hišoa goba Sl. 2. Karpofor solzivke od blizu ali solzivka Sl. 3. Detajl karpofora solzivke Sl. 4. Solzivka je okužila leseno zidno oblogo se bo prav gotovo iz odloženega okuženega tvariva goba preselila zopet nazaj v popravljeno hišo. Poleg tega se bodo trosi lahko naselili tudi v sosednje hiše, ki niso dovolj ali pa sploh niso izolirane od talne vlage. Trose in podgobje solzivke bodo lahko občani prinesli v svoje domove tudi s čevlji ali avtomobili, ko bodo hodili ali se peljali po odloženem okuženem prodcu ter trosnjakih gobe. Okuženo gradivo, odloženo na cesti, bi morali zakopati, okužene deske in tramove ter opaže pa bi morali sežgati na kraj u samem. Na koncu se najlepše zahvaljujem tov. Oprešniku, ki mi je omogočil ogled krajevnega urada in njegovih prostorov v pritličju zgradbe. Podrobnejše razvojne stopnje posameznih hišnih gob in natančna navodila za prepre- čevanje zasidranja v vgrajeni les ter zatiranje hišnih gob si lahko prečitate v knjižici S. Hočevar »Hišne gobe«, ki je izšla januarja 1975 pri Državni založbi Slovenije. Roman Habjanič (štud. gozd., Ljubljana) MEHANIZIRANO LESNO SKLADI~tE »MELES - PIVKA« Pred praznikom republike je skladiščni delavec Anton Kapel slovesno odprl mehanizi- r ano skladišče za lupljenje, krojenje, sortiranje in merjenje lesa iglavcev »Meles - Pivka«. Ob tej priložnosti je direktor gozdnega gospodarstva Postojna v svojem pozdravnem govoru povedal nekaj zanimivih podatkov. 155 Postojnsko gozdnogospodarsko območje obsega dobršen del notranjsko-kraške pokrajine. Tu je 66.645 ha gozdov, ki pokrivajo 63 °/o celotne površine. Površina gozdov se je v 70 letih povečala za 14 Of o. S širjenjem gozdov postaja lesno gospodarstvo »gospodarska hrbtenica« pokrajine. Gozd in les postajata tu najpomembnejši vir gospodarstva. V Sloveniji pride na prebivalca poprečno 0,57 ha gozda, na postojnskem območju pa trikrat toliko. živa zaloga lesa je 14,570.000 m3; letni prirastek 408.000 m3, letni etat 332.000 m3; hektarski prirastek 6,13 m3, hektarski etat 4,98 m'3• Gozdarji in lesarji so v organiziranih razpravah že pred leti opozorili na problem makroorganizacije gozdnega in lesnega gospodarstva. Dogovarjanje je vodila ekonomska komisija pri medobčinskem svetu notranjsko kraških občin. Med dosežke dosedanjega do- govarjanja sodi tudi »Meles-Pivka«. Skladišče je del predvidene tehnizacije gozdnega in lesnega gospodarstva, ki pospešuje integracijsko vraščanje medsebojno odvisnih področij dejavnosti gozdarstva in lesne industrije in vodi k bolj smotrni porabi surovine. Pogoji, ki narekujejo nujen napredek v tehnologiji gozdne proizvodnje, so prisilili lesar- je, gozdarje in družbenopolitične delavce k dogovorom o nekaterih pomembnih odločitvah, ki bodo vplivale na nadaljnjo tehnologijo dela in proizvodnega procesa pri izrabljanju lesa. Prav vprašanje strojnega lupljenja iglavcev in strojne dodelave listavcev je prag za vse načrtovane tehnološke spremembe v dveh panogah. Dozorelo je spoznanje, da je to prav- zaprav problem gozdarstva in lesne industrije. če hočemo doseči največje možne družbene koristi, ga moramo reševati z združenimi močmi. Medtem ko je bil v letu 1961 skupni čas za sečnjo, spravilo, nakladanje, prevoz in razkladanje 1 m3 lesa indeks 100, je ta v letu 1973 samo še 28,6; to je posledica večje mehanizacije in spremenjene tehnologije dela pri spra- vilu, nakladanju, razkladanju in prevozu. Skupna moč v gozdarstvu tega okrožja zaposlenih pogonskih strojev se je v tem času povečala skoraj za štirikrat, od 2700 na 8700 KM. Tako so porabili leta 1974 2,07 ure za 1m3 lesa iglavcev od sečnje pa do takrat, ko se razloži pri najbližjem porabniku. Se 1961 so za to delo potrebovali 7,23 ure. Nadaljnje racionalizacije brez kompleksne rešitve niso bile več možne. Pri sečnji in izdelavi iglavcev se lupljenje lesa pri panju lahko opravi Je ročno; za to se porabi v letni sečnji 40--45 °/o izdelavnega časa, v zimski sečnji pa 70 °/o. Upoštevati moramo, da je to delo zelo naporno. Dosežena je takšna razvojna stopnja, da se lahko racionalizira gospodarjenje z gozdovi še s kompleksno spremembo tehnologije. Samo delne rešitve so postale brezpomembne. Nov kakovostni premik je zajel vse faze proizvodnje od semena do zadnjega obračuna v ad- ministraciji: pri sečnji je rešitev poldebelna metoda brez lupljenja; - pri spravilu specialni gozdarski traktorji, ki zahtevajo poldebelno metodo izdelave ; - pri prevozu pa težki kamioni z možnimi nakla-dalnimi napravami, kjer vse delo opravi šofer sam; - lupljenje, krojenje, sortiranje, merjenje je treba opraviti na mehaniziranem lesnem s kladišč u, ki zahteva zbranost; - obračun z elektronsko obdelavo podatkov. Drugi del racionalizacije se bo pokazal v lesni industriji v koncentraciji, v enakomernem pritoku surovin skozi vse leto s tem, da bo surovina sveža, čista, krojena in sortirana po želji, zdrava, mehanizirano vskladiščena in transportirana v žagalnico in z možnostjo popolne uporabe koncentriranih lesnih ostankov pa tudi lubja. »Javor<< na Pivki ima že investicijski program za novo žago s koncentracijo približno 80.000 m3 hlodovine iglavcev, ki naj bi jo začeli graditi leta 1975. Za podobno tehnološko rešitev dodelave iglavcev in listavcev je dogovorjeno z »B re- stom<< v Cerknici glede žage v Starem trgu s koncentracijo 60.000 m'1 hlodovine ig! avcev. žago in mehanizirana lesno skladišče že gradijo. Stična točka z lesno industrijo je tudi dodelava lesa listavcev. Mehaniziran transport vsega lesa listavcev zahteva večje, daljše in težje kose. Skupaj z »Lesonitom« v llirski Bistrici so našli tehnologiji, ki se usklajujeta. Klasično izdelan prostorski les listavcev pri panju ne more več kriti proizvodnih stroškov. Zato bo leta 1975 zgrajen terminal za dodelavo listavcev na mehaniziranem lesnem skladišču v Ilirski Bistrici pri »Lesonitu«, ki bo omogočal , da bo 156 lahko iz gozda pripeljan tudi tisti del surovine, ki je pri sedanji neusklajeni tehnologiji iz kakršnihkoli razlogov ostajal v gozdu. Vsi ti napori so pripeljali v tehnološko integracijo, ki pogojuje racionalizacijo v obeh panogah, integralnejšo izrabo gozdnih sortimentov in vseh lesnih ostankov. Zato so potrebne velike investicije, ki jih bo treba reševati s skupnimi napori obeh panog. Mehanizirana skladišče »Meles-Pivka« še ni povsem dograjeno, pa se stroški že približujejo 20,000.000 din. Nova tehnologija zahteva tudi rekonstrukcijo cest in izgradnjo gozdnih vlak za težje traktorje in težja vozila; za to je nujno postopno zbirati veliko denarja. Milan Kuder EVROPSKA PESPOT ST. 6 Označevanje evropske pešpoti št. 6 od Baltiškega do Jadranskega morja uspešno na- preduje. Takšna so sporočila evropske popotniške zveze, ki je pobudnik in organizator tovrstnega mednarodnega sodelovanja. V njo je vključenih 25 evropskih popotniških, planin- skih in podobnih organizacij (med njimi je tudi Planinska zveza Slovenije) z več kot Europaischer : - . -----11!1111 ·Fernwanderweg 5 Bodensee --:Adria J. Fink Verlag Sl. 1 Ovitek vodnika po evropski pešpoti št. 5 od Bodenskega jezera (Konstanca) do Benetk. Obris obeh popotnikov je znak evropske popotniške zveze, uporabili ga bomo tudi kot znak našega dela evropske pešpoti št. 6 od Radeljskega prelaza dot Reškega zaliva. 157 EVROPSKE PEŠPOTI 7~ ·~ ====: Flensbu,rg=>Jl<"= = ---oo 1974 --- 1975 ......... .. PLAN London o Orleans o ~3 ,._~ 3 1 Clermonr- 0 Ferrond ,' Lyon Bordeaux 1 t' p; 1 re , ,; / 4 / SEV. M; 2 Nizzo ,. 6 1 F~cnkfurl~ 3 ~Hocenberg Morktredwilz \ ' .6 ~ ........ c o MUnchen See~erq \t'.~ a.n 0 StuMgort - .;-... nz _,_ 4-\--_,__ 1 o Innsbruck l 0 Firenze 6 1 = n e.J il Bourg rf Modome SREDOZEMSKO M . Sl. 2 Evropske pešpoti ob koncu leta 1974. Gotove in označene so poti 1, 2, 3 in 5, poleti 1975 pa bosta odprti še poti 4 in 6. Pripravljata se podaljška poti 2 in 3 do Kanala in naprej prek Anglije, pot št. 1 bodo podaljšali prek Jyllanda na Norveško ter potem do Nar- vika; za našo pot št. 6 je že pripravljen načrt za podaljšanje prek danskih otokov na Svedsko in naprej proti severu na Laponsko. Na Svedskem so zamarkirali že 600 km poti. Prepešačiti takšno pot v celoti pa bo že kar ž ivljenski cilj. 1,200.000 č l ani. Delo se v Nemčiji bliža h koncu, Avstrijci so svoj del poti označil i že pred dvema letoma, jugoslovanski del pa je tudi že skoraj pripravljen. Zaradi gozdnatega značaja naše dežele in potrebe, da se gozdarstvo intenzivneje vključi v rekreacijsko dejavnost, kot je primer povsod v gozdarsko razvitih državah, je razumljivo in prav, da je prevzelo v svoje okrilje del evropske pešpoti tudi naše gozdarstvo. Zložen in kraj insko zanimiv potek poti po naših kra jih bo pogodu predvsem tistim, ki si žele v času svojega dopusta prijeten 158 oddih v zelenem okolju, v nenehnem gibanju in spremembah. Ko bo naša pot zaživela, bo s svojo pestrostjo prav gotovo privabila poleg domačih tudi mnoge tuje goste. Naj ome- nimo, da je avstrijski del poti, ki meri prib!. 500 km, v zadnjih dveh letih že prehodilo blizu 2000 popotnikov. Verjetno bo želel velik del le-teh nadaljevati pot do morja. Od Radeljskega prelaza do Kastava tik nad Reškim zaJivom je bilo opravljeno preteklo jesen in zimo precejšnje delo. Začetek markiranja se je hudo zavlekel zaradi dolgotrajneg8. jesenskega deževja, ugodna zima je zamujeno popravila. Danes je označena bolj ali manj zadovoljivo celotna pot, manjši presledki so le v snežniškem predelu. Do otvoritve poti, ki bo 24. maja 1975 na Mašunu v okrilju praznovanja stoletnice gozdarskih društev na Slovenskem, bo treba seveda markacije še popraviti in dopolniti, posebno v naseljih, postaviti bo treba kažipote, propagandne, opozorilne in podobne table, pripraviti začasen vodnik in še marsikaj, da bomo lahko prižgali na mejnem prehodu ali pa ob morju zeleno luč. Otvoritev celotne poti pa bo 22. junija 1975 na Seebergu (Maria Zell) v Avstriji, skupaj z otvoritvijo evropske pešpoti št. 4 od Pirenejev na Dunaj in do Nežiderskega jezera. Jugoslovanski del poti smo označili z rumeno-rdečo markacijo, tako da se bo razlikovala od podobnih planinskih poti. Rumeno-rdeči bodo tudi kažipoti in drugi napisi. Takšen način označevanja bi kazalo obdržati tudi za markiranje drugih pešpoti, ki niso planinskega značaja. Pot pripravljajo vsak na svojem terenu posamezni gozdni obrati, koordinacijo dela pa je prevzel Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v okviru posebne naloge poslovnega združenja. Celotna pešpot od Flensburga do Reke meri približno 2000 km, jugoslovanski del pa po najkrajši varianti 243 km, po najdaljši pa 258 km. Pot iz Radelj do morja bo torej moč zlagoma prehodili v dvanajstih dneh, kar je ravno prav za izpolnitev dela letnega oddiha. Skupaj so naši gozdni obrati označili (oziroma še bodo) 297 km poti, upoštevajoč tudi variante, in sicer takole: Radlje 20,1 km Grosuplje 27,0 km Slovenj Gradec 26,5 km škofljica 22,9 km šoštanj 8,1 km Velike Lašče 22,1 km Nazarje 17,8 km Cerknica 12,7 km Vr2.nsko 11,3 km Snežnik-Stari trg 30,5 km Kamnik 3,9 km Knežak 16,9 km Domžale 23,0 km Ilirska Bistrica 23,3 km Litija 11,4 km Klana 19,5 km Vse razdalje smo povzeli po karti 1 : 25.000, razdalje v naravi so bržkone za 10 do 20 °/o večje. Z otvoritvijo poti pa seveda naše delo še ne bo končano. Smotrno bo treba skrbeti za njeno vzdrževanje, za organizacijo >>infrastrukture«, turistično propagando, vodstvo na poti idr. Vse to pa nedvomno pomeni preizkušnjo za gozdarski strokovni kader, kako je dovzeten za nove ideje in pobude. Milan Ciglar ·~ .... 159 KNJižEVNOST RAZMIK SADIK 2 X 2m JE NAJBOLJ EKONOMičEN Kohl, A.: Pj/anzenverband 2 X2m am wirtschaftlichsten. Ho/zkurier, Wien. 1975, št. 5. Po dolgoletnih opazovanjih smrekovih na- sadov iz leta 1892, so v Dunajskem gozdu ugotovili, da je razmik sadik 2 X 2m najbolj ekonomičen. Tedaj so zasadili štiri poskusne ploskve na enakem rastišču s smrekovimi sa- dikami, vsako z drugačnim razmikom: (1) 1,0 >< 1,0 m (2) 1,5 X 1,5 m (3) 1,0 X 2,0m (4) 2,0 X 2,0 m Ploskve so od leta 1923 dalje stalno nad- zorovali. Na vseh ploskvah so opravljali niz- ko redčenje, na ploskvi (1) z večjo gostoto sadik, pa še enkratno visoko redčenje. Sne- golomov je bilo več, med njimi štirje zelo močni. Rezultati opazovanj so zelo zanimivi: - stroški saditve so znašali na ploskvi (4) le 23 Ofo stroškov na ploskvi (1), 53 Ofo stroškov na ploskvi (2) in 62 Ofo stroškov na ploskvi (3) - stroški nege so bili na ploskvi (1) 8- krat, na ploskvah (2) in (3) pa 3-krat višji kot na ploskvi (4) - snegolomi so bili na ploskvi (1) 6-krat, na ploskvah (2) in (3) pa 2 do 3-krat višji kot na ploskvi (4) - veje dreves so bile na ploskvi (4) v višini 5 m komaj za 2 do 4 mm debelejše kot na drevesih ploskev (1), (2) in (3), v višini 10m pa razlik sploh ni bilo. Izkupiček za proizvedeni les, ne upošteva- joč stroškov poseka in snovanja nasadov, znaša po cenah iz leta 1973 na hektar: na ploskvi (4) 314.000 ASch (100 Ofo) na ploskvah (2) in (3) 253.000 ASch (81 Ofo) na ploskvi (1) 209.000 ASch (66 Ofo) Nenavadne razlike so v glavnem posledica večje debeline dreves na ploskvi (4) z večjim razmikom, kjer so dosegla drevesa v povpreč­ ju za 3 cm večje debeline kot na drugih treh z bolj gosto saditvijo. Vprašanje gostote sadik v nasadih sprem- lja tako gozdarja kot gozdnega posestnika odkar obstaja veda o gojenju gozda. Prav je, da spremljamo rezulta te dolgoletnih opazo- vanj in upoštevamo izkušnje v vsakdanji praksi . Vladislav Beltram MNENJE BRALCEV HISTERIJA Pzdravim naravnim du- hom« po goreči smoli, kot se je pri nas že zgodilo. »Histerija« pa bi bila umestna tudi tedaj, ko bi zlasti v mrzlih zimskih mesecih dodatno zamegljevali naše gorske doline z modrikastimi dimi s takšnih ali podobnih >>naravnih« kurišč. Zato se bomo z našim piscem vred prav radi ogrevali za drugačne tehraološke rešitve. Milan Ciglar 160 VIII. GOZDARSKI šTUDIJSKI DNEVI 1975 OB 25-LETNICI VISOKOšOLSKEGA šTUDIJA lNODNA BESEDA Letos so se slovenski gozdarji zbrali na svojih tradicionalnih študijskih dneh na Bledu. Prijazni gostitelji, poklicni tovariši z blejskega gozdnega gospodarstva, so 13. in 14. februarja nadvse uspdno organizirali ta delovni in hkrati tovariški shod. Ta bo ostal udeležencem še dolgo v spominu, hkrati pa je dal strokovnim prizadevanjem mar- sikakšen koristen namig pa tudi nalogo in obvezo. V ·in1ei7Ll biotehniške fakultete je študijske dneve začel dekall prof. dr. Dušan lY!lin- .šek s temile mislimi: Letošnji študijski dnevi so posvečeni 25-letnici gozdarskega visokošolskega študija v Sloveniji. To obdobje pa pomeni tudi četrto četrtino stoletja odkar obstaja v naši deželi gozdarsko strokovno šolstvo; zato proslavljamo letos pri nas tudi ta jubilej. Mi pa smo posvetili te študijske dneve ponovno pouku, študiju, reformi, torej bodočemu razvoju šolstva v naši stroki. Da bi lahko to delo uspešno opravili, je potrebno pogledati v ogledalo .\:ole - v gozdarsko prakso in v gozd ter to primerjati tudi z razmerami v drugih deželah. Kaj nam pove zrcalo? Ugotavljamo, da je družbenopolitična klima pri nas omogočila, da smo v gozdar- .\·tvu uveljavili vrsto naprednih načel družbenopolitične, naravoslovne in strokovne narave, o katerih drugod šele razmišljajo. Eden od dokazov za to je zakon o gozdovih, ki bi ga lahko imenovali tudi zakon o dinamičnem varstvu krajinske komponente -- gozda. Sledijo mu samoupravno oblikovani družbeni odnosi med sodelavci v organiza- cijah in ne nazadnje je tu gozd s svojim.i funkcijami, ki smo jih uspeli, čeprav ne povsod, načrtno krepiti. Za te dosežke nam tuji gozdarji zavidajo. Vemo, da je trt prispevala .vola svoj pomemben delež.. Ko razmišljamo o bodočenz študiju gozdarstva, ne smemo mimo ,'l;e neka/eri/z dej- stev, ki se jih nwramo zavedati: tudi naše naloge pri vzgoji in izobraževanju narekujejo družbene potrebe. Cilje .\:tudija gozdarstva pa morajo sooblikovati, poleg doseženega stanja v gozdnem gospodarstvu, rudi dosežena spoznanja, do katerih smo se ob trdem delu dokopati in, ki so bogata dota gozdarstvu jutri.r-njega dne. Le-te je možno strniti v nekaj kratkih ugotovitev. V našo podzavest smo vtkali pomembno spomanje, da je gozd najmogočnejši ohranjen ekosistem, ki pa je hkrati področje živahne gospodarske aktivnosti. V njem smo uspeli ohraniti naravnost ob racionalnem pridelovanju lesa, kot posebne strateške surovine. Iikmti je to tudi edinstven primer v gospodarjenju z naravnimi bogastvi, kjer gospodarstvo istočasno in usklajeno krepi pridelovanje surovine in pozitivne /llnkcije gozda, ki oblikujejo okolje. Nekdo bo rekel, da gre za samoh11alo. V bistvu pa gre za dejstva, ki nimajo nič skupnega z nwdno manijo o varstvu okolja. Ugotav- ljanw, da imamo nekaj> kar drugim strokam, ki gospodarijo z naravnimi bogastvi še v celoti manjka. 161 Naš gozd je edini krajinski element, s katerim gospodarimo z vidikov ekologije in ekonomike hkrati že dolga obdobja, načrtno in po načelu trajnosti. Začetke načrtovanja gozdno-gospodarskih ukrepov je nekoč narekovalo pomanjkanje lesa. To načrtovanje pa se je postopoma, prav tako iz potrebe in iz spoznanja hkrati, razširilo na varovalne in na socialne funkcije gozda. Uveljavila se je infrastrukturna funkcija gozda in gozdarskih organizacij, s čimer se ponašamo že od Ressljevih časov z dokazili na papirju in v naravi. Zato uživa gozd od vseh krajinskih komponent, pri nas najdalj časa, tudi z zakonom urejeno zaščito. Gozd je prostorsko najbolj prostran, še naraven ekosistem naše dežele. Prav zaradi ohranjene naravnosti mora, kot ekološka krajinska enota, odločilno vplivati na biološke lastnosti pokrajine, na vse njene komponente, kot so polja, vodovja in klimo. Negovan naravni gozd je glavni in edini regenerator naravnosti vedno bolj denaturirane krajine. Zaradi takšnega ekosistemskega dojemanja narave, je gozdarstvo sposobno misliti, sklepati in načrtovati kompleksno. Dosedanja široka izobrazba gozdarja pa omogoča, ob snovanju novih znanstvenih spoznanj, prevzemati in uspešno opravljati nove druž- bene naloge v varstvu naravnega okolja. čvrsto organizirana mreža gozdarstva, ki prekriva in prepreda vso republiko, omogoča uspešno prevzemanje novih nalog. Zato so morebitne dopolnitve organizira- nosti gozdarstva, glede na nove naloge, enostavno delo. To tem lažje, ker so v gozdar- stvu Slovenije praksa, raziskovalno delo in šolstvo povezani v enoten sistem, ki je nastajal organsko skozi daljše obdobje, ob spontanih samoupravnih hotenjih, ki jih danes uresničujemo in legaliziramo. Ta sistem je prirejen za gozd in za gospodarjenje z gozdnato krajino kot naravno tvorbo. Zato je sposoben prevzeti vrsto nalog pri varstvu okolja, ker je prav za te naloge že po svoji naravi organiziran. To so rezultati skupnih naporov. Zagotovo imata za uspehe veliko zasluga pri- vzgojen poklicni etos in naša skupna misel. Etos in skupna misel za varovalen odnos do gozda, pri gospodarjenju z njim pa temeljita na poglobljenih pogledih, katerih izvor je izven meja ozkega strokovnega območja, na področju filozofskih osnov naše druž- benopolitične ureditve. Vse to nam postavlja cilje, ki jih je treba doseči v bodočem četrtstoletju v študiju gozdarstva: l. Ostajamo pri študiju gozda, gozdnate krajine in gozdnega gospodarstva še bolj čvrsto kot doslej. Pri tem moramo iskati pripomočke v novih disciplinah, zaradi katerih pa stroke ne smemo izvotliti. 2. Hkrati razširjamo lastno, uhojeno in preizkušeno načrtovalno misel in dejavnost na druge komponente naravne krajine: divjine itd. To zmožnost smo s svojim izobliko- vanim izobrazbenim jedrom že dokazali. Prepričani pa smo, da smo za takšno delo tudi najbolj poklicani. Skrb za izvedbo študijskih dni 1975 je prevzela katedra za ekonomiko v gozdarskem oddelku. Za njen trud se ji v imenu biotehniške fakultete iskreno zahvaljujem. UGOTOVITVE IN SKLEPI Vsakoletni gozdarski visokošolski študijski dnevi, ki jih že vrsto let prireja gozdarski oddelek biotehniške fakultete, so bili letos še posebej pomembni, ker so bili istočasno s proslavo 25-letnice gozdarskega oddelka biotehniške fakultete. Zato je letošnje po- svetovanje v okviru visokošolskih študijskih dni bilo namenjeno osrednji temi »izo- braževanje in vloga kadrov kot faktor razvoja in napredka gozdarstva«. 162 Posvetovanje je ugotovilo velik pomen in prispevek gozdarskega oddelka biotehniške fakultete k izobraževanju kadrov v gozdarstvu, saj v gozdnem in lesnem gospodarstvu, pa tudi na drugih pomembnih področjih našega družbeno-gospodarskega življenja, deluje že 550 v Ljubljani diplomiranih gozdarskih in lesarskih inženirjev. Velike naloge pa so pred našo fakulteto tudi pri šolanju novih kadrov ter v dopolnilnem izobraže- vanju obstoječih kadrov. Posvetovanje je ugotovilo, da je gozdarstvo Slovenije že v dosedanjem razvoju doseglo spodbudne rezultate in da je dosedanja, že preizkušena in uveljavljena sistem- ska ureditev gospodarjenja z gozdovi, našla dokončno potrditev tudi v zakonu o gozdovih, sprejetem na podlagi nove republiške ustave. Posebej je bilo poudarjeno, da so naloge, ki stoje v ospredju današnjega prelomnega obdobja ob uveljavljanju novih družbeno-gospodarskih in samoupravnih odnosov, odvisne predvsem od vsestranske aktivnosti in zavzetosti kadrov, ki so odgovorni za njihovo uresničitev. Angažiranje kadrov pa se pri tem ne sme zapirati v ozke strokovne in tehnološke okvire, pač pa se mora povezovati in slediti vsem tokovom našega družbeno-političnega življenja. Na tako široki osnovi oblikovana mnenja in stališča pa moramo odslej braniti z večjo zavzetostjo in upornostjo, brez omahljivosti in malodušja, ki smo mu doslej zaradi lastne ozkosti občasno zapadali. Sprejeti so bili naslednji sklepi: Izobraževanje gozdnih posestnikov Program izobraževanja za gozdne posestnike, ki naj ga sestavijo ali dopolnijo, če ga že imajo, vse gozdno-gospodarske organizacije, zlasti pa obrati za kooperacija, mora zagotavljati predvsem - točno opredeljene izobraževalne smotre; - kontinuiranost in stalnost izobraževalnega dela in na osnovi prakse postopno izboljševanje programa; - upoštevanje družbenih in gospodarskih značilnosti določenega gozdnogospodar- skega območja, ki se močno spreminjajo na majhnem prostoru; - ureditev financiranja izobraževanja gozdnih posestnikov. Program izobraževanja za kmete naj bo usmerjen zlasti na probleme iz družbeno- političnega področja in naj omogoča, da se bodo člani obratov za kooperacija usposab- ljali kot samoupravljavci v duhu ustavnih določil, da se bo dvignila njihova splošna izobrazbena raven, zlasti v zaostalih sredinah, in da se bodo kmetje lahko prilagajali tehnološkemu napredku pri gospodarjenju na kmetijah. Program izobraževanja mora tudi omogočati, da bodo kmetje sposobni sprejemati številne inovacije, ki jih terja sodobni čas. Za uresničevanje izobraževalnih programov je treba nujno in neodložljivo usposo- biti gozdarske kadre vseh profilov za delo s kmeti, in sicer na osnovi sodobnih izsled- kov pospeševalne službe. Usposabljanje naj zajame zlasti tiste kadre, ki bodo pre- vzemali zelo zahtevno in odgovorno strokovno pa tudi družbenopolitično delo v obratih za kooperacija. Izobraževanje gozdarskega kadra za delo s kmeti mora biti usmerjeno na področje družbenih ved, ekologije, rabe prostora, psihologije podeželja in tistih dejavnosti, ki sodelujejo z gozdarstvom pri obravnavanju in razvoju podeželskega prostora (kmetijstvo, turizem, rekreacija, krajinarstvo, itd.). Prvine izobraževanja, s katerimi se gozdarski kadri vseh profilov usposabljajo za delo s kmeti na sodobnih osnovah, je treba vnesti v učne programe zlasti na gozdarski 163 fakulteti in gozdarski tehniški šoli. S tem bodo realizirani sklepi, ki so bili v tej zwzi sprejeti pred 6 leti. Odgovorna nosilca za realizacijo tega sklepa sta gozdarska fakulteta in gozdarska tehniška šola. Obrati za kooperacije pri gozdnogospodarskih organizacijah naj se aktivneje vklju- čujejo pri delu z mladino v okviru mladih zadružnikov in to obliko izkoristijo za oblikovanje sodobnega razgledanega gozdnega posestnika, kakršen naj bi bil v bodoče. Zlasti samoupravno uveljavljanje mladih je, poleg ostalih oblik izobraževanja, zelo koristna oblika izobraževanja bodočih gospodarjev. Z razvojem obratov za kooperacije v samostojne upravne in gospodarske enote stopajo v ospredje specifični in pomembni družbeno-ekonomski in proizvodni problemi, ki se jim pridružujejo še naloge izobraževanja; te bodo preraščale v obsežne pospeše- valne naloge. Zaradi tega se morajo kompleksne in specifične naloge zasebnega sek- torja, kamor sodi tudi program izobraževanja, koordinirati in razmejiti, to je zlasti naloga poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Zadružne zveze SRS. Izobraževanje gozdnih posestnikov je potrebno razširiti in podrediti določbi, ki izhaja iz zakona o gozdovih, s katero imajo kmetje prednostno pravico pri opravljanju gozdar- skih del. Izobraževanje naj zajame vse panoge gozdne proizvodnje, usposabljajo pa naj se zlasti tisti gozdni posestniki, ki jim je dohodek iz gozda dopolnilo dohodka. Pri strokovnem delu izobraževanja gozdnih posestnikov naj bi bolj kot doslej uskladili poglede na sodobne gozdno gojitvene probleme, ter v večji meri prikazali gospodarske prednosti integralnega in medparcelnega gospodarjenja. Tako bi omogočili, da bi gozdni posestniki postali stalnejši sodelavci pri gospodarjenju z gozdovi ter tudi prostovoljni izvajalci številnih in strokovno zahtevnih negovalnih ukrepov v zasebnih gozdovih. Intenzivneje kot doslej naj bi za izobraževanje kmetov uporabljali sredstva javnega obveščanja , kot so na primer strokovni tiski, Kmečki glas, radio in zlasti televizija. Kompleksno izobraževanje kmetov in ukrepe ob širše zasnovanih razvojnih pro- gramih je treba sprejeti v soglasju z vsemi, ki se zanimajo za to: s kmeti, gozdarskimi in kmetijskimi organizacijami, z industrijo, izobraževalnimi institucijami, občinskimi skupščinami in krajevnimi skupnostmi, ki naj prevzamejo poleg svojih obveznosti iz programov še vlogo usklajevalcev z vsemi tistimi, ki sodelujejo ali naj bi sodelovali pri obnovi podeželja. Pri tem je zaželena pobuda gozdarjev predvsem tam, kjer ni splošnega zanimanja za te probleme. Ob stopnjevani specializaciji in individualnem razvoju posameznih nosilcev, je potrebno zagotoviti organizacijsko samostojnost vsakemu posameznemu nosilcu programa. Izobraževanje gozdarjev-gozdnih delavcev Zaradi čedalje večjih potreb po stalnih gozdnih delavcih je treba povečati vpis mladincev v šolo za gozdarje - poklicne gozdne delavce. Proučiti je treba tudi možnosti za vpis mladincev iz drugih republik pri tistih gozdnogospodarskih organizacijah, ki že doslej v večjem obsegu zaposlujejo sezonske delavce iz drugih republik. Okrepiti je treba propagando za vpis v gozdarske šole, zlasti v šolo za gozdarje, in sicer skupaj z gozdnogospodarskimi organizacijami ter republiškimi in področnimi zavodi za zaposlovanje. Načrtno propagando je treba uvesti že v okvire osnovnošolskega 164 pouka: s spoznavanjem splošnega pomena gozdov, pogojev dela v gozdarstvu in vpisa v gozdarske šole, s predvajanjem filmov, diapozitivov, organiziranjem predavanj, letakov itd. Zaradi uspešnega propagandnega dela je treba izdelati študijo vzrokov in ukrepov, ki otežujejo uspešnejše vključevanje mladincev v šolo za gozdarje. Kot pogoj za vpis v šolo za gozdarje (poklicne gozdne delavce), naj se za mladince postopoma ponovno uvede obveznih 8 razredov osemletke, kar je v skladu z razvojem stroke, zahtevami poklica in izobraževalnega sistema. že zaposlenim gozdnim delavcem, ki izpolnjujejo vpisne pogoje (najmanj 6 raz- redov osnovne šole in starost do 30 let), naj gozdnogospodarske organizacije omogočijo vpis v šolo za gozdarje: s tem jim bodo dale možnost organiziranega pridobivanja znanja in s tem povezano napredovanje, boljše nagrajevanje in uspešnejše delo. Za tiste zaposlene delavce, stare do 30 let, ki nimajo končanih 6 razredov osnovne šole, naj gozdnogospodarske organizacije v sodelovanju s področnimi osnovnimi šolami, oziroma delavskimi univerzami, organizirajo dopolnilno šolanje v osemletki. Za gozdne delavce, ki ne izpolnjujejo formalnih vpisnih pogojev za vpis v šolo za gozdarje, je potrebno organizirati izobraževanje na delovnem mestu. Mišljeni so predvsem starejši, stalni in sezonski delavci. Izvedba te oblike izobraževanja mora temeljiti na enotnem izobraževalnem programu (po možnosti verificiranem). Program izobraževanja gozdnih delavcev na delovnem mestu se lahko v ustrezni obliki uporablja tudi za izobraževanje gozdnih posestnikov-kooperatnov v vseh oblikah usposabljanja za dela v gozdu. Za najboljše zaposlene delavce, navedene v prejšnjih točkah, moramo skupaj z gozdnogospodarskimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami organizirati do- polnilno izobraževanje, s katerim si bodo pridobili dodatna znanja, ki jih zahteva tehno- loški razvoj stroke. Prednost pri izobraževanju gozdnih delavcev za specializirane poklice v gozdni proizvodnji (ožji profili - traktorist, žičničar, šofer) morajo imeti praviloma stalni, strokovno usposobljeni delavci, kar naj gozdnogospodarske organizacije zagotovijo v določilih svojih internih predpisov. Izdelati je treba profile in učne načrte za dopolnilno izobraževanje poklicev iz prejšnje točke ter skrbeti za njihovo stalno izpopolnjevanje. Vsako eksterno ali interno pridobljeno znanje na podlagi prej omenjenih progra- mov, naj se ustrezno valorizira. Zato je za gozdne delavce in ostale ožje profile oz. poklice v gozdarstvu potreben enoten sistem vrednotenja znanj in napredovanja. Delovno mesto gozdarskega delovodje je v praksi še vedno aktualno. Glede na prilike v gozdni proizvodnji ga lahko zasede šolan gozdar (poklicni gozdni delavec) ali gozdarski tehnik. Za šolane gozdarje, ki bi po določenih delovnih letih (cca. 5 let) zasedli delovno mesto delovodje, bo izdelan poseben dopolnilni učni program za delo- vodje in organizirani tečaji. Izboljšanje družbenega standarda gozdnih delavcev ima osnovni pomen za bodoče kadrovanje v gozdarske šole. Gozdnogospodarske organizacije naj v povezavi z osta- limi dejavniki zagotovijo najbolj ustrezne rešitve pri urejanju stanovanjskih prilik, naseli tve, zaposlitve in dwgih socialnih vprašanj gozdnih delavcev. Pri tem je umestno združiti napore z ostalimi neposredno prizadetimi organizaci- jami (kmetijskimi, turističnimi) pri reševanju problemov modernizacije gorskih kmetij. Zaradi potreb po profilu gozdarskega tehnika, ki izvirajo iz razvojnih programov gozdnogospodarskih organizacij, naj gozdnogospodarske organizacije organizirajo vpis najboljših delavcev iz proizvodnje (poklicnih gozdarjev), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v dopisno gozdarsko tehniško šolo - oddelek za odrasle (končana osemletka). Ta oblika šolanja omogoča napredovanje tistim gozdnim delavcem, ki imajo vol jo in spo- 165 sobnost za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje in naj bi se uveljavljala toliko časa, dokler se ne izdela modernejši izobraževalni sistem. Temeljne organizacije združenega dela naj v svojih samoupravnih aktih opredelijo izvajanje sistema izobraževanja delavcev in predvidijo odgovornost za izvedbo nalog. Zaradi uresničevanja nalog s področja izobraževanja in skladno z določili družbe- nega dogovora o kadrovski politiki, naj v temeljnih ali višjih oblikah OZD čimprej uvedejo kadrovsko izobraževalno službo. Izobraževanje gozdarskh tehnikov Dopolnilno, permanentno izobraževanje je v gozdarstvu potrebno in sicer za vse poklice. Za gozdarskega tehnika pa smo v tem pogledu doslej napravili zelo malo. Zaprtost poklica in dejstvo, da v poklicu tehnik ne more napredovati, lahko imamo kot enega izmed poglavitnih vzrokov velike fluktuacije gozdarskih tehnikov. Pred gozdarskega tehnika, zlasti revirnega gozdarja, se postavljajo vsak dan zahtev- nejše naloge, za katere pa znanja, ki mu jih nudi sedanji učni program, ne zadoščajo . Zato naj bi začeli reševati problematiko že v osnovi - tj . s sestavo novega profila poklica in s temu ustrezno korekturo učnega načrta. Za dopolnilno izobraževanje na delovnem mestu je zaenkrat ciklusna oblika (kurzna metoda) najbolj sprejemljiva. Posamezni ciklusi potekajo časovno ločeno, tako da tehnik-revirni gozdar ni predolgo odtegnjen proizvodnji in lahko svoje naloge normalno opravlja. Ciklusno ali kakršno koli drugo dopolnilno izobraževanje tehnikov mora sloneti na sestavljenih in za območje SRS enotnih programih, ki jih lahko sprejmejo in izvedejo v poljubnem gozdnogospodarskem območju ali pa gozdarski šolski center. Poleg osnovnega namena dopolnilnega izobraževanja - usposabljanje delavcev za nove zahtevnejše naloge, pa mora to izobraževanje omogočiti tehniku še napredovanje na delovnem mestu in mu odpirati nadaljnje možnosti za pridobitev višje kvalifikacije, vzporedno s tem pa tudi višjih osebnih dohodkov. čeprav sami nazivi, kot npr. višji tehnik, obratni inženir, inženir I. stopnje, v svojem bistvu ne bi smeli biti osnovni namen pošolskega izobraževanja, pa ne smemo prezreti psiholoških momentov, ki stimulativno vplivajo na osebnost, samozavest in počutje ne samo tehnika, ampak vsakega človeka. Zagotovitev teh dodatnih smotrov izobraževanja je dana z verifikacijo pridobljenih znanj ter njihovo valorizacijo (potrdila, spričevala oz. kakršnakoli druga primerna oblika - glej referat Mlinšek D.: - krediti v ZDA). Udeleženci posvetovanja so soglasni, da je kot izhodišče sprejemljiv predlagani program 11 ciklusnih tem: A. Področje gojenja gozdov: l. Seminar gojitvenega in sečno-spravilnega načrtovanja 2. Seminar o tehniki gojitvenih del B. Področje gozdarske mehanizacije: 3. Traktorji za spravilo lesa 4. Gozdarske žičnice 5. Kamioni in nakladalne naprave v fazi prevoza lesa 6. Mehanizacija centralnih skladišč in osnovni gradbeni stroji C. Ostala področja: 7. Organizacija in fiziologija dela 166 8. Seminar o medčloveških odnosih (psihosociološki pristop) 9. Pedagogika 10. Seminar o družbeno-ekonomski problematiki 11. Osnove računalniške obdelave podatkov Skrb za pripravo programov in eventualno spremembo okvirnega programa naj bi prevzela v okviru Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki biotehniške fakultete, operative in gozdarskega šolskega centra Postojna. Dejavnost te komisije naj bi se razširila na celotni sistem in metodologijo permanentnega izobraževanja gozdarskega tehnika, na korekturo dosedanjega profila tehnika, na posodobitev učnega načrta ter na realiziranje vseh možnih poti horizon- talne in vertikalne povezave poklica tehnika z ostalimi poklici v gozdarstvu. Vzporedno z izobraževanjem, s pridobivanjem verificiranih znanj ter novih delovnih nazivov oz. stopenj znanja, naj se razvija in prilagaja tudi organizacijska shema v delovni organizaciji, da bo tudi tehnik z novimi znanji lahko zasedal ustrezna delovna mesta, oz. imel možnost, da uporabi na novo pridobljena znanja. Udeležba tehnikov v programu pridobivanja dopolnilnih znanj in verificiranih na- zivov naj bi bila vezana na njihov dosedanji delovni uspeh, ki naj bi ga moral vsakdo, ki se za to zanima, že prej pokazati npr. v obliki uspešno opravljenega pripravniškega staža in strokovnega izpita, določenega števila službenih let in doseženega službenega položaja v podjetju ipd. V končni fazi naj bi pošolsko izobraževanje tehnika vodilo do stopnje splošno verificirane višje šole. V nasprotnem primeru bo tehnik še vedno naklonjen fluktuaciji in iskanju višjega naziva zunaj stroke- npr. na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, na višji ekonomski šoli ipd. V procesu izobraževanja dveh osnovnih poklicev v gozdarstvu - gozdarja in tehnika, v pošolskem izobraževanju tehnika na delovnem mestu, pri oblikovanju novega delovnega mesta - gozdarskega delovodje, v oblikovanju raznih drugih profilov kot so traktorist, nakladalec, miner, itd ., pa tudi v procesu permanentnega izobraževanja gozdnega delavca-gozdarja ter tehnika bo vloga gozdarskega šolskega centra Po- stojna tolikšna, da je njegova sanacija in modernizacija več kot nujna. Izobraževanje gozdarskih inženirjev Razprava v skupini, ki je obravnavala problematiko izobraževanja gozdarskih inženirjev, je v celoti potrdila izhodišča, ki so bila dana v uvodnem referatu dr. Iztoka Winklerja in v koreferatu dr. Franja Kordiša. V razpravi so bile zlasti potrjene nekatere zamisli glede reformnih prizadevanj na področju gozdarskega visokošolskega študija, in sicer: Smotrno je prenašanje dela izobraževalnega procesa v prakso, čeprav so za njegovo uspešno izvedbo potrebne temeljite priprave. Hitreje je treba razvijati individualno delo s študenti in hitreje uvajati študente v raziskovalno delo. Zagotoviti je treba marksistično zasnovanost vseh študijskih programov. Pri tem ne gre samo za uvajanje nekaterih splošnih družboslovnih predmetov, ali za to, da se zadovoljimo le z marksistično metodologijo in s formalno uporabo dialektičnih načel pri posameznih predmetih, ampak se moramo zavzemati za celovito uporabo marksi- stičnih izhodišč v stroki in zagotoviti povezavo posameznih znanosti s temeljnimi druž- benimi cilji. 167 Studijski programi in načrti morajo upoštevati, da izobražujemo kadre z dolgoročno zasnovo, ki bo omogočala stalno dopolnjevanje in dograjevanje že osvojenega znanja, in da šolamo kadre, ki bodo delovali v zapletenih družbenih odnosih. V okviru študij- skih programov moramo razvijati tudi ustrezne metode, kajti vse bolj bo potrebno interdisciplinarno povezovanje osvojenega znanja. Iz študijskih programov je treba radikalno odstranjevati balast, nepotrebna ponavljanja in gradivo, ki ima samo še zgodovinsko vrednost. Upoštevajoč naloge stroke in gozdarskih inženirjev v prihodnosti, je treba gozdarsko fakulteto obravnavati kot gospodarsko fakulteto, gozdarske inženirje pa v prvi vrsti kot gospodarstvenike. Za uspešno in strokovno vodenje strokovnih del morajo imeti temeljna znanja s področja bioloških, tehničnih in ekonomskih ved. Kompleksno uporabo teh znanj v proizvodnji bo omogočilo sintetiziranje vseh elementov proizvodnje v celoto za točno opredeljen družbenoekonomski cilj. Go:z:darski inženirji morajo biti tudi usposobljeni za delovanje v specifičnih druž- benoekonomskih odnosih, ki so ne glede na lastništvo, vzpostavljeni v slovenskem gozdarstvu v pogojih skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi na samoupravnih teme- ljih. Pri tem moramo zlasti celovito in vsestransko obravnavati specifično problematiko zasebnega sektorja v gozdarstvu. Opraviti je treba sedanjo razdelitev študijskega načrta na posamezne premalo pove- zane predmete z oblikovanjem tako imenovanih študijskih kompleksov, ki celovito povezujejo zaokroženo študijsko področje. Sedanji študijski načrt kaže dopolniti zlasti v kompleksu ekonomike z urejanjem gozdov ter v izkoriščanju gozdov, in sicer z uvedbo novih študijskih disciplin, kot so npr. psihofiziologija dela, varstvo pri delu, kvantitativne metode načrtovanja in sprem- ljanje proizvodnje in druge. Sedanje ekonomske predmete bi kazalo tesneje povezati s sedanjim urejanjem gozdov v celovito obravnavo načrtovanja v gozdarstvu. Pri oblikovanju študijskih programov - rednega ali podiplomskega študija je treba posvečati pozornost tudi problemom sodelovanja z deželami v razvoju, in to s splošno družbenega oz. družbenoekonomskega, a tudi z ožjega gozdarskega vidika. Dopolnilno izobraževanje inženirjev naj se razvija predvsem v dveh smereh - v okviru rednega podiplomskega študija-magisterija in rednih podiplomskih seminar- jev. Pri spodbujanju dopolnilnega izobraževanja je potrebna večja iniciativa same prakse, institucionalni okvir za dogovarjanje o programih in vsebini tega izobraževanja pa naj bo izobraževalna skupnost za gozdarstvo. Gozdnogospodarske organizacije morajo zagotoviti ustrezne možnosti študija za t :ste svoje strokovnjake, ki se vključujejo v redne oblike študija, in omogočiti, da se bodo vsi strokovnjaki lahko vključevali v podiplomske seminarje. Ustvariti je treba pogoje za hitrejšo ras t in stalno obnavljanje raziskovalnega u1 pedagoškega kadra na vseh področjih gozdarskega študija. Jasneje je treba opredeliti posamezne profile delavcev v gozdarstvu, zlasti profil gozdarskega tehnika in gozdarskega inženirja in zagotoviti ustrezno povezavo pri oblikovanju programov njihovega izobraževanja. Pošolsko izobraževanje Pošolskemu izobraževanju je treba posvetiti sistematično skrb. Zato ga je potrebno institucionirati, izdelati elaborat, ki naj zajema program pošolskega izobraževanja, njegov režim, obveze šole, raziskoval cev in prakse, ter načrt za njegovo izvajanj e. 168 Poljudno znanstveno delo za javnost Med razpravo o tej temi je bilo ugotovljeno, da je oblik sodelovanja gozdarstva z javnostjo toliko, kolikor je ljudi in kolikor je posameznih si tuacij. Konkretnejši zaključki pa so naslednji: Novim gozdarskim inženirjem je potrebna teoretična podlaga, da bodo lahko uspešno reševali probleme, ki nastanejo pri delu z javnostjo. Ta javnost pa niso le obiskovalci učnih poti in nedeljski izletniki, ampak tudi ljudje, ki v prostor in naravo posegajo z drugačnih stališč kot gozdarji. Zato moramo seznaniti o problemih gozdar- stva tudi strokovnjake drugih disciplin, kar praktično pomeni, da tudi oni potrebujejo interdisciplinarnost. Gozdarjem lahko najprej pomagajo tisti, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo mla- dine. Zato naj bi biotehniška fakulteta skupno z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje proučila obstoječe učne načrte za osnovne in srednje šole ter predlagala, kako bi izboljšali spoznavanje gozda kot bistvenega elementa našega življenjskega okolja. Potrebujemo tudi odbore na območni in republiški ravni, ki bodo usklajevali akcije in pomagali sodelavcem na terenu . Ti odbori naj bi tudi skrbeli za to, da bi sodelavci, ki so voljni delati pri akcijah za javnost, pridobili potrebno teoretično podlago zunaj rednega učnega procesa. Zelo pomembno je uskladiti naša lastna stališča , kadar moramo soodločati ali daj ati mnenja v zvezi z raznimi objekti, ki posegajo v gozdno okolje. Eno izmed najpomembnejših torišč za to delovanje bo ustrezno organizirana samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, kakor tudi območne skupnosti za gozdarstvo. CANJKO T., FUNKL L. in MLINšEK D . . :./ .___:.:.· :" ' ,.s .. --:-.. / 169 MILAN CIGLAR ZAPUSčA UREDNISKI STOL Uredniški stol zapušča imenitni vojskovodja slovenske gozdarske besede. To je že četrta pomlad njegovega urednikovanja. Ves ta čas je vneto zlagal, prekla- dal, gladil in negoval gozdarsko misel ter z velikim posluhom in skrbjo vodil četo (ne vojsko!) gozdarskih piscev po bojiščih zanimive strokovnosti in jezikovne čutnosti. Njegova ljubiteljska vnema, visoka strokovnost in prirojena natančnost so naši reviji marsikaj dodale. Vsebina in tehnična oprema, z utkanim posluhom za lepoto in racionalnost, sta reviji dokončno dali znanstveno, raziskovalno in operativno vrednost. Kot urednik je tovariš Ciglar spoštoval sleherno pobudo in misel, če ni šlo drugače, jo je sam pregnetel in izoblikoval, toda niti ene ni vrgel v uredniški koš. Menda ga sploh ni imel. Ravnal je po načelu, da je GV list za slovenske gozdarje, hkrati pa ogledalo njihovega dela. Zato je vsako misel iz slovenskih gozdov, ali o slovenskih gozdovih skrbno negoval in razvijal. Revija je postala pobudnica in snovalka novih poti, ki jih ubira gozdarstvo v obliko- vanju slovenske krajine in celotnega življenjskega prostora. Vendar to še ne pomeni, da je vse teklo tako gladko. Ce ne bi vsega tega počel s tako neizčrpno ljubiteljsko vnemo, odgovornostjo do slovenskih gozdov in do samega sebe, s skromnostjo in odrekanjem, Vestnik prav gotovo ne bi izha- jal tako redno in njegova vrednost ne bi bila tako visoka kot je. Zlasti je ne- razumljivo, da takšna gospodarska panoga kot je slovensko gozdarstvo, ki letno iztrži preko 200 starih milijard dinarjev ne more zbrati za svojo revijo borih 30 starih milijonov (0,007 Ofo), da bi lahko izhajala nemoteno in da urednik še s tem ne bi imel težav. Gozdarji smo zelo ponosni na svojo stanovsko pripadnost. Nemajhen delež pri tem upravičenem slovesu nosi prav gotovo naša revija, edina slovenska posredovalka gozdarske misli. Zato ji kdaj pa kdaj odrinimo kakšen dinar. Da, tudi te težave je tovariš Ciglar moral premagovati. Skrbno pripravljene številke GV so bile večkrat deležne spoštljivih priznanj jugoslovanskih in inozemskih publicistov ter izdajateljskih hiš. Običajno športnikom, ko odhajajo z igrišča zaploskamo, zaploskamo tudi igralcem na odru, govornikom, oblikovalcem, godbenikom, pevcem. Ce smo Milana Ciglarja v začetku oklicali za vojskovodja svoje oblikovane misli in bo- jevnika za slovensko gozdarsko pisano besedo, potem ob njegovem odhodu uda- rimo s petami skupaj in se narahlo priklonimo, kajti slovenskemu gozdarstvu je poklonil lep košček svojega dela. Zanimivo za vse tiste, ki nestrpno čakajo naročeno knjigo GOZDOVI NA SLOVENSKEM<<. ZALOL:BA BOREC sporoča , da je knjiga srečno in brez večj ih pre- tresov končno prestopila jugoslovansko-italijansko mejo (tiskali so jo v Milanu) in bo prišla med vas (po zagotovilu založbe) okoli 20. aprila, seveda tega leta. 170 UDK 634.0.945.31(497.12) 25 LET GOZDARSKO-LESARSKEGA VISOKOSOLSKEGA STUDIJA V SR SLOVENIJI Lojze Fun k 1 (Ljubljana) Fun k 1, L.: 25 let gozdarsko-lesarskega visokošol- skega študija v SR Sloveniji. Gozdarski vestnik 33, 1975, 4, str. 171-178. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtor opisuje zgodovino gozdarsko-lesarskega oddelka biotehniške fakultete v Ljubljani. Začetek prizadevanj, da bi Slovenci dobili svojo visoko gozdarsko šolo, segajo v leto 1872. Sistem tega študija se je hitro razvijal, saj ima v na- ravnih pogojih slovenskega prostora idealne priložnosti. F u n k 1 , L.: 25 Jet gozdarsko-lesarskega visokošol- skega študija v SR Sloveniji (25 years of university training in forestry and wood industry in Slovenia). Gozdarski vest- nik 33, 1975, 4, str. 171-178. Summary in German. The author describes the history of the College for forestry and wood industry at the University of Ljubljana since 1872 up to the present establishment of two indepen- dent divisions in 1975. The forestry training and research is highly stimulated by the surprisingly rich diversity of sites and regions of Slovenia. Biotehniška fakulteta v Ljubljani, ki je kot agronomska fakulteta začela delovati leta 1947, in z njo gozdarsko-lesarski oddelek, ki je bil ustanovljen dve leti pozneje, je ena najmlajših fakultet s tega področja v Evropi. Toda naši predniki so si prizadevali ustanoviti take šole že prej. V letu 1868 so si sicer priborili prvo organizirano slovensko dveletno gozdarsko šolo na Snežniku, ki se pa zaradi takratnih nacionalnih in političnih prilik ni dolgo obdržala. Zanimivo je, da so že 1872. leta ob ustanavljanju prve avstroogrske poljedelske visoke šole (Bodenkulture) na Dunaju, državni poslanci s Kranjske in Primorske glaso- vali za njeno ustanovitev pod pogojem, da se taka šola ustanovi tudi v Ljubljani. Toda ta pogoj se je uresničil šele po 75 letih in po dveh svetovnih vojnah; medtem so naši gozdarji študirali po tujih visokošolskih središčih. Vendar se je gozdno in lesno gospo- darstvo na območju naše dežele že v tistih časih razvijalo v korak z drugimi srednje- evropskimi deželami in dajalo temu razvoju tudi svoje pobude in prispevke, ki jih danes ne bi smeli pozabljati. Ob ustanavljanju slovenske univerze po prvi svetovni vojni, leta 1919, so nekateri predlagali, naj se ustanovi tudi gozdarska fakulteta. Tako je ljubljanski odvetnik in planinski pisatelj dr. Josip C. Oblak v svoji oporoki leta 1926 zapustil svoj gozd na Brezovici pri Ljubljani slovenski univerzi z določilom, da naj bo »kot osnova gozdarski fakulteti, ki se ima ustanoviti v Ljubljani<<. žal te zamisli takrat še ni bilo mogoče uresničiti. O priliki obsežnega posvetovanja o slovenskem gozdnem in lesnem gospodarstvu, ki ga je v začetku 1941. leta priredila takratna Kmetijska zbornica v Ljubljani, je bilo 171 ponovno predloženo, da se čimprej ustanovi gozdarski znanstveno-raziskovalni zavod. Tudi tokrat je ostalo le pri prizadevanjih. Pogoji za ustanovitev gozdarske fakultete so bili obravnavani tudi proti koncu NOB, in sicer v odseku za gozdarstvo pri predsedstvu SNOS na bazi 80 na Rogu. Ustanovitev gozdarsko-lesarskega visokega šolstva Po osvoboditvi je takratno ministrstvo za gozdarstvo najprej obnovilo nižjo gozdar- sko šolo, nato sta bili ustanovljeni še srednja gozdarska in lesna šola ter leta 1947 inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. V vseh teh zavodih in v operativi naj bi se postopoma usposobil predavateljski kader tudi za gozdarsko fakulteto, ki naj bi bila ustanovljena pozneje. Vendar so bile tako zaradi uvajanja načrtnega in intenzivnega gozdnega in lesnega gospodarstva kakor tudi zaradi pomembnosti teh panog za po- vojno obnovo in razvoj celotnega gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji potrebe po strokovnih kadrih tako pereče, da je bil kmalu nato (leta 1949) ustanovljen tudi gozdar- ski oddelek in združen v agronomsko-gozdarsko fakulteto. Ze ob tej priliki so razmišljali tudi o tem, da se poleg gozdarskega ustanovi še lesarski oddelek, vendar zaradi pomanjkanja pedagoškega kadra te zamisli takrat še ni bilo mogoče uresničiti . Novi agronomsko-gozdarski fakulteti so se postopno pridružili še veterinarski (1953), biološki (1960) in živilsko-tehnološki oddelek (1961), fakulteta pa je hkrati dobila novo, ustreznejše ime - biotehniška fakulteta. V okviru gozdarskega oddelka je bila v letu 1962 ustanovljena lesarska smer študija, ki je v letu 1968 prerasla v lesarski odsek. Oddelek se je preimenoval v gozdarsko-lesarski oddelek, fakulteta pa je začela podeljevati naziv inženir lesarstva. Konec 1974. leta sta se po določilih nove ustave iz gozdarsko-lesarskega oddelka konstituirala dva samostojna oddelka, in sicer TOZD gozdarski oddelek in TOZD lesarski oddelek BF. Problem prostorov in najnujnejše opreme za novo ustanovljeni gozdarski oddelek je bil uspešno rešen v razmeroma kratkem času. Po nekajletnem gostovanju v skupni fakultetni stavbi na Krekovem trgu 1, je del gozdarskega oddelka dobil prostore v novi stavbi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pod Rožnikom (1956), preostali del oddelka pa v novi stavbi gozdarskega oddelka v soseščini inštituta (1961) . Ker ti pro- stori že dolgo časa ne zadoščajo več, pripravljamo gradnjo šolskega objekta za novi lesarski oddelek v neposredni bližini. Pogoji za oblikovanje predavateljskega kolektiva so bili ob ustanovitvi gozdarskega oddelka kaj neugodni zaradi takratnega velikega pomanjkanja visoko kvalificiranega gozdarskega osebja. Gozdarstvo je imelo takrat veliko manjšo kadrovsko osnovo kot druge stroke. Neposredno po osvoboditvi, sredi leta 1945, je bilo v Sloveniji le okoli 60 gozdarskih inženirjev, od katerih se je približno polovica vrnila v Slovenijo od dru- god, s svojih prejšnjih službenih mest v drugih republikah. Z njimi je bilo treba kriti vse potrebe po strokovnih kadrih pri številnih upravnih organih v republiki in v ope- rativi, pri novih gozdnih in lesn ih obratih, na strokovnih gozdarskih in lesnih šolah in pozneje še na inštitutu in fakulteti. Vendar je bil pravočasno zbran najpotrebnejši pre- davateljski kader. Manj uspešno je bilo pridobivanje drugih sodelavcev, posebno asistentov. Ta problem obstaja ob veliko širši kadrovski bazi še danes, zlasti na lesar- skem oddelku. Prvi slušatelji gozdarskega oddelka so se vpisali v študijskem letu 1949/50, prvi diplomanti, inženirji gozdarstva, pa so zapustili fakulteto v marcu 1954. leta. Do danes, 172 po 25 letih, je na oddelku diplomiralo 550 inženirjev, od tega nekaj čez 100 lesarjev; oddelek ima še 12 magistrov in 3 doktorje znanosti. Z zagrebške gozdarske fakultete pa smo v povojnem obdobju do leta 1960 dobili 109 inženirjev gozdarstva in 13 inženirjev lesarstva. Vzporedno razvijanje visokošolskega študija z razvojem družbenih odnosov in gospodarstva V povojnem razdobju se je študij gozdarstva in lesarstva razvijal vzporedno z inten- zivnim iskanjem najprimernejših oblik in sistema gospodarjenja z gozdovi in lesom. Izredni pomen gozdov in lesa v gospodarstvu Slovenije, prevladujoče področje kmečkih gozdov ter novi družbeni pogoji so narekovati in omogočali nekatere izvirne ukrepe za razvoj gozdnega in tesnega gospodarstva, njihova uresničitev pa je bila predvsem od- visna od usposobljenosti in zavzetosti strokovnih kadrov. Ti ukrepi, ki jih je naša družbena skupnost sprejemala vse od osvoboditve dalje, so zlasti: - eden od prvih in najpomembnejših ukrepov je bila ustanovitev gozdno-gospodar- skih območij leta 1948 in postopna integracija gospodarjenja v družbenih in zasebnih gozdovih v teh območjih. S tem so bile ustvarjene geografsko in ekonomsko zaokrožene enote, ki so sposobne uvajati sodobno, zahtevno gozdarsko tehnologijo. Gozdno-gospodarska območja so tudi okvir za temeljne integracijske procese gozdar- stva in lesarstva, za uravnovešanje lesne surovine, so konstanta za programiranje raz- voja obeh panog in končno temeljna enota za usklajevanje takšnega razvoja na ravni republike. Z uvedbo skupnega gospodarjenja za vse gozdove v okviru gozdno-gospodarskih območij, ki se je pripravljalo dalj časa, potrdilo pa v ustavi leta 1963 in v republiškem zakonu o gozdovih v letu 1965, ter dopolnilo v ustavi in zakonu o gozdovih leta 1974, so dani pogoji za strokovno gospodarjenje tudi v majhnih in razdrobljenih kmečkih gozdovih. - samoupravljanje, ki je bilo v slovenskem gozdarstvu uveljavljeno že leta 1950, je pripomoglo k njegovemu uspešnejšemu vključevanju v gospodarske in družbene to- kove v republiki. Pogoji za uvedbo samoupravljanja v gozdarstvu po vsej Jugoslaviji so bili dani šele z zveznim temeljnim zakonom o gozdovih v letu 1951. Samoupravljanje na področju gospodarjenja z gozdovi je bilo bistveno razširjeno in jasno opredeljeno v določilih nove ustave v letu 1964 in v zakonu o gozdovih iz istega leta. V gozdno-gospodarski organizaciji oziroma njenih temeljnih organizacijah združe- nega dela odločajo o zadevah, ki se nanašajo na vse gozdove, skupaj in enakopravno delavci in kmetje - lastniki gozdov. O zadevah gospodarjenja z družbenimi gozdovi odločajo delavci, o zadevah, ki se nanašajo samo na kmečke gozdove, samostojno od- ločajo kmetje v obratih za kooperacije. Zaradi zagotovitve posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z gozdovi, usklajevanja interesov med gozdnim in tesnim ter drugim gospodarstvom, ohranjevanja biološkega ravnotežja v gozdovih in drugih vprašanj skupnega pomena, sta bila usta- novljena dva nova samoupravna organa, in sicer samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije in samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo po gozdno- gospodarskih območjih. Zakon daje tem skupnostim obširne naloge in obenem velike možnosti, kjer gre za reševanje vprašanj skupnega pomena. - zamisel o zagotovitvi stalne materialne baze za reprodukcijo gozdov sega nazaj v leto 1951, ko je bil na načelu samofinanciranja z republiškim predpisom odrejen 173 prispevek za obnovo gozdov, in sicer od posekanega lesa v zasebnih gozdovih. Res so se sredstva takrat začela redno zbirati, težje pa jih je bilo porabiti, kajti bilo ni niti načrtov niti organizacije, ki bi skrbela za njihovo smotrno porabo. Na osnovi dotedanjih izkušenj je izšel leta 1953 republiški zakon o gozdovih. Ta zakon je zlasti poenotil gospodarjenje z gozdovi, ki ga dotlej še ni bilo. Omogočil je uresničitev dveh ekonomskih načel: načelo enotnosti in solidarnosti med območji preko tako imenovanih gozdnih skladov ter načelo samofinanciranja. To drugo, prav tako pomembno načelo je pomenilo, da si je odslej gozdarstvo kot celota ustvarjalo sred- stva za razširjeno reprodukcijo in jih samo tudi uporabljalo. S tem se je gozdarstvo, ena od prvih gospodarskih panog, osvobodilo odvisnosti od proračunov upravno-poli- tičnih enot. Solidarnost med območji je na podlagi določil zveznega temeljnega zakona o gozdo- vih prenehala v letih od 1961 do 1974, ko jo je novi republiški zakon o gozdovih po- novno uvedel. Vir stalnih sredstev za vlaganja v gozdove je bil po tem zakonu bistveno razširjen. Določeno je bilo tudi, da se del sredstev zbere v republiki, da k tem sred- stvom prispeva določen odstotek nabavne cene lesa tudi lesno predelovalna industrija in da prispeva svoj delež tudi republika. S tem so bili znova izpopolnjeni ekonomski pogoji za enakomeren in vsestranski razvoj gozdarstva v vsej Sloveniji. Pri oblikovanju in uveljavljanju sistema gospodarje- nja z gozdovi in lesom v SR Sloveniji so gotovo prispevale svoj delež naše izobraže- valne in raziskovalne institucije, zlasti gozdarsko lesarski oddelek BF, čeprav je praksa, zlasti zakonodajna, morala marsikdaj sama iskati nove poti. Raznoličnost gozdov v Sloveniji nudi ugodne pogoje za visokošolski študij gozdarstva in lesarstva Navedeni ukrepi so osnova za rešitev vprašanja, kako ob enakih nalogah in ciljih, a neenakih naravnih pogojih zagotoviti vsem območjem možnost razvoja, upoštevajoč pri tem družbeni značaj gozdov in ekonomske značilnosti gospodarjenja z njimi. V malokateri deželi so prirodni pogoji gospodarjenja z gozdovi tako različni in zapleteni kot prav v slovenskih gozdovih. Na našem ozemlju se stikajo Alpe, Kras, Mediteran in Panonska nižina. Vsak od teh predelov ima svoje tipične rastiščne in podnebne pogoje. Razlike se povečujejo še zaradi razgibanega reliefa naše dežele. Razen velikih razlik v bioloških pogojih gozdne rasti je treba upoštevati tudi raz- like, ki so se pojavile v naših gozdovih kot posledica preteklega gospodarjenja, če ho- čemo temeljito spoznati in razumeti sedanje stanje naših gozdov. Tudi območja niso povsem homogena; vsako od njih odlikujejo nekatere značilnosti, ki predstavljajo povsem zaokroženo enoto. Poprečni kazalci stanja naših gozdov v republiki in v posameznih območjih kažejo le poprečno sliko o stanju in gospodarjenju z gozdovi. Toda opozarjajo, da so naši gozdovi, tako družbeni kot kmečki, tako raznolični, da nam prikazane poprečne vred- nosti skoraj ničesar ne povedo in nas utegnejo celo zavesti k nepravilnim zaključkom. Na enakih rastiščih so ogromne razlike v produktivnosti. Slabi gozdovi večkrat niso posledica slabih naravnih rastiščnih razmer, temveč neustreznega gospodarjenja z njimi, ki pa je verjetno spet bilo posledica ekonomsko socialnih pogojev, ki so delovali v preteklosti. Rastiščno bogat in raznolik svet v Sloveniji nudi idealne pogoje za sodobno obli- kovanje gozdarskega visokošolskega študija, kakršne je težko najti drugod po Evropi. N a drugi strani pa postavlja pred gozdno in lesno gospodarstvo zahtevne naloge: vedno 174 veCJO proizvodnjo lesa ob sočasni krepitvi družbeno-socialnih funkcij gozda ter hkrati čim višjo stopnjo oplemenitenja lesa s predelavo. Zato smo na biotehniški fakulteti pospešeno in sinhronizirano razvijali oba študija, gozdarskega in lesarskega. Pomembnost visokošolskega študija lesarstva Slovenska lesnopredelovalna industrija se je s specifičnim razvojem povzpela med pomembnejše industrijske stroke; tako v ožjem, nacionalnem, kakor tudi v mednarod- nem merilu. Vzroke za njen hitri razvoj je treba iskati v dejstvu, da imamo domačo surovinsko osnovo in delovno silo z bogato tradicijo. Hiter razvoj finalne lesne industrije pa je z vidika narodnega gospodarstva še posebej zanimiv prav zaradi tega, ker ta industrija vzpodbuja razvoj drugih panog, v svoji finalizaciji v čedalje večji meri uporablja ne- lesne nadomestke in reprodukcijske materiale. S temi značilnostmi ima lesna industrija tudi pionirsko vlogo pri razvoju manj razvitih območij republike. Ob intenzivnem razvoju znanosti in tehnologije, mehanizacije in avtomatizacije, ki odpira proizvodnim dejavnostim široke možnosti razvoja, sili usmeritev lesne industrije v nove dejavnosti z zahtevnimi proizvodnimi postopki. To terja dodatno povečanje strokovnih kadrov. Prav tako postavlja večje zahteve pri izobrazbi, s čimer se spreminja kadrovsko razmerje v korist visoko kvalificiranih sodelavcev. Slovenija je z ozirom na strukturo in visoko razvojno stopnjo lesnopredelovalne industrije dolžna, da zgradi in neguje lesarski oddelek EF in si tako zagotovi ustrezno izobraženi strokovni kader za potrebe operative ter za znanstveno in pedagoško delo. Oba študija, gozdarski in lesarski, sta kompleksna in zajemata biološko, tehnično, tehnološko in ekonomsko komponento, ki pa so za oba študija specifične ter zahtevajo tudi specifično obravnavo. Zaradi vse večjega poglabljanja in samostojnosti obeh štu- dijskih področij, sta se po daljših pripravah oba študija konec leta konstituirala kot temeljni organizaciji združenega dela in se obenem z drugimi enotami združila v bio- tehniško fakulteto. študijski načrti in programi Naloge, ki stoje pred gozdnim in lesnim gospodarstvom, kakor tudi skromni slo- venski materialni pogoji, zahtevajo sodoben in kvaliteten visokošolski študij, združen z znanstvenim delom, kar morajo zagotoviti študijski načrti in programi. Zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike ter hitrega družbenega razvoja, je po- trebno uveljaviti takšen pouk, ki bo zagotovil diplomantom gozdarstva in lesarstva tudi po odhodu s fakultete aktivno spremljanje in aplikacijo sodobnih dosežkov. V ta namen smo si na našem oddelku prizadevali učno snov osredotočiti na idejno in usmer- jevalno jedro, za vse ostalo pa kandidata usmeriti na samostojni študij. že dalj časa uveljavljamo takšen pedagoški proces, ki ga sestavljata dva neločljiva dela, in sicer pouk z rednimi slušatelji in nenehno spremljanje diplomantov v praksi prek občasnih seminarjev, študijskih dnevov itd. Znanstveno delo oblikujemo v tem smislu, da bo vzpodbujalo in plemenitilo peda- goško delo in obratno, kar skušamo doseči z enotnimi programi pedagoškega in raz- iskovalnega dela. študentje se uspešno vključujejo v aktivno sodelovanje ne le v pedagoškem procesu, temveč tudi pri modernizaciji pouka, učnih programov in pri razvoju oddelka. Po- stopno jih pritegujemo tudi k raziskovalnemu delu, zlasti ob diplomskih nalogah. 175 Pošolski študij oziroma izobraževanje Prav zaradi našega specifičnega družbenega in gospodarskega razvoja smo menili, da je naša naloga pomembna tudi v razvijanju najrazličnejših oblik in nivojev pošol- skega študija oziroma izobraževanja. Pedagoško delo v gospodarski operativi se v tej obliki razvija na naši fakulteti že dobrih 15 let, in sicer v republiškem in medrepubli- škem prostoru ter je doseglo dober odziv in rezultate. Prav na tem področju se pojavlja slovenska gozdarska šola z novimi zamislimi. Večdnevni in enotedenski seminarji na terenu o posameznih problemih gospodarjenja z gozdovi in lesom, ki ob ponovitvah dosežejo udeležbo tudi do 100 strokovnjakov, omogočajo, da se znanstveni izsledki prenesejo neposredno v prakso, kakor tudi v učne načrte in programe. že osmič pri- rejamo letos visokošolske študijske dni, kjer obravnavamo posamezna kompleksna vprašanja; večkrat se jih udeležujejo tudi strokovnjaki iz tujine. Več o pošolskem študiju, ki mu je namenjeno današnje posvetovanje, bo govora v ostalih referatih. Povezovanje pedagošl> Čudno« speljane, kako gozdovi varujejo nas in kako moramo varovati mi njih in še marsikaj drugega. Zelo zanimiv način dela z obiskovalci, kjer so tudi sami močno aktivni, je gozdarski orientacijski pohod, ki na zelo privlačen način odgrinja tančico skrivnosti narave in gozda. Različni pripomočki in metode so različno učinkoviti. Prav tako se učinkovitost menja, kadar jih kombiniram o,. običajno dajejo kombinacije boljše učinke . Gozdar mora znati izbrati takšno kombinacijo, ki bo v danem primeru najprimernejša. 216 Seveda še zdaleč ne pomeni, da je to vse, kar naj gozdar dela na relaciji : stroka - javnost. Biti mora ustvarjalen, elastičen, prilagajati se mora času in prostoru, biti mora pismen, polemičen (npr.: odgovarja naj na polovične informacije v javnih občilih, ki so v bistvu dezinformacije, sprejme naj vsak izziv in ga vrne), ob sleherni priložnosti naj se uri v retoriki. Preko javnih občil naj obvešča javnost o raznih večjih delih na svojem področju. Vsem tem nalogam pa sam ne bo kos. Kdo mu lahko pomaga? Naj na prvem mestu imenujemo gozdarski inštitut, ki lahko z izdelavo raznih navodil , elaboratov, svetovanjem v posebnih primerih izdatno pomaga. Na tem področju imamo nekaj ljudi, ki opravljajo pionirsko delo, med katerimi moramo omeniti predvsem tov. Ciglarja, ki pa sam z nekaj sodelavci seveda ne zmore vsega. Potrebno je še sode- lovanje fakultete, ki bo z interdisciplinarno usmerjenostjo v učnem programu izobra- ževanja gozdarskih strokovnjakov pomagala, da se bo krog sodelavcev razširil. Mislimo predvsem na tiste sodelavce-gozdarje, ki bodo tako vzgojeni, da bodo zlahka reševali probleme, nastale v odnosih med gozdarstvom, družbo in okoljem. Ne smemo pozabiti, da je vzgoja važna za vse, ne le za javnost, tudi vzgojitelj se mora vzgajati. Na življenje in njegove probleme mora gledati široko, čeprav strokovnih načel ne sme zanemariti. Tega pa ni lahko doseči. L:e želi nekdo na nekem področju doseči kaj več, se mora specializirati. S tem pa se v precejšnji meri oddalji od drugih disciplin, ki niso nepo- sredno v zvezi z izbranim področjem specializacije. Kdor je specialist na nekem pod- ročju, temu so na stežaj odprta številna vrata. Na drugi strani pa je univerzalnost sino- nim za človeka, ki nekaj ve o mnogih stvareh in malo o posameznih. Obetaj oči mladi ljudje postanejo specialisti , preostali pa splošni strokovnjaki. V nekaterih vejah je to morda dobro, npr. v medicini. Stvar pa je ,precej drugačna, kadar gre za biološka pod- ročja, t. j. za tista, ki proučujejo življenjsko pomembno okolje. Tu je potrebno inter- disciplinarno delo. Uporabljati je treba vse številne discipline, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa. Predvsem je potrebno odlično poznavanje naravnih bio- loških procesov, zlasti medsebojnih odnosov kot osnove za poseganje v naravo. Neogibno so potrebne taksonomija rastlin in živali, pedologija, hidrologija, klimatologija. Cilj je zavest o socialni, estetski, ekonomski kot tudi vzgojni vlogi gozdnate kraj ine in robnih območij, ki jih uporablja kmetijstvo. Naraščajoča potreba po rekreaciji, lovu, ribolovu, opazovanju neoskrunjene narave in fotografiranju, je usklajena s spreminja- jočimi se socialnimi in ekonomskimi strukturami prebivalstva. Potreb11a je večja zavzetost pri načrtovanju uporabe zemljišč. Zato je potrebno boljše poznavanje kmetijstva, načrtovanja (t. j. oblikovanja) krajine, turizma, u rbani- zacije in divjine. Potrebna je večja zavzetost pri ravnanju in uporabljanju »pedagoških in znanstvenih pomožnih sredstev«, ki so v zvezi z gozdom. Tu imamo v mislih predvsem i zločanje novih gozd nih rezervatov, šolskih gozdov in druge oblike aktivnosti in dela za javnost - tako negozdarsko kot gozdarsko. Izredno pomembno pa je, da dobijo študenti možnost študija osnov humanističnih ved in sicer: didaktike, pedagagike, psihologije, retorike. Ta program bomo vnesli v falw ltetni učni proces samostojno ali pa v okviru katedre za gojenje. Izvedba taldnega programa se nam zdi pomembna za raz voj gozdarske stroke. Trudili se bomo, da bomo dosegli tudi povratni lok !. j. tesno sodelovanje s prakso, ki nam bo sproti sugerirala, kaj je dobro in kaj ni, da bi lahko oblikovali potrebne strokovnjake. Literatura l. Budowski, G.: Ekologija in varstvo narave v spremenljivem svetu (s posebnim po- udarkom na študijske načrte gozdarskih visokih šol) ; Gozdarski vestnik 4, Ljubljana 1971. 217 2. Haakenstad, H.: Skogbehandling i et utfartsomradc - En opinionsunderss<\kelse om Oslomarka; Meidinger fra Norges LandbruksHS'\gskole 1972. 3. Pleterski, S.: Spoznavanje narave v gozdu kot rekreacija (diplomsko delo) Ljubljana 1973. 4. Stalbrand, W.: La course d'orientation; Revue forestiere fran<;:aise 1969/7. 5. Stevanovic, B.: Pedagoška psihologija; Državna založba Slovenije, Ljubljana 1957. 6. Tomšič, J.: Metodika prirodopisnega pouka v osnovni šoli; Pedagoška knjižnica št. 1, Ljubljana 1954. 7. Vatovec, F.: Retorika - govorništvo (skripta) Ljubljana 1972. 8. Vina/, W. G.: Nature Recreation; Dover Publications, Inc. New York 1963. DIE FORSTLICHE POPULARWISSENSCHAFTLICHE ARBEIT FOR DIE OFFENTLICHKEIT Es bestehen mehrere Grunde fi.ir eine offentliche BesUitigung der Forstleute: auf Grund der neuen Verfassuog und des neuen Forstgcsetzes konnen i.iber die forstlichen Angelegen- heiten, die gewohnlich von allgemeinen soziale Interesse sind, auch Nichtforster mitentschei- den. Deswegen kann die eventuelle Abgeschlossenheit des Facbes zu Missverstandnissen und diese zu Konflikten mit der Gesellschaft fi.ihren. Die bffentlichkeit soli daher mit der forst- licheo Arbeit und den Lebenserscheinungen des Waldes bekaontgemacht werden. Auf diese Weise soli in der bffentlicbkeit ein aktives Verhaltnis zur Umwelt geschaffen und Sympati- seure gewonnen werden. Der Forster kann zu diesem Zwecke offentliche Informationsmittel und uomittelbare Kontakte mit Waldbesuchern anwenden, wobei er konstruktiv und biegsam sein muss, vor allem aber muss er standig kreativ wirken. Um diese neuen Aufgaben meistern zu konnen, muss er eine moglichst ausgedehnte Bildung erwerben. Er muss auch in Disziplinen Kenntnisse besitzen, die nicht unmittelbar mit der forstlichen Produktion verbunden sind, sowie sich die Grundlagen einiger humanistischer Wissenschaften, wie Didaktik, Padagogik, Psychologie und Rhetorik aneignen. Dieses Wissen wird ihm im Rahmen der neuen Studien- ausrichtung an der Faku!Hit vermittelt werden. 21 1{ UDK 634.0.945.31 USMERJENO IZOBRAžEVANJE V GOZDARSTVU Z VIDIKOV POSOLSKEGA IZPOPOLNJEVANJA V SLOVENIJI prof. dr. Dušan M 1 inš ek (Ljubljana) M 1 inš ek, D.: Usmerjeno izobraževanje v gozdarstvu z vidikov pošolskega izpopolnjevanja v Sloveniji. Gozdarski vestnik 33, 1975, 4, str. 219-226, v slov., pov- zetek v nemščini. Izobraževanje po končani šoli v gozdarstvu mora postati ustanova, ki bo skrbela za načrtno izpopolnjevanje vseh strokovnih profilov v gozdarstvu. Le ta naj bo fizično in programsko povezana z obstoječima šolskima zavodoma v Ljubljani in Postojni. Pošolsko izobraževanje je potrebno organizirati, ob obstoječih strokovnih pedagoških centrih policentrično po gozdno-gospodarskih območjih. Program za pošolsko izobraževanje sestavljajo in enakovredno zanj odgovarjajo pedagogi, raziskovalci in praksa hkrati. M 1 inš ek, D.: Usmerjeno izobraževanje v gozdarstvu z vidikov pošolskega izpopolnjevanja v Sloveniji. (The oriented foresty training from the standpoint of the after- school professional perfection in Slovenia). Gozdarski vestnik 33, 1975, 4, str. 219-226. In Slovene, summaries in German. In the forestry, the training after the school period must become the institucion taking care of a systematic perfection of all professional profiles of this branch. It schould be connected physically and by its program with the existing teaching institucions in Ljubljana and Postojna. The after-school training should be organized at the existing professional pedagogical centres polycentrically within the regional forestry organizations. The program is to be pre- pared and accounted for by both teachersresearch workers and practicians. Na študijskih dneh leta 1972 smo si pustili razgrniti paleto študijske problematike, prikazane iz različnih zornih kotov. Kar štirje referati so se zvrstili, domači in tuji. Tisti, ki jih zna čitati bo našel v njih vrsto koristnih pobud. Treba je bilo začeti le z delom; zato se vprašujemo, če je res potrebno, da se sestajamo. Bilo bi narobe trditi, da nismo ukrepali, lahko pa bi storili več. Ker smo delali, se je pojavila vrsta novih razmišljanj in spoznanj, ki naj povedo, kaj in kako organizirati naše izobraževanje, da bo uspešnejše. Razmišljanja o - kaj in kako - bom to pot začel po nekonvencionalni poti. In sicer, kako naj naše izobraževanje izgleda gledano skozi prizma delavcev-ustvarjalcev, torej generacije, ki že gospodari z gozdom in ne generacij, ki šele prihajajo. Nekje v strokovni literaturi sem zasledil naslednje '.!prašanje: vzemimo primer zdrav- nika ali pravnika z objektom človek in gozdarja z objektom gozd. Kam bi prišli, če bi zdravniki in pravniki strokovno literaturo tako neresno jemali, kot to delamo gozdarji. Nihče s svojim zdravnikom ne bi !Yil zadovoljen. Gozd, ki je prav tako občutljiv kot človek in pa skupnost, ki ji ta gozd pripada, z nenačitanim gozdarskim strokovnjakom nista zadovoljna. še več, med nami samimi prihaja do negotovosti, do sumljive skrbi za bodočnost. Vse to pa se manifestira v čisto posebnih pojavih, ki jih more razložiti le psiholog. Neznanje prikrivamo z avtoriteto in z izgovorom na preobsežna upravno 219 ter administrativno delo. S tem trenutkom se pot obrne navzdol in pričenja zlo. Ta pojav ni splošen, ni pa osamljen. In vendar so rešitve, od zakonskih osnov, do samo- upravnega ideala, ki se jih gozdarji po·izkušamo posluževati, vendar premalo načrtno. Čem!U pošola* v gozdarstvu Mnogo je vzrokov, ki nas obvezujejo, da v gozdarstvu še bolj sistematično kot doslej, razvijamo izobraževanje ob delu. Bolj kot doslej zato, ker je bila ta oblika izpopolnje- vanja doslej prepuščena le zavzetosti rposameznikov. Sistematično za stroko kot celoto pa tega nismo pripravljali - in vendar postaja ta naloga nujnost številka ena. Vzrokov za to je več. O njih smo deloma spregovorili na študijskih dnevih januarja 1972, pred- vsem s Schmidtovim referatom . Vzroki so splošne družbene narave. Nič manj pa ni pomembna skupi·na vzrokov, ki so čisto gozdarski. Vsi čutimo, da v mnogočem nismo na tekočem. To nas vznemirja in skrbi. Pri že otopelih in pri tistih, ki jim je vseeno, kako je z gozdom in z gospodarstvom v naši deželi, teh skrbi ni več opaziti. Na srečo je takih malo. Ne smemo dovoliti, da bi se njihovo število povečalo. Kriza izobraževanja je splošna in internacionalna. V tej krizi strokovna področja niso izvzeta. Klasični sistemi izobraževanja odpovedujejo zaradi vsestranske preobre- menjenosti, pomanjkanja kadrov in družbenih sredstev. Konvencionalno šolstvo zaostaja za razvojem znanosti in tehnologije. Za razvojem znanosti in tehnologije zaostajamo tudi včeraj diplomirani strokovnjaki; med drugim tudi zaradi našega fiziološkega ustroja. Ugotavljamo, da prevzemajo gospodarske orga- nizacije vplivno vlogo v družbi. Prevzeti pa morajo, ne le posredno, temveč tudi neposredno del izobraževanja in še posebej trajno izobraževanje ob delu. Brez tega izobraževanja ostaja bodoči proizvodni in razvojni proces gospodarske organizacije nepopolen, in njegova vloga defektna. Samoupravni sistem gospodarjenja, upravljanja in doživljanja na sploh, to "zamujanje« še povečuje, na srečo pa nakazuje hkrati konkretne rešitve. Na zapadu in na vzhodu ugotavljajo, da je rešitev izven obstoječega institucional- nega sistema izobraževanja in sicer v organiziranem trajnem izobraževanju ob delu. V bistvu gre za prastaro spozanje in prakso posameznikov, ki skrbe za duhovno in strokovno hrano, da ne bi duhovno in strokovno zastareli.Trajno izobraževanje ob delu po končanem rednem šolanju, pa ne sme ostati zgolj praksa posameznikov, temveč praksa strokovnega izpopolnjevanja večine. Nič manj pomembni niso vzroki za trajno izpopolnjevanje, ki izvirajo iz same stroke: nova spoznanja o bistvu narave gozda s povsem novega zornega kota; v gozdu z novo, razširjeno vlogo v spreminjajoči se družbeni sredini iščemo in postavljamo, odvisno od družbenih potreb, nove razširjene cilje; gozdarstvo stopa iz svojih ozkih okvirov gozda in pridelovanja lesa v gozdnato krajino, kot njen zavesten in načrten oblikovalec; gozdarstvo kot stroka prevzema v oskrbo ves gozdni rob - to je v bistvu ves prostor med gozdovi, kjer prevladuje gozd kot ekokrajinski element. Gozdni prostor in njegov »rob« sta pri nas zelo razsežna in zajemata dobre tri četrtine Slovenij e - morda z manjšimi izjemami vso Slovenijo. H gozdnemu prostoru se priključuj e divjina, kot bistven sestavni del našega življenjskega prostora; govoriti moramo o gospodar- jenju z gozdnato krajino in divjino. Nikdar ni bil delež nacionalnega dohodka iz goz- darstva tako majhen kot danes. Vendar pa ni še nikdar gospodarski in kulturni pomen gozdarstva toliko pridobil kot danes; in še bolj ga bo v bodočnosti. pošola, pošolsko izobraževanje = izobraževanje po končani šoli, ob delu. 220 Podobne so razmere na področju tehnologije dela. Znanost o delu: fiziologija dela, psihologija dela, načrtovanje dela, prinaša nova temeljna spoznanja. Znanost o delu mora najti samo sebe v novih razsežnostih gozdarstva ter tem dimenzijam prilagoditi svoje smeri razvoja. Pionirsko smo razvili gospodarjenje z gozdom skupaj z varstvom okolja in prikazali vzorno nego okolja. Začetki segajo v Ressljev čas . Intenzivno je treba razvijati uspešno začeto delo; da ne bo preplavljeno s šablonami industrijskih tehnologij. To morajo ostati poteze našega delovnega prostora in časa. Treba ga je do popolnosti obvladati, mu priboriti interrepubliško in internacionalno priznanje. To so razlogi zaradi katerih se ne smemo zanemarjati. Zato je izobraževanje ob delu nujno. V lesarstvu vladajo podobne razmere, le da se tu pridružuje povsem nov dejavnik. Uporaba lesa v vse večji povezavi s proizvodi kemične industrije. Tu pa morata les in njegova naravna plemenitost ohraniti vodilno vlogo. Pred prikazanimi dejstvi se pojavlja gozdarska stroka s številom in strukturo kadrov, ki je prikazana v Gozdarskem vestniku 1974/10. Iz nje je razvidno, da prevladuje >>srednjedobni« starostni razred, sledijo pa mu mlajši. Vsi pa so željni izpopolnjevanja, ki je za uspešno reševanje nakazanih nalog zares potrebno. Izobraževanju na delovnem mestu je potrebno posvetiti enako, če ne večjo skrb, kot izobraževanju v obstoječih strokovnih izobraževalnih ustanovah. O podiplomskem izobraževanju v slovenskem gozdarstvu v minulih 25. letih V Sloveniji podiplomskega izobraževanja nismo zanemarjali, vendar ga nismo za- stavili dovolj široko. Delo je potekalo sistematično, predvsem pri izpopolnjevanju preko strokovnih izpitov. Sistem strokovnih izpitov je doživljal močne vsebinske spremembe. Takoj po vojni smo bili naslonjeni na klasičen koncept preverjanja šolskega znanja po določeni dobi zaposlitve. Sestavni del izpita je bilo strokovno delo, ki si ga je vsak po svoji presoji izbral. Pozneje smo režim strokovnih izpitov spremenili . Vnešeno je bilo nekaj več svobode v izbiro izpitnega gradiva. Vsakemu kandidatu je dodeljen mentor, ki naj bi spremljal in usmerjal strokovno delo, od izbire problema in naloge, vse do končnega izdelka. Preverjanje znanja je praviloma na terenu, razen teorije. Ta sistem je ohranjen še danes. V zadnjih letih opravljanje strokovnih izpitov pojenjuje. Nekatera gozdna gospodarstva zanemarjajo to obliko izpopolnjevanja, dajejo sama sebi potuho in s tem škod ijo stroki in posamezniku. Izgovor na posamezne pomanjkljivosti v sistemu stro- kovnih izpitov pa je subjektivne narave. Nekoliko drugačen značaj imajo organizirani seminarji s podiplomsko vsebino, ki jih prirejajo fakulteta, inštitut, in poslovno zdru- ženje. Z uspehi tega dela smo zelo zadovoljni in smo ta način dela razširili tudi preko republiških mej. Posebnosti podiplomskega izobraževanja v gozdarstvu Cilje narekujejo potrebe 1 Potrebe in cilji pa narekujejo oblike izpopolnjevanja. Ne le v teori jo, temveč v prakso je prešlo spoznanje o enovitosti vseh funkcij gozda in vseh funkcij gozdnega gospodarstva. Heterogenost omenjenih funkcij poznamo. Prav hete- rogenost pa narekuje, da naše znanje obogatimo z znanjem naših stranskih področij kot so na primer načrtovanje, družbene vede, naravoslovne vede, medicina dela in podobno. S tem postaja paleta študija v gozdarstvu še 1pestrejša, kot je že sicer. Pri tem gre za širjenje splošnega obzorja, v :posameznih primerih pa za specializacijo. Prvemu bomo 221 dajali prednost, drugega pa ne bomo zanemarjali. Naše podiplom~ko delo mora pri- našati oboje; vendar specializacijo za ožji krog strokovnjakov. Pri takšni razširitvi obstaja upravičena bojazen, da bomo stroko izvotlili. Nove discipline jemljejo čas in prostor in spodrivajo znanost o gozdu in o gozdarstvu. :Ze danes so takšni primeri v praksi. če bi ~e to zgodilo še v izobraževanju, potem gospo- darjenje z gozdom kot ekosistemom preneha. Ta nevarnost nam mora nenehno lebdeti pred očmi. Rešitev je v dajanju znanstvenih osnov s področja gozdarske znanosti, kakor tudi s področja gozdarskih obrobnih znanosti; predvsem pa je potrebno nenehno iskati sintezo med obema kompleksoma v poizkusih medsebojnega oplajanja. Vse tehnologije enodnevnice je potrebno dosledno črtati in če je potrebno, postreči z njimi v obliki priročnikov . Program podiplomskega izobraževanja mora biti skupen, enoten, povezan s pro- grami rednega izobraževanja. Le-ti pa morajo biti med seboj vertikalno sinhronizirani. Skupnemu programu so podrejeni programi posameznih področij , na primer izkori- ščanje gozdov: okvir, vsebinski del in metodični del. Do realnih in učinkovitih programov bomo prišli na podlagi dosedanjih bogatih izkušenj, na podlagi znanja o razvojnih trendih pedagoških področij v mednarodnih okvirjih in na podlagi resnejšega sistematičnega povpraševanja pri širokem krogu inte- resentov. Prav gotovo se za širok krog interesentov že sedaj nakazujejo jasne smeri po- diplomskega dela. Naprimer za sredino kjer živimo: prostorsko planiranje, varstvo okolja, gojenje v gorskem gozdu, organizacija dela, premene in teorija snovanja gozdov na ledini, da o specialnostih ne govorimo. Pri tako zastavljenem programu razumljivo, odpadejo vsi sejemski seminarji s posredovanjem pseudoznanja, ki so se pri nas pa tudi preko meje, že močno razpasli. Ni narobe, če jih obiščemo, kritično ocenimo in se naučimo kako podiplomsko izobraževanje ne sme izgledati . Organizacijska shema pošolskega izobraževanja Pošolsko izobraževanje mora biti v nekaterih potezah drugače organiZirano kot redno izobraževanje. Zadnji del diplomskega izobraževanja in poizobraževanje pa se vendar med seboj v bistvu ne razlikujeta. V glavnem bi kazalo razdeliti pošolsko izobra- ževanje na naslednje kategorije: - dopolnjevanje znanja (predvsem za študente pred diplomo ob skupnem sodelo- vanju s strokovnjaki iz prakse; za starejše kolege, ki v redni šoli niso prejeli novejšega znanja); - osvežitev (ponavljalni tečaji za vse kategorije z aktualno vsebino, ki pa jo je potrebno osveževati z vedno novimi pedagoškimi prijemi; npr. sedanji strokovni iz,piti); - elementarno uvajanje v fundamentalno znanje, ki prinaša povsem nove motive za določeno delovno področje: naprimer fiziologija dela, zoocenologija; - specializacija (za ožji krog strokovnjakov-delavcev vseh kategorij , ki potre- bujejo poglobljeno znanje za ožjo specialnost) . Le-ta pa ne pride v poštev za širok, masovni profil naših sodelavcev; - interdisciplinarna razširitev znanja na področja, ki jih moramo spoznati, da bi naše jedro okrepili in se lahko vključevali v enakopraven razgovor z drugimi strokami. V poštev pride širok krog sodelavcev predvsem inženirjev. Pri tem moramo razlikovati dve vrsti podiplomskega izobraževanja: - rutinsko dajanje receptov - kreativno delo Rutinsko dajanje receptov se v rednem študiju ne pojavlja. če pa, potem Je kot demonstracija neke teorije. Tega dela pa je lahko nekaj več pri pouku tehnikov. V po- 222 diplomskem delu je dajanje receptov lahko 5premljano le ob zadostnih osnovnih znanjih - ne kaže pa ga zanemarjati. Težo vsega dela je potrebno posvetiti kreativni plati, s ciljem da: - ohranjamo ustvarjalnost posameznika, - da ohranjamo in krepimo njegovo delovno vnemo. V organizirano podiplomsko izobraževanje štejemo še: l. Po programu organizirane seminarje. 2. Njim se pridružujejo s posebnim statusom simpoziji (npr. študijski dnevi, sek- cijska predavanja), ki se pojavljajo izven programa. Na njih so udeleženci predvsem poslušalci. Prva oblika je obvezna, druga pa je fakultativna . Nobene od obeh ne gre zanemar- jati. Vendar bomo prvi posvetili organizirano skrb ob upoštevanju naslednjih pravil in kriterijev: - seminarsko gradivo je sestavni del načrtovanega podiplomskega programa; - seminarska oblika je takšna, da primora posameznega udeleženca k aktivnemu sodelovanju; udeleženec obvezno osvoji posredovano znanje; - seminar obvezno uporablja autodidaktične metode; učitelj in udeleženec sta enakopravna sodelavca; - seminar je organiziran tako, da se lahko ponovi v gozdno-gospodarskem območju; - seminar ima cpriznano (dogovorjeno) število kreditov (enot), ki se priznavajo aktivnim udeležencem seminarja. število kreditov (enot) je odvisno od težavnostne stopnje gradiva; Za »kreditiranje« je potrebno izdelati posebne kriterije. - seminarji morajo zajemati vsa aktualna področja gozdarske znanosti, vključno z robnimi področji ; - obiskovanje seminarjev je obvezno. Izbira seminarja pa je prostovoljna. S tem uresničujemo načelo daj-dam sistema, na podlagi okusa in potrebe, z razliko od redne izobrazbe, kjer so porcije znanja, vsaj temeljnega, čvrsteje določene. Gozdno gospodarstvo se dogovori in prevzame pri tem predvsem tele obveze: da bo pošiljalo udeležence obvezno na dopolnilno izobraževanje; - da bo organiziralo ponovitev seminarja doma, za svoj krog sodelavcev; - da bo stimuliraJo uspešne udeležence seminarja s privlačno obliko stimuliranja, za katero pa se morajo gospodarstva med seboj dogovoriti . Eden od kriterijev je za- dostna (dogovorjena) količina kreditov, ki jih udeleženec za obdobje določenih nekaj let (npr. reelekcijska doba) nabere; - gozdno-gospodarske organizacije sklenejo med seboj in z učnimi centri samo- upravni sporazum, ki se nanaša na redno in na pošolsko izobraževanje hkrati. Na ta način bo nastal organiziran, trajen, policentričen sistem izobraževanja, kjer bo v povezani obliki, z medsebojnim vplivanjem (po autodidaktični poti) teklo redno in enako pomembno pošolsko izobraževanje. Ta izobraževalni mehanizem si bo po- magal z raznimi izobraževalnimi pripomočki, od objektov v gozdu, do pritegnitve stro- kovnjakov iz drugih strok doma in v zamejstvu. Prikazan sistem nudi neomejeno število možnosti za popestritev dela, kar so pokazale že dosedanje petnajstletne izkušnje. V tako organiziranem pretakanju znanja med rednim in podiplomskim delom pa dose- žemo še nekaj zelo pomembnega. Reden študij , oziroma njegovi programi se nenehno bogate z novo vsebino, pri čemer moramo biti močni, da bomo znali sproti izločati zastarelo, oziroma skrčiti gradivo na znanstveno resnico. Hkrati se s tem nenehno odpira in širi krog novih problemov, ki jih s skupnimi močmi postavljamo, rešujemo in tako razvijamo stroko. 223 Izobraževanje na delovnem mestu mora biti sistematično, organizirano, intenzivno, institucionirano, dolgoročno in po »meri<< Vsebinski del programa je lahko kakovosten Je pod pogojem, če se organizatorji pedagoškega dela intenzivno vključujejo v raziskovalno delo. Raziskovalno delo mora biti povezano s pedagoškim procesom, se z njim prepletati in medsebojno oplajati . Tu nam izkušenj ne manjka, posebno tam, kjer je seminarsko delo že doseglo višjo razvojno stopnjo. Pokazalo se je med drugim, da pošolsko seminarsko delo, takšnega kot si ga zamišljamo, brez aktivnega vključevanja prakse ob hkratni soodgovornosti in sodelovanja inštituta, ni. Odgovornost si delijo učna ustanova, raziskovalna ustanova in praksa z enakim deležem s tem, da je organizator procesa verjetno pedagoška ustanova. Tako kot je organizirano izobraževanje v rednem učnem procesu, prav tako mora biti sistematično urejeno tudi rpošolsko izobraževanje. To zato, ker smo ugotovili, da pomeni ta oblika enako, če že ne večje teže, kot klasična oblika šolskega izobraževanja. Organizirano pošolsko delo mora biti privlačno, tako vsebinsko kot metodično. Pri posamezniku mora vzpodbuditi občutek in spoznanje, da je nekaj pridobil, kar lahko koristno vgradi v svoje delo. Vzbuditi pa mora tudi zadovoljstvo in občutek, da je vsak posameznik pri tako organiziranem izobraževanju sam nekaj prispeval, kar vzbuja tudi željo, da bi pridobljeno znanje prenesel koristno naprej. Pravimo, da ima tako organi- zirano delo svojo transmisijsko vrednost. Pošolsko samoizobraževanje ni zastonj, zato mora biti učinkovito. Zgolj dajanje golih informacij v obliki predavanj ne zadostuje. K učinkovitosti spada tudi kontrola uspeha. Ta ne sme izostati. Preverjanje znanja je možno na neprisiljen način, s sodob- nimi metodami, odvisno pač od oblike študija v pošoli. Tako zastavljeno izobraževanje zahteva določene spremembe v dosedanjem peda- goškem in raziskovalnem delu. Reformirati moramo redni študij in institucionirati pošolski študij. Oba s i sledita brezšivno, oziroma se lahko na stičiščih prekrivata. Razumljivo, da so v predlaganem sistemu možne tudi drugačne verzije npr. , en semester razrednega študija na terenu v obliki terenske prakse. V tem primeru se praksa še inten- zivnejše vključuje v pedagoški proces razrednega študija, mora pa biti zato posebej pripravljena. Najbrž pa bi v tem primeru kazalo redni študij podaljšati za en semester. Za trajno izobraževanje diplomantov naj skrbi ustrezni šolsld zavod Materialno ne bi zmogli naloge, če bi hoteli organizira ti posebne samostojne peda- goške centre, ki bi opravljali izobraževanje po šoli. To nalogo naj prevzameta dva centra, ki že obstajata: postojnski in ljubljanski. To omenjam zato, ker poznamo po- nekod za to delo posebne centre, npr. na Norveškem, kar pa pri nas tudi funkcijsko ne bi ustrezalo. Oba obstoječa centra bi si v ta namen morala izdelati skupen program, v njem bi bil delokrog posameznega centra jasno začrtan . Oba bi, tudi z združenimi močmi , organizirala skupne pripomočke, na primer strojni center in podobno, ki bi ga oba uporabljala v večji meri kot doslej . Bistveno pri organiziranju tega študij a je poudarek na nazornosti, naprimer s pomočjo terenskega in teamskega dela. Gozd je in ostaja v študiju gozdarstva edinstven učni pripomoček. Pri učnem procesu gre za team organizatorjev, kjer se v teamu uveljavljajo »tvorci idej « in objektivni selektorji, ki skrbe za realnost programa. Prisoten mora biti vulkan idej, ob njem pa hkrati tudi blažilec te sile. Razširjen team je seveda celoten seminar udeležencev. Bistveno je, da se obe kategoriji, ki tvorita razširjeni team nenehno ob medsebojnih injekcijah izpo- polnjujeta. 224 Metodika seminarskega dela predstavlja posebno poglavje. Naj naštejem nekaj misli: - kratki neutrujajoči tečaji (2-3 dni); - pedagoško obarvani tečaji za vzgajanje gozdarskih kadrov v pedagogiki za potrebe policentričnega pošolskega izobraževanja ; funkcionalna pomoč v teamu mora imeti vodilno vlogo; spodbujanje aktivnega osvajanja znanstvenih spoznanj; integriranje pridobljenega znanja v lastni strokovni nazor udeležencev seminarja: usposabljanje za boljše komuniciranje, za kritičen odnos do informacij in za ustvarjanje volje za nenehno učenje. V tem pedagoškem procesu je potrebno misliti tudi na tiste, ki nimajo nikoli časa kaj prečitati, vedno pa imajo čas, da obilno govore. Za nj ih so potrebni kratki referati. Pri tem mora biti .posredovanje dejstev omejeno na minimum, kar je eden od pogojev, da bo didaktična vrednost dosegla svoj optimum. Da bi bilo to spopolnjevanje res uspešno, je kot že rečeno potrebno, da je vse naše raziskovalno delo hkrati tudi peda- goško usmerjeno. Ob vsaki od naših raziskav moramo obenem razmišljati o poteh, kako bomo izsledke prenesli k uporabniku. Za ta prenos morajo biti sredstva že v raziskovalni temi rezervirana. Le na ta način bomo v doglednem času za silo zakrpali razpoko med nakopičenim znanjem in njegovo uporabo v praksi. Ker gre za institucio- nirano pošolsko izobraževanje je razumljivo, da mora biti postavlj eno delovno telo strokovnjakov, ki bodo vodje tega pouka. N a tem mestu je treba skrbeti tudi za do- datno pripravo učnega gradiva, za dosledno evidenco (kvesturo) in podobno. Imenovana morajo biti delovna telesa - kot so komisije za pripravo programov, učnega režima itd. Vsega tega se seveda ne da obesiti na obstoječo izobraževalno organizacijo brez dodatne pomoči. Uspešno podiplomsko izobraževanje je odvisno od politike prizadevanja in nagrajevanja v delovni organizaciji Najprej morata postati sistem in program podiplomskega izobraževanja dogovor in obveza stroke in s tem obveza slehernega sodelavca. Podobno pa velj a tudi za vred notenje izobraževanja v praksi. To vredno tenje se mora odražati v zaupani večj i odgovornosti, v razpored itvi na odgovornejše delovno mesto, v povečanem moralnem priznanj u, tudi v večjem nagrajevanju. Tega kodeksa se ne bo dalo dekretirati. Moral bo biti dogovorjen in moral bo orga nsko zrasti . Nekaj takega pa lahko zraste v ugodni delovni klimi; le-ta krepi voljo in željo po novem znanju. Podlaga za priznanja pa so lahko zelo različna npr.: izbolj šano stanje gozda, uvedba nove metode, resn ična racio- nalizacija v določenem procesu itd. Priznanje z nazivi raznoraznih kategorij ni pripo- ročljivo. Hierarhična lestvica je preživelo družbeno-ekonomsko pomagalo; n iti ni v skladu z načeli naše družbene ureditve. Zato ne iščemo rešitve po tej poti v nobeni stroki. Potrebni so drugi, humanejši vzvodi za stimulacijo, ki mora biti upoštevana. T o rešitev lahko najdemo le znotraj gospodarstva, kjer je potrebna takšna organiza- cijska oblika, da bosta lahko posameznik ali pa team žela moralno in materialno pri- znanje na podlagi vloženega znanja in dela. Sola pa mora prispevati z dajanjem »od li čnega« znanja, pri lagojenega individualnim sposobnostim posameznika, ne pa z dajanjem naziv tehnik, oziroma inženir z različnim š tevilom zvezdic. 225 Sklepni predlogi Kot vidimo gre za novo razvit sistem izpopolnjevanja. Ta zahteva določena sredstva, ki jih mora gospodarska organizacija vračunati v svoje finančno poslovanje tako, kot na primer vračunavamo socialno zavarovanje. Slehernemu delavcu pripada letno določen čas za i:upopolnjevanje zato, da bo pri delu učinkovitejši in da bo ostajal umsko čim dalj časa svež in da bo s svojim delom sam zadovoljen. Max Planck-ov institut v ZRN računa, da je potrebnih za ohranjanje teh vrlin 15 o;0 delovnega časa, vključno s sobotami. Ob letošnji obvezi, da moramo na fakulteti spremeniti učne programe, se ponuja najlepša možnost, da pride tudi do uskladitve s srednješolskim programom, ki pa mora biti prav tako 'POdvržen reviziji. Ker pa na revizijo močno vpliva institucionirano izobraževanje na delovnem mestu, je z organiziranjem in izdelavo programov potrebno takoj začeti. V ta namen moramo izdelati elaborat, ki naj zajema med drugim tudi program .predšolskega izobraževanja, njegov režim in določiti naloge šolam, razisko- valcem ter praksi. DAS NACHDIPLOMSTUDIUM FOR DEN FORSTMANN IN SLOWENIEN Zusammenfassung In Slowenien wird das Nachdiplomstudium fiir Forstingenieure und fiir Forsttechniker schon seit 15 Jabren praktiziert. Es wurde der Vorschlag gemacht, dieses Studium zu erweite- ren und obligatorisch zu gestalten. Solches Studium wird an die bestehenden Fachschulzentren angelehnt und wird von dort aus polyzentrisch fiir jedes Forstwirtschaftsgebiet erweitert. Fiir die Erstellung von Studienprogrammen werden Pedagogen, Forscher und Praktiker herangezogen. Das Studium soli in Form von mehrtatigen Kursen vorsichgehen, wobei mo- derne didaktische Methoden zur Forderung der aktiven Teilnahme der Kurstteilnehmer ange- wendet werden. Das Programm soli sich wo ·nur moglich auf den Wald beziehen und im » Wald « durchgefiihrt werden. Jeder Kurs soli je nach Sto ff, durch Zahler (Kredite) bewertet werden. Jn der Zukunft soli namlich ein jeder Forstmann in vorausbestimmten Zeitabschnitten auch seine Nachdiplomausbildungsta tigkeit im Forstbetrieb fiir die Anerkennung seiner Lei- stungen vorweisen. Als Beweis kanu die gesamelte Anzahl der Zahler (Kredite), erlangt durch den erfolgreichen Besuch der einzelner Nachdiplomkurse, vorgewiesen werden. Das minimale Quantum der Zabler (Kredite) pro Arbeitsperiode soli fiir das Land einheitlich verarbredet werden. ·~· · · 226 NEKATERI PRISPEVKI IZ RAZPRAVE NA STUDIJSKIH DNEH V ZAPRTEM KROGU Petindvajsetletno delo gozdarske fakultete pomeni vsekakor ogromen napredek v sklopu vzdrževanja naravnih ravnotežij v prostoru, ki so nujna za obstoj in razvoj njegovih gospo- darskih, družbenih in kulturnih sestavin, odločujočih o bodočnosti človeštva. Slovenci, slo- venski gozdarji pa še posebno, smo lahko ponosni, da smo po svojem idejnem pojmovanju gozdov in njihovih funkcij pa tudi gozdne proizvodnje, med naprednimi narodi v Evropi in v svetu. To ni samohvala, ampak ugotovitev, ki sloni na dejstvih in priznanjih naših bližnjih in daljnih sosedov. Ni slučaj, da je ugledni slovenski gozdar predsednik najpomembnejše in najbolj delavne skupine v mednarodni zvezi gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO), da so upoštevani v mednarodnih krogih tudi drugi slovenski gozdarji. V Jugoslaviji ima slovensko gozdarstvo ugled, ne Je zaradi splošne razvitosti naše republike, ampak predvsem zaradi sodobnih in naprednih pogledov na gospodarjenje z gozdovi, po katerih se ravnajo tudi drugi, posebno na področju gojenja gozdov. Slovensko gozdarstvo temelji na bioloških osnovah gozdne proizvodnje, zato je v svojih prizadevanjih usmerjeno dokaj široko, kljub ozkim okvirom, ki so mu jih postavljali dosedanji zakoni o gozdovih in podjetniška organizi- ranost gozdnega gospodarstva. Predvsem je treba poudariti, da smo tudi v izkoriščanju gozdov uveljavili princip trajnosti in stabilnosti, tako posameznih gozdnih sestojev kot velikih gozdnih kompleksov, oziroma območij. Med slovenskimi gozdarskimi strokovnjaki je zato prevladala usmerjenost k oblikovanju in gojenju uravnoteženih naravnih gozdov. Razlogi za to so objektivni (naravni značaj in pestrost Slovenije - pa tudi subjektivni - naš človek je navezan na obstojnost gozdov). Večina naših gozdarskih strokovnjakov se zato oblikuje predvsem na gojitvenem področju gozdarske dejavnosti. Kaže, da bo tako še naprej in da bo ostala takšna tudi osnovna usmerjenost naše fakultete. Kljub takšnim razveseljujočim ugotovitvam pa je treba opozoriti na nekatera pereča vprašanja, ki -nac je gozdarstvo še ni odgovorilo, a postajajo, zaradi našega splošnega gospodarskega in družbenega razvoja, vse bolj odprta. Pri svojih prizadevanjih, osnovni usmerjenosti in pri neposrednih rešitvah gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih vprašanj, smo v Sloveniji uravnavali predvsem razmerje gozd (kot biološka formacija) - proizvodnja lesa. Bistveno manj pa smo uravnavali razmerje gozd - naravne prvine in ravnotežje v prostoru. Glede tega smo ostali bolj pri deklaracijah in ponavljanju splošno znanih dejstev, namesto da bi se pojavili v slovenskem prostoru kot prvi pobudniki reševanja naravnih prostorskih ravnoteži j in kot enakopravni partnerji z drugimi oblikovalci in porabniki pro- stora. Kljub nenehnemu poudarjanju, da ima gozd pri oblikovanju okolja pomembno vlogo, zaostajamo v relativnem in absolutnem merilu pri kreiranju skladno uravnoteženega prostora ter ostajamo povečini, ali celo samo gozdni proizvajalci; torej zaprti v svoj strokovni krog in v ozko pojmovane meje gozdov. Del odgovornosti za to nosila tudi gozdarska fakulteta in inštitut, ki sta posvečala v preteklosti splošni prostorski problematiki premalo pozornosti. Pretirano poudarjanje naših ekonomistov, da je gozdarstvo edino in predvsem gospodarska panoga je odveč, ker tej lastnosti gozdarstva nihče ne oporeka, niti glede tega ne postavlja vprašanja. A ,ni je gozdarsko razvite dežele, ne glede na družbeni in gospodarski sistem, kjer ne bi splošnih funkcij gozdov v prostoru in njihovo vzdrževanje ustrezno vrednotila tudi širša družbena skupnost ter priznavala gozdarstvu določeno materialno protivrednost. Zato se ni treba čudi ti , da so pokazali doslej v okviru biotehniške fakultete nekateri negozdarski oddelki več zanimanja, ko se pojavljajo samostojno kot oblikovalci zelenega prostora, kjer so sicer gozdovi temeljni kamen naravnih ravnotežij . Zato negozdarski pobudniki idej o obvladovanju in načrtovanju razmer v prostoru odločajo tudi o mestu gozdov in gozdarstva. Podobno velja tudi za druge dejavnosti, kot npr. za urbanizem, regionalno-prostorsko planiranje, geografijo idr. Dogaja se, da je gozdarstvo pri tem večkrat potisnjeno na rob ali v ozadje, ali pa nas obravnavajo kot drugorazredne sodelavce, saj pojmujejo gozdarstvo izključno ali predvsem kot proizvodno panogo s posebnim proizvodnim prostorom. To sicer gozdarstvo po svojem mestu v naših proizvodnih potencialih je, ni pa to njegova edina značilnost in 227 lastnost. P otrebno bi bilo bolj kritično poiskat i razloge za takšno stanje in poskusiti stvari spremeniti. Mnogo tega pa je seveda že zamujenega. Svoja pozitivna stališča do prostorskih problemov smo doslej preveč opredeljevati z deklaracijami in definicijami. Fakulteta je premalo podpirala tiste pobude, ki so nastajale zaradi potrebe, da se uveljavi gozdarstvo tudi v prostorskem načrtovanju . Načrtovanje v prostoru je zahteva sodobnega gospodarstva in družbe. Tudi gozdarstvu se ponujajo številne možnosti za kreativno sodelovanje z drugimi panogami pa tudi za samostojno prevzemanje projektnih in podobnih na log ter študij, ki zajemajo problematiko zelenega prostora. 2al so doslej mnoge izmed nalog, ki sodijo po svoji vsebini v celoti, ali v pretežni meri v gozdarstvo, prevzemali drugi. Namesto, da bi se složno in temeljito, na teamski način lotevali zastavljenih vprašanj, skupaj s sodelavci zunaj gozdarstva, da bi prevzemali neposredne projektne in po- dobne naloge, ostajamo bolj a li manj pri deklaracijah, ki jih sicer drugi ne kritizirajo, niti jim ne oporekajo, saj so zadovoljni, da ostaja njim konkretno delo. Tudi v takozvanih pro- jektnih nalogah je veliko zametkov raziskovalnega dela, predvsem v tem, da p rihajamo pri njihovem reševanju do mnogih vprašanj vsebinskega in metodološkega značaja , ki jih je treba teoreti čno in celo znanstveno obdelati. Ne veličujem in ne pretiravam, če menim, da daje osnovno obarvanost gozdarskemu oddelku biotehniške fakultete, tako v pogledu študija kot v pogledu razmerja do operative, njegova katedra za gojenje gozdov. Ne da bi pri tem zmanjševali ogromne zasluge, ki jih imata katedra in njen predstojnik profesor Mlinšek za slovensko gozdarstvo in gozdove, menimo, da je le potrebno izreči nekatere pripombe zaradi boljšega in bolj konstruktivnega sodelovanja v prihodnje. Profesor Mlinšek je kot naj uglednejši slovenski gozdarski strokovnjak z velikim mednarodnim ugledom, zavzet z reševanjem premnogih vprašanj, ne le na strokovnih ampak tudi javnih področjih , tako doma kot v svetu. Verjetno je, da je prav njegova zavzetost na mnogih področjih kriva, da se v gozdarstvu ne lo tevamo bolj skupno in načrtno reševanja perečih vprašanj urejanja in oblikovanja zelenega prostora. Zato so mnogi konkretni problemi, ki so vključeni v naloge gozdarskega inštituta, a li bi jih bilo treba vključiti, prešli mimo katedre za gojenje gozdov. Nedvomna je razlika med znanstvenim raziskovalnim in projek- tantskim delom. Skladno reševanje obeh nalog pa lahko le spodbudno vpliva v obeh smereh. Problemi v prostoru terjajo takojšnje ali čimprejšnje rešitve, zato jih je treba takoj poprijeti, sicer se jih lotijo drugi, ki morda za to niso dovolj tehtno poklicani . Nemogoče je obravnava ti tako perečo in obsežno problematiko kot je načrtovanje v prostoru v okviru samo enega odseka, npr. odseka za ·prostorsko urejanje gozdov na inštitutu, oziroma se baviti s teoretično prostorsko in krajinsko ekološko problematiko samo v okviru ene katedre, tj. ka tedre za gojenje gozdov. Tega ni mogoče zaradi interdisciplinarnosti prostorske problematike, pa tudi ne zaradi lažje uveljavitve našega dela pri tistih, ki potrebujejo konkretne kraj insko-prostorske rešitve. Podobni problemi nastajajo na nekoliko manj perečih področjih rekreacije v naravi, varstva na rave, propagiranja gozdov ipd. Novo je, da smo gozdarji poprijeli za nekatere naloge oziroma projekte, ki obravnavajo prostorsko problematiko. Takšni so npr. krajinsko-prostorski načrti za snovanje in urejanje zelenih pasov v okolici mestnih in industri jskih središč, urejanje režima v gozdovih s posebnimi nameni, oblikovanje in urejanje vedno bolj perečih energetskih koridorjev, opredeljevanje in urejanje zelenih površin za potrebe rekreacije in športa itd . N alog in načrtov, ki jih je zastavil v tem pogledu inštitut pa ne bo moč dovolj solidno in hitro reševati brez medsebojnega sode- lovanja in angažiranja vseh tistih, ki se bavijo z ekologijo prostora, z gojenjem, varstvom, urejanjem gozdov, z ekonomiko, lovstvom idr. Zamujeno bo treba popravlja ti. Morda smo se zmotili že pred petnajstimi leti, ko smo zavrgli misel o posebnem obravnavanju prostorske ekologije v okviru gozdarske fakultete, s čemer se zdaj pretežno bavijo agronomi. Morda smo se zmotili drugič, ko se zarad i sub- jektivnih ovir v letu 1965 nismo z vso prizadevnostjo in osebno odgovornostjo lotil i integracije znanstvenega in projektantskega dela v okviru fakultete, inštituta in gozdarskega biroja za načrtovanje . Posledice so opazne: biro za gozdarsko načrtovanje je kljub vsem možnostim, ki so se mu ponujale, počasi vsebinsko-tematsko in številčno oslabel, na inštitutu primanjkuje delavcev, ki bi mogli opravljati svoje naloge tako in takra t, kot terjajo naročniki . Pa tudi fakulteti se izmikajo marsikatera vprašanja, ki bi jih morali reševati gozdarski znanstveniki. Zato le prepogosto ostajamo na pobudah in pri neoživljenih besedah. Spomnimo se le na 228 preveč skromne rez ul tate, sicer tako spodbudnega seminarja v Dolenjskih Toplicah, pa na v prazno izrečene besede v Lipici, na mnoge simpozije o splošnih funkcijah gozdov v zveznem merilu, o katerih večinoma prepričujemo gozdarji sami sebe. Biotehniška fakulteta in njen gozdarski oddelek bi morala ob splošni reviziji učnega načrta posebej pomisliti na kompleksno obravnavanje prostora, tako v okviru medoddelčnega sodelovanja, kot v okviru gozdarskega oddelka. Sedanji pouk v okviru predmeta krajinska ekologija in varstvo narave nikakor ne zadošča. Posebej bi bilo treba obravnavati znanstveno delo na tem področju . Le- to ne more in ne sme biti v domeni samo enega ali samo nekaterih odsekov oziroma kateder, ampak morajo ustvarjati svoj znanstveni program njihovi sode- lavci složno in skupno. V to celoto morajo biti vključeni tudi sodelavci inštituta, na katerih leži breme realizacije konkretnih nalog, žal ob premajhnem angažiranju prizadetih sodelavcev z znanstvenega in pedagoškega področja. Dejstvo je, da imata tako fakulteta kot inštitut, ki sta sicer povezana v celoto, svoje specifične težave, bodisi personalnega, bodisi materialnega značaja. A to ne bi smelo zavreti uspešnejšega medsebojnega sodelovanja. Pionirji na tem področju se ne morejo in ne smejo prehudo ločevati na znanstvenike, praktike-projektante in aktiviste. V pionirjih morajo biti združene vse tri lastnosti. Pri njih se ne bi smela tako ozko pojmovati, v zadnjem času vse bolj pogosto ponavljana krilatica »Neumen je, ki dela zastonj!« Fakulteta bi morala v moralnem pogledu bolj spodbujati tudi bodoči gozdarski strokovni kader. Le tako se bo moč kakovostno in številčno okrepiti. Nov zakon o gozdovih ponuja gozdarstvu dokajšnje možnosti za uveljavitev zunaj svojega ožjega strokovnega področja. Ne zapirajmo se torej vase, ampak pokažimo, da smo zelo zavzeti za svoje mesto in svoje delo v prostoru, ki nam gre kot upravljalcem poglavitnega naravnega elementa - gozda! Ugleda v javnosti nam ne bo mogla pridobiti samo zavzetost za čimveč proizvedenimi kubiki, ampak tudi skrb za ohranjanje človekovih življenjskih temeljev, kamor sodijo v prvi vrsti gozdovi. Milan Ciglar, dipl. ing. gozd . Literalura l. Antonie/li, A .: Forstliche Weiterbildungsfragen SZF Ziirich (1974) . 2. Schmidt , V.: Vpliv znanstveno tehnološke revolucije na oblikovanje ljudi, gozd. štud. dnevi, Ljubljana 1971 (referat). 3. Winkler, l.: lzpopolnjevanje gozdarskega visokošolskega študija (povzetek), gozd. štud. dnevi, Ljubljana 1975. 4. Szezepanski, 1.: Kako vzgajati sodobnega človeka, Delo 31. 8. 1974. 5. Urleb, F.: Razlaga sistema dela v gozdarstvu Slovenije glede na kadre, Gozdarski vestnik št. 10. Ljubljana, 1974. 6. Wiebecke, C.: Wirtschaftziele und Rationalisierung in der Forstwirtschaft, Holz- centralblatt Nr. 46 Stuttgart (1964). PROBLEMATIKA UVAJANJA NOVOSTI NA KMETIJE IN NEKATERE OBLIKE IZOBRAžEVANJA KMEčKIH GOZDNIH POSESTNIKOV Kmečko prebivalstvo predstavlja najbolj postransko kategorijo ljudi v naši družbi, ki se skorajda na vseh področjih najmanj vključujejo v družbeni sistem. Zato je zelo aktualno vprašanje, kako prenesti in razširiti znanje in spoznanje do katerih je prišla znanost med te ljudi . V praksi prihaja do vedno večje razlike med znanstvenimi dosežki na področjih dejavnosti s katerimi se ukvarja kmečki posestnik in njegovo prakso. Pri tem sta pomembni dve vprašanji: - Kako povečati vpliv na kmečko prebivalstvo, da bi čim preje prevzelo nove proizvodne postopke in nove načine dela 1n - kako izoblikovati postopke in kriterije, da bi lahko merili in preverjali učinkovitos t opravljenih akcij? 229 Pri prevzemanju novosti moramo upoštevati specifičnost kmečkega nacma življenja, ki je v tradicionalizmu, patriarhalnosti, pismenosti, stopnji izobrazbe, ugledu in motiviranosti za spremembe. Zato je osnovno načelo pri kmečkem izobraževanju načrtno in kontinuirano delo, ki je prilagojeno specifičnosti posameznih kmetijskih področij. Značilnosti novih idej in hitrost njihovega sprejemanja Kako hitro bodo kmetje-posamezniki prevzemali nove ideje in postopke je seveda odvisno tudi od značaja teh idej samih. (Citiram poglavja sociologa dr. Mlinarja Zdravka - skripta Sociologija lokalnih skupnosti). Le-te se razlikujejo glede na kompleksnost na zelo enostavne, ki jih je mogoče empirično ugotavljati in so zelo (lahko) opazne, do drugih, ki so zelo komplicirane in abstraktne. Z vidika tistega, ki prevzema novo idejo je njena kompleksnost funkcija obsega zahtevane duhovne aktivnosti. čim bolj kompleksna je torej neka ideja, bolj počasi jo bodo kmetje prevzemali. Kompleksnost idej lahko klasificiramo od najbolj enostavne do najbolj kompleksne. V ta namen imamo naslednjo klasifikacijo: a) Enostavna sprememba v materialu in opremi. Ta tip spremembe je umsko najmanj zahteven. To je sprememba, kjer so bili temeljni kontesti že sprejeti. Pri tem gre za minimalno spremembo stališč pri ljudeh. b) /zboljšani praktični postopki. V tem primeru ima prevzemalec opravka z dvema ali večimi spremenljivkami istočasno. Razlike, ki nastopajo, ne presegajo okvira že obstoječih stališč, ki jih ima prevzemalec. c) Inovacije. Pri takih spremembah ne gre samo za večje število spremenljivk v istem času, temveč tudi za spremembe stališč, ki jih ima prevzemalec do celotnega kompleksa vedenja in delovanja. Inovacija je torej sprememba, ki obsega preusmeritev individualne strukture stališč (specializacija, kmečki turizem). Poleg teh so še druge značilnosti postopkov in proizvodov, ki vplivajo na hitrost prevze- manja novega. Zlasti je pomembna vidnost oz. otipljivost rezultatov. Tisti ljudje, ki slabo sprejemajo in ravnajo z abstraktnimi idejami, imajo odpor in počasneje prevzemajo nove postopke, ki ne dajejo neposredno vidnih rezultatov. Na splošno tiste postopke, ki vodijo do bolj opaznih rezultatov, hitreje prevzemajo kot pa tiste, katerih rezultatov ni mogoče zaznati neposredno s čutili. Pomembna okoliščina, ki vpliva na dinamiko prevzemanja novega je tudi deljivost proiz- voda oz. postopka. Očitno je to vprašanje zelo pomembno za večino kmetov, ki želijo najprej proizvod preizkusiti, da bi se tako izognili prevelikemu tveganju. Lahko deljive proizvode ali postopke kmetje tudi lažje preizkušajo v manjšem obsegu in z manjšimi investicijami. V primeru, če ne bi bilo uspeha, bi bila torej morebitna izguba manjša. T akšna metoda zagotavlja kmetu izboljšave brez večjih tveganj. Ekonomska koristnost oz. rentabilnost je tud i pomembna za dinamiko razširjanja in prevzemanja novih idej. T iste postopke, ki naj bi vodili do velikega povečanja produktivnosti in torej do večjih finančnih koristi, kmetje dosti hitreje prevzemajo kot pa tiste z majhnim donosom. Poleg tega pa je treba računati še na višino izdatkov, ki so povezani s prevzemanjem novega postopka. Le-ti so, ne glede na donose oz. pričakovano korist, v obratnem sorazmerju z dinamiko prevzemanja novih idej oz. postopkov. To se pravi čim večji so stroški, za praktično uporabo nove ideje, tem počasnej ši bo proces razširjanja in prevzemanja novih idej oz. postopkov. Podobno je s časom, ki je potre- ben, da bi osvojitev novosti privedla do dejanskih koristi. čim daljši čas je potreben za praktično uveljavitev ideje, tem počasneje in težje bo razširjanje inovacije (problem kratko- ročnih zakupov zemljišča - zakupniki zaostajajo v modernizaciji!). Proces prevzemanja novega Sociologi so nakazali različne modele procesa s katerim se nova ideja prebija med ljudi . V glavnem se strinjajo, da se ta proces sprejemanja novega odvija vsaj prek petih stopenj . Te stopnje so naslednje: 230 a) Obveščenost - gre za fazo v kateri posameznik ve za obstoj določene ideje ali do- ločene prakse, vendar mu manjkajo podrobnejše informacije o njenem značaju in njeni rabi. b) Interes (informiranje) - to je faza, ko posameznika ideja začne zanimati. Išče na- daljnje informacije o njenem značaju, želi spoznati zakaj in kako deluje, koliko stane in kakšna je v primerjavi z drugimi idejami ali postopki, ki imajo podobno funkcijo. Zanimajo ga pogoji za delovanje in potrebna sredstva. c) Ocenjevanje - tu posameznik tehta različne alternative z vidika uporabnosti. Upošteva lastna razpoložljiva sredstva, zemljo, delovno silo, kapital, organizacijske sposobnosti in se odloči, ali ima potrebna sredstva za prevzem nove ideje ali ne. Ocenjuje idejo tudi glede na druge možnosti (ali bi nova ideja pomagala maksimirati njegove cilje in namene). d) Preizkus - v tej fazi posameznik preučuje novo idejo na osnovi konkretnega pre- verjanja, ugotavlja okoliščine, ki gredo v prid, ali pa so proti prevzemu nove ideje. e) Prevzem oz. osvojite1• - v tej fazi posameznik v celoti prevzame idejo in jo uporabi. Nič več je ne preizkuša in preverja, temveč osvaja idejo v celoti. Nekaj oblik izobraževanja gozdnih posestnikov Predavanja Ekskurzije Tečaji Posvetovalna služba Glasilo delovne organizacije Predavanja imajo namen osveščati in podrobnejše informirati gozdne posestnike o novih idejah. Za uspešnost predavanja je odločilna osebnost predavatelja, način predavanja, zanimivost teme. Predavanja naj bodo slikovno ali filmsko ilustrirana. Trajati ne smejo več kot poldrugo šolsko uro. Pri vsakem predavanju naj bo 15 do 30 minut časa za razgovor. Velikost skupine je odvisna od teme. Specializirana predavanja so primerna za manjše skupine, kjer je razgovor bolj sproščen. Splošno-izobraževalne teme so primerne za večje skupine. Kraj in čas igrata pomembno vlogo. Zaželeno je, da se čimbolj približamo gozdnim posestnikom in to v času, ko jih delo manj obremenjuje. Praksa je pokazala, da pri vpeljanem kontinuiranem načinu izobraževanja zaradi interesa čas in kraj izgubita svoj vpliv. Ekskurzija ima namen predstaviti novost. Teoretične informacije, posredovane na pre- davanjih, je treba nujno dopolniti z ogledi v praksi . Ekskurzije morajo biti dobro pripravljene z izbrano osrednjo temo. Ljudje morajo imeti ves čas ekskurzije dobro vodstvo. Strokovni tematiki je potrebno dodati zanimivosti, ki bogatijo splošno razgledanost. Privlačne so ekskurzije, s primerjanjem življenjskih pogojev, stopenj razvoja, pre·;erjanje raznih postopkov itd. Zaželeni so neposredni stiki opazovalcev z opazovanimi. Skratka to, kar smo gozdnim posestnikom posredovali na predavanjih ali pri osebnih stikih, naj le-ta vidi v praksi v novih ali podobnih pogojih. Pri ekskurzijah je treba računati na časovno omejenost in sposobnost dojemanja (utrujenost). Tečaji. Obvladanje določenih novosti zahteva praktično delo, kjer se v nekem časovnem obdobju pridobijo znanje in praktični prijemi. Neposredno mentorstvo, dober program in časovna usklajenost tečaja s prostim časom gozdnih posestnikov zagotavljajo uspeh. Svetovalna služba. Vse, do sedaj navedene oblike, imajo skupinski značaj. Vsak gozdni posestnik pa ima določene posebnosti, tako v pogojih dela, kot v svojem značaju . Zato je pomembno, da pridobljeno znanje praktično preizkusi v svojih pogojih. Osebni stiki bistveno vplivajo za osvojitev novosti. Glasilo delovne organizacije. Pisana beseda je pomemben vir informacij . Seveda mora biti prilagojena potrebam in sposobnostim čitalcev . Jasni, kratki, bogato ilustrirani sestavki, so odl·ičen vir informacij. Postopki in navodila naj bodo posredovani v prilogah, da jih lahko čitalci zbirajo in spravljajo. Janez Ahačič, dipl. ing. gozd. 231 RAZMISLJAM O GOZDARSKEM SOLSKEM CENTRU V POSTOJNI človek programira in izvaja delo. V času, ko hlastamo po raznovrstnih strojih, ko želimo mehanizirati in automatizirati delo pa smo prav nanj premalo pozorni. Podoba delavca se stalno spreminja. Vedno več zahtevamo od njega, vedno pomembnejše postajajo njegove psihofizične lastnosti in njegovo znanje. Razgledan in tako vsestransko uporaben naj bi delavec deloval v našem samoupravnem sistemu in razvoju. Ustavna določila so jasna. Smernice in resolucija o vzgoji in izobraževanju tudi. Končni učinek teh razglasov pa je odvisen od zavesti tistega dela naše samoupravne družbe, ki ima kakršnokoli povezavo z gozdarstvom. V tem pa je tudi srž samega problema. GšC je programsko in materialno vezan na porabnike, to je na gozdarsko operativo. Gozdarstvo je njegov ustanovitelj in njegov mecen. Operativa bi naj torej bila idejni vodja naše dejavnosti in pobudnik zavodovega razvoja. Na takšen način bi si lahko zagotovila rešitev svojih strokovnih kadrovskih potreb. Upamo si trditi, da je stanje našega zavoda, njegova usmerjenost, delovni program, pretežno odvisen od stanja in razpoloženja v sloven- skem gozdarstvu. Moral pa bi biti tudi odraz želja po homogenem napredku ter enovitosti slovenske gozdarske stroke. Naš center je prešibak, da bi si njegovi delavci sami kreirali delo in pot. Zato poudarjam, da je celotna slovenska gozdarska javnost odgovorna za stanje, dejavnost in usmerjenost svojega centralnega šolskega zavoda v Postojni. Kakršnokoli razbijanje sil v tej smeri je za prihodnost škodljivo: še bolj drobi sredstva in ne daje dobrih rezulta tov. Zato mora biti materialna stabilnost našega centra zagotovljena, programska usmerjenost pa povsem jasna. Vzgojno-izobraževalni proces ima v nasprotju s proizvodnim procesom nekaj posebnosti. Mora pa biti vanj vključen, mora biti njegov sestavni del. Vzgojno-izobraževalni proces je tudi zelo občutljiv. če ga nepravilno zastavimo in slabo izvedemo lahko zapusti pri mladem človeku nepopravljive posledice, ki so škodljive tako njemu kot družbi. Vsakdo izmed nas se je učil in skušal izobraziti , a danes mnogi pozabljajo na nujnost stalnega in sistematičnega izobraževanja. Marsikdo tako pozablja na naš center in se obrača na nas le v primeru, ko potrebuje 'kako uslugo. Ne pozabi pa nastopati kot kritik, in to ne z namenom tvornega reševanja naše problematike, ki je zaradi znanih težav šolstva tudi naš zavod ni sposoben samostojno rešiti . Vsi radi kritiziramo šole, šola pa je odraz stanja v gospodarstvu in družbi. Predvsem pa to velja za tako usmerjeno šolstvo, v kakršno spada tudi naš zavod. Gozdarski izobraževalni center je v svojem 16-letnem delovanju v Postojni preživljal različna obdobja. Od težkih začetkov, prehodne dobe, do današnjega elne, ko nam je uspelo zastaviti usmerjen in dokaj čvrst delovni program ter tako oblikovati temelj nadaljnjega razvoja. Vzpodbude, ki so prihajale iz prakse, so bile dobrodošle. Upoštevali smo jih v okviru naših pedagoških in materialnih možnosti. Prepotrebna razširjena dejavnost, poglobljeno delo, dopolnilno izobraževanje in še mnogo drugih aktivnosti, je odvisno od razumevanja gospodarstva, njegovega razvojnega programa in enotnega pogleda na razvoj strokovnega šolstva. Dober izobraževalni proces je odvisen tudi od izdelanega programa, ki ga narekujejo potrebe strokovnih delavcev v gospodarstvu. Niso redki primeri, ko nas delovne organizacije s telegrami obvestijo: jutri vam pošljemo toliko in toliko ljudi za seminar ali tečaj, stroj dobimo čez dva dni. Seveda skušamo takšnim želj am ugoditi , vendar pa so dokaz neresnosti operative, ki nam preprečuje sistematično delo. Izvajanje učno-izobraževalnega procesa je vezano na ustrezne učne prostore, opremo, učni program in ljudi, ki v njem sodelujejo. Rezultati so odvisni od vseh naštetih dejavnikov. če eden od njih odpove, je porušena stabi.lnost izobraževalnega procesa. ln rezultati izobraževanja niso takšni kot bi morali biti. Ljudje, ki so udeleženi v učnem procesu, so učenci in učitelji. Pedagogi trdijo, da je rezultat dela z učenci odvisen predvsem od vplivov okolja, manj pa od učenčevih dispozicij. Zato je osnovni dejavnik v učnem procesu učitelj, ki skuša v danih možnostih realizirati 232 zastavljeni program. Ne smemo pa zanemariti učenčevih dispozicij, ki si jih je že pridobil zunaj zavoda, torej vsega tistega, kar učenec pri svoji starosti prinese s seboj v našo šolo. šolo tarejo stalne kadrovske težave. V štirinajstih letih je odšlo iz zavoda poprečno 20 °/o delavcev, ki smo jih seveda morali nadomestiti z novimi. Vsako leto nastaja vprašanje, kako začeti novo šolsko leto, kako izpolniti urnik, kako programirati praktični pouk in seminarsko dejavnost. Ta stalni problem je v veliki meri vzrok, da ne moremo stabilizirati svoje dejav- nosti, jo umiriti in delovno energijo usmeriti koristneje. Vzroki za fluktuacija predvsem uči­ teljskega kadra so seveda različni. Bistveni pa so prav gotovo manjši osebni dohodki, težko delo, dokaj ostre zahteve glede družbenopolitičnega delovanja pedagoških delavcev. Obre- menjenost učiteljev na zavodu je velika. Za izpolnjevanje učne obveznosti mora vsakdo učiti več različnih strokovnih predmetov, zraven pa programsko usmerjati in voditi svoj predmet, ga pedagoško, strokovno, didaktično poglabljati in razvijati. Ker nas je malo, leži nil ramah dobrih delavcev, ki so hkrati nosilci glavnih strokovnih predmetov, tudi skrb za delovanje samoupravnega mehanizma. Vse to združevati in obenem sprejemati tako široko kritiko, kot jo mora šolnik, razumljivo odvrača marsikoga od tega dela. Izjave tistih, ki so še pred kratkim delali v operativi, in pa tistih, ki so iz našega zavoda odšli v operativo, tako mnenje samo potrjujejo. Naslednji pogoj, ki je danes potreben za izvajanje modernega in zahtevnega učnega procesa, so učila, oprema, prostori. Le-ti omogo- čajo, da učenec v čim krajšem času pridobi čim več operativno uporabnih znanj. Naše zahteve v tej smeri ne morejo in ne smejo biti preskromne. Gozdarstvo, ki financira šolo, daje centru 80 par po posekanem kubiku lesa. Te pare so le delček poprečne prodajne cene. Res je, da je gozdarstvo obremenjeno še z raznimi drugimi dajatvami, ki niso majhne. Vendar pa je Gozdarski šolski center v Postojni izobraževalni center slovenskih gozdnih gospodarstev in edina slovenska ustanova te vrste. Zato smo včasih začudeni nad odnosom posameznih gozdnih gospodarstev, ko se nanje obračamo s prošnjami in pozivi. Začudeni smo tudi nad tem, da moramo nekatere predstavnike gozdnih gospodarstev mi prepričevati o potrebnosti izobraževanja. Lep dokaz za to je tudi akcija za zbiranje sredstev za sanacijo zavoda, ki smo jo začeli pred kratkim. Ni bistveno, kje bo šola. Bistveno je, da bomo vsi spoznali in priznali potrebo po modernem izobraževalnem gozdarskem centru, ki bo operativi dajal takšne delavce ln tehnike, ki bodo koristni, prilagodljivi, skratka, ki bodo znali delati. Menim, da vsak, ki vsaj malo pozna proizvodni proces, ne more mimo dejstva, da sta posodabljanje proizvodnega procesa in smotrna organizacija dela predvsem odvisna od znanja ljudi , s tem pa tudi od zmogljivosti in sposobnosti šole. Gozdarstvo je danes dovolj akumulativno, da mu ni težko kupiti nov stroj ali uvesti novo tehnologijo. Ne more pa na tako enostaven način dobiti dobrega delavca. Organizator v gozdarstvu ima dostikrat večje težave pri izpeljavi del zaradi ljudi kot zaradi strojev. Prav gotovo pa bodo ti problemi postajali še ostrejši. Za to se na šoli sprašujemo, kdo bo odgo- varjal za posledice v primeru, če šole ne postavimo na čvrst in perspektiven temelj. Saj materialne. možnosti gozdarstvo ima. Ob tem se zgledujmo pri tistih strokah, ki so nas pre- hitele, čeprav nimajo takšnih trdnih osnov kot gozdarstvo. Strokovno šolstvo moramo urediti! Nujno potrebno je jasno zastaviti kadrovsko in materialno politiko na zavodu . Omogočiti centru delovne pogoje in od njega kasneje zahtevati kakovost in delovno širino. Denar, vložen v kadre, se stroki in družbi mnogotero vrača. Bodočnost stroke in družbe je odvisna od sposobnosti in zmogljivosti šol. Pri tem mora biti slovensko gozdarstvo široko in enotno. Viljem Garmuš, dipl. ing. gozd. O BODOčEM IZOBRAžEVAN.JU GOZDARSKEGA INžENIRJA Z VIDIKA NAšE PRAKSE Izobraževanje gozdarskega strokovnega kadra ima svojo zgodovino, sega nazaj v čase, ko se je pri ljudeh izoblikovala spoznanje, da je gozd neločljiv spremljevalec njihovega življenja in, da morajo zato z njim smotrneje gospodariti. To gospodarjenje je bilo pogojeno z razvojem civilizacije in kulture posameznih ljudstev. Zato lahko rečemo, da segajo njegovi začetki ponekod c~lo tisočletja nazaj. čedalje večja 233 potreba po lesu je bila verjetno med prvimi motivi, ki so v posameznih družbah razvili zavest o organiziranem gospodarjenju z gozdovi. Z začetki gospodarjenja se začenjajo tudi prvi organizirani posegi v gozd in z njimi tudi prvi zametki gozdarske znanosti in izobraževanja gozdarskega strokovnega kadra. še pred nedavnim je človek gledal na gozd kot na proizvodno sredstvo za pridobivanje lesne surovine. Izoblikoval je tudi temu primerno politiko, ki jo je izvajal pri svojem gospo- darjenju v gozdu. Celo v bližnji preteklosti je bil osnovni cilj tega gospodarjenja pridobivanje čim večje količine lesne surovine, medtem ko je ostalo gojenje gozdov z vsemi ostalimi disciplinami podrejeno takemu cilju. Vse ostale pomembne funkcije gozda so bile zanemar- jene. Takšno gospodarjenje se je vseskozi odražalo tudi v razvoju gozdarske znanosti in izobraževanju gozdarskih inženirjev in ostalih tehničnih kadrov. Tako kot drugod po Evropi je tudi v slovenskem gozdarstvu vladala enaka miselnost. Razdrobljena kmečka posest pa mu je dajala še svoj posebni pečat. Izobraževanje gozdarskih inženirjev je še nekaj let po zadnji vojni potekalo zunaj meja ožje domovine. Usmerjeno je bilo zlasti na področje gojenja gozdov. Nič manj pomembno ni bilo izkoriščanje gozdov, pa izgradnja gozdnih komunikacij in stavb. Nivo znanja je pač ustrezal takratnim razmeram. Pri gojenju gozdov so v glavnem uporabljali le tehnike eksten- zivnega gospodarjenja z gozdovi, ker skoraj niso poznali razvojnih zakonitosti prirodnega gozda. Kot največji napredek na tem področju se je štelo prebiralno gospodarjenje. Ob takih pogojih so bili mnogi prirodni gozdovi z gospodarskimi posegi uničeni ali pa dokaj eno- stransko usmerjeni. Prav ti gozdovi pa nam danes povzročajo nemalo skrbi. Hkrati s splošnim razvojem v povojnem obdobju doživlja pomemben napredek tudi izobraževanje gozdarskih strokovnjakov. še posebno velik korak naprej je bil storjen v pre- teklem desetletju. Uvedli smo nove discipline, že obstoječe pa intenzivno osvežili z novimi dognanji. Na področju biotehničnih ved se širijo spoznanja o zgradbi naših gozdov, ki je pogojena z bogatim ekološkim spektrom slovenskega prostora. Tudi sicer se ekologija kot osnova za gojenje gozdov vse bolj upošteva. Porajajo se nove tehnike v gojenju gozdov, ki izboljšujejo proizvodnjo in pri tem ohranjajo gozdovom kar se da naravno obliko. Tudi na področju tehničnih disciplin doživlj~.mo pospešen razvoj. Cesta postaja v gozdu glavna prometnica. Tehnološki procesi pri izkoriščanju gozdov se prilagajajo novi, moderni tehnični opremi - strojem, ki prodirajo v vse delovne faze proizvodnje. Vsa nova spoznanja o gozdu in o ravnanju z njim so pripomogla, da smo z bogatejšimi učnimi programi razvili ustreznejši profil gozdarskega inženirja. Kljub prikazanemu napredku pa ugotavljamo, da dosedanje izobraževanje ne ustreza več današnjemu času in splošnemu razvoju. Tako trditev lahko podpremo s številnimi dejstvi. Neupoštevana je zlasti vloga, ki jo ima gozd v današnji družbi, in premalo poudarjeni so pomembni razvojni procesi, ki jih doživljamo v naravnem okolju na negozdnih površinah alpskih predelov. Prav tako so pogledi na gozd kot sestavni del naravnega okolja dobili v zadnjem času celovitejšo podobo, v naših učnih programih pa jih zaenkrat še ne zasledimo. V praksi tudi ugotavljamo, da mladi gozdarski inženirji na nekaterih področjih nimajo dovolj utrjenega znanja. Zato tudi ne morejo takoj prevzeti samostojnega dela v gozdu. To zlasti velja za dela pri detajlnem načrtovanju, ki s pospešeno gozdno proizvodnjo dobiva vse večji pomen. Ta očitek, če ga lahko tako imenujemo, pa gre bolj na rovaš metodologije kot pa vsebinske plati pouka. Ob tej priliki bi kazalo omeniti, da so učn i programi še vedno prenapolnjeni z gradivom, ki ima danes samo še zgodovinsko vrednost. Torej bi morali učne programe temeljito spre- meniti in se znebiti vsega, za današnje čase odvečnega gradiva. Poleg bežno omenjenih dejstev, ki kažejo na pomanjkljivosti v izobraževanju, nastaja v praksi zaradi teh novih okoliščin potreba po bistveno širšem profilu gozdarskega strokov- njaka. Ta potreba se poraja iz močno razširjenega obsega del pri že obstoječih dejavnostih v gozdarstvu, ki pa smo jih doslej Je delno osvojili. Tu gre za dela , ki nam pripadajo kot gozdarjem, so pa tudi dejavnosti pri katerih se nam zaenkrat samo odpirajo možnosti, da jih osvojimo; če se bomo pravočasno na to pripravili, bodo za nas v bodoče novo delovno torišče. Ne bi bilo odveč, če bi te nove aspekte nekoliko bolj osvetlili. 234 Pomen gozda v naravnem okolju je izredno velik, zato pri proizvodnji lesa, ki je sicer zaradi svoje pomembnosti še vedno v ospredju, ne smemo pozabljati, da je njeno povečanje na obstoječih gozdnih površinah precej omejeno. Vse bolj silijo v ospredje tiste vrednote, ki so bile v preteklosti vsaj na videz drugotnega pomena. To vse nas sili k smotrnejšemu ravnanju z gozdom, da bomo dosegli svoj cilj - ravnotežje v gozdnem kompleksu kot ekosistemu. Morebi·ti je navajanje že znanih dejstev odveč. Lahko pa trdimo, da je še danes v naši gozdarski praksi vse preveč poenostavljenih, šablonskih in celo uniformiranih rešitev. Kazalo bi nekoliko popraviti že preizkušene koncepte, za nego zdravega naravnega gozda, kajti treba bo poskrbeti ne samo za izbiro in nego visoko kakovostnega drevja, ampak tudi za celotni biotop, za njegovo stabilnost in visoko vitalnost. Skratka, s širšimi pogledi na gozd se odpirajo hkrati novi problemi in nove možnosti. Zavedati se moramo, da živimo v deželi, kjer je več kot 5:0 Ofo površine pokrite z gozdom. številni so gorski predeli, kjer ima gozd dominantno vlogo v pokrajini. Mednje zlasti sodijo: Zgornja Savinjska dolina, Pohorje, Rog in Dinarske Alpe. Prav zaradi te dominantnosti gozda so preostali deli teh pokrajin v vsakem pogledu podrejeni gozdu, in sicer kot osnov- nemu oblikovalcu in odločilnemu gospodarskemu dejavniku. To dejstvo seveda terja celovi- tejše obvladovanje z naravnim prostorom. V našem slovenskem prostoru opažamo danes pospešeno opuščanje kultiviranih planinskih travnikov in pašnikov. Pojav je posebno izrazit v alpskem svetu, pa tudi na dinarskem krasu. S tem opuščanjem prehaja ves ta prostor v pravo divjino. Invazija številnih drevesnih in grmovnih vrst na zapuščene travnike je vse bolj silovita. Labilne travniške in pašniške združbe, ki jim je kultiviranje dajalo značaj trajnosti, so postale tako žrtev vdora drevesnih ln grmovnih vrst. Sprožili so se številni sukcesijski procesi. Vsepovsod se odpirajo številni novi problemi, ki se jih doslej še nismo lotevati. Posebno pozornost bi morali posvetiti raziskavam. Kajti danes je v naravi malo tako hvaležnib študij- skih objektov za fitocenološke raziskave, ki bi lahko imeli trajnejši značaj in bi nam vsaj do neke mere omogočili spoznati zgodovinski razvoj naših gozdnih združb. Na teh zaraščenih površinah so posebno težki gospodarski problemi. Nastaja vprašanje, kako gospodariti s to stihijsko zaraščeno divjino. Kako iz tega na videz » ničvrednega« ustva- riti gospodarsko vreden prostor. Vprašljivo je tudi , ali so sedaj proučeni in v gozdarski praksi uveljavljeni modeli gospodarjenja v teh razmerah sploh uporabni. Takšno pokrajino bi morali vrednotiti tudi z estetskega vidika. Posebno lepoto so nekoč dajali travniki, harmonično vtkani v brezkrajni in na videz monotoni gozdni prostor. Danes pa skoraj pred našimi očmi izginja prav ta dolga stoletja negovana pokrajina in z njo tudi toliko zaželena pestrost. Sedaj nastajajo nove oblike in nove dimenzije, ki jim mora človek ponovno dati svoj estetski pečat, toda ne več kot kmetijec, temveč kot gozdar. Skoraj še nedotaknjeno področje delovanja gozdarskega strokovnjaka je negovanje in urejanje naravnih ostankov dreves in grmovja v kmetijskem in drugem negozdnem prostoru. Sem spadajo obrobni logi, skupine in šopi dreves po travnikih in poljih, obcestni drevoredi, grmovja, žive meje in drugo gozdno drevje. Pomen teh dreves v negozdni pokrajini je zlasti v mikroklimatskih vplivih, ki ustvarjajo ugodnejše ekološke pogoje za ostali rastlinski svet in življenje nasploh. Prav tako imajo taka drevesa nemajhen pomen pri čiščenju onesnaže- nega zraka, ker imajo zelo veliko absorbcijsko moč do številnih strupenih plinov, ki jih je v našem ozračju vedno več in več. V gozdnati pokrajini je turizem nova gospodarska dejavnost, ki postaja vse bolj pomemb- na, kajti ljudje si želijo rekreacije v čistem okolju. S širjenjem nam tak turizem prinaša nemalo težav, ker ni dovolj organiziran, onesnažuje okolje in deluje destruktivno. Zato mo- ramo v ta namen nujno izločiti nekaj gozdnih predelov in jih ustrezno urediti . Istočasno je treba te vrste turizem izkoristiti tudi v druge namene. L:loveka, ki biva v naravi zaradi rekreacije, lahko naučimo marsikaj o gozdu in prirodi. Naravni rezervati so za takšno vzgojo posebno hvaležni objekti, ker že predstavljajo, al i pa bodo nekoč predstavljali uravnotežene ekološke komplekse. Spreminjajo se tudi Javno-gospodarski pogledi, kar ustreza spremembam v našem okolju. Nekdanja vloga človeka kot !ovca, ki je lovil, ne da bi se zavedal, da je treba divjad kot sestavni del zoocenoze v vsakem okolju celoviteje ohraniti, se je prikrito ali nezavestno ohranjala skoraj do današnjega dne. 235 Danes se tudi v lovskih organizacijah gleda na divjad celoviteje. Klic po prenehanju brezdušnega iztrebljanja mesojede divjadi, ki naj bi bila tekmica človeku-lovcu, je že naletel na razumevanje. Prihajajo do spoznanja, da so gozdni ekosistemi uravnoteženi le takrat, kadar je v živalsko sestavo zajeta vsa divjad. Po drugi svetovni vojni doživljamo nesluten razvoj tehnike v svetu, kar ima tudi nespo- ren učinek na delo v gozdovih. Stoletje nespremenjena tehnologija pri izkoriščanju gozdov se je podrla kot hišica iz kart . V gozd prodirajo stroji z nekajkrat večjo učinkovitostjo kot so jo imela klasična orodja. To prinaša nove težave. Najprej pri obvladovanju novih tehno- loških postopkov, potem pri usklajevanju proizvodnega procesa z organizacijo, ki jo je treba prilagojevati novi tehnologiji in številnim novih zahtevam. Nastopa torej čas, ko moramo dati organizaciji dela v gozdarstvu znanstven poudarek s ciljem, da dosežemo najvišjo možno stopnjo racionalnosti . Pri tem je posebno pomembno usklajevanje strojnega in živega dela v sinhronizirano celoto. Znanstveni pristop k organizaciji pa terja od nas večje poznavanje tehničnih ved s področja dela. Cetudi proizvodnja lesa izgublja prioriteto v gozdnogospodarskem kompleksu, vseeno ne bi smeli zmanjševati njenega pomena. Kljub silovitemu razvoju vseh mogočih nadomestkov, človek še vedno v polni meri rabi tudi les. Količinska poraba lesa ne pada, spreminja pa se način porabe, kar ustreza razvoju in spremembam. Zato mora proizvodnja lesa v naših gozdnogojitvenih prizadevanjih ohraniti nezmanjšan pomen. Toda gospodarjenje z gozdom je treba posodobiti do take mere, da niti ena funkcija v njem ne bo igrala podrejene vloge. Naravni gozd kot ekosistem mora vsebovati, kljub človekovim posegom, vse tiste komponente delujočega živega organizma, ki zagotavljajo harmonično celoto. Zato ne bi smeli dovoliti, da bi se v naše gozdove prenesel peklenski tempo življenja, ki nam ga je vsilila tehnizacija moderne družbe. Brezglava naglica nas velikokrat sili v postopke, ki jih lahko označimo samo kot posiljevanje narave. Gozdovi v obnovi in razvoju zahtevajo čas, ki se ga ne da izsiliti. Nemalokrat nas prav neučakanost sili k nesmiselnim posegom, ki tako boleče kazijo naravni značaj gozdov. Ko razglabljamo o tem, kako se razrašča pomen gozda in ko v njem dobivajo posamezne funkcije povsem nove dimenzije, kar ima gotovo tudi svoj odraz pri izobraževanju stro- kovnega kadra, ne bi smeli pozabiti na družbeno vlogo gozdarskega strokovnjaka. Kaže, da je gozdar ostal še edini izobraženec, ki ima neposreden stik z ljudmi v oddaljenih in raz- kropljenih gorskil1 kmetijah. V take predele že redko zaide kmetijski strokovnjak, učitelji, ki so živeli v takih krajih, pa so se po zadnji reformi osnovnega šolstva umaknili v večja naselja. Gozdar je tudi v stalnem stiku z delovnimi ljudmi svojega kolektiva, ki ga tvorijo pretežno gozdni delavci. Zato smo gozdarji tisti, ki smo dolžni organizirati strokovno delo in družbeno-politično življenje med temi ljudmi, na teh odmaknjenih področjih. Toda za takšno delo, za stike in življenje v takšni sredini ni dovolj samo intuicija. Potrebno je tudi znanje družboslovnih ved, ki bi jih morali vsi poznati nekoliko bolje kot doslej. Po tem razmišljanju bi lahko povzeli, da sta vsestranska vloga gozda v naravnem okolju in znanstvena dognanja o razvoju in življenju tega zapletenega naravnega kompleksa, dva močna vzvoda za pomembne premike v izobraževanju gozdarskega inženirja. Ce hočemo, da se naši inženirji ne usmerjajo Je v rutinska dela in ne razvijajo v sebi samo managerske sposobnosti, jim moramo omogočiti celovitejše in bolj posodobljeno izobraževanje. Na tak način bi vzgojili strokovni kader, ki bi temeljiteje posegal v globino zamotanih naravnih procesov in lažje in celoviteje gospodaril s prirodnim gozdom. Za dosego takih ambicij v izo- braževanju moramo zahtevati od naše fakultete, da pristopi k zasnovi posodobljenega in za današnje čase ustreznejšega načrta. V novem študijskem načrtu bi morali razviti nova težišča ali pa že obstoječa razširiti in posodobiti. Morali bi razširiti bioekološki kompleks, tako da znanstveno razvijemo zoocenozo naših gozdnih ekosistemov in jo vključimo v načrt izobraževanja. Biologija in fiziologija sta vedi, ki ju vseskozi pogrešamo, posledico pa čutimo v dokaj površnem poznavanju številnih doga- janj v gozdu. Kako naj dojamemo bistvo rasti v gozdu, odnosov, konkurence, usklajenega soži tj a številnih rastlinskih in živalskil1 vrst, če ne poznamo vseh bioloških ln fiziološk ih dejavnikov, ki delujejo v tem sklopu. Vse premalo je posredovanja vzročnih in vse preveč posledičnih pojavov v naših učnih programih. 236 Načrtovanje v gozdarstvu dobiva vse večji pomen. Temeljitejše spoznavanje gozda, vedno večja funkcionalna zahtevnost in vedno hujša zapletenost sodobnih delovnih procesov, zahtevajo od gozdarskih inženirjev večjo vsestranskost pri načrtovanju. Od dolgoročnih gozdno-gospodarskih načrtov, ki so še vedno osnova načrtnega gospodarstva in smo jih dosedaj dobro obvladali, se moramo danes gozdarji vse več angažirati v kratkoročnem na- drobnem načrtovanju na gojitvenem in sečno-spravilnem področju. S tem pa še vedno nismo zajeli načrtovanja v celoti, kar bi potreboval tako zapleten delovni proces. Zlasti ga moramo razvijati v študijskem programu. Morali bi izpeljati spremembe tudi v metodologiji pouka. Iz znanja, ki ga imajo naši praktikanti, lahko ugotovimo, da njihovo teoretično znanje o kratkoročnem nadrobnem načrtovanju nekoliko šepa. Verjetno gre za pomanjkanje primernih učnih poligonov, ki bi morali vsebovati r:lZl ične načrtovalne situacije, od enostavnih do bolj zahtevnih. z ozirom, da so gozdarski inženirji vezani na pogosto komuniciranje z ljudmi, in sicer s kmeti-gozdnimi posestniki in delavci v gozdnogospodarskih organizacijah, bi morale biti družboslovne vede bolje zastopane v študijskem programu. Zelo pomembna bi bila tudi psihologija dela. Pomanjkljivo je izobraževanje na družbeno-ekonomskem področju, če upoštevamo že prikazano vlogo in položaj gozdarskega inženirja. To moramo pri bodočem programiranju študija prav tako popraviti. Razmisliti kaže, ali ni že prišel čas za začetek izobraževanja na področju kibernetike - znanosti v vodenju in nadzoru procesov. Ce bi hoteli .nadaljevati s predlogi, kaj vse bi morali opustiti ali novega uvesti v obsto- ječe programe, bi jih seveda morali temel jito obdelati, kar bi nas odvedlo predaleč. Ob tej priliki bi se kazalo opredeliti ali rabimo z ozirom na potrebe enoten profil gozdarskega inženirja, ali pa več specializiranih profilov. Verjetno bi se večina inženirjev v praksi izrekla za enoten profil, kar bi prav ob današnji vsestranski vlogi gozda še najbolje ustrezalo. Takšen enoten profil bi dajal ton vsem drugim profilom pri morebitnem poznejšem usmerjanju v posamezne dejavnosti. S tem prihaja v ospredje vprašanje sp;;cializacije. Pri današnji dokaj zastareli organizaciji naših gozdnih gospodarstev potreba po specializaciji še ni prišla do polnega izraza. Obstajajo sicer določena usmerjanja v praksi, toda to izobraževanje ima povečini individualni značaj in je neorganizirano. Podiplomsko izobraževanje večine gozdarskega kadra, ki dela v gozdno-gospodarskih organizacijah, še ni organizirano kot trajna oblika nadaljevalnega izobraževanja. Seminarji v preteklih 15-letih so bili organizirani zlasti zaradi posodobitve že pridobljenega znanja o gospodarjenju z gozdovi. Danes bi morali tudi na tem področju napraviti korak naprej . Morali bi organizirati sistematične študije o novih dogajanjih na vseh tistih področjih gozdarskih znanosti, ki imajo nesporen pomen za praktično delo. Ne bi smeli pozabiti na dejstva, da je vsak naš inženir za svoje štiridesetletno praktično delo pridobival svoje teoretično znanje na fakulteti. Tudi za gozdarstvo, ki sicer ne pozna naglic, pogostih skokov ali preobratov, je to brez dvoma predolgo razdobje. Res je individualno izobraževanje tu važno dopolnilo, a nikakor ne tako popolno kot so tečaji, kjer tečajniki pridobe celovitejši vpogled v določene znanstvene novosti kakega področja. š tudij tretje stopnje naj bo tudi v bodoče odprt inženirjem v praksi in v znanstvenih ustanovah. O tem študi ju je danes veliko govora v naših gozdno-gospodarskih organizacijah. Veliko je napačnih interpretacij o njegovem pomenu za praktično gozdarstvo in veliko nego- dovanja gre na njegov račun . Mislim, da je posredi nepoučenost in slaba pripravljenost v kadrovanju. Študijski programi te stopnje izobraževanja niso povsem zadovoljivi. Dober del snovi, ki jo vsebujejo posamezni predmeti tega štud ija, bi morali biti v študijskih programih red- nega šolanja. Ob koncu tega razmišljanja je treba opozori ti , da je prav sedaj ob reformi visokošolskega študija primeren čas zastaviti program za formiranje takega profila gozdarskega inženirja, ki bo dobil dovolj široko in poglobljeno znanje, primerno za bolj ustrezno ravnanje z gozdom, ki ima tako vsestranski pomen. Dr. Franjo Kordiš 237 INTERDISCIPLINARNE INFORMACIJE ZA GOZDARJE Kakor v drugih panogah gospodarstva se tudi v gozdarstvu pojavlja vedno večja potreba po interdisciplinarnem znanju. Ker ima gozdarstvo opravka s prirodnim prostorom je ta potreba toliko večja. Naj navedemo nekaj teh področij: bivanje, proizvodnja, promet, kultura in rekreacija, ki so povsem specifično povezani z gozdom. Urbanizacija slovenskega prostora doživlja velike spremembe. Policentrični razvoj Slo- venije in vedno bolj glasna težnja po načrtni disperzni poselitvi celotnega slovenskega pro- stora, postavlja pred gozdarstvo čisto nove probleme. Sociologi ugotavljajo, da se problema- tika mest rojeva na podeželju in da le istočasna urbanizacija podeželja lahko kvalitetno rešuje probleme življenjskega prostora. Individualna gradnja v mestih bo vedno redkejša. Kvalitetna kmetijska zemljišča primerna za sodobno agrotehniko so pod posebno zaščito družbe. Zato je vedno bolj aktualno vprašanje, kje in kako zidati? Edini koristnik prostora, ki se mu površina povečuje, je gozdarstvo. Zato je verjetno upravičena trditev, da številne probleme urbanizacije lahko rešujemo edino na površinah, ki jih zavzema gozd. Gozdarstvo mora kot enakopravni partner sodelovati pri reševanju urbanističnih problemov. To je edini način, da se izognemo nepotrebnim konfliktom, hkra ti pa zagotovimo, da bodo urbanistični posegi· v gozdni ekosistem obojestransko zadovoljivo rešeni. Gozdarji potrebujemo določer..e informacije in dopolnilno znanje iz sodobne urbanizacije. Gozdarstvo kot stroka naj javnosti pokaže površine primerne za spremembo namembnosti. Nujno je, da gozdarji sodelujejo pri ekološkem vrednotenju prostora, saj so gozdne površine glavna komponenta kvalitetnega okolja, ta pa postaja vedno pomembnejše merilo človekovega standarda. Naselbine, kmetijske kulture in gozdovi so med glavnimi elementi krajevnega izgleda. Zaradi deagrarizacijskih procesov (zaraščanje, pogozdovanja) agrarnih posegov (specializacija kmetijske proizvodnje) in vedno večje pozidanosti igra vrsta, velikost in razporeditev gozdnih površin pomembno vlogo. To je treba upoštevati pri novem urejanju ali saniranju določenih predelov. Negozdne površine, skupine dreves, posamezna drevesa, so izraziti oblikovalci krajine. Nekaj informacij o pomenu teh elementov za krajinsko oblikovanje bi bilo zelo koristnih za gozdarsko operativo. Prostorski plani so osnova za rabo zemljišč po občinah. Ti morajo biti izdelani v bližnji bodočnosti. Gozdarji kot predstavniki površinsko najbolj razširjenega koristnika prostora morajo sodelovati pri sestavi in uporabi teh načrtov. Zato so informacije in znanje s področja rabe tal in vrednotenja prostora zelo pomembne. V našem agrarnem prostoru se dogajajo velike spremembe. Preusmerjanje in speciali- zacija kmečkih gospodarstev je proces, ki je stekel že v vsej Sloveniji in je ponekod dosegel lepe rezultate. Večina teh kmetov pa so gozdni posestniki in jim gozd predstavlja delovno področje in vir pomembnih dohodkov. Preusmeritvenim investicijskim načrtom je n!ljno potrebno dodati gozdno-gojitvene in ~cčno-spravilne. Ti načrti pa bodo dobri, če bo sestav- ljalec informiran o načinih, kriterijih in postopkih za načrtovanje razvoja celotne kmetije. Gozdnemu načrtovalcu ne sme biti tehnologija, ki jo kmet uporablja tuja. Gozdar ima v pro- cesu preobrazbe podeželja odločilno vlogo kot načrtovalec delovnih obveznosti in dohodka kmeta iz gozdov, pri gradnji prometnic, pri spremembah namembnosti zemljišč (krčitve, pogozditve), kreditih, in ne nazadnje kot moralna opora kmetu . Gozdarji zaposleni v zasebnem sektorju morajo biti usposobljeni za razne oblike komuni- ciranja s kmeti. To pa zahteva predvsem specifične priprave in postopke realizacije. Različni značaji, predavanja, tečaji, ekskurzije zahtevajo veliko znanja s področja medsebojnega komu- niCiranja. Posebnost kmečkega načina življenja in spremembe ob urbanizaciji podeželja otežujejo to delo. Janez Ahačič, dipl. ing. gozd. 238 IZ PRAKSE GOZDARSKI šOLSKI CENTER - IVO RIBAR-LOLA V KAVADARCIH V oblikovanju in usposabljanju gozdarskih srednjih st rokovnih kadrov, kakor tudi kvali- ficiranih delavcev, ima GšC Ivo Ribar-Lola pomembno vlogo. Center je namreč edini te vrste v SR Makedoniji. Ravno letos slavimo v Makedoniji 3'0-letnico začetkov vzgajanja gozdarskih tehnikov. :Ze takoj po osvoboditvi leta 1945 je začela z delom srednja gozdarska šola in sicer v sklopu državne srednje tehniške šole >> Zdravko Cvetkovski« v Skoplju. Sprva je imela le po eno paralelko v vsakem letniku. :Ze v šolskem letu 1949/50 pa se je gozdarski oddelek odcepil od državne srednje tehniške šole in osnoval samostojni gozdarski srednješolski zavod z imenom: Gozdarski tehnikum časlav Rangelovski v Skoplju. Zavod je deloval v Skoplju vse do leta 1956, ko se je preselil v Kavadarce. Da bi bilo izobraževanje srednjih strokovnih kadrov učinkovitejše in bolj usklajeno s potrebami gospodarstva, se je šola v letu 1965 razdelila v tri oddelke: - Gozdarski oddelek - Lesno predelovalni oddelek - Hortikulturni oddelek Od tega leta dalje deluje šo la pod nazivom gozdarski šolski center Ivo Ribar-Lola. Zavod je član zveze gozdarskih in lesnopredelovalnih tehničnih šol v Beograd u. Predavatelji centra si prizadevajo delo v šoli posodobiti, racionalizirati izobraževalno delo, in oblikovati takšne mlade strokovnjake, kot jih potrebujejo v gozdarstvu, lesni indu- striji in oblikovalci zelenih mestnih površin. Te vzgojne cilje lahko zavod dosega le s tesnim sodelovanjem z gospodarstvom in z znanstvenimi institucijami. Bogata knjižnica z domačo in tujo strokovno literaturo nam omogoča, da držimo korak z razvojem stroke. Učenci sami, s pomočjo predavateljev, izdelujejo strokovne skice in grafikone ter makete, ki jih uspešno uporabljajo pri pouku. Tudi maturitetne naloge gojencev so v glavnem prakt ične naloge, ki jih koristno uporabi gospodarstvo. V času izobraževalnega procesa se gojenci spoznavajo s praktičnimi problemi v proiz- vodnji. Sami pogozdujejo in opravljajo druga gozdno-gojitvena dela, delajo na lesno predelo- valnih obratih, spoznavajo se s sodobno tehnologijo pri oplemenitenju lesa. Spoznavajo se z organizacijo dela, z delitvijo dela v temeljni organizaciji združenega dela in po posa- meznih delovnih mestih, z racionalizatorstvom in novatorstvom, z zaščito pri delu itd . Posebno uspešno so vključena praktična dela v izobraževalni proces na oddelku za horti- kulturo. Prilik za vzgojo in nego zelenih površin je dovolj. Torej ima gozdarski šolski center Ivo Ribar-Lola v Kavadarcih bogato in dolgoletno tradicijo pri vzgajanju gozdarskih srednjih strokovnih kadrov. Center je s svojim aranžerskim oddelkom in drevesnico z okrasnim grmičevjem in s pri- zadevanjem vseh, zlasti pa predavateljev, dosegel lepe uspehe pri oblikovanju zelenih mestnih površin po vseh mestih v Makedoniji. Z izkupičkom izpopolnjuje opremo, prireja ekskurzije in dopolnjuje knjižnico. Tudi šolska delavnica za predelavo lesa je lepo opremljena. Poleg nekaj klasičnih strojev za obdelavo lesa, imamo tudi najsodobnejši stroj, ki opravlja 16 operacij . Pouk dijakov teče s pomočjo najsodobnejših optičnih naprav. š tevilni f il mi in dia- pozitivi lajšajo delo predavateljem in dijakom. Zelo živahno je družbeno politično življenje v centru. Vsi imajo dosti dela, osnovna organizacija zveze komunistov, sindikat, mladinska organizacija. Učni načrt se sproti izpopolnjuje in dopolnjuje. Učni program ni statičen, temveč se prilagaja zahtevam gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo diplomante centra. Da bi bilo 239 pedagoško delo kolikor se da nazorno, smo v centru odprli posebno delavnico v kateri profe- sionalni strokovnjak izdeluje učila, makete, grafikone, slike itd . za potrebe pedagoškega procesa. Vendar so tudi težave. Najbolj nas moti, da še vedno nimamo knjig in skript za vse strokovne predmete. Tako še mnogi predavatelji snov narekujejo, dijaki pa jo pišejo v zvezke. Seveda je to neracionalna izraba učnega časa, pa tudi napak pri pisanju je veliko. L:e bi lahko uredili materialne pogoje šoli in osebne dohodke predavateljem in vzgoji- teljem, bi lahko dosegli še lepše rezultate. LESNA INDUSTRIJA BOR LAŠKO Krum Angelov, dipl. ing. gozd . se veseli skupaj s slovenskimi gozdarji spoštljivega stoletnega jubileja 240 PARTIZANSKI GOZD Ob JO-letnici osvoboditve Splošna ljudska vstaja jugoslovanskih narodov se je, kot je znano, razvila v m estih in na podeželju, v hribovitih in ravninskih predelih , ob morju in v planinah, na kršnem krasu in v območju gozdov. Različnim naravnim in drugim pogojem sta bili prilagojeni tudi vrsta in oblika odpora. Za osvobodilni in revolucionarni boj namreč na splošno ni, in tudi pri nas ni bila, odločilnega pomena oblika in geografska struktura okolja. Nedvomno pa hriboviti in z gozdom ter drugim rastlinjem preraščeni predeli nudijo ugodnejše pogoje za partizanski način vojskovanja kot goli, kamniti ali nepogozdeni ravninski kraji. Ce spremljamo razvoj in potek narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, lahko ugotovimo, da so naši gozdovi najtesneje povezani s tem bojem in da so bili, zlasti v nekaterih obdobjih, velika opora partizanskemu vojskovanju. Slovenija po površini ni velika, a je razmeroma gosto naseljena. Preko nje vodijo in se križajo tudi glavne komunikacije med vzhodno in zahodno ter severno in južno Evropo, pa tudi sicer je ozemlje Slovenije dokaj prepreženo s potmi. Ker je okupator takoj po vdoru v našo deželo zasedel mesto z vojaškimi enotami, v večjih naseljih uvedel policijske postaje, z močnimi vojaškimi patruljami pa nadziral vse važnejše komunika- cije, je rawmljivo, da so se prve partizan~·ke enote oblikovale in zadrževale večinoma v hribovitih in gozdnatih predelih, ki jih sovražnik ni mogel stalno in intenzivno kontro- lirati. Tukaj so si partizani uredili svoja taborišča in se pripravljali za oborožene akcije, sem so se spet vračali po končanih bojih in po drugih opravljenih nalogah, ki jih je nare- kovalo osvobodilno gibanje. V območju gozdov okrog Ljubljane, na Notranjskem in Dolenjskem, na Primorskem, Gorenjskem in štajerskem so taborile prve partizanske čete in delovali prvi odredi. Od tod so prihajale slovenske partizanske brigade in napadale sovražnikove postojanke, kolone in druga njegova oporišča . ln tudi pozneje, ko so partizanske enote narasle in prerasle v pravo ljudsko osvobodilno vojsko, ki je osvoba- jala že cela področja, so gozdovi še vedno obdržali svoj veliki pomen in vlogo v narodno- osvobodilnem gibanju. V najbolj skritih gozdnih predelih v Kočevskem Rogu, Snežniku, Mokrcu, Trnov- skem gozdu, Jelovici, A1ežaklji, Pohorju, Graški gori, Mozirski planini, Bohorju ter drugod je bilo med narodnoosvobodilno vojno zgrajenih okrog 130 manjših in večjih partizwtskih bolnišnic in drugih zdravstvenih objektov, v katerih se je zdravilo nekaj tisoč ranjenih in obolelih borcev. Pri izbiri krajev in gradnji skrivnih bolnišnic so sodelovali tisti gozdni delavci in kmetje, ki so bili osvobodilni vojski najbolj predani, za zdravstveno oskrbo ranjencev in bolnikov pa so skrbeli požrtvovalni zdravniki in drugo osebje. Njihovo delo je bilo za oborožen boj neprecenljivega pomena. Sovražnik si je ves čas vojne prizadeval, da partizanskim enotam, bolnišnicam in drugim ustanovam osvobodilnega gibanja onemogoči preskrbo s hrano, zdravili, obleko in drugimi potrebščinami. Neposredno ali s pomočjo svojih agentov in somišljenikov je vodil oziroma nadziral delo proizvodnih obratov, obrtnih delavnic, trgovin itd. Zato so odbori osvobodilne front e in pozneje narodnoosvobodilni odbori poskrbeli za orga- nizacijo skrivnih skladi.\:č in skrivališč za zaloge hrane, obleke, obutve, sanitetnega in drugega materiala, kakor tudi za delovanje številnih delavnic, ki so bile večinoma zgrajene v gozdovih ali odročnih krajih. 241 Pod okriljem gozdov so delovale partizanske tiskarne in druge tehnične delavnice, ki so bile zadolžene za tiskanje in širjenje partizanskega tiska. Tudi številne TV in druge kurirske postaje so bile zgrajene v gozdovih, po katerih so dneve in noči križarili partizanski kurirji. V gozdovih, na gozdnih in hribovskih kmetijah so bili dalj časa nastanjeni tudi vodstveni organi odpora: centralni komite komunistične partije, izvršni odbor Osvo- bodilne fronte, glavni .\-tab NOV Slovenije in drugi; prav tako so bivali. v gozdovih pokrajinski, rajonski in drugi odbori, razne komisije itd. V gozdovih se je gradila in ustvarjala naša nova ljudska oblast. Tukaj so bili ustvarjeni najboljši pogoji za krepitev moralnopolitične, patriotske in revolucionarne zavesti borcev. Med počitkom so spregovorili komisarji in drugi politični delavci, igralci so nastopali z recitacijami in skeči. Tod se je porajala partizanska pesem, ki je nepo- sredno izražala usodno povezanost upornega ljudstva in gozdov, kot npr. otožna »V temnem gozdu ob tabornem ognju ... «, ali borbena »Na juriš«, itd. Pesnik Matej Bor je gozd uporabil tudi za pesniško prispodobo, s katero je izrazil nujnost ljudske vstaje, ko je zapisal: »Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zaveda - zato, ker nas danes iz zemlje rujete, barbari, naše korenine do pekla poženo.« Prav je, da se ob praznovanju JO-letnice osvoboditve spomnimo vsega, kar so nam gozdovi dali in pomenili v pretekli narodnoosvobodilni vojni ter da se zavemo in tudi spoznamo, kakšen bi bil njihov pomen v morebitni novi vojni. Upamo, da je ne bo, saj se miroljubne in napredne sile v svetu nenehno krepijo, vendar pa je, žal, še vedno ne moremo povsem izključiti. V Evropi in po vsem svetu namreč še trideset let po končani svetovni vojni, v zadnjem času celo vse pogosteje, dvigajo glave mračne, na- zadnjaške in hegemonistične sile, ki jim prizadevanja za politično in gospodarsko enakost ter mirno sožitje med narodi niso po volji. Take sile so sposobne vnesti nemir v mednarodne odnose in jih zaplesti ter povzročiti konflikte, ki se lahko iZJ·odijo v različne, tudi oborožene agresivne pritiske na našo deželo . Obrambna moč naše družbe je neposredno odvisna od dosežkov njenega razvoja in od vključevanja vseh delovnih ljudi in občanov, gospodarskih ter družbenih dejav- nikov v usposabljanje in organiziranje splošnega ljudskega odpora zoper agresorja. Prav gotovo so naši delovni ljudje in občani odločeni, da za obrambo svobode in neodvisnosti domovine ter za varovanje naše samoupravne družbene ureditve strnejo svoje vrste in se z vsemi silami uprejo morebitnemu napadalcu. Poučeni iz naše na- rodnoosvobodilne vojne in osvobodilnih vojn drugih narodov se pripravljamo na odpor v vsakršnih, tudi najhujših razmerah, zavedajoč se, da le oborožen boj, ki ga podpira vse ljudstvo, z vsemi gmotnimi silami in viri, omogoča in zagotavlja učinkovitost obrambe in končni zlom agresorja, četudi bi bil le-ta številčno in tehnično močnejši. · Gozdovi in gozdnati predeli bodo vsekakor nudili našim oboroženim silam: jugo- slovanski ljudski armadi in teritorialni obrambi možnost utrjevanja in žilave obrambe pred napadi agresorja. Lesna industrija bo prispevala gradbeni material za izgradnjo vojaških in drugih objektov, za zaklonišča ter druge potrebe civilne zaščite. Gradbeni material bo vsekakor potreben za obnovo razrušenih poslopij, mostov, ureditev taborišč za begunce oz. evakuirance itd. Veliko večje bodo potrebe po ogrevanju in pridobivanju energije z drvmi. Ce bi napadalcu uspelo, da prodre v notranjost naše dežele, bi naši gozdovi sper zaživeli. Postali bi baza našega novega partizanskega vojskovanja - splošnega ljudskega odpora. Zato gozdovi niso samo naše veliko nacionalno bogastvo, temveč v vsakem pogledu tudi krepka prvina naše moči in obrambe. 242 Stane Kotnik, namestnik rep. sekretarja za ljudsko obrambo UDK 634.0.181.1: 187: 263 (497.12 Vrbina) NEKDANJA PRIRODNA GOZDNA RASTISčA V VRBINI PRI BREžiCAH Dr. Milan P isker ni k (Ljubljana) Pi s kern i k, M.: Nekdanja prirod na gozdna rastišča v Vrbini pri Brežicah. Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, str. 243-248. Slov., povzetek v nemščini. V sestavku so obravnavana nekdanja gozda rastišča Vrbine pri Brežicah s prikazom razčlenjenosti prirodnih sestojev vegetacije in tal. Pi s kern i k, M.: The former natural river-side forest sites of the Vrbina near Brežice. Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, p. 243- 248. In Slov., summary in German. The natural sites of the former lowland forest situated along the left bank of the Sava are recalled by describing and illustrating through a map the multitude of stand, vege- tation and soil features. Preteklo je 17 Jet, kar je inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo po naročilu gozdnega gospodarstva Brežice raziskal gozdna rastišča v Vrbini na levem bregu Save. Slo je za zelo- pravzaprav do možne skrajnosti - podrobno delo, ki je bilo opravljeno v merilu 1 : 5000 po tritedenskih težavnih analizah vegetacije in tal. Ker tedanjega gozda ni več, zemljišče pa je bilo globoko preorano in zasajeno s topoli, bo nedvomno zanimivo na kratko obuditi nekdanjo podobo tega svojevrstnega obsavskega loga. Opredelitev in opis tal, ki so globlja kot 1 m, je pozneje istega leta (1957) opravil pedolog omenjenega inštituta ing. M. Pavšer. Prvi je fitocenološko obdeloval Vrbino prof. dr. G. Tomažič, ki je leta 1955 tam napravil 10 popisov, za njim pa avtor tega setavka :'\ 30 popisi. Brežiška Vrbina je tedaj merila 189 ha. Gozd je bil precej priroden, skoraj povsod so rasli topoli, ki pa so spričo neugodnega nivoja talne vode, kljub dobrim in globokim tlem imeli slabo oblikovana debla in so se tudi sušili. Cilji in rezultati teh raziskovanj so bili tudi teoretično zanimivi. Slo je namreč za ugotovitev prostorskega odnosa med vegetacijsko in !alno tipološko razčlenitvijo. Pri tem se je pokazalo, da celo pri najnatančnejši tipološki razčlenitvi vegetacije sprernljajoča tla znotraj vegetacijskih tipov niso popolnoma enotna. Znatno namreč variirajo po globini, kar je posebno očitno pri plitvejših tleh, pri katerih je globino lahko izmeriti. Vseeno pa ima vsak vegetacijski tip svojska tla, pri čemer je posebno značilna enaka tekstura ali pa enako zaporednje posameznih teksturnih slojev. Ravno v tem je bila paralelnost in hkrati pokrivanje mej posameznih vegetacijskih enot s taJnimi, pri tem pa so oboje v sistematskem smislu na najnižji možni ravni : pri vegetaciji facies i in subfaciesi, pri tleh struktura in tekstura. Vendar pa se pri facielnih razlikah v pritalnem rastlinju pojavljajo razločne vrstne razlike v sestoju (glej originalne vegetacijske enote 14/15, 18/12, 21!19), tako da so floristične razlike v resnici vedno višje od faciesov. A. Sestava sestojev, rastlinja in lastnosti tal Vrbinska rastišča so bila z ozirom na prirodno sestavo sestojev, pritalno rastl instvo in talne razmere razdeljena na 23 enot v gozdu in 1 na traviščih, kakor kaže preglednica. V sestojih so prevladovale bodisi vrbe, bodisi črni topol, veliki jesen ali dob, tu 243 in tam zaradi poseka visokoraslih drevesnih vrst tudi siva jelša. Na prodnih vršajih se je ponekod pojavljal rdeči bor. Rastlinje je obsegalo širok razpon od zelo vlagoljubnih rastlin (perunika) do odpornih proti sušnosti (poljanka). Tudi tla so bila zelo razno- vrstna, po globini od 10 cm do 3 m, po teksturi od finopeščene do ilovnato glinaste, po konsistenci zelo rahla do zelo zbita, po vlažnosti suha do vlažna, brez stika s talnico ali pa v stiku z njo, po hranilnih snoveh pa zelo siromašna do bogata. B. Fitocenološka pripadnost vegetacije V skladu s podatki iz preglednice je bilo napravljenih od leta 1957 več poskusov klasifikacije vrbinske gozdne vegetacije, dokler se ni izoblikoval naslednji sistem. I. Vrbovje (Salicetalia purpureae) Salico albae-Polygonetum mitis (z milim dresnom, 1) Salico albae-Stellarietum neglectae (s prezrto zvezdico, 2) Salico albae-Ulmetum laevis (z vezom, 3) II. Log črnega topola (Populetalia albae, Deschampsion cespitosae) Popu/o nigrae-Stellarietum neglectae (s prezrto zvezdico, 4) Popu/o nigrae-Ulmetum laevis (z vezom, 5-7) III. Log velikega jesena (Populetalia albae, Deschampsion cespitosae) Fraxino excelsioris-Ulmetum laevis (z vezom, 8-18) IV. Log doba (Rhamno frangulae-Carpinetalia betuli, Ligustrion vulgaris) Querco roboris-Ulmetum laevis (z vezom, 21) Querco roboris-Loniceretum caprifolium (s kovačnikom, 19, 22, 23) Najpomembnejše podenote so bile tiste po primešanih drevesnih vrstah, in sicer: v vrbovju: Populetosum ni{?rae in Alnetosum inca11ae v topolovju: Salicetosum albae in Fraxinetosum excelsioris v jesenovju: Populetosum nigrae, Alnetosum incanae-glutinosae in Quercetosum roboris v dobravi: Fraxinetosum excelsioris, Carpineto betuli-tilietosum cordatae in Tilietosum cordatae. C. Sestava rastiščnih skupin rastlinskih vrst Sestavo nekdanjega pritalnega rastja smo v elaboratu iz leta 1957 prikazali po rastiščnih skupinah in bomo ta način obdržali tudi sedaj. Naslednji pregled naj konkre- tizira podrobno preglednica rastišč. V gozdovih obsega 98 vrst pritalnih rastlin in grmov ter 1 drevesno vrsto, kar predstavlja izčrpen seznam iz 30 popisov. l. Skupina pokončnega potočnika (Sium erectum). Pokončni potočnik (Sium erectum), porečnik (Alisma plantago), trst (Phragmites com- munis), rogoz (Typha latifolia), rogljatolistni mrkač (Bidens tripartita). 2. Skupina milega dresna (Polygonum mite). Mili dresen (Polygonum mite), klobčasto ščavje (Rumex conglomeratus), trstikasta pi- sanka (Typhoides arundinacea). 3. Skupina vodne perunike (Iris pseudacorus). Vodna perunika (Iri:; pseudacorus), močvirski oslad (Filipendula ulmaria). 4. Skupina prezrte zvezdice (Stellaria neglecta). Prezrta zvezdica (Stellaria neglecta), mokri ca (Stellaria aquatica), olj na bučka ( Echino- cystis lobata), rdečejagodasti bljuščec (Bryonia dioica), njivna preslica (Equisetum arvense), Jaška repa (Helianthus tuberosus), plotni slak (Calystegia sepium), togi dihnik (Sisymbrium strictissimum), rumeni talin (Thalictrum flavum), plazeča zlatica (Ranun- culus repem). 5. Skupina dlakavega trebelja (Chaerophyllum hirsutum). Dlakavo trebelje (Chaerophyllum hirsutum), kraški glavač (Echinops commutatus), 244 o .s "' "' -~o ·c ~ o "' "' c ...:.c~ ........ ):/) ·::; -~ "' "' ):n E lb la :3a 3b 2 4 . ) [; ~ 13 8 9 1 0 li 14 15 IG 17 18 12 21 19 20 22 2:l 24 Dt·C' vcsnc ,·:·sle a:: s V! ~ ~ 3 ~ .,.. r-'1 oa:: . ·""' 2[::~f:; se~s::x:z~§lil;;;"1 a::>Qc~ a:l ~c.J~::>O ­ ::> z -z ucn ..l..JV!~C()C/lU- 2:S::>::::~:X:;?č-O::P..5~ ._lP..P.. -"' ::l "' >' ~ ~ -~ ~ ~ C'O,.......; ~ ~ 2: :s E c ro ro ....... ro ·...c E :s cd ro c c ~~u~~ .5cnc~~~ ·o.~ .,..... t... (!) r en.-. :S cd ·M ~ ro Q.l E,:o~E~pEc~::Jc~- 6~ :s- 0 ~ ...... _:::l Q)b.Ocd-'" :s:... -' (1JQ),.......;~Q.I • ...c(1j~C,.......; "OO ctl ...... ~ e~ c~"'"'~~orocc~~~m ~~~~~E a&0Ecnj~ cro~~ Q)~~~~2~EE ~ ~Er.~xE~ ~~ .- CJc.;'"OCJ - :.nC:s G.ldl Q.l0.-. ~ ~~]~~~~~~~~~~~~~ cnP..~cn UU V!~..l UU>UUU a:lU + + + + + + + + + + + .J.. + + + + + .... + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + -' + + + + + + + ~ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + !" o > "' c :0 .s or, > "' :s "' "' :.. 3 ~ ~ T la GO peščeno ilo vna ta - glina s loi !ovna la GO i lovna lopeščena - glinastoilo vnala 70 ilovn a lopeščena - glinastoilovnata 300 ilovnatopeščena - g lina stoi lovna la 200 peščena - ilovnatopeščena 200 peščena - ilovnatopeščena 200 peščenoilovna ta, globlje ilo v na topeščena 1 o) O peščenoilovnata, globlje ilovnatopeš čena 1 20 peš čenoi !ovna ta, globlje il o vn a topeščena 7 0-1 OO peščen o ilovna ta, globlje ilo v na lopeščena 1 OO ilovna ta 11 O il ovna la 70 ilovnata 11 0 ilovna la L ;O ilo vna ta v globini , zgora j peščenoilo vnala 120 peščenoglinasta v globini , zgo t·a j ilovnalopešicena 120 / i lovnato peščeni in peščeni s lo j 12 0 1.. sta najbolj globoka 40-70 peščenoilovnata 50- 7 O peščenoi lovna ta 30- 60 ilovn a topeščena, globlje peščena 110 nnopeščena llO 30- GO 20 10 rinopeščeJla peš čena peš čena peščena "' (J ~ "' "' o -"' /. bila rahla 1·ah!a rahla 1·ahla cahlc:1 I' a hla t·ahla 1·ahla rahla ,·ah la I' a hla r·a hla rahla zbila 1·ahla rahla ,·ah la 1·ahla rahla rahla z bila rahla t·ahla I'ahla rahla + obi lno pojavl ja n je p i člo po ja v ljanje o (J ] "' o !::! c "' "' ''-'o E "' "' c pop la vna sveža pop la v na vlažna slik vlažna stik vlažna stik sveža slik svež n / sveža sveža sve~a sveža s veža v la7..na v la ž1 ~ a vla ž na sveža sveža sveža sušna sušna su~na sušna sušna s uha s u ha {zelo s uha dlakava ščetica (Dipsacus pilosus), velika kopriva (Urtica dioica), pokončna krišina (Parietaria ofjicinalis), navadna in malocvetna nedotika (lmpatiens nolitangere, l . parvi- flora), česnovka (Alliaria ojficinalis), kolenček (Lapsana communis), velika krebuljica ( Anthriscus silvestris), ilirska zvezdica (Stellaria glochidisperma). 6. Skupina dlakave grenkuljice (Glechoma hirsuta). Hmelj (Humulus lupulus), dlakava grenkuljica (Glechoma hirsute), blažič (Geum urbanum), pegasta mrtva kopriva (Lamium maculatum), grenkoslad (Solanum dulca- mara), penuša nedotika (Cardamine impatiens), veliki nadlišček (Circaea lutetiana), orjaška bilnica (Festuca gigantea), navadna črnobina (Scrophularia nodosa), rudbekija (Rudbeckia laciniata), gozdna smiljka (Cerastium silvaticum), rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum). 7. Skupina pozne zlate rozge (Solidago serotina). a) Rastline logov (podskupina pozne zlate rozge) Pozna zlata rozga (Solidago serotina), bela vijolica (Viola alba), ostrožnica (Rubus caesius), navadni regelj (Lycopus europaeus), navadna lakota (Galium mollugo), zimna preslica (Equisetum hiemale). b) Splošne rastline (podskupina gozdne glote) Leska (Corylus avellana), navadni srobot (Clematis vitalba), gozdna glota (Brachypo- dium silvaticum), lepljiva kadulja (Salvia glutinosa), navadni pljučnik (Pulmonaria ojjicinalis), dlakava gozdna stoklasa (Bromus ramosus), rumena mrtva kopriva (Lamium galeobdolon), velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala), kopitnik (Asarum europae- um), regačica (Aegopodium podagraria), gozdni šaš (Carex silvatica), gozdni koren (Angelica silvestris), rušnata masnica (Deschampsia cespitosa), Fuchsov grint (Senecio fuchsii), navadna vijolica (Viola reichenbachiana). 8. Skupina slakarja (Lysimachia nummularia). Lopatica (Ranunculus ficaria), slakar (Lysimachia nummularia). 9. Skupina srpja (Cirsium oleraceum). Srpje (Cirsium oleraceum), dolgolistna in vodna meta (Mentha longifolia, M. aquatica). 10. Skupina sviba (Cornus sanguinea). Svib (Cornus sanguinea), kalina (Ligustrum vulgare), črni trn (Prunus spinosa), enovrati in navadni glog (Crataegus monogyna, C. laevigata), čistilna krhlika (Rhamnus cathar- tica), navadna trdoleska (Evonymus europaea), pesikovina (Lonicera xylosteum), češmin (Berberis vulgaris), navadna krhlika (Rhamnus j rangula), maklen (Acer campestre), ogrsko grabljišče (Knautia drymeia), nenavadna vijolica (Viola mirabilis), srhkodlakava vijolica (Viola hirta). 11. Skupina dobrovite (Viburnum lantana). Dobrovita (Viburnum lantana), kovačnik (Lonicera caprifolium), kimasta kraslika (Me- lica nutans), mačja zel (Calamintha clinopodium) in kalaminica (Calamintha ojjicinalis). 12. Skupina previsnega šaša (Carex pendula). Previsni šaš (Carex pendula), trstikasta stožka (Molinia arundinacea), navadna šašulica (Calamagrostis epigejos). 13. Skupina sinjega šaša (Carex jlacca). Sinji šaš (Carex flacca). 14. Skupina belega šaša (Carex alba). Beli šaš (Carex alba), brezstebelni jeglič (Primula vulgaris), zimzelen (Vinca minor). 15. Skupina pernate glote (Brachypodium pinnatum), navadni vrednik (Teucrium chamaedrys), višnjevec (Melampyrum nemorosum). 16. Skupina renskega glavinca (Centaurea rhenana). Brin (Juniperus communis), siva vrba (Salix incana), renski glavinec (Centaurea rhena- na), poljanka (Fumana procumbens), ognjenec (Peucedanum oreoselinum), cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias), srčastolistna mračica (Globularia cardijolia). 246 Združbe : 8 N L c Tla: ., .,., .. ,., !• _,. ~ • r • • : 1 ~ r i· . ·.·.·-·.· o o o o Polygonetum mitis (z milim dresnom) Stellarietum neglectae (s prezrt o zvezdico) Ulmetum laevis (z vez om l Loniceretum caprifolium (s k ovačnikom l ilo v nato peščena-sp o daj glinastoilovnata peščena- ilovnatopeščena p eščenoilovna ta- sp o daj ilovnatopeščena o o o o = r--_--=-1 ilovnata peščeno i lovnata peš čenoilov nata- sp od aj pe ščena peš čena RASTIŠČNA KARTA VRBINE PRI BREŽICAH Ris.:~l: J. Gr z in 1975 M. P 1 S KER N 1 K O 100 2 0 0 300m M č. Rastiščna karta Vrbinc Na tej karti, pomanjšani z merila 1 : 5000, so prikazana prvotna rastišča s kombi· nacijo razporejenosti prevladujočih drevesnih vrst, osnovnih združb in kategorij talne teksture, kar skupaj daje zelo zanimiv in jasen pregled razporejenosti osnovnih rastišč­ nih enot. Originalna rastiščna karta je bila natančnejša in je prikazovala tudi globino tal, ki pa je na tej karti zaradi zmanjšanega merila izpuščena . Prevladujoče drevesne vrste so prikazane z likovnimi znaki, združbe z okrajšavami svojih imen, tla pa s šrafurami. Na karti se lepo vidi zonalnost tal, vegetacije in sestojev v smeri od Save v notra- njost, ki jo prekinjajo izolirani prodnati vršaji. Die ehemaligen natiirlichen Waldstaudorte in der Vrbina-Au am linken Sava-Ufer bei Brežice Zusammenfassung Im Aufsatze werden die einstigen natiirlichen, vor 16 Jahren zwecks Pappelanbaus durch Tiefumbruch umgewandelten Standorte der Vrbina-Au in Erinnerung gerufen, indem die Gliederung ihrer Bestandeszusammensetzung, der Vegetation und der Bodeneigenschaften (Textur, Scbichtung, Tiefe, Feuchtigkeit, Dichte) erfasst und auf einer Karte dargestellt wird. Der beutige intensiv bewirtschaftete Zustand des ehemaligen Auenwaldes wird spater vom zustandigen Spezialisten erortert werden. TUDI KMETJE HOčEMO, DA BI BILO NASE DELO V GOZDU STROKOVNO IN UčiNKOVITO. ZATO ZBRANI V OBRATU ZA KOOPERACIJO ŽALEC-VRANSKO TVORNO IN USPESNO SODELUJEMO Z OSTALIMI ORGANI- ZACIJSKIMI ENOT AMI V GOZDNEM GOSPODARSTVU CELJE 248 UDK 634.0.187: 547 (084.3) (497.12) GOZDNO VEGETACIJSKA KARTA IN NJENA UPORABA V GOSPODARSTVU dr. 2ivko K oš i r (Ljubljana) K o š i r, 2.: Gozdno vegetacijska karta in njena upo- raba v gospodarstvu. Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, str. 249-259. Slov., povzetek v nemščini. Avtor prikazuje metodo za ovrednotenje nekaterih gozdno-rastiščnih elementov, s katerimi bi lahko ocenili slo- venski gozdni prostor. Osnova za takšno delo je fitoceno- loška karta Slovenije. Analiza kaže, da je slovenski gozdni prostor že optimalno omejen, površine primerne za druge kulture (kmetijske) so že izločene in v prihodnosti ne mo- remo pričakovati še večje omejevanje gozdnih površin. K oš i r , 2 .: Gozdno vegetacijska karta in njena uporaba v gospodarstvu (The forest vegetation map and its use in the economy). Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, p. 249-259. ln Slovene, summary in German. The author presents a method for the evaluation of some forest-ecological elements appropriate for the assess- ment of the Slovene forest area. The basis for such a task is given by the phytocoenological map of Slovenia. The analysis proves that the Slovene forest area is already opti- mally delimited, surfaces snitable for other crops (agricul- tural) are already separated, so !hat, in the future, no exten- sive reductions of forest surfaces are to be expected. Uvod Namen našega sestavka je, da .predstavimo gozdnovegetacijsko karto Slovenije in prve poskuse valorizacije gozdnega prostora, ki so bili izvršeni na osnovi ekoloških in fitocenoloških raziskav. Sestavek bo pokazal tudi nadaljne možnosti valorizacije gozdnega prostora na pod- lagi rastiščnih razmer in vegetacijske odeje, ki bi prišle v poštev za ostale potrebe gospodarskih in družbenih dejavnosti. Gozdnovegetacijska karta predstavlja vegetacijske sestave in ekologije posameznih gozdnih fitocenoz. S tako gozdnovegetacijsko karto je torej prikazana razširjenost gozdnih združb. Podrobneje jo opredelimo, če govorimo o fitocenološki karti Slovenije. V primerjavi z drugimi evropskimi deželami je gozdna vegetacija v Sloveniji še precej prvobitna. Tu mislim predvsem na vegetacijsko sestavo, medtem ko je njena struktura tudi pri nas marsikje že močno spremenjena, rekli bi poenostavljena, in sicer v pogledu starosti, zgradbe sestojev, drevesnih debelin in višin in tudi drevesne sestave. V taki situaciji smo se odločili, da izdelamo potencialno gozdno fitocenološko karto in na njej prikažemo prirodne areale gozdnih združb v mejah sedanje razprostranjenosti gozdov. Tako odločitev utemeljuje tudi dejstvo, da je že dobra' tretjina gozdov v Sloveniji po- drobno fitocenološko kartirana in da so zanje izdelane konkretne fitocenološke karte v merilu 1 : 10.000; za ostale gozdove se take karte postopno izdelujejo ob gozdno- ureditvenih delih. 249 Izdelave gozdnovegetacijske karte z omenjeno vsebino smo se lotili zaradi potreb gozdarstva. Osnovni namen je bil, kot smo že povedali, pridobiti pregled nad razširje- nostjo gozdnih združb: - da bi ugotovili prirodni proizvodni potencial gozdov v Sloveniji ; - dobili rastiščno osnovo za kategorizacija gozdov glede na njihov namen in rabo gozdnega prostora; - na osnovi določenih lastnosti gozdnih združb in njihovih rastišč uveljavili (ali utrdili) takšno gospodarjenje z gozdovi, ki je usklajeno s prirodno obnovo v nepreki- njeni prizvodnji; s tem bi zagotovili trajnost gozdov in donosov v mejah prirodnih proizvodnih sposobnosti naših gozdov. Naloge določenih fitocenoloških kart pa so še obsežnejše. Grafično nam ponazar- jajo : - razvojno stopnjo gozdov v procesu sprotne sukcesije t. j. napredujoče in nazadu- joče težnje in s tem stopnjo degradiranosti zemljišč in sestojev. Ta stopnja nam omo- goča ugotavljanje konkretnega proizvodnega potenciala naših gozdov ter izbiranje ust- reznega sistema gospodarjenja v okviru postavljenih gojitveno-gospodarskih, proizvod- nih in ekonomskih ciljev; - iz teh kart je razvidna tudi prirodna oblika preraščanja kmetijskih zemljišč v gozd, ki nam rabi za vpeljavo racionalnih gojitvenih ukrepov pri razširitvi gozdno- surovinskega zaledja. Na kratko povedano: s fitocenološko karto predstavljamo prostorsko razširjenost gozdnih združb s posameznimi lastnostmi, ki nam rabijo kot osnova pri gospodarjenju z gozdovi. Pri proučevanju lastnosti gozdnih združb ali asociacij izhajamo iz dosedanjih ugo- tovitev geologije, petrografije, klimatologije in pedologije. Ta dognanja povezujemo s poznavanjem rastlinskih vrst in njihovih življenjskih razmer ter jih proučujemo v času in prostoru v medsebojnih odvisnostih; rastlinske vrste same pa raziskujemo v prirod- nih cenozah glede na odnose, ki vladajo med njimi. Iz neštetih kombinacij tako obli- kovanih ekoloških kompleksov, ko vsakemu ustreza določena fitocenoza s svojstveno stopnjo uravnoteženosti med živo in mrtvo prirodo, so izluščene tiste, ki so si med seboj najbolj podobne, tako po ekoloških razmerah kot po vegetacijski sestavi ter njeni razvojni dinamiki. Take fitocenoze so združene v temeljno sistematsko enoto - aso- ciacija ali združbo. Geološke razmere so danost, ki je že dolgo zabeležena tudi kartografsko. Izhodni substrat za tvorbo tal s svojo kemijsko vsebino in mehanskimi lastnostmi odloča, kakšna vegetacijska odeja se sploh lahko razvije na posameznih podlagah. Z drugimi besedami: v okviru ostalih rastiščnih komponent stalnih vrednosti se vegetacijska odeja loči že samo zaradi različne petrografske podlage. Podnebje s celotnostjo svojih prvin in pojavov je nadaljni dejavnik, ki lahko danost v petrografski zgradbi občutno spremeni s tem, da z raznovrstnostjo svojih pojavov in različno močjo njihovega učinkovanja pospešuje kemijsko ali mehansko prepereva- nje kamenin, da meša, prestavlja, razvršča in v kombinaciji z orografskimi faktorji končno ustvarja vrsto novih rastiščnih razmer, v katerih se je vegetacija v dolgih ob- dobjih diferencirala in dobila sedanje oblike fitocenoz. Proučevanje fitocenoz in lastnosti tistih rastišč, v katerih so si našle svoj življenjski prostor, temelji na primerjalnem proučevanju vegetacijske sestave fitocenoz in lastnosti tal, katerim iščemo povezavo z izhodnim petrografskim substratom, in na ugotavlj anju podnebnih prvin in pojavov ter orografskih dejavnikov, ki si prilagodijo te prvine. Fitocenoze, ki so razvrščene v gozdne združbe (asociacije), se predstavljajo z eko- loško karakterizacijo in vegetacijsko sestavo. Ekološki opis je lahko omejen le na 250 osnovne karakteristike rastišča, npr. na lego, nagib, nadmorsko v1smo, in okvirni talni tip, ali pa temelji na podrobnih meritvah, kot so: analiza sestave substrata, analiza tal, lokalne meritve klimatskih elementov in pojavov ipd., pač odvisno od potreb in ciljev, katere želimo doseči, in seveda tudi od razpoložljivih sredstev. Pri našem proučevanju gozdnih združb smo se opirali na: - dosedanje ugotovitve o sestavi kamenin, - na dolgoletna poprečja vrednosti klimatskih elementov in pojavov ugotovljenih po meteoroloških postajah Slovenije, torej zunaj gozda in - na posebne in podrobne pedološke raziskave po vseh t. i. glavnih gozdnih združbah. Vegetacijska sestava je prikazana tabelarno, po metodi srednjeevropske fitocenološke šole, ali opisno s karakteristično rastlinsko kombinacijo. Poizkus valorizacije gozdnega prostora s pomočjo lastnosti gozdnih združb Gozdne združbe in lastnosti njihovih ekoloških kompleksov so nam v osnovnih se- stavinah znane. To obilico podatkov, katerih vrednosti se po posameznih združbah pojavljajo v različnih kombinacijah, je potrebno urediti in ovrenotiti tako, da bi lahko iz njih ugotavljali primerjalne prednosti posameznih gozdnih združb. Metodo valorizacije gozdnega prostora, ki vam jo bom predstavil, temelji na na- čelu, da ima vsak ekološki dejavnik svojo optimalno vrednost, njegova skrajnost, bodisi v maksimumu ali minimumu, pa predstavlja omejevanje v možnostih pri vsestranski uporabi gozdnega prostora. Praktična prilagoditev tega načela temelji na točkovanju posameznih ekoloških dejavnikov z ozirom na intenzivnost pojava od optimuma proti maksimumu oziroma minimumu, pri čemer je smer skrajnosti nepomembna, ker je z našega vidika vedno negativna. Točkovanje posameznih dejavnikov je lahko omejeno na določeno večstopenjsko skalo, ali pa ga lahko nadomestijo konkretne vrednosti iz meritev, razporejene v funk- ciji od optimuma proti ekstremom, vendar z uporabo istega predznaka. Medsebojni odnos med pomembnostmi posameznih individualnih ekoloških fak- torjev je težje ugotovljiv. Toda zaradi istosmernega delovanja vrednosti ekoloških fak- torjev od optimuma proti ekstremoma je za samo relativno valorizacija manj pomem- ben ter ga lahko tudi opustimo. Poleg individualnih ekoloških dejavnikov se v valorizacija gozdnih združb lahko vključujejo tudi končni rezultati njihovega vzajemnega delovanja, npr. v gozdarstvu rastiščni potencial, izražen v prirastni zmogljivosti gozdov (v relativnem odnosu), v lovstvu količina hrane za divjad, ali za širša raziskovanja, količina proizvedene bio- mase ipd. Točkovanje ekoloških faktorjev ali razporeditev vrednosti iz meritev od optimuma proti ekstremom, je potrebno prilagoditi nalogi, katero rešujemo, in stopnji pogloblje- nosti. Pri valorizaciji gozdnega prostora v kontinentalnem delu Slovenije so primer- jalno obdelane skupine gozdnih združb, ki so si sorodne po drevesni sestavi in okvirnih Iastnostih poprečne vrednosti za kamenitost, vlažnost tal, ustaljenost, stopnjo zakisanja tal, erozivnost tal, ekspozicijo in nagib. Nadalje je upoštevan še kompleks ekoloških dejavnikov z vegetacijsko stopnjo (to so predvsem podnebne razmere in vegetacijska perioda). Rezultat delovanja ekološkega kompleksa pa je izražen z rastiščno zmoglji- vostjo gozdne združbe, tj . v prirastni sposobnosti gozdov posameznih gozdnih združb. Združbe so razporejene še po razvojni stopnji, pomenu posameznih con ter njihovem iz- hodnem substratu. 251 PRIMERJAVA LASTNOSTI RASTišč PO GOZDNIH ZDRUž BAH Značaj združbe ZON ALNI AZO MINERALNO BOGATE KAMEN INE KARBO Substra t: (karbonati, neutralni Jn dolomit bazični silikati) ro ·;;: .... bukovi .s .D bukovi o "' ·;;: "' "' c Oil '-< .D~ "' ""' o .... :.;;: "' .D Oil·~Vrsta gozda .s :.;;: V> .D :§ ~ V> c .... c »<_; ro .s "' .... ·- ~ c 0<1) o ·a ;.;::; "1:J Oil ""'-"' o ""' '- )v;' N - co "' N :... ]. 8 "' .n ,_ .... "' .... 0-- ::> ~ ::2 Oil o. Oil> V> .... .D ;v; ,..::.::: .D EF, SF OP co OF ArF Gozdne združbe QC HF AdF AF AP s RR GP QO CF IF LQ SeF AnF AFp Pm OF O rF Psi so CaF AcF Fs .--< 0\ 'D 0\ 'O r-- o 'D "..: "' o ~ '(;; "' .... "' ..:.: E .... o "' ::l E Ol) > .o ..c: .o ..: .o c: > ..:.: ·:;: o o o o "' !" o "'"' "' "02 "' o '"' o 6 "" .Obl) .... ..:.: o "' "' "' "' "' E "'"' E .., ::l o '-<,.>: E ::l .., ·u ·c::; ·;:; ·c::; U Oll o o N o o < () l Gozdna proizvodnja i prilagojena stopnji N 'labilnosti združbe - 136.539 (15 Ofo) ;z: o o > N o ~ p. ~)Gozdna proizvodnja C povsem podrejena V') vn rovalnemu značaju ~ 73.352 (8 °lo) o N < () < i5 - f Trajno varovalni -:J izločeni iz proizvodnje < 47.253 (5 'lo) > o ~ < > Občutljivost na erozijo labilna tla in erodibilna } tla _podvržena za kisanju In IZPlf30JU v obrežju varovalni značaj nevarnost zakraševanja splošna nevarnost erozije pobočja tla podvržena zakisanju in eroziji labilna in zelo erodibilna tla območje plazov neustaljen kameniti kolu vij splošna nevarnost erozije pobočja labilni skaloviti podari labilna in zelo erodibilna tla pečinasto in kruši. območje plazov } splošna nevarnost erozije pobočja Prirod na regeneracija Nagla in neposredna regeneracija Počasna, toda neposredna regeneracija Počasna in posredna regeneracija preko regresijskih stadijev Primernost za kmetijsko proizvodnjo ali urbanizacija Po hidromelioracijah odlič­ na kmetijska zemlj išča Odlična kmetijska zemljišča V ugodnih rel jefnih raz- merah še primerna (gorske kmetije) V ugodnem reljefu dobra kmetijska zemljišča V ugodnih reljefnih razme- rah še primerna (gorske kmetije) V ugodnih reljefnih razme- rah še primerna (gorske kmetije) V ugodnih rel jefnih razme- rah še primerna (gorske kmetije) Ravninski predeli ustrezni za mestno urbanizacija Odraz akutnih posegov v združbo zamočvirjenje Bistveno prizadeta stojnost sestojev v obrobju golosekov in presek. Izločanje najboljših rastišč iz proizvodnje regresija zdr. do resave Tabela Il Naravovarstveni pomen še ohranjene prvobitne oblike jelke največjih dimenzij še ohranjene pragozdne oblike še ohranjene pragozdne oblike zakraševanje } še ohranjene pojava plazin in usadov pragozdne oblike Regresija združbe do ireverzibilnih stadijev najjužnejši borealni borovi gozdovi } redke gozdne zdru!~• ekstremnih rast1sc relikrni borovi gozdovi Ekološki dejavniki so točkovani po tri ali pet stopenjski skali konstantnega para- metra, medtem ko je rastiščni potencial, ki je rezultat celotnega ekološkega kompleksa gozdne združbe, točkovan z deset stopenjsko skalo že poznanih rastiščnih koeficientov drugačnega ·parametra. Rastiščni koeficienti izražajo relativne odnose v proizvodni zmogljivosti gozdov po združbah. Vrednosti koeficientov so izbrane tako, da so blizu potencialnih prirastnih zmogljivosti gozdov, izraženih v m3. Vse točkovne skale delu- jejo istosmerno: od optimuma proti ekstremom. Primerjava skupin gozdnih združb po lastnostih rastišča je prikazana v tabeli št. l. če razporedimo skupine gozdnih združb v zaporedje po seštevku točk (tabela št. II), dobimo tale rezultat: Gozdne združbe so se razporedile po lastnostih ekološkega kompleksa od optimal- nih proti ekstremnim rastiščem. Gozdne združbe, kjer je v ospredju njihov proizvodni gozdnogospodarski pomen, so razvrščene v začetku tabele (v našem primeru imajo od 7 do 24 točk) . Gozdne združbe, ki naseljujejo ekološko skrajna rastišča, kjer je varovalni značaj gozdov posebej poudarjen, so razporejene v drugem, spodnjem delu tabele (od 27 do 44 točk) . Razporeditev gozdnih združb od optimalnosti proti ekstremnosti rastiščnih razmer je ohranjena tudi v okviru teh dveh kategorij gozdnih združb. Tako so v kategoriji gozdnih združb, kjer je v ospredju njihov proizvodni pomen, razvrščeni razmeroma nestalni ekološki kompleksi v spodnjem delu (od 18-24 točk) . Podobno je tudi v drugi kategoriji, kjer so gozdne združbe izjemnih ekoloških kompleksov na koncu tabele. Gozdovi opravljajo splošno koristne funkcij e. Za gospodarjenje z njimi ter za uporabo gozdnega prostora so zavzeti različni uporabniki. V nadaljnjem bomo skušali prikazati, kako so pri gospodarjenju z gozdovi upoštevane lastnosti gozdnih združb, kakšne možnosti za poseganje v gozdni prostor imajo raznoliki uporabniki, ki se zanj zanimajo, in kaj morajo pri tem upoštevati. V kratkem: poskušali bomo valorizirati gozdni prostor za širše družbene in gospo- darske interese. Prikaz, kako naj se upoštevajo lastnosti gozdnih združb in njihovih ekoloških kom- pleksov pri gospodarjenju z gozdovi, ter možnosti za širšo uporabo gozdnega prostora, si oglejmo na tabeli št. Il. l. Pomen gozdnih združb za gozdno proizvodnjo je tem večji, čim stabilnejši so njihovi ekološki kompleksi, čim ugodnejša je sestava po drevesnih vrstah z ozirom na njihove lastnosti in čim večja je lesnoproizvodna zmogljivost rastišč . Po teh kriterijih so gozdne združbe uvrščene v skupino, kjer je odločujoč varovalni značaj gozda, in skupino, kjer je ob splošnem varovalnem značaju gozdov v celoti uveljavljena tudi gozdna proizvodnja. Znotraj teh skupin so po enakih kriterijih uvrščene gozdne združbe v - trajno varovalne gozdove; - gozdove, kjer je gozdna proizvodnja povsem podrejena varovalnemu značaju; - gozdove, kjer je proizvodnja prilagojena stopnji labilnosti združbe in - v visokodonosne gospodarske gozdove z intenzivnimi sistemi gospodarjenja. 2. Pod kriterijem »občutljivost na erozijo« so zajete lastnosti gozdnih združb, ki izhajajo iz lastnosti taJnega kompleksa, strmine in lege, površinske oblikovitosti in položaja v gorskem masivu. To so soodločujoči dejavniki, ki smo jih upoštevali že pri prejšnjem kriteriju, a pridejo v poštev, kadar gre za drugačne posege v gozdni prostor, npr.: gradnja cest, žičnic, smučišč ali trajnih presek. · 3. Občutljivost gozdne združbe na erozijo je tesno povezana z njeno regeneracijsko sposobnostjo. Tudi ta se odraža v ovrednotenju gozdnih združb z ozirom na gozdno- 255 gospodarsko proizvodnjo, ker so hitrost in nacm reagiranja gozdne vegetacije na an- tropogene in druge biotične vplive odločilni za presojo, kdaj in kako naj bi posegali v gozd. če oba kriterija, in sicer »gozdno-proizvodni pomen« in »moč prirodne regenera- cije« primerjamo, ugotovimo, da je varovalni značaj gozdov v tesni zvezi z načinom prirodne regeneracije združbe. V varovalnih gozdovih sproži že vsak akutnejši poseg v drevesni sloj nazadovanje celotne združbe do take mere, da je prirodna regeneracija v okviru ciklične postopnosti nemogoča. Takemu posegu običajno sledi vrsta nazado- valnih stopenj, in to toliko časa, dokler ni vzpostavljena uravnoteženost v taki meri, da se ponovno uveljavi napredek. Regeneracijska sposobnost gozdne združbe je odločilnega pomena za presojo vsa- kega - ne samo gozdnogospodarskega poseganja v gozdni prostor, npr.: z gozdno pašo ali prekomernimi koncentracijami divjadi, z začasnim odstranjevanjem gozda zaradi energetskih vodov ipd. 4. V naših razmerah lahko kmetijstvo izkorišča za kmetijsko proizvodnjo le zem- ljišča, ki so nekdaj pripadala visoko organiziranim gozdnim združbam. Najboljša kmetijska zemljišča so tako pri nas kot drugje po srednji Evropi nastala na rastiščih, ki so jih sestavljale boljše oblike združb gradna in belega gabra ter doba in belega gabra. V hribovitih predelih so kmetijska zemljišča ozko vezana na rastišča bukovih gozdov, predvsem bukovega gozda z gradnom, predgorskega bukovega gozda in acidofilnih bukovih gozdov. Le v območju dinaridov je kmetijstvo za svoje potrebe poseglo v jelove in bukove gozdove ter v jelove na Pohorju. V skrajnejša rastišča teh združb in v nekatere druge združbe segajo le ekstenzivne kmetijske kulture - pašniki, na račun katerih se je, posebno v povojnih obdobjih po l. in 2. svetovni vojni, delež gozda močno povečal. Ta proces zaraščanja pašnikov se še ni ustavil. Kar je primerno za kmetijsko proizvodnjo, to je dobro tudi za urbanizacija in končno tudi za ponovno vključevanje v gozd. Vendar temu vključevanju kmetijskih površin v gozd ne dajemo prednosti, saj imajo celo pri širjenju lesno-surovinskega zaledja prednost melioracije degradiranih gozdov in ne pogozdovanja. Ostaja pa slej ko prej navzkrižje med interesi kmetijstva in interesi urbanizacije, posebno v ravnin- skem svetu. Izjema so le rastišča borovih gozdov na skrajno siromašnih diluvialnih ilovicah, ki za kmetijsko proizvodnjo niso primerna, ležijo pa v zelo ugodnem reliefu. 5. Sečnje na golo so kot sistem gospodarjenja z gozdovi z zakonom prepovedane. Takim posegom pa se ni mogoče izogniti, kadar napeljujemo v gozdni prostor energet- ske daljnovode. Ne glede na nujnost zaradi gospodarskih interesov nekaterih drugih gospodarskih panog ali pa zaradi ohranitve ravnotežja v sicer izredno nestanovitni gozdni združbi. 6. Naravovarstveni pomen gozdnih združb je zelo široko pojmovan in interesi za ohranitev narave so osnovno izhodišče in prvi pogoj za presojo pri poseganju v gozdni prostor. V ožjem pojmovanju ohranitve prirode mislimo na zaščito prirodnih zname- nitosti, na redkosti ali na zadnje ostanke nekdaj zelo razširjenih gozdnih združb. Prav s tega vidika pa se lahko porajajo številna nesoglasja, ker ostajajo različni interesi pri poseganju v gozdni prostor. Nasprotja pa nastajajo tudi pri samih prizadevanjih za ohranitev narave, če pozabljamo na njen izraziti sindinamični značaj ter jo obravna- vamo izključno konzervacijsko. Gozdne združbe, v katere je potrebno usmeriti prizadevanja za zaščito posameznih fitocenoz, so okvirno opredeljene. Vsekakor pa je zaščita narave dejavnost z vsestran- skim aspektom, ki ga je potrebno kompleksno obravnavati ne le v odnosu na gozdni prostor, temveč tudi na vse ostale dejavnosti človeštva, ki kakorkoli vplivajo na vege- tacijsko odejo. 256 \ Z vključevanjem drugih ekoloških dejavnikov ali lastnosti vegetacije gozdnih združb v tabelarno komparacijo lahko ovrednotimo gozdni prostor tudi za konkretno izrabo in hkrati ugotovimo, kako bo združba reagirala na naše posege. Tako bi lahko gozdni prostor še posebej ovrednotili: - glede na primernost za naseljevanje neavtohtonih vrst divjadi; - na usklajevanje gozdnega in lovnega gospodarjenja v pogledu populacij posa- meznih vrst !ovne divjadi; - na izkoriščanje stranskih gozdnih proizvodov, predvsem sadežev, zdravilnih in hranljivih rastlin; - stopnjo ogroženosti z ozirom na požare; - po primernosti za izletništvo in druge oblike rekreacije, za šotorjenje ali dru- gačno začasno bivanje; - za izgradnjo infrastrukturnih objektov. Vsebina gozdnosti kontinentalnega dela Slovenije Kartografska predstavitev razširjenosti gozdnih združb nam je omogočila ugotoviti površinski delež posameznih gozdnih združb. Ta je ugotovljen s planimetriranjem za ves kontinentalni del Slovenije (13 gozdnogospodarskih območij), tj. za površino 9S1.496 ha gozdov. Za submediteranski del Slovenije, tj. za štirinajsto ali kraško območje na površini S7.042 ha gozdov, gozdne združbe niso upoštevane v nadaljnji analizi; to bo lahko predmet razprave ob kakšni drugi priložnosti. Poznavanje lastnosti in površinskega deleža gozdnih združb ter njihovih rastišč nam omogoča, da ocenimo vsebino tako pogosto poudarjene gozdovitosti Slovenije. V konti- nentalnem delu Slovenije je po zadnjih podatkih v okviru gozda S0,8 Ofo zemljišč (po katastru 48,S 0/o), pri čemer niso upoštevane površine, ki so manjše od S arov, in ozki gozdni pasovi ob obrežju rek, potokov in grabnov. (Zaradi popolnosti naj navedem še podatek za celo Slovenijo: pod gozdom je 49,8 Of0 zemljišč- po katastru 46,8 Ofo). Za vsakršna nadaljnja sklepanja na podlagi te ugotovitve pa moramo poznati: - delež gozdnih združb, ki so odločilnega pomena za ohranitev naravnega ravno- vesja v širšem slovenskem (in tudi zunaj) prostoru; - delež gozdnih združb z labilnim ekološkim kompleksom, predvsem labilnimi taJnimi lastnostmi; - delež gozdnih združb, katerih zemljišča so v ugodnih reljefnih razmerah spo- sobna za kmetijsko proizvodnjo; - gozdne združbe, ki so jedro gozdnega gospodarstva. Kontinentalni del Slovenije l. Od skupne površine gozdnih združb kontinentalnega dela Slovenije (928.030 ha, ali za 2,S Ofo manj od dejanskih gozdnih površin, kar je napaka pri planimetriranju) na- seljujejo kar 13 Ofo (ali 120.60S ha) gozdne združbe z ekstremnimi rastišči, kjer je odločilno poudarjen varovalni značaj gozdov. V to so vštete gozdne združbe trajno varovalnega značaja, teh je S Ofo ali 47.2S3 ha. Sestavljajo jih bazofilni borovi gozdovi, šibljak črnega gabra in rušje ter gozdne združ- be, kjer je gozdna proizvodnja v celoti podrejena zahtevi po ohranitvi prirodne struk- ture gozdne združbe. Teh je 8 Ofo ali 73.3S2 ha (TA, UA, F, OF, CF, AsP, CP, LuQ, APs). 2. Površina proizvodnih gospodarskih gozdov znaša torej le 807.42S ha ali 87 Ofo celotne površine, ki je pod gozdom. A tudi tu je kar 136.S39 ha (ali 1S Ofo) gozdnih 2S7 združb, kjer je gozdna proizvodnja tesno usklajena z labilnostjo ekoloških kompleksov ter združb in je rabljanje gozdov zelo omejeno, tako v pogledu količine gozdnih sorti- mentov kot v sistemu gospodarjenja. To so: kisli bukovi gozdovi, obrežni jelševi, topolovi in jesenovi gozdovi in logi, jelovi gozdovi v skalovju, bukovi gozdovi na rendzinah, acidofilni borovi gozdovi in bazofilni gradnovi gozdovi. Gozdne združbe s trajno varovalnim značajem, ter gozdne združbe labilnega eko- loškega kompleksa predstavljajo skupno kar 28 Ofo (ali 257.144 ha) površinskega gozd- nega fonda v kontinentalnem delu Slovenije ali 14 Ofo celotne površine tega dela Slo- venije. Ta zemljišča morajo v celoti ostati pod gozdno odejo, ker tvorijo hrbtenico erozijske stabilnosti celotnega slovenskega prostora. 3. Gozdna združba belega gabra in doba naseljuje zemljišča, ki jih je v pretežni večini mogoče usposobiti za kmetijsko proizvodnjo. Podobno je tudi z združbama gradna in belega gabra ter bukve in gradna, toda le v reliefu in legah, ki omogočajo intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Tem gozdnim združbam pripada 171.989 ha, ali 19 {)/o skupnega gozdnega fonda v kontinentalnem delu Slovenije ali dobrih 9 Ofo od vseh površin tega dela Slovenije. 4. Preostale gozdne združbe na skupni površini 498.897 ha, oziroma na 54 Ofo skupnega gozdnega fonda tega dela Slovenije se vključujejo v ogrodje, ki zagotavlja relativno uravnoteženost slovenskega prostora, sočasno pa predstavljajo jedro gozdnega gospodarstva, ker rastiščne razmere dovoljujejo njihovo vključevanje v intenzivno gozdno proizvodnjo. če postavimo površine gozdnih združb, ki morajo ohraniti prvobitni znacaJ, m hkrati površine gozdnih združb, ki se poleg svoje varovalne vloge lahko vključujejo v intenzivno gozdno proizvodnjo (skupno 756.041 ha), v skupno razmerje proti vsej ostali površini kontinentalnega dela Slovenije (1,873.157 ha), dobimo še vedno 40 Ofo gozdnatost. Pri tem pa povr5ina prej navedenih gozdnih združb, katerih zemljišča so potencialno sposobna za kmetijsko proizvodnjo (171.989 ha), še zdaleč niso v celoti primerna tudi za intenzivno kmetijsko obdelavo. Vsa donosnejša kmetijska zemljišča v Sloveniji so nastala na rastiščih teh gozdnih združb. Najustreznejše površine so že izkoriščene, večina preostalih površin pa je za sedaj uveljavljeni način kmetijske pro- izvodnje manj primerna, bodisi zaradi lege in nagiba, ki onemogočata uporabo sedaj znane mehanizacije, ali pa so funkcionalno vključene med kmetijske površine. V kontinentalnem delu Slovenije se zato sedanja visoka gozdnatost ne bo bistveno spremenila. Le ponovna uvedba ekstenzivnih živinorejskih panog (ovčereje ipd.) lahko sproži manjše premike v tej smeri. Visoka gozdnatost v Sloveniji ne more zastavljati vprašanja kulturnosti našega naroda. Sedaj, ko bolje poznamo vsebino te gozdnatosti, smo lahko samo ponosni, da smo ohranili, kljub vsemu kar smo že zagrešili, tako visoko stopnjo uravnoteženosti med našim udejstvovanjem in okoljem in tako ohranili tudi pogoje za nadaljnji razvoj naše kulture. DIE WALDVEGETATIONSKARTE UND IHRE ANWENDUNG IN DER WIRTSCHAFT Zusammenfassung Der vorliegende Aufsatz stellt einen Versuch der Wertung des Waldraumes dar. Die hierbei in Prage kommenden, d. h. zu bewertenden Elemente, da sie representativ genug sind, sind vor allem einige okologische Parameter, und durch diese Waldgesellschaften. Die heste Grundlage fUr eine solche Wertung des slowenisches Waldraumes stelli die phytozono- logische Karte Sloweniens dar, welche zum grossen Tei! in Masstabe 1 : 10.000 ausgearbeitet ist. Mit Hilfe dieser Karte ist die raumliche Verbreitung der hinsichtlich ihrer Eigenschaften bekannten Waldgesellschaften dargestellt, welche seitens der Forstleute bei der Bewirtschaf- tung der Wiilder ausgenutzt werden. Die geologischen Verhiiltnisse und das Klima sind die grundlegenden Determinanten der Waldgesellschaften, welche die okologischen Verhiiltnisse 258 mit den biologischen und Vegetations charakteristiken der Pflanzendecke optima! vere1mgen und dabei Biozanosen mit vollkommeo eingerahmten Eigenschaften hilden. Diese Erkenntnis erlaubt uns auch die Charakteristikeo der einzeloen Gesellschaften zu werten und danach mit Hilfe von mehr oder weniger mathematischen Methoden die Analyse zur Wertung des Waldraumes herbeizufUhren. Als methodologische Grundlage dient die Annahme, dass ein jeder akologischer Faktor seinen optimalen Wert hat, seine Extremwerte, sowie in Maximum als Minimum, hingegen eine geriogere Maglichkeit zur Auswertung des Waldraumes bedeuten. Die Waldgesellschaften sind in der Tabelle I nach deo Eigenschaften des akologischen Komplexes von den optimalen zu den extremen Standorten angeordnet. Die Waldgesell- schaften mit produktiever Bedeutung werden am Anfange der Tabelle angefi.ihrt. Gesell- schaften mit vorwiegender Schutzrolle befinden sich in unteren Teile der Tabelle. Auf welche Weise die eigenschaften der Waldgesellschaften und ihrer akologischer Kom- plexe bei der Bewirtschaftung der Walder sowie die Maglichkeiten und Bedingungeo zur all- gemeineren Ausnutzung des Waldraumes zur Beachtung gelangen, ist in der Tabelle II dargestellt. Die Bedeutung der Waldgesellschaften fUr die forstliche Produktion ist umso grasser, je stabiler ihre akologischen Komplexe sind, je gi.instiger die Baumartenkombination und je grasser das holzproduziereode Potential der Standorte ist. Das Kriterium »Empfindlichkeit fUr Erosioo« verbindet vor allem die Reliefbesonder- heiten der behandelten Gesellschaft. Das Kriterium »Die nati.irliche Regenerationskraft« bedeuted die Reaktionsgeschwindig- keit der Gesellschaft auf anthropogene oder andere biotische Einfli.isse (Beweiduog, Kahl- schlage, Streuabrahme usw.). Seitens der Laodwirtschaft werden gegenwartig nur Gelande genutzt, welche einst hoch- organisierten Waldgesellschaften angehart habeo. Die Naturschutzbedeutung der Waldgesell- schaften wird in sehr weitem Sinn begriffen und stellt den grundlegenden Ausgangspunkt (Kriterium) fi.ir die Eingriffe in den Waldraum dar. Die phytozanologische Karte Sloweniens ermoglicht uns, die Verbreitung der einzelnen Waldgesellschaften auszumessen. Das ist wichtig, da davon das natiirliche Gleichgewicht in weiteren slowenischen Raume abhiiogt. Da fi.ir landwirtschaftliche Bearbeitung am besten geeigoeteo Fliichen sind schon ausgenutzt. Ungefiihr 10% der Waldgeliinde wi.irde sich nach ihren pflanzensoziologischen Charakteristiken zur landwirtschaftlichen Bearbeitung eignen, sie sind jedoch weniger brauchbar wegen mehr oder weniger extremer Reliefverhaltoisse. Voraussichtlich ist es deshalb berechtigt anzunehmen, das die Bewaldung Sloweniens keinem wesentlichen Veranderungen ausgesetzt werden wird. 259 NOVO VODSTVO ZIT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE Jože Kovač, predsednik Marija Tavčar, tajnik Drago Pogorelc, blagajnik UPRAVNI ODBOR Gozdarstvo Janez <::ernač, GG Kočevje Janez Gornjec, GG Sl. Gradec Marjan Hladnik, GG Brežice Branko Korbar, GG Bled Franc Perko, GG Postojna Danijel šoster, GG Celje Branko štampar, GG Maribor Cveto Velikonja, GG Tolmin Lesarstvo Dušan Dobrok, KLI Logatec Lovro Kalan, Jelovica škofja Loka Jože Krek, Javor PIVKA Emil Križnič, Slovenijales Ljubljana Božidar Markič, Meblo Nova Gorica Slobodan Rajic, G01·jana Medvode Ferdo Rakuša, Marles Maribor Mirko Tratnik, GLIN Nazarje Andrej žnidaršič, Novoles Straža 260 Program dela upravnega odbora ZIT gozdarstva in lesarstva v mandatnem obdobju 1975-1977 l. Organizacijska aktivnost Plenumi - jeseni 1975 spomladi 1976 jeseni 1976 Občni zbor - spomladi 1977 2. Posvetovanja 100-letnica gozdarskega društva - Postojna, 23. maja 1975. Aktualne teme s področij gozdar- stva in lesarstva na plenumih in na občnem zboru. 3. Popularizacija gozdarstva in le- sarstva Teden gozdov v maju mesecu. Osrednja manifestacija v tednu gozdov. 4. Družabna srečanja Brucovanje s študenti gozdarstva in lesarstva v novembru. Srečanje z upokojenimi kolegi (eks- kurzija) vsako leto enkrat. Vključevanje v srednj i gozdarski šolski center. S. Ostalo Akcija: Vsi člani DIT morajo po- stati naročniki strokovne revije Neprestana angažiranost pri obli- kovanju vseh odločitev, ki so po- membne za razvoj obeh strok. Utrditi finančni položaj ZIT goz- darstva in lesarstva. Publiciranje vseh pomembnih stro- kovnih besedil. UDK 634.0.907.2:945.25 NAPOTKI ZA KULTURNO IN REKREATIVNO UREDITEV GOZDNIH PREDELOV Miloš M eh o r a (Ljubljana) Me bora, M.: Napotki za kulturno in rekreativno ureditev gozdnih predelov. Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, str. 261-274. Slov., povzetek v nemščini. Vse bolj in bolj narašča kulturni in rekreativni pomen gozdov. Ker sta kultura in rekreacija splošni ljudski, vsako- dnevni potrebi, je nujno v prizadevanja za oživitev teh de- javnosti, mimq gozdnogospodarskih organizacij, vključiti tudi mnoge druge organizacije in društva. S smotrno in estetsko ureditvijo posameznih gozdnih predelov in gozdar- skih objektov, lahko gozdarji prispevajo pomemben delež pri urejanju in ohranjanju človekovega okolja. Meh or a, M.: Napotki za kulturno in rekreativno ureditev gozdnih predelov (Die kulturelle und rekreative Role der Walder). Gozdarski vestnik 33, 1975, 5, str. 261-274. In Slovene, summary in German. Die kulturelle und rekreative Bedeutung der Walder wachst immer starker an. Da diese beiden Aspekte den all- taglichen Bediirfnissen der Bevčlkerung entsprechen, ist es zur Belebung dieser Tatigkeiten unumganglicb, dass zu~ satzlich viele andere Organisationen und Vereine heran- gezogen werden. Durch eine zweckmassige und esthetische Einrichtung einzelner Waldgegender und forstlicber Objekte kčnnen die Forstleute erheblich zur Einrichtung und Er- haltung der menscblichen Umwelt beitragen. človeštvo se vse bolj zaveda škodljivih posledic nenehno naraščajočega onesnaženja okolja, ki vpliva na njegovo zdravje, obstoj in prihodnost. O tem problemu vse pogo- steje in z zaskrbljenostjo razpravljamo in hkrati iščemo rešitve, zlasti za ohranitev zdravega okolja v okolici naseljenih bivališč. O nevarnosti onesnaženega okolja je bilo v svetu in pri nas izrečenih in napisanih že mnogo ugotovitev. Znano je, kakšno izjemno in pomembno vlogo imajo pri tem gozdovi. Zato se tudi naši upravljalci gozdov v veliki meri zavedajo svoje odgovornosti. Svoja hotenja so strnili na seminarju v Dolenjskih Toplicah, kjer so obravnavali temo ))Gozd - okolje - rekreacija« . Tej akciji so sledili številni članki naših uglednih avtorjev, strokovnjakov in znanstvenikov, ki so bili objavljeni v ))Gozdarskem vestniku« št. 1-4/1970 in pozneje pregledno zbrani v posebnem natisu . V teh člankih avtorji vsestransko utemeljujejo razloge in potrebe po urejanju gozdnega okolja. V njih so stvarne ugotovitve o obstoječem stanju in iskrene misli glede stanja, kakršno naj bi bilo. Opozorili so na vrednote gozdnih predelov in objektov ter dali mnogo nasvetov, napotkov in sugestij. Ta spoznanja so narekovaJa nekatere ukrepe, prizadevanja, ki so ponekod domiselnejši in razsežnejši, drugje skromnejši, ali pa se jih kot kaže, še niso lotili. Zaradi preglednosti in boljše uporabnosti delim celotno gradivo na naslednja vse- binska področja: 261 A. ZGODOVINSKI TEHNISKI OBJEKTI B. KULTURNOZGODOVINSKI SPOMENIKI C. LIKOVNO PODROčJE č. IZOBRAZEV ALNO PODROčJE D. REKREACIJSKI OBJEKTI E. INFORMATIVNO PROPAGANDNI OBJEKTI F. PUBLICITETA G. SODELOVANJA Ta področja bom skušal opisati in hkrati predlagati konkretne akcije. A. Zgodovinski tehniški objekti Mislim, da se moramo v prvi vrsti lotiti reševanja zgodovinsko tehniških objektov, ki pričajo o naši preteklosti, razvoju in tradiciji na slovenskih tleh. Le-ti so čedalje redkejši, pogosto v slabem stanju, dostikrat tik pred končnim propadom. Lažje in ceneje bi jih bilo čimprej popraviti in vzdrževati, kot pa v celoti obnoviti ali celo rekonstruirati. Gre za vrsto tehniških objektov širom po Sloveniji, ki so zadnje priče določenih razvojnih stopenj našega gospodarstva. V našem primeru so to gozdarski in lesarski objekti. Zanamcem in zgodovini smo jih dolžni obnoviti. Pa ne gre samo za to. Prav sedaj, ko govorimo o varstvu okolja in zaščiti krajev, moramo še posebej poudariti, da bodo prav ti kraji brez ohranitve omenjenih objektov veliko izgubili v zgodovinskem, poučnem, rekreacijskem in turističnem smislu. V tem je tudi vzrok, da takšne zgodovinsko tehniške objekte nekatere organizacije ob sodelovanju Tehniš- kega muzeja Slovenije in Zavoda za spomeniško varstvo vse pogosteje jemljejo v zaščito in dokumentacijsko obdelavo. l. Bivaki gozdnih delavcev Gozdni delavci-drvarji so si zaradi velikih oddaljenosti delovišč od svojih domov in prometnih vozlišč vedno in povsod postavljali bivake. Gradili so jih zelo preprosto iz gradiva, ki ga je nudil gozd; namreč iz lesa, lubja, kamenja, praproti in podobnega gradiva. Tako je bilo v prejšnjih časih; danes takih objektov skoraj ni več. Prav pa bi bilo, če bi ljudje vedeli, kako so živeli in delali naši predniki. V ta namen bi bilo treba obnoviti nekaj takih bivakov v različnih gozdnih predelih, in sicer v takšnih improviziranih oblikah, v kakršnih so jih gradili nekoč. To bi bili zanimivi pomniki, ki bi še vedno lahko priložnostno rabili izletnikom za počitek ali zatočišče v sili ob slabem vremenu. 2. Drvarske koče Tako kot bivaki, so bile tudi drvarske koče občasna bivališča gozdnih delavcev. Koče so bile nekoliko trdneje grajene in opremljene z najpotrebnejšim inventarjem. Pri drvarskih kočah so značilne različne stopnje v razvojnem procesu: od najprepro- stejših bajt enostavnih konstrukcij do načrtovanih kvalitetnih tesarskih stavb. (Glej M. Mehora »Drvarske koče na Slovenskem«; rokopis je bil v skrajšani obliki objavljen v Gozdarskem vestniku 1964, št. 7- 8.) Razen tega so bile drvarske koče v raznih predelih Slovenije različne po velikosti, obliki in včasih tudi po funkciji. Kraška koča se je na primer močno razlikovala od gorenjske, gorenjska od štajerske, ta spet od dolenjske in tako dalje. V večjih gozdnih bazenih je bilo tudi po več drvarskih koč ali bajt. Ponekod je bilo celo po več drvar- 262 skih bajt ali stanovanjskih hiš v enem kraju, tako da so sestavljale zaselek ali celo naselje, kot na primer v Lukanji in Grčaricah. Vsak tak ohranjen objekt bi moral biti opremljen s podatki, kdaj in kako je rabil svojemu prvotnemu namenu. 3. Oglarjenje Oglarjenje je, kot vemo, skoraj docela izginilo iz naših gozdov, ker pač ni več donosna veja postranske gozdne proizvodnje. Vendar ne bi smeli dopustiti, da bi ta dejavnost s stoletno tradicijo popolnoma izginila iz vednosti naših sedanjih in prihod- njih rodov. V gozdnih predelih, zlasti v tistih, kjer je bilo oglarjenje tradicija, pa tudi drugod, bi bilo dobro obnoviti prikaz te zanimive tehnologije, tako, da bi bile vidne vse stopnje proizvodnega procesa in nakazan način dela. 4. Smolarjenje Tudi ta dejavnost je v glavnem opuščena, vendar sodi v našo gospodarsko zgodo- vino in bi jo bilo dobro predstaviti. Najbrž je to eden najpreprostejših prikazov, saj je treba le tu in tam ob gozdnih poteh postaviti ob debla nekaj lončkov z ustreznim pojasnilom. še bolje bi bilo, če bi občanom na dodatni plošči z risbo prikazali način smolarjenja (zarezovanja) in potrebno orodje oziroma pripomočke. 5. Gozdne lesne obrti Nekoč so v naših gozdovih opravljali tudi določena gozdna obrtniška dela, ki jih tudi ne bi smeli pozabiti. Svoj čas so bile te obrti zelo pomembne za naše gospodarstvo in njegov razvoj. Gre za izdelavo železniških pragov, skodel, sodarskih dog in raznih tesarskih izdelkov za gozdno in drugo gradbeništvo. Te dejavnosti naj bi obnovili predvsem tam, kjer so že bile, a tudi tam, kjer imajo turistične in druge poti. 6. Gozdne žičnice Gozdne žičnice so sicer ponekod še vedno sodobne transportne naprave, ki pa so do današnjih dni doživele svojevrsten, zelo zanimiv tehnični razvoj. Prav zato bo treba nekatere preživele, odslužene in opuščene žičnice ohranjati tam, kjer so obratovale. Ni nujno, da bi pri teh žičnicah vzdrževali celotno napravo. Za obiskovalce bo dovolj, če bodo videli nekatere posameme dele, na primer začetne, odpremne ali končne dopremne postaje. Prednost pri obnavljanju .imajo tiste žičnice, ki so že ob izlet- niških ali turističnih komunikacijah. Navajam primer: Pontzovo žičnico , ki je zanimiva zaradi svojevrstne konstrukcije, bodo ohranili tako, da bodo bistvene elemente zgornje in vmesne postaje prenesli v spodnjo postajo, ki bo restavrirana in dopolnjena s sli- kami in načrti. 7. Vodne žage Vodne žage so prav posebno poglavje v zgodovini našega gozdarskega in lesarskega razvoja. Te lesene strojne naprave za razžagovanje lesa so pomembne iznajdbe neznanih izumiteljev in novatorjev v naši daljnji preteklosti. Svojemu namenu so zvesto služile nekaj stoletij in ne bi bilo pošteno od nas, če bi jih kar tako zavrgli. Njihov na videz preprosti mehanizem je v svojem času vendarle uspešno opravljal dokaj zahtevno funkcijo, saj so na njih žagali celo deščice (tavolete) z debelino do 3 mm. Gradili so 263 R[;KONSTRUKCIJ5K4 RISBA- .... '- __ -:s v M SAMODEJNA VODNA ŽAGA IZ LETA 12 .. 5. PO VILLARDOVI RISBI, 08JAVLJENI lE. TA 16!!8. - ZA MAKii.TO -PRIREDIL - M . MEI-IOR4 - !.1972. Sl. l. Najstarejša zgodovinsko znana samodejna vodna žaga iz leta 1245 Po težko razumljivi Villardovi risbi, objavljeni leta 1858, rekonstruiral in priredil načrt za maketo (zgoraj) M. Mebora leta 1973. Zelo stare ostanke skoraj prav take vodne žage so pri nas še videli leta 1933 pod Raduho na Koroškem jih naši ljudje, sposobni tesarski mojstri, ki so svojo tehniko znali prilagoditi razmeram in potrebam, zaradi česar lahko pri žagah zasledimo mnoge tehnične razvojne oblike, izboljšave in racionalizacije, za katere pa graditelji niso prejeli nikakih priznanj. Veliko število vodnih žag je že propadlo. Vsaka zima jih nekaj pobere, zlasti tiste starejše, ki so tudi najizrazitejše. če ne bomo takoj ukrepali, jih nekega dne ne bo več. Seveda ni mogoče in tudi ni potrebno, da bi ohranili prav vse, vendar pa bi morali v posameznih slovenskih pokrajinah obdržati vsaj vzorce raznih tipov in tehničnih stopenj. Nedavno sem na osnovi terenskih raziskav po nalogu Tehniškega muzeja Slovenije izdelal elaborat za Kovaško industrijo Zreče, v katerem sem obdelal razne stare teh- nične objekte. Ti objekti so razglašeni za tehnične spomenike, ker predstavljajo tehnično zgodovino oziroma razvoj industrije v tem kraju. Mednje je poleg starih mlinov in kovačij uvršče­ nih tudi nekaj zelo zanimivih vodnih žag. Tako bodo ob turistični cesti Zreče-Rogla na Pohorju ohranjeni nekateri čudoviti objekti, posamič ali v skupinah, kot dokumenti naše tehnične preteklosti. Gozdna gospodarstva naj bi na svojih območjih ohranila nekaj vodnih žag, ki so pomembne tako v razvojnem smislu kot tudi zaradi svojih značilnih oblik. čim starejše bodo, tem bolj jih bodo občudovali sedanji in prihodnji obiskovalci. 264 Sl. 2. Zbičajnikova (Kovšetova) vodna žaga ob cesti Zreče-Rogla Ena največjih vodnih žag z vozom, dolgim 8 m. Zgrajena okoli leta 1870. Prvotna primitivna oblika na vodno vreteno »koštrun<<, pozneje večkrat razširjena in tehnično zanimivo prirejena na veliko vodno kolo in končno na Peltonovo turbino Sl. 3. Zbičajnikova (Kovšetova) vodna žaga ob cesti Zreče-Rogla Na sliki so razvidni ostanki žage, ki je bila opuščena leta 1970, razdrta in prenesena na Kovšetov dom, Skomarje 39, kjer so jo modernizirali na el ektrični pogon in kjer še obratuje 265 8. Muzejske zbirke Med lokalne muzejske zbirke, tudi gozdarske, sodijo razni zgodovinski tehnični predmeti, ki kažejo razvoj gozdarstva na naših tleh: staro orodje, deli delovnih in transp01inih naprav, predmeti posebne vrednosti, makete nekaterih naprav, slike ob- jektov, dela in delovne tehnologije. Vse take eksponate je treba razstaviti z ozirom na njihovo značilnost in občutljivost v zunanjih ali notranjih prostorih upravnih stavb gozdnih gospodarstev ali obratov; izjema so le tisti predmeti, ki so se ohranili na terenu in so v svojem okolju posebej pomembni in tudi dovolj zavarovani. Razstavni prostori naj bodo dostopni javnosti, tako da ne bodo vanje prihajali le poslovni obiski, temveč sčasoma tudi turisti in ekskurzije. Tako zbrane in urejene zbirke bodo nekakšen kulturni in informativni fond, ki bo rabil tudi za reklamno publiciranje, gospodarske razstave in monografije. Brez tega gradiva so podjetja zlasti ob jubilejnih in podobnih prireditvah navadno v zadregi. B. Kulturnozgodovinski spomeniki V naših gozdovih so se odigrali marsikateri dogodki iz naše davne in bližnje pre- teklosti; nanje bi bilo vredno opozoriti z ustreznimi spominskimi znamenji. l. Zgodovinski dogodki Pri izboru dogodkov, ki bi bili primerni, da se jih počasti s posebnimi obeležji, naj bi sodelovali ljudje in strokovnjaki iz posameznih krajev. Taki spomeniki bi pripovedo- vali o krajevni zgodovini in primerno prirejeni hkrati popestrili nekatere gozdne pre- dele. Navajam npr.: V Komnu je bil postavljen pomnik Avgustu Kafolju, zato bi kazalo v primerhem okolju postaviti še spomenik zaslužnejšemu Josipu Resslu. Resslov spomenik bi denimo sodil v Krakovski gozd ali v neki kraški gozd. V bližnji Kostanje- vici se je v mnogih letih močno razbohotila Forma viva, za katero kiparji obdelujejo les iz Resslovih gozdov. 2. Narodopisni motivi Tudi narodopisje sloni na ljudski zgodovini, ki ohranja spomin na stare ljudske šege in navade. Nekatere od teh so vezane tudi na gozd oziroma na les, kot denimo planšarstvo, planinarstva, lovstvo, kmetijstvo in še kaj. Spomnimo se na motive iz ljudskih pravljic, ponarodelih povesti in bajk. Prav gotovo se bo skoraj v vsakem kraju našlo kaj izvirnega, značilnega prav za ta kraj. Ribniški suhorobarski izdelki so tudi narodno blago, a vendar ni v ribniških gozdo- vih še nikakega simboličnega spominskega znamenja, ki bi nas opozarjaJo, da so suho- robarji več stoletij prav iz teh gozdov črpali les za svoje svetovno znane izdelke. Take in podobne posebnosti, ki jih drugi narodi nimajo, je treba pri ohranjevanju še posebej poudariti. C. Likovni program Splošni namen likovne vzgoje je razvijati vrednotenje in ljubezen do likovnih stvaritev, ki nas obkrožajo, oziroma do narodne likovne dediščine. V tem okviru se mi zdi vnašanje gozda v likovne zamisli dokaj široka in pestra tematika. Spomnimo se na pred leti presenetljivo uspele likovne razstave na temo »Gozd in les v likovni umetnosti« v Slovenj Gradcu; ta izkušnja bo ohrabrujoče podprla moje predloge, ki naj razgibajo fantazijo posameznikov. Prepričan sem, da gozd kot 266 Sl. 4. Ledinekova vodna žaga - Slivniško Pohorje - 29. maja 1962 Opuščena žaga venecijanka starejšega tipa na vodno kolo s korci na zgornjo vodo Sl. 5. Okrnjek Repoluskove vodne žage - Severno Pohorje - 6. novembra 1970 Vodno kolo žage s korci na zgornjo vodo in prenosnim palčnim kolesom »triba« na istem vra tilu 267 okolje, gozdna dela in življenje v gozdu še zdaleč niso izčrpali raznoterih možnosti upodabljanja. Danes se bolj kot kdajkoli vključujejo v likovno ustvarjalnost ljudje vseh poklicev in starosti. Nedvomno se je prav ta zvrst kulture oziroma umetnosti pri nas v zadnjem času najbolj razrasla. Danes čutijo potrebo po likovnem izražanju tudi preprosti ljudje, kar je nedvomno že rezultat široke likovne prosvete in kulture. V pri- hodnje naj v tem pogledu tudi gozdovi in gozdarji več prispevajo k tej dejavnosti. Odpirajo se mnoge nove možnosti likovnega ustvarjanja tako šolarjem, mladini, naivcem in samorastnikom kot poklicnim umetnikom. Likovne akcije bi lahko organi- zirali množično, skupinsko ali posamič, bodisi v obliki šolskih nalog pri likovnem pouku, v obliki likovnih kolonij ali namenskih tematskih razpisov. l. Kiparsko področje V to področje sodijo vse vrste skulptur, od reliefov do polplastik in tridimenzional- nih plastik. Skulpture so lahko iz lesa, lubja, drevesnih delov, kamna in drugih tvarin, ki jih neposredno nudijo gozdovi. Domiseln in iznajdljiv umetnik lahko uporabi prav vse. Motivna so možne raznovrstne oblikovne zamisli ter izvedbe. Motivika naj se rojeva spontano, razen kadar gre za mladinske oziroma šolske akcije, kjer mladino usmerjajo likovni pedagogi in pri katerih je tema določena ali celo programsko na- ročena. Po svoji vsebini je motivika lahko tudi simbolična, spominska, zgodovinsko pripovedna, morda dokumentarna, poučna ali samo informativna. V vsakem primeru pa mora biti estetska. To velja tudi za motive iz gozdarske tehnologije s poučno ponazoritvijo opravil in načinov dela v preteklosti in sedanjosti. Ročno podiranje in zlasti ročno razžagovanje debel z robačo je že skoraj pozabljeno in bo sčasoma popolnoma izginilo iz ljudske zavesti. Tudi v turistično rekreativnem pogledu so možnosti neizčrpne. 2. Slikarsko področje Vsebinska motivika slikarstva je v dobršni meri zajeta že v navedenem kiparskem programu in v nekaterih točkah pri drugih predlaganih poglavjih. Glavni motivi, ki jih kiparstvo ne more zajeti, so gozdni predeli in krajine. Te nadvse lepe motive naši likov- niki sorazmerno premalo upodabljajo. Spominjam se, da so se takoj po vojni študentje Akademije za likovno umetnost radi odzvali povabilu gozdarjev in slikali na Pokljuki. Te slike še danes krasijo gozdarske poslovne prostore. To je bila dejansko že ena od prvih oblik likovne kolonije, kakršne so v novejšem času zelo popularne in razširjene. Današnje likovne kolonije so seveda mnogo bolje organizirane in so tudi deležne finančne pomoči gospodarskih organizacij, občinskih skupščin, kulturnoprosvetnih skup- nosti in društev likovnikov. Na ta način si gospodarske, politične in kulturne skupnosti krepijo lastni likovni fond in svojo popularizacijo. č. Prosvetno izobraževalni program V izobraževalnem procesu sprejema človek znanje o naravi pri predmetu spoznava- nje narave že v osnovni šoli, ga v naslednjih letih poglablja in širi vse do takrat, ko je sposoben, da zastavi svoj vpliv v prizadevanju po ohranitvi zdravega okolja. Taka prizadevanja postajajo spričo posledic naraščajoče civilizacije vse bolj nujna. Tega se zavedajo nekateri bolj, drugi manj. čimbolj nam bo uspelo vzgojiti in prepričati mlajše generacije o nujnosti zdravega okolja, tembolj smemo upati, da si bomo zagotovili boljšo in lepšo prihodnost. Predvsem mlade, katerih delo in navade še lahko program- 268 sko usmerjamo tako v šoli kot doma, je treba načrtno navajati na pravilno vrednotenje in vzdrževanje zdravega okolja. Seveda moramo z vsemi možnimi sredstvi vzgajati in usmerjati tudi odrasle in v ta namen izkoristiti razne medije in oblike propagande. Pri vsem tem imajo gozdarji na svojih področjih velik delež in pomembno vlogo. l. Povezave z izobraževalnimi ustanovami Pri vplivanju na mlade, ki so še v rednem šolanju, bi se kazalo čimbolj povezovati z izobraževalnimi ustanovami. Poleg šole v naravi, športnih dni, izletov in pohodov, je ena od preskušenih in popularnih akcij prav gotovo pogozdovanje. Zdi se, da včasih po krivici pozabljamo na to koristno možnost. Zato bi bilo dobro te akcije še bolj razširiti in popularizirati. Organizacijsko bi jih kazalo še zboljšati in izpopolniti, tako da bi bile še privlačnejše. Gozdarji naj bi mlade med akcijo ali po njej pogostili, jim podelili kaka priznanja, morda spominske značke, plakete, propagandno vzgojne bro- šure ali knjige itd. Vrednejša darila bi bila lahko kot vzpodbuda za bolj tekmovalen način sodelovanja. Mislim, da bi se na tak način lahko odnosi med gozdnimi gospodarstvi in mladino, kateri velja še posebna skrb, ter med prosvetnimi ustanovami še bolj poglobili in raz- širili tudi na nekatere druge oblike sodelovanja. Tu bi lahko prišla v poštev še razna gozdna dela, zlasti na področju gojenja in varstva gozdov. Pogozden kompleks ali oddelek bi bil lahko v trajnejši oskrbi določene mladinske skupine, razreda, šolskega zavoda. Tak kompleks bi bil simbolično njihov gozd, ki naj bi tudi nosil ime te skupine, šole, odreda. Za taka sodelovanja bi seveda bilo treba predvideti tudi stimu- lativne nagrade, kolektivna darila (šolsko opremo, učila, kurivo, les ali podobne prispevke v naravi). V poletnem času velja mladino pritegniti na počitniško prakso, kot to na primer že dolgo delajo industrijska podjetja . Vsako tako in podobno po- vezovanje naj bi imelo koristne posledice tudi v tem, da bi mladino nekoliko bolj pritegnili v gozdarske poklice, ker je zanje v zadnjem času premajhno zanimanje. 2 . Mladinske in športne organizacije Vse to, kar smo povedali, velja v glavnem tudi za izvenšolsko mladino, organizirano v skupnostih, ki niso zajete v prosvetno izobraževalnem programu. To mladino je treba pritegniti k raznim kulturnim, športnim in delovnim akcijam. To velja še posebno za taborniške in planinske organizacije oziroma društva, ki so v naravi in gozdovih sploh najbolj doma in zato lahko najbolj sodelujejo, hkrati pa dajejo dober zgled ostalim mladinskim organizacijam. Mladinci naj bi zlasti sodelovali pri zavarovanju ali postavljanju kulturno-zgodovin- skih objektov in gozdne rekreativne ter turistične opreme gozdov. D. Rekreacijski objekti Rekreacijski objekti in program rekreacijskih dejavnosti so končno najpomembnejši cilji, v katerih so bolj ali manj zajete vse dejavnosti iz ostalih poglavij tega sestavka. l. Trim steze Med rekreacijskimi objekti so na primer trim steze ne le opravičile svoj obstoj, temveč so celo presegle pričakovanja. Pri projektiranju tako trim stez kakor tudi gozdnih učnih poti, pa naj bi vključili rpoleg objektov za rekreacijo tudi čim 269 več kulturnozgodovinskih spomenikov, kjer je ·to le mogoče. Zdajšnje število trim stez in poti je premajhno in bo treba s temi programi še nadaljevati. Mislim, da bi bilo mogoče opremo trim stez in poti projektirati z več domiselnosti. Morda bi pri načrtovanju takih poti in stez razmišljali še o tem, da bi bile steze za mladince in aktivne športnike nekoliko drugače opremljene kot steze za starejše občane. Medtem ko je mlajšim obiskovalcem in športnikom bolj potrebno športno orodje oziroma telovadne naprave, za starejše takšna vrsta rekreacije ne pride več v poštev. Zanje so primerne predvsem naprave za igre na prostem, kot so kegljanje, balinanje, metanje ali streljanje v tarčo in podobno. Tudi v zmogljivostih mlajših in starejših so precejšnje razlike, kar je treba tudi upoštevati. Ker ljudje vse bolj spoznavajo koristnost takih stez, bi jih morali imeti tudi v bližini manjših mest in v industrijskih naseljih. Večja mesta pa bi morala imeti celo dve ali več trim stez, ki bi bile lažje dostopne iz posa- meznih predelov. 2. Gozdne učne poti Podobno kot trim steze so bile sprejete tudi gozdne učne poti. :Zal imamo le dve; obe naj bi bili za vzorec gradnji novih, podobnih. Prva je speljana po gozdu nad Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri pri Vrhniki, druga pa po priljubljeni šmarno- gors-ki Grmadi. Se za ljubljansko območje je to malo, a kaj šele za ves slovenski prostor. Podobna, zelo dobra rešitev za poučne sprehode je tudi arboretum Volčji potok pri Duplici, kjer je vedno dosti obiskovalcev: posameznikov, šolskih skupin in ekskurzij. Gozdni. učni poti v Bistri in na Srnami gori imata poleg primerne opreme tudi tiskana vodnika, ki v podrobnosti pojasnjujeta vse, kar lahko obiskovalci poučnega vidijo ob poteh. V navedenih primerih gre med drugim tudi za spoznavanje gozdnih in parkovnih rastlin. Mislim, da bi morali gozd tudi v tem pogledu približati ljudem; še posebej naj bi spoznavali njegovo zdravilno razstlinstvo, ki je kljub obsežni literaturi te vrste, še vedno premalo poznano in izkoriščano. Ob poteh, ki vodijo v gozdove, naj bi bile orientacijske table z opozorili, kakšne zdravilne rastline rastejo v tem ali onem gozd- nem predelu. Ob samih nahajališčih v notranjosti gozda pa naj bi tablice z napisi in risbami pomagale spoznavati in najti določene zdravilne rastline. Takšna opremljenost v gozdovih bi vzpodbudila večje število ljudi. k zbiranju zdravilnih rastlin in zelišč, ki so potrebna ne le posameznikom, temveč tudi naši zdravilski industriji. Za industrijo naj bi bilo zbiranje množično. V take akcije naj bi se vključila tudi šolska mladina pod vodstvom učiteljev biologov in drugih, saj bodo take akcije prav vsem koristne. 3. Drugi rekreacijski objekti Poleg navedenih poglavitnih rekreacijskih naprav poznamo še vrsto drugih objektov in načinov za človekovo fizično razgibavanje, telesno in duševno osvežitev, oddih in počitek. Da, tudi delo je še kako dobro telesno in duševno razvedrilo, zlasti delo v naravi. Pri vsakem delu dihamo globlje in zato ni vseeno, če vdihavamo slab, izrabljen ali celo zastrupljen zrak zaprtega prostora, ali pa vdihavamo svež, zdrav gozdni zrak. Ko govorimo o delu in skupnih interesih, ni treba, da bi ljudem že kar vse postavili pred nos. Dobršen del rekreacijskih naprav si lahko postavijo sami ali pa naj vsaj sodelujejo pri gradnji po načelu, da je tudi delo v naravi zdrava rekreacija. S tem naj se nevsiljivo vzgaja čut za skupnost, kolektivnost in solidarnost, kot je to pri planincih že nekdaj v navadi. To velja zlasti za občane, ki živijo v blokih. Morda bi bilo dobro, če bi prav planinci prevzeli delovno iniciativo za takšne akcije, pomagalo pa bi jim gozdarstvo z gozdnim materialom. 270 Sl. 6. Primer urejenega izletniškega počivališča v Bistri pri Vrhniki Skica predstavlja 25. točko in zaključek ZELENE UčNE POTI po gozdu nad Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri. Na levi je v majhni vrtači varno kurišče, kjer si lahko izletniki pripravijo topel prigrizek. Na desni je rekonstruiran primer drvarske koče iz Gregorjevega na Jelovici iz druge polovice 19. stoletja z vsem izvirnim inventarjem Ob izletniških in turističnih poteh naj bi uredili primerna počivališča v okolju, ki blagodejno vpliva na človeka. Ponekod bo morda ob konceh izletniških poti moč po- staviti praktična dnevna taborišča. V takih primerih bi bilo zaželeno in dobrodošlo taborišče s primernim kuriščem, ki ne bo ogrožaJo varnosti v gozdu. Improvizirano kurjenje bi bilo lahko nevarno za gozdno okolje. Prostor naj bo po možnosti izbran tako, da bo v bližini tudi voda - studenec ali potok, vedno z oznako, če je voda pitna ali ne. Poleg kurišča, ki naj bo, če je le mogoče, pokrito, bi postavili še nekaj klopi, kakšno mizo in morebiti kos strehe za zaščito pred nenadno ploho, pa shrambo suhih drv, da ne bi izletniki vse vprek lomili ali sekali mladja. E. Informativno-propagandni objekti Oprema gozdov z informativnimi in propagandnimi objekti je lahko zelo raznotera. Prva in osnovna je komunikacijska signalizacija. Planinci jo imajo, gozdarji pa bore malo, in še to v glavnem za interno rabo. Zelo pogosto se dogaja, da pridejo ljudje do razpotja, kjer ni nobenega znaka, pojasnila ali smeri. če se tedaj pot razcepi le v dve smeri, že ne vedo več, katera je prava. Ne le ustaljene turistične poti, ki imajo tudi dostikrat preskromne oznake na drevju in skalah, katere čas hitro izbriše, temveč tudi vse ostale poti bi morale biti označene z imenom kraja, kamor vodijo, smernikom in oddaljenostjo. Mednarodna evropska zelena pot, ki bo tekla tudi skozi Slovenijo, bo morala biti še posebno dobro, smiselno in funkcionalno opremljena, ker bodo po njej hodili tudi tujci, ki naših krajev ne poznajo. Vsi komunikacijsko funkcionalni znaki mednarod- nega pomena bodo že tako poenoteni za vso Evropo. V naših pokrajinah bo potrebno poudariti vse, kar je tipično naše, pa naj bo to zgodovinskega, tehničnega, narodopis- nega ali propagandnega pomena. Na štajerskem oziroma na območju Pohorja je v 271 zadnjem času opaziti turistične smerokaze na slikovitih drevesnih rogovilah ali nosilcih razgibanih in slikovitih oblik. Kaže, da ti objekti, ki učinkujejo prijetno in so navadno dobro vkomponirani v svoje okolje, vzpodbujajo posnemalce. V take in podobne namene si lahko zamislimo v istih tehnikah še nešteto drugih vsebinskih zamisli in oblik. Vse ostale zamisli strokovnega, kulturnega, športnega, rekreacijskega in propagand- nega pomena naj bodo raznotere in s poudarkom na izvirni motiviki, značilni za posamezne regije. Namesto najenostavnejših oznak na drogovih, skušajmo najti bolj razgibane oblike, ki naj dopolnjujejo vsebino obvestila. Taki objekti so lahko v narode- pisnem slogu ali pa naj vsaj uporabijo narodno ornamentiko. že z večbarvnimi napisi in estetsko komponiranimi črkami je mogoče doseči večjo učinkovitost in privlačnost. Z barvami lažje poudarimo pomembnejši del obvestila ali objekta. Kjer je mogoče, naj bo vključen tudi znak podjetja, društva, ki je oznako postavil, krajevni grb, simbol ali podobno. Na podoben način je treba opremiti tudi kulturnozgodovinske objekte, tehnične in vojne spomenike ter druge pomnike ali objekte. Zgodovinski tehnični spo- meniki naj bodo opremljeni z zgodovinskimi in tehničnimi podatki, ki naj vsebujejo tudi ilustracijske in tehnične prikaze prvotnih, morda že manjkajočih pomembnejših razvojnih stopenj oziroma oblik. F. Publiciteta Prenekatera prizadevanja in rezultati dela organizacij ali posameznikov na tem področju, po takem ali drugačnem programu, bi ostala neopažena in nepoznana, če z njimi ne bi seznanili široke javnosti oziroma jih publicirali. Načinov in medijev, ki so v te namene na voljo, je več. Najhitrejši in najučinkovitejši način obveščanja sta gotovo televizija in zlasti radio. Pri daljših obvestilih bomo dali prednost časopisnim objavam. Za bolj ali manj prehodna (sezonska) ali lokalna obvestila je najboljši plakat, ki pa mora biti primerno izdelan, dovolj učinkovit in privlačen. Za nadrobnejše, temeljitejše obveščanje je primeren prospekt, ki lahko zgoščeno posreduje podatke v besedi in sliki. Prospekt je primeren tudi zato, ker ga lahko na- črtno razpošiljamo odjemalcem doma in tudi v tujini . če hočemo o nekem območju, kraju ali objektu, ki je vreden večje pozornosti, veliko povedati, lahko to storimo z ustrezno tiskanim vodnikom. Vodnik vsebuje vse potrebno: od orientacijskih zemljevidov, shem ali skic v širšem in manjšem merilu, opise, podatke, slike, načrte in drugo. Vodnik ne bo nikoli odveč, četudi smo že uporabili ostala temeljna sredstva obveščanja, ker ima trajno vrednost in je uporabniku stalno pri roki. Tiskani vodnik nam v mnogih primerih lahko prihrani izdatke za naje- tega turističnega vodiča. Za prehodne in kratkotrajne akcije navadno zadoščajo že ciklostirana obvestila ali kako drugače razmnoženi letaki. Poleg vsega imamo na voljo še dnevni in strokovni tisk. S propagandnih vidikov, ko je potrebno hitro· in širše objavljanje, je gotovo primernejše dnevno časopisje, za strokovne, izobraževalne in poučne objave, za podatke trajne vrednosti pa gotovo bolj ustreza strokovni tisk, ki se po sistemu INDOK evidentira in ohrani v knjižnicah in arhivih. Možnosti je torej dosti, treba jih je le uporabiti. Od smotrnega publiciranja ima torej koristi tudi gospo- darstvo. G. Povezave in sodelovanja Redkokdaj lahko ena sama organizacija ali oseba uredi objekt ali izpelje akcijo, ker pač nihče ni vsestransko usposobljen. Zato je potrebno povezovanje in sodelovanje raznih organizacij, ustanov in posameznikov. Mislim, da pridejo v navedenem pro- gramu v poštev naslednje organizacije, ustanove in zavodi : 272 l. Gozdna gospodarstva s svojimi obrati 2. Biotehniška fakulteta gozdne in lesne smeri 3. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije 4. Tehniški muzej Slovenije in drugi pokrajinski ter mestni muzeji 5. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij 6. Skupščine občin 7. Izobraževalne ustanove - šole in pedagoški delavci 8. Društva likovnikov 9. Ostala društva: inženirjev in tehnikov, prirodoslovcev, lovska, planinska, turi- stična, športna, taborniška in druga. V tem sestavku sem nanizal nekaj programskih predlogov, s katerimi bi lahko poudarili kulturni in rekreativni pomen gozdov. Prav zanj bi morali v prihodnje žrtvovati več materialnih sredstev. Iz poročil nekaterih gozdnih gospodarstev, ki so jih poslali poslovnemu združenju gozdnogospodarskih organizacij in v katerih poročajo, kaj so do sedaj že storili glede sklepov seminarja na temo »Gozd - okolje - rekreacija«, povzemam in navajam nekaj primerov v izvlečku: Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje Dve gozdni koči smo prepustili lovcem, tri druge smo dali v najem posameznikom, dve opremili in dali v brezplačen najem tabornikom iz Ljubljane. Ukrepali smo v okviru akcije za ukinitev divjih smetišč . Priredili smo razstavo fotografij s tematiko gozda in divjadi. V šoli smo ustanovili gozdarski krožek, ki je pripravil dvodnevni pohod na Rog. Izvedli smo priprave za ureditev evropske pešpoti . Postavili smo kažipote. Organizirali smo ekskurzije iz Ljubljane v gozdove. Imeli smo predavanja o varstvu gozdov pred požari in sodelovali v medobčinski komisiji za varstvo okolja. Gozdno gospodarstvo Postojna Uredili smo okolje večjih gozdarskih naselij (Mašun, Gomance). Postavili smo privlačne mize, klopi, napise, opozorila, odprta in pokrita kurišča, sprehajalne steze. Organizirali smo šolsko akcijo »Ohranimo naše okolje ter naravo čisto« . Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec Na vseh osnovnih in srednjih šolah smo razpisali nagradni razpis za najboljši prispevek na to temo. Organizirali smo pogozdovalne akcije mladine (10.000 sadik). Priredili smo predavanja o pomenu gozda. Oskrbeli smo odlikovanja in priznanja za vzorno gospodarjenje in vzdrževanje trim steze ter podobno. Iz vsega navedenega sledi, da so bili do sedaj najbolj delavni gozdarji v Kočevju, kar je hvale vredno in primerno za vzgled. Od nekaterih gozdnih gospodarstev poročila še niso prispela. Sicer pa akcije še trajajo ali pa jih tudi še načrtujejo. Pričakujemo, da se bodo tudi druga gozdna gospodarstva izkazala v dosedanjem in prihodnjem delu. 273 DIE KULTURELLE UND REKREATIVE ROLLE DER ·WALDER Zusammenfassung Wie in der ganzen zivilisierten Welt, so sind auch wir in Slowenien immer mehr und mehr besorgt wegen der unaufhorlich steigenden Verunreinigung der menschlichen Umwelt, insbesondere in besiedelten Gebieten. Im Kampfe fiir die Verhinderung der Verschlechterung des menschlichen Lebensraumes haben auch unsere Forstverwalter ihre Bestrebungen auf dem Seminar mit dem Thema: WALD - UMWELT- REKREATION zusammengefasst. Darliber wurden im Gozdarski vestnik, Hefte 1-4 aus dem Jahre 1970 zahlreiche Artikel mit Feststellungen, Beweisflihrungen, RatschHigen verOffentlicht. Auch dieser Aufsatz soli einige Vorschlage flir die Ausflihrung konkreter Aktionen bringen. Der Autor gliedert diese Vorschlage zwecks besserer Dbersicht wie folgt: A. Historisch-technische Objekte. Ich stelle fest, dass viele aJte verlassene, jedoch histo- risch interessante Objekte, welcbe Zeugen unserer wirtschaftlichtechnischen Entwicklung sind, rasch verfallen. Es werden VorschHige gegeben, eine Anzahl von Arbeitsprozessen im Forst- wesen und technischen Objekten zu erhalten, als da sind: aJte Bivacs der Waldarbeiter, Holzerhlitten, Holzkohlenherstellung, Pechgewinung, Holzhandwerke, Forstseilbahnen, Was- ser- und andere Riesen und vor allem Wassersagen sowie andere Gegenstande, welche in lokalen Museumsammlungen als Exponate dienen konnten. Der Autor flihrt auch Vorschlage hinsichtlich der Realisierung der Erhaltung, des Schutzes und der Versorgung mit tecbnischen und historischen Daten an. B. Objekte des historischen Andenkens. - In den Waldern wickelten sich manche Kapi- tel der sloweniscben Geschichte ab. Deshalb sollten Denkmaler und Monumente aus der Zeit der Bauernaufstande, aus dem ersten und zweiten Weltkriege, aus der Arbeiterbewegung, aus dem nationalen Befreiungskampf und aus der wirtschaftlichen Entwicklung erhalten werden, desgleichen aber auch etnographische Motive und volkstlimliches Brauchtum. C. Bildende Kunst. - Es werden Auspornungen zu Darstellungen der Schonheit der Wilder und Waldgegenden sowie zur Bearbeitung des Holzes als Materiales fiir Schntitzerei und Bildhauerer ausgesprochen. Die bildklinstlerisch tatigen Professionellen und Amateure sowie die Schuljugend sollen bei der Ausstattung der Walder in Sinne der verschiedenen Punkte dieses Programmes mitwirken. D . Ausbildung. - In diesem Kapitel ist das Bedlirfnis nach einer moglichst engen Mitarbeit der Bildungsinstitutionen, insbesondere der Schulen und der Schuljugend bei verschiedenen belehrenden und Arbeitsaktionen, wie Aufforstungen und waldbauliche Ein- griffe. Desgleichen ware es von Nutzen, wenn auch andere Kulturinstitutionen dazu beran- gezogen werden wiirden, in erster Linie die Jugendorganisationen, aber auch die gymnasti- schen, sportlichen, alpinistischen, die Lehranstalten, die Scouts u. a. E . Rekreation. - Der Autor stellt fest, dass die Trimwege allen Erwartungen gerecht geworden sind, ebenfalls die Waldlehrwege. Da jedoch das lnteresse fiir diese gross ist, ist ihre Zahl noch immer zu klein, was enenweiteren Ausban dieser Objekte fordert. Ausserdem sollen in den Waldern moglichst viele Erholungsraume und Objekte eingerichtet werden: Ruheplatze, Lager flir Ausfltiger und andere, mit eingerichteten Heizanlagen, Spielplatzen und anderen rekreativen Anlagen, zu welchen auch die Holzerhiitten berangezogen werden sollten. Da auch einige Arbeit zur Erholung gehort, sollen die Besucher bei der Einrichtung solcher Objekte sich mitbetatigen. F. Objekte ftir informative und propagandistische Tatigkeit. - Zur Ansstattung der Walder gehoren nebst der Wegebezeichnung auch viele andere Objekte von fachlicher, I'ekreativer, kultureller, informativer und propagandistischer Bedeutung, welche nicht nur funktionell, sondern auch estetisch geformt sein sollen. Der slowenische Tei! des europaischen Wanderweges soli funktionell und beztiglich der Orientation besonders gut ausgestattet werden. Zugleich sollen alle Objekte und Bezeichnungen auf diesem Wege im Einklang mit dem slowenischen etnograpbischen Stiel geformt sein, damit dieser Tei! wesentlich ver- scbieden von den iibrigen Teilen dieses Weges aussehen wird. G. Publizitat. - Dieses Kapitel behandelt die Anwendbarkeit verschiedener offentlicher Informationsmittel bei der Popularisierung der kulturellen und rekreativen Bedeutung der Walder. H. Zusammenarbeit. - Weil eine einzelne Organisation oder Person gewohnlich nicht instande ist, umfangreiche Aktionen selbst durchzuflibren, schlagt der Autor dazu verschiedene Organisationen, Institutionen und Vereine vor, die bei derartigen Aktionen zusammenzu- arbeiten bereit waren. 274 DREVO, KAKSNO čUDO! Danes najvišja drevesa segajo do 150m pod nebo. Kako se pretaka voda po tem orjaku? Saj nobena črpalka ne potegne vode več kot 10 m visoko. Skrivnosti, ki jih ni znala razložiti niti še ne tako stara, polpretekla fizika. Splet fizikalnih in fizioloških razmerij s pomočjo 30 atmosfer in celo 350 veznih atmosfer, opravlja to orjaška tran- sportno nalogo v drevesu. 1 km2 gozda porabi, oziroma iz njega izhlapi dnevno do 110 milijonov litrov vode. Drevo pije, diha in proizvaja svojo lastno hrano. Hrano in energijo razdeljuje po- sameznim svojim delom z več kot elektronsko natančnostjo in racionalnostjo. Najvišja drevesa tehtajo do 1200 ton. Njih seme tehta le 4 miligrame, kar pomeni, da se je njegova teža povečala za celih 250 milijonkrat. Z najdebelejšim drevesom se hvalijo Mehikanci. Premer je 15 metrov. Koliko je to drevo staro danes še ne vedo, saj sedemmeterskih svedrov, s katerimi ugo- tavljajo starost, ni. V Nemčiji stoji lipa, ki ima krošnjo z obsegom 133 m. Pod Etno pa kostanj s premerom krošnje 50 m. Ta kostanj imenovan »kostanj stotih konj<< je nekoč nu- dil zatočišče pred nevihto princesi iz Aragona in njene- mu stoglavemu konjskemu spremstvu. Najmogočnejše drevo vsebuje 1400 ms lesa. Iz tega lesa bi lahko postaviii 40 popolnoma lesenih 5 sobnih stanovanjskih hiš. Ali: toliko lesa raste na 7 ha pov- prečnega slovenskega gozda. Neka vrsta bora v Ameriki ima 2,5 kg težke storže. Imenujejo jih tudi »widow- makers<<, kar bi po naše lahko rekli, storži, .ki te naredijo vdovo. Eno samo drevo breze pridela v 28 letih toliko semena, da bi lahko s tem semenjem zasejali celo zemljino površino. V Svici so izmerili, da pade na 1 cm2 zemlje 25.000 pelodnih zrn, ali na površini 1 ha 50 kg. Pelodno zrno bukve pa tehta 0.000018 g! Vse to so časovne, količinske, utežne in druge raz- sežnosti, ki ne nastajajo čez noč. Najstarejša, danes ži~ veča drevesa, štejejo 4500 let in več. To je doba, ki si jo 60 let živeči zemljan težko predstavlja, saj seže 2500 'let pred naše štetje. Takšno drevo je preživelo 750 človeških generaoij. Treba je pobrskati po zgodovini, da bi dobili približno predstavo, kako daleč je to. Ko so dokončavali tretjo Mikerinosovo piramido v Gisehu 2500 let pred našim štetjem, se je to drevo rodilo. To je bil čas stare kulture. Egipčanska država je cvetela. V Mezopotamiji vlada dinastija Ur. Drevo je preživelo keltsko kulturo. Priča je rojstvu bronaste dobe v Srednji Evropi in sočustvuje z Grki v njihovi bratomorni trojanski vojni. Zelezna doba na Apeninskem polotoku se šele pojavlja, rojen je stari Rim. Veliki vojskovodje Nabukadnezar, Kir II. in Aleksander Veliki so bili v stoletjih okoli leta O pravi velikani. Toda naše drevo jih je vendarle preživelo za celih 1900 let. Maya kultura v Srednji Ameriki, Kolumbovo odkritje Amerike, 30-letna vojna v Evropi in človekov polet na Mesec v letu 1968, so samo epizodice v življenju teh mogočnih dreves. Bogastvo drevesa in gozdov leži med nebom in zemljo, torej v področju , kjer člo­ vek dela in živi in kjer je še mnogo neznanega. Drevo je bilo človeku prvi zaščitnik. 275 V njegovi krošnji je našel plodove od katerih je živel. živel pa je kratko, zelo kratko! Od vseh živih bitij je le drevesu dana čudovita lastnost, da živi zelo dolgo. To je človeku, v njegovi najbolj prvinski želji, živeti dolgo, vzbujaJo v odnosu do dreves, posebna občutja. človekova zgodovina začenja z drevesom, stoji v bibliji, enemu najstarejših člove­ kovih zapisov. Toda izročila o odvisnosti človeka od drevesa segajo še dlje nazaj, v čas brez pisane besede. Takrat je človek čutil v drevju nadnaravno moč. Bleščeča smrt v jeseni, smrtna zimska otrplost in oživitev spomladi, je človeku simbol mogočnega, od katerega se čuti odvisen. Ker je človek mnogo tistega kar je rabil za življenje dobil od drevesa in ker si ne zna teh .prirodnih pojavov razložiti, vidi v drevesu delovanje božanstva. To prepričanje je izvor mnogih mitov in bajk. če ~e na kratko sprehodimo po teh stezicah do prastarih izročil, spoznamo, da sta drevo in človek eno. Eno po hotenju: živeti, cveteti in ploditi. Za najstarejšega človeka je bilo drevo bivališče bo- gov, ·ki so poosebljali materialno odvisnost človeka od prirode. Zato je k drevesom nosil darove. V svetišču starobabilonskega mesta Euridu stoji ·kapela bogu drevja Dumuziju. Ta gre v podzemlje poleti, ko sonce in suša prekinjata vegetacijo. V Mali Aziji imajo istočasno boga drevja Atysa. Po smrti živi najprej v stari jelki. Na enem od reljefov v grobnicah staro egipčanskih kraljev ob Nilu je boginja Isis, ki v obliki drevja doji kralja T ut- mosisa Il. V Indiji je posebno sveto drevo F icus reli- giosa. Mnogoteri biblijski dogodki so se odvijali ob drevesu ali na njem. Starogrška mitologija je posvetila slehernemu bogu posebno drevo. V šumenju mogočnega hrasta se razodene Zeus, najvišji med bogovi. Granatna jabolko z živo- rdečimi plodovi pripada Zeusovi ženi Heri kot simbol plodnosti. Boginja Atena prinaša Grkom oljko kot simbol eksistence mediteranskih ljudstev. Najmogočnejše in najbolj kompleksno vključuje drevo v svoja razmišljanja o živ- ljenju nordijska mitologija. To konec koncev ni čudno, saj sta bila drevo in gozd temu človeku edini sosed. Mnogo teh prastarih navad je prevzelo mlajše krščanstvo, ki jih je Je predelaJo in prikrojilo svojim potrebam. Mnogi narodi poznajo izročila o drevesu, katerega brstiči imajo človekovo podobo. Celo človekovo rojstvo vidijo v drevesu. Ne tako stare slike predstavljajo cvetoče drevo, kjer v cvetovih sedijo otroške glavice. Ali pa, da se življenje umrlega nadaljuje v drevesu, ki je bilo zasajeno na njegovem grobu. Tudi današnja zimzelena drevesa in grmišča na pokopališčih, so simbol nekončanega življenja. Drevo najdemo kot simbol pri poročnih obredih mnogih slovanskih, germanskih in romanskih narodov. Vsa ta izročila kažejo, kako se je človek v svoji predstavni nemoči zateka! k tak- šnim in podobnim razlagam. Takšna izročila pa kažejo tudi kako je bil nekdaj in danes zavzet z razmišljanjem o življenju in kako ga je na razne načine poosebljal, predvsem v drevesu. človek se je te svoje elementarne odvisnosti od drevesa tudi zavedal. Mnoga izro- čila pričajo o sankcijah proti tistemu, ki poškoduje živo drevo. To so sankcije prvo- bitnega ljudskega prava. Naprimer: tistemu, ki je olupil drevo izrežejo popek ter ga 276 OVIJaJo okoli poškodovanega drevesa toliko časa, dokler ni vse črevesje ovito okoli drevesa. V nekaterih deželah še danes veljajo desetletne zaporne kazni za tistega, ki poseka drevo. Dandanašnja odvisnost človeka od drevesa ali gozda je še vedno zelo pomembna. Le da ta odvisnost prehaja z individualne na družbeno. Ta odvisnost je tudi znanstveno utemeljena in razložena. Toda ljudje se je vse premalo zavedamo, z razvojem tehnike vedno manj, kar se utegne človeku maščevati. Zgodovina pozna že nekaj takšnih ne- spametnih potez. Današnji čas jih pozna sleherni dan! ' • ' ' ' . 1 '1 f ' • 1 1 ' ' 1 • ' . . • ' , 1 ČLOVEK lN NAAAV Kras in Primorje so izsekali Benečani za izgradnjo svoje republike in svojega ladjevja. Kitajska s svojimi 800 milijoni prebivalcev, kljub temu da je 4/5 prebivalstva kmečkega, stoji sleherni dan na robu lakote. Njihovo porečje Rumene reke je klasičen primer neprimernega odnosa do gozda. Amerikanci so v začetku stoletja izsekali ogromne površine gozdov v pokrajini Dakota. Močan vihar je v 30-tih letih zmrcvaril ogolelo površino tako, da so vlaki vozili podnevi z lučmi . S plugi pa so si morali vedno znova in sproti utirati pot od postaje do postaje. Nemško gozdarstvo je bilo tik po vojni na robu katastrofe! Površine gozdov so vedno manjše. UniC:ujejo jih ujme in žal tudi ljudje. Ne samo, da krčimo gozdove za nove ceste, elektrovode, letališča itd. Našega življenjskega za- 277 veznika umCUJemo tudi zaradi brezbrižnosti in malomarnosti. številni spomladanski gozdni požari so posledica takšnega brezvestnega odnosa do drevesa in gozda in pred- vsem do samega sebe. Drevo je eno od najdragocenejših daril prirode. Njegova lepota osrečuje, les pa prinaša mnoge koristi. Zato ima človek do prirode in do drevesa, mnogotere obveznosti. Vinjete je priložil mojster Božo Kos. Marko Kmecl, dipl. ing. gozd. Literatura l. Kummerly, W., 1970: Der Wald, Ki.immerly & Frey, Geographyscher Verlag Bern. 2. Kiimmerly, W., 1969: Die Walder der Erde. Verlag Das Beste GmbH, Wien. 3. Splošna enciklopedija: Leksikografski zavod FNRJ. Iz vsebine GV št. 6 Q u e r i n i : -- Projektiranje cest in varstvo okolja - K u m e r : Cio- vekov delež v nesrečah pri gozdnem delu - J u r h a r : Razprave o dugla- ziji - F u r 1 a n : Grče na jelovini - ž u n i č : In še o sušenju jelke Kje je resnica o jelovem lubju - Zapis na bukvi 278 VLADIMJRJU KOROSCU V SPOMIN Dne 8. februarja 1975 je prenehalo biti komaj 55 letno srce Vladimirja Korošca, dipl. ing., tehnič­ nega direktorja GG Maribor. Vlado Korošec izhaja iz železničarske družine. Rojen je bil v Laškem. Z družino pa je živel v Zagrebu. Tu je takoj po vojni diplomiral na gozdarski fakulteti in bil nameščen kot projektant za gozdne ceste in žičnice pri takratnem ministrstvu za gozdarstvo LRS. Kot strokovnjak za gozdno gradbeništvo je bil leta 1951 prestavljen na gradbeni obrat LIP Maribor. Tako je začel Vladimir Korošec svojo pot po Pohorju in Kozjaku. Po reorganizacijah v gozdarstvu je postal vodja izkoriščanja na obratu v Rušah, upravitelj gozdnega obrata Lovrenc na Pohorju, kjer je posvečal vse svoje znanje in sposobnosti gozdni proizvodnji. Bil je osem let direktor gozdnega gospodarstva Maribor ter nato do svoje smrti njegov tehnični direktor. Ves čas aktivnega dela v gozdarstvu je opravljal tudi mnoge družbene funkcije tako v društvu inženirjev in tehnikov kot v ostalih organizacijah. Kot sposoben gozdarski strokovnjak je bil cenjen in spoštovan med kolegi, kolektivom in gozdnimi posestniki. Vedno in povsod je zagovarjal pravičnost in s posebnim po- sluhom upošteval tudi želje in misli naših gozdnih posestnikov. Korošec je bil eden od prvih v Sloveniji, ki so vpeljali mehanizacijo pri gradnji gozdnih cest. Na Pohorju in Kozjaku skoraj ni zahtevnejšega gradbenega objekta, kjer ne bi tvorno sodeloval. Zahrbtna bolezen je načela njegovo zdravje septembra 1973 in ga končno premagala. Vsi smo do konca upali, da bo uspel preboleti težko bolezen, vendar ga je kruta usoda iztrgala iz naših vrst. Njegovo delo, kolegialnost, tovarištvo in prijateljski odnos do sodelavcev nam bo ostal v trajnem spominu. IZ PRAKSE GOZDNA GOSPODARSTVA OB LANSKOLETNEM TEDNU GOZDOV Mladinske akcije ob »Tednu gozdov 1974« F.C. Zdravo naravno okolje postaja čedalje bolj sestavni del našega vsakdanjega življenja in gozd je zaradi številnih splošno koristnih funkcij vedno pomembnejši dejavnik pri ohranitvi naravnih ravnotežij v našem prostoru . Na pobudo Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je bila v pre- teklem letu organizirana akcija »Teden gozdov<<, ki se je vključila tudi v podobne mednarodne prireditve in manifestacije. Temeljni poudarek akcij v »Tednu gozdov« so imele prireditve z mladino, saj je treba mlade čimbolj vzgajati v ijubezni do gozda, do narave sploh ter jo poučiti, kaj pomeni gozd za naš življenjski prostor, kako ga je treba varovati, negovati in smotrno izkoriščati. Program mladinskih akcij je obsegal raznovrstne prireditve, in tu navajamo le najpomembnejše. 279 Mladina pri pogozdovanju goličav Pogozdovanja s šolsko mladino so že tradicionalna. že več let zapovrstjo vzpodbuja poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij predvsem gozdnogospodarske organizacije, da v skladu s krajevnimi razmerami organizirajo take prireditve. Pogozdovalno delo budi v mladini veselje do ustvarjanja, krepi zaupanje v lastne sposobnosti ter utrjuje kolektivno uveljavljanje. V minulem letu so bile najštevilnejše mladinske pogozdovalne akcije na območjih gozdnih gospodarstev Tolmin, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec. Na Tolminskem je mladina iz 35 osnovnih in srednjh šol posadila 95.000 sadik, kar pomeni 30 ha novega gozda; sodelovalo je 1.850 učencev, 40 šolnikov in 52 gozdarjev. Na mariborskem območju se je pogozdovanja udeležila mladina 18. šol, tako Lovrenc, Ruše, Limbuš, Smolnik, gimnazija Maribor, Gaj, Kungota , Gorišnica, Majšperk, Turnišče, Podvelka, Remšnik, Makole, Poljčane, šmartno, Slovenska Bistrica, črešnjevec; skupaj 1.467 učencev, 50 prosvetnih delavcev in 54 gozdarskih strokovnjakov. Posadili so 91.860 sadik. Pri pogozdovanju so prizadevno sodelovali tudi graničarji obmejne karavle Jur. vrh. Razen pogozdovanja so učenci opravili tudi negovalna in varstvena dela v dva hektara velikem nasadu, ki so ga že pred leti uredili šolarji sami. Na območju GG Novo mesto se je šolska mladina, razen vsakoletnih pogozdovanj, ude- leževala pri delih v gozdnih drevesnicah in pri negi že pred leti osnovanih mladinskih nasadov. Poučna predavanja o gozdu, filmi in razprave Uspešna oblika pri vzgoji mladine so številna predavanja z barvnimi diapozitivi o po- menu gozda, o pridelkih, ki jih gozd daje, o nevarnostih, ki mu pretijo itd. Posebno priza- devnost so pokazali biološki in gozdarski krožki na šolah v Kočevju in na slovenjgraškem območju. Poleg diapozitivov so na mnogih šolah predvajali razne ozkotračne filme, npr. film >>Poklici v gozdarstvu«, ki ga je posnela Izobraževalna skupnost za gozdarstvo. Na GG Postojna so na barvni filmski trak hkrati posneli »divje<< odlaganje smeti in odpadkov v gozdovih v okolici Postojne, ter urejeno, skrbno vzdrževana okolje okrog neka- terih gozdarskih naselij, kot sta Mašun in Gumance. Film s komentarjem je bil predvajan v raznih krajih. Razstavo fotografij z gozdarsko tematiko so organizirali v Trnovem in na Lokvah. Na Kočevskem so priredili razstavo fotografij na temo gozd, okolje, divjad. V Novem mestu pa je bila na osnovni šoli Grm razstava o varstvu človeškega okolja. V višjih razredih osemletk škofjeloškega območja so učenci risali motive na temo »Gozd in človek<<. Najboljše risbe v vsaki šoli so bile nagrajene s knjigo >> Ravnotežje v naravi<< (Lorus, Margery). Mladina piše o gozdu Več gozdnih gospodarstev že nekaj Jet razpisuje tudi nagrade za najboljše šolske spise o gozdu. Največ je bilo razdeljenih knjižnih nagrad, med njimi knjige »Naši prijatelji na vrtu in v gozdu << , >>Skrivnosti zemlje«, >>Š umijo gozdovi domači«. GG Maribor je v preteklem letu nagradiJo spise na temo >>Gozd med NOB in danes«; razen knjižnih nagrad, so razdelili tudi denarne nagrade v skupnem znesku 4.000,00 din. Denarno nagrado so prejeli le razredi, medtem ko je bil učenec, katerega nalogo je komisija ocenila za najboljšo in ki je razredu pridobil nagrado, nagrajen s knjižno nagrado. Tudi GG Slovenj Gradec je na vseh osnovnih in srednjih šolah razpisalo nagrade za najboljše prispevke na temo >>Varstvo naravnega okolja«. Uspešno so se odzvale gimnazija Ravne, ekonomska in zdravstvena šola Slovenj Gradec. Najboljši nagrajeni spisi so bili ob- javljeni v glasilu >> Viharnik «. Tudi skrb za ptice Mladina je sodelovala pri izdelavi, postavitvi in čiščenju ptičjih valilnic in krmilnic. Ptice so namreč pomemben dejavnik v varstvu gozdnega in sadnega drevja: uničujejo škodljive ličinke , žužke in gosenice. V tej akciji so bili zelo delovni šolarji na območju gozdnih obratov 280 Ajdovščina, Nova Gorica, Celje, Nazarje, Mokronog in nekaterih obratov GG Ljubljana. V Zgornji Savinjski dolini je šolska mladina sodelovala s člani lovske družine pri oskrbo- vanju krmišč in solnic za divjad. Varstvo in urejanje okolja Na območju občine Mozirje je čiščenje okolja (obrežja, vodotokov, gozdnih robov, tu- rističnih točk) v glavnem opravila šolska mladina. Podobne akcije so bile v okolici Idrije, črnega vrha, kjer so sodelovali tudi pripadniki garnizije JLA Ajdovščina. Osemletka v Postojni in TOZD gozdarstvo Postojna sta izvedli učinkovito akcijo z geslom >> ohranimo naše okolje čisto«. V Pomurju so pri čiščenju okolja, ki ga je organiziral štab proti onesna- ževanju okolja, sodelovale tudi vse šole. Posebno priznanje zaslužijo prizadevanja za ureditev okolja v rekreacijske namene v pohorskih gozdovih. Na posameznih gozdnih krajih so v zadnjih letih postavili številne lične klopi, mizice, ognjišča, odprta in pokrita, posode za smeti, kažipote. Zanimivi so razni panoji z izbranim besedilom, tako npr. >>Prošnja gozda«, pa pesniški izreki Janka Glazarja, pesnika Pohorja. Menimo, da delujejo lepe misli teh liričnih tekstov na obiskovalce uspešneje kot vsaka prepoved. Poučni izleti in ekskurzije v gozdoH oblikujejo odnos mladih do narave Pohodi šolske mladine v gozdove ob vodstvu gozdarjev so dokaz uspešnosti te oblike prosvetljevanja in vzgoje človeka v odnosu do okolice. Mladinske izlete v gozdove so orga- nizirano pripravili na Kočevskem, Tolminskem, v Pomurju, na Gorenjskem in še drugod. Posebno velja omeniti številne obiske šolske mladine v gradu Bistra pri Vrhniki, kjer je urejen edinstven gozdarski in lovski muzej Slovenije. Razen ogleda samega muzeja, je za obiskovalce privlačna tudi sodobno urejena gozdna učna pot, za katero je veliko zanimanje pri šolskih vodstvih in posameznikih. Pešpot je dolga 3,5 km. Na 20 stojiščih je opremljena z ustreznimi napisnimi tablami, ki povedo mnogo zanimivega o gozdu. Podobno kot v Bistri, je urejena tudi učna gozdna in izletniška pot iz Svečine na Kopico v Slovenskih goricah, ki ima vedno več obiskovalcev, zlasti mladine. Vsak čas bomo imeli gozdarji ponovno svoj teden. Prav bi bilo, da omenjene akcije, ki so bile uspešne, v letošnjem letu še razsmmo in obogatimo z novimi zamislimi. Gozd je človeku prijatelj, za to ga moramo naučiti, kako ga bo negoval in branil. Ne smemo mu dopustiti, da bi ga teptal in uničeval na vsakem koraku. Letos nam bo že lažje. Na razpolago imamo že nekaj pomagal, s katerimi bomo na čim privlačnejši način izvedli naš propagandni program. že omenjeni film >>Poklici v gozdarstvu« je dober ne le kot informator, temveč bo tudi uspešno predstavljal gozdarsko dejavnost z vseh vidikov, tako z gospodarskega kot tudi rekreativnega, obrambnega, naravno-varstvenega itd. Imajo ga vsa gozdna gospodarstva v svojih knjižnicah. Knjiga >>Gozdovi na Slovenskem« je s svoj im tekstom, črnobelimi in barvnimi posnetki ter tehnično opremo, prav gotovo prvenec slovenske tiskane gozdarske besede. Knjiga bo imeniten pripomoček za prikaz vsega najlepšega kar ponuja slovenski gozd. Knjigo boste lahko uporabljali kot gradivo pri organi- ziranju številnih akcij ob tednu gozdov pa tudi drugače, lahko pa jo namenile tudi za na- grado tistim, ki so se v vaših razpisih, tekmovanjih in akcijah posebej izkazali. Seveda morate knjigo pravočasno kupiti . Fr. Jurhar, dipl. ing. gozd. 281 DRUšTVENE VESTI 16. REPUBLISKO SMUCARSKO TEKMO V ANJE GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in industrije za predelavo lesa je zaupalo organizacijo letošnjega zimskega sre- čanja gozdarjev, lesarjev in lovcev (DIT-u) gozdarstvu Posočje - Tolmin. S tem je bila prvič v šestnajstletnem neprekinjenem nizu teh množičnih in priljubljenih tekmovanj Pri- morska izbrana za gostiteljica. Ob tako skopi zimski smučarski sezoni, kot je bila letos, je bilo zanimanje med kolektivi za tekmovanje na Kaninu še posebno veliko. Na razpis tek- movanja se je prijavilo 343 tekmovalcev. Startalo jih je 334. Doslej je bilo števi lo ude- ležencev večje le na Starem vrhu leta 1972, in sicer 350, in naslednje leto na Pohorju, ko je bilo 336 tekmovalcev. :prireditev so z denarjem podprli njeni po- krovitelji: Soško gozdno gospodarstvo Tol- min, Meblo Nova Gorica, Tovarna pohištva Lipa Ajdovščina in Slovenijales Idrija ter sa- mi tekmovalci, ki so vplačali po dvesto din. Tehnično izvedbo tekmovanja so uspešno opravili smučarski delavci iz bovškega smu- čarskega društva Kanin ob pomoči smučar­ jev iz smučarskih klubov v Novi Gorici in Tolminu. Njihovo delo je bilo še posebno te- žavno zaradi snežnih padavin v dnel1 pred samim tekmovanjem. Razpis tekmovanja je bil usklajen s pravil- nikom, ki ga je sprejel občni zbor ZIT 7. marca letos. Tekmovalna določila so spo- štovali tako organizatorji kot tudi tekmovalci. Zato ni bilo nikakršnih sporov in pritožb. Maskota letošnje prireditve je bil medvedek na smučeh. Ta simbol so natisnili na lepakih, biltenih, diplomah in izdelali ustrezne značke, ki so razveselile številne zbiralce. Začetek tekmovanja je bil v petek, 14 marca, v Bovcu. Zbrane tekmovalce je nagovoril dipl. inž. Ferdo Papič, 'Predsednik organizacijskega odbora. Uvodna disciplina - tekmovanje v tekih - je bilo na Zajezeru nad Vrsnikom. Skrbno iz- peljana krožna tekaška proga, dolga tri kilo- metre, je navdušila vse nastopajoče. Mnogi med njimi so tokrat prvič prišli v ta prečudo­ viti del Trente pod mogočnimi stenami Le- pega špičja. Ta nedotaknjeni svet naše lepe primorske zemlje so doslej bržkone poznali le nekateri lovci, gozdarji in planinci. V petek so ga spoznavali smučarji tekači, ki so bili vsi po vrsti enakega mnenja, da bi nad Vrs- nikom lahko izvedli tekaške prireditve v več­ jem obsegu. Zal zaradi novega snega niso mogli napraviti na progi prave smučine. Tudi med samim tek- movanjem je snežilo. še hujše probleme so imeli organizatorji s pripravo veleslalomskih prog na Kaninu. Za- padlo je več kot meter novega suhega snega, ki se ga ni dalo steptati in utrditi. K sreči se je v petek popoldne sneg nekoliko odjužil. V ugodnem trenutku ~o ga steptali s stroji in smučmi. Na pomoč so priskočili mnogi tek- movalci in vojaki iz Bovca in Tolmina. Uspe- lo jim je pripraviti dve zelo lepi veleslalom- ski progi. Moška proga je bila v Velikem Grabnu, ženska pa za Skripi. še noč pred tekmovanjem je snežilo. Zgodaj zjutraj pa se je v višinah zjasnilo in naredil se je preču­ dovit dan. Tekmovalci, gostje in organizatorji so bili nagrajeni z lepim vremenom. Meglice, ki so se sem in tja pojavile, niso motile tek- movanja. Tekmovanje je potekalo natančno po urni- ku in brez zastojev. Kot je že tradicija, so tekmovalni čas merili z elektronskimi napra- vami. Na moški progi za veleslalom so se pognali med vratca najprej smučarji, ki so si že na prejšnjem tekmovanju priborili prednost pri startu. V vseh treh starostnih razredih so si razdelili prva mesta nekdanji večkratni držav- ni prvaki in reprezentanti: Tine Mulej, Peter Lakota in Andrej Klinar, ki so še vedno v središču pozornosti na naših prireditvah. Na splošno so bili vsi udeleženci navdušeni nad lepotami novega visokogorskega smučarskega središča. Pogrešali so le še več naprav, ki bi odprle prostrana smučišča številnejšim smu- čarjem. Tisti, ki Kanina še niso poznali, so se čudili za letošnjo zimo nenavadno debeli snežni odeji. Pomanjkanje snega se je maščevalo mnogim tekmovalcem, ki so se zaradi pre- slabe fizične kondicije močno upehati in ne- kateri celo niso vzdržali do konca proge. Zvečer je bila v lepo okrašeni dvorani Alp hotela v Bovcu svečana razglasitev tekmoval- n ih rezultatov. Ob tej priliki je bila priprav- ljena tudi spominska razstava o dosedanjih tekmovanjih. Razstavljeni so bili plakati, bil- teni, značke in fotografije, ki so jih ljubez- nivo posodili dosedanji prireditelji. Zal nismo dobili vseh podatkov, za to nismo mogli ures- 282 ničiti pobude, da bi zbrali celotno gradivo z vseh dosedanjih tekmovanj, ga arhivirali pri ZIT in tako oteli pozabi in izgubi. Po .nagovoru predstavnika pokroviteljev dr. inž. Franja Kordiša so bili objavljeni rezul- tati in razdeljena priznanja. Posamezniki so dobili kolajne in diplome, najboljše ekipe pa pokale. Novi prehodni pokal Zveze društev inženirjev in tehnikov je izročil dosedanji predsednik zveze dipl. inž. Marjan šebenik. Pokal so osvojili tekmovalci GG Maribor, ki so že šesto leto zapored najuspešnejši v kom- binaciji. Prireditev se je zaključila z zakusko in družabnim večerom. Rezultati tekmovanja: 1. Tek ženske 1. Majda Lampe, GG Maribor 2. Olga Turščak, GG Maribor 3. Katarina Pečko, GG Maribor Vrstni red ekip: 1. GG Maribor 2. LIP Bled 3. Elan 2. Tek moški I. starostni razred - do 35 let 21: 00,8 21:57,5 24: 16,1 67: 14,4 88: 04,8 102:55,9 1. Rudi Kolander, Marles 27 : 19,2 2. Slavko Jakopanec, GG Maribor 28: 37,3 3. Vinko Lotrič, Alples 29 : 19,8 Il. starostni razred - nad 35 let 1. Maks Konečnik, GG Kočevje 33 : 21,0 2. Beno šumer, Marles 35 : 07,1 3. Janez Hrovat, Elan 35 : 42,8 Vrstni red ekip: 1. GG Maribor 2. Alples 3. Marles 3. Veleslalom ženske I. starostni razred - do 35 let 90:02,8 91:06,8 91: 50,9 1. Metka Muraus, Marles 35,04 2. Neda Cernuta, Meblo 39,50 3. Slavica Gerbič, GG Maribor 39,62 Il. starostni razred - nad 35 let 1. Jadviga Bedrač, Marles 49,70 2. Tatjana Marušič, Meblo 53,23 283 Vrstni red ekip: 1. Marles 2. Alples 3. GG Maribor 4. Veleslalom moški I. starostni razred - do 35 let 128,40 133,02 139,02 l. Andrej Klinar, GG Bled 1 : 04,69 2. Ivan Srebre, GLI Slov. Gradec 1 : 07,62 3. Janče šmid, Alples 1: 07,84 Il. starostni razred: 35 do 50 let 1. Peter Lakota, GG Bled 2. Nejo Gortner, Alples 3. Franc Primožič, GG Kranj III. starostni razred nad 50 let 1: 06,56 1: 12,85 1: 13,25 1. Tine Mulej, Kozorog Kamnik 1 : 08,53 2. Janez štefe, Kozorog Kamnik 1 : 11,90 3. Tone šegula Marles II 1 : 44,81 Vrstni red ekip l. GG Bled I 2. GLI Slovenj Gradec 3 :24,23 3:24,69 3:27,52 3. Alples 5. Ekipno v kombinaciji l. GG Maribor 2. Alples 3. Elan za prehodni pokal 904,9 točk 792,5 točk 779,1 točk Organizator vseh dosedanjih tekmovanj je bila ZIT Gozdarstva in industrije za prede- lavo lesa. Po novih predlogih naj bi v bodoče tekmovanje organiziral sindikat. Morda bo tako še bolje, saj združuje sindikalna orga- nizacija vse delavce, ki so imeli doslej pra- vico udeležbe, in ne samo inženirje in tehnike. Bodoči organizator bo moral upoštevati pred- log, naj bi moški v posameznih starostnih razredih tekmovali na ločenih progah. S tem bi rešili najhujši problem dosedanjih tekmo- vanj, ko je startalo na edini progi za vele- slalom v moški konkurenci okrog 250 tekmo- valcev. Razdelitev tekmovalcev na dve ali več prog bi prispevala kvalitetnejšemu in še bolj množičnemu tekmovanju. Janko žigon, dipl. ing. gozd. KAKO BOMO SLA VILI V POSTOJNI Postojnski gozdarji bodo z mnogo truda poskrbeli, da bomo slovenski gozdarji v dveh dneh (23. in 24. maja) nadvse slovesno po- častili stoletno delo gozdarskih generacij na slovenskih tleh. Prvi dan bodo naši priznani strokovnjaki na posebnem posvetovanju ori- sali gozdarski in drugi javnosti, prizadevanja gozdarjev v zadnjih 100 letih kako ohraniti gozd in naravo. Posebej bo poudarjena po- treba, da s takšnim prizadevanjem še bolj zavzeto nadaljuje sedanja gozdarska genera- cija, ki ima med mooŽi_fo tistih, ki se bojujejo za lepo, zdravo in korislno naravno okolje, po- sebno, avantgardna vlogo. To vlogo mora prevzeti zavestno, odigrati jo mora tvorno in sistematično - za to ima vse možnosti, ma- terialne in intelektualne pa tudi široko pod- poro družbe. Na posvetovanju bodo sodelovali tudi stro- kovnjaki iz sosednjih dežel, ki bodo orisali svoje razmere. Tako bomo lažje ocenili, kje smo, mogoče se bomo tudi kaj naučili. Dopoldne bo slavnostni del v dvorani jam- ske restavracije. Tu bodo poleg priložnost- nega govora in pozdrava gostov, slovesno podelili priznanja Zveze inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesa rstva najbolj prizadev- nim slovenskim gozdarskim delavcem. Po- poldne bo odprta fotografska razstava, kjer bo razstavljenih mnogo lepih in učinkovitih posnetkov. Sodelovali bodo mojstri slovenske fotografi je pa tudi gozdarji, ki jim do moj- strstva ne manjka veliko. Javnosti in novinarjem bo popoldne pred- stavljena knjiga »Gozdovi na Slovenskem<<. To bo nadvse slovesen dogodek, saj smo od dolgega in želečega pričakovanja že skoraj obupali in otopeli. Končno bomo dobili knji- go, ki naj bi nas predstavila svetu, domačemu in tujemu. Do sedaj je uspelo sestaviti in iz- dati nekaj podobnega le Nemcem, švicarjem in Avstrijcem skupaj. Zato bomo poskušali dolgotrajno obljubljanje poslovnega združenja in založnika (BOREC Ljubljana) velikodušno razumeti. ln odkrili se jima bomo, saj sta opravila zahtevno in težko delo. Večer bo minil ob kramljanju in obujanju spominov. N aslednji dan, v soboto, se bo vsa številna družba preselila na Mašun, kraj pod Snežni- kom, z bogato gozdarsko tradicijo. Tu se bo- do gozdarjem pridružili tudi planinci, sloven- ski in hrvaški, in drugi ljubitelji narave. Vsi skupaj bodo odprli slovenski del evropske ... Posnetek gozdarske hiše na Mašunu iz leta 1905. 284 Tako pa izgleda Mašun danes. Tu bo del proslavljanja 100-letnice slovenskega gozdarstva. pešpoti E 6, ki so jo postavili in opremili gozdarji . Poskrbljeno bo za vse: tiste, ki se navdušujejo nad slovesnimi programi, kjer beseda pretresa hrbtenjačo, tiste ki radi ho- dijo - povzpeli se bodo na vrh Snežnika, tiste, ki jih zanima nova E 6-pešpot, tiste, ki jih prevzema muzika v naravi, pa še kaj dobrega za pod ali na zob bo. Prav gotovo pa se bodo vsi lahko veselili lepe okolice in prijetne in urejene krajine. Postojna, Mašun, Snežnik in velik del Pri- morske bo slavnostno okrašen . Poseben ob- čutek topline pa bo gotovo dajala pravkar prebujena sveže zelena narava, znanilka no- vega življenja in novega dela. Prav bi bilo, da gozdarji v čimvečjem šte- vilu pridemo na ta shod in tako manifesti- ramo svojo solidarnost, delovno zavzetost in sodobnost v pojmovanju ohranjanja narave in vrednotenja življenjskega prostora. Neka- teri so se odločili, da jo bodo na Mašun primahali kar po novi pešpoti. Ta ideja in celotno postojnsko slavje kaže, da smo go- 285 zdarji kljub tehnizaciji stroke, emocionalno globoko privrženi prvobitni vlogi gozdov, kar moramo na vsak način negovati in razvijati, seveda skladno s surovinsko pridobitvenimi dejavnostmi. M.K. OBISKI TUJIH STROKOVNJAKOV V NASIH GOZDOVIH V zadnjih letih ni manjkalo tujih obisko- valcev na naših najbolj znanih gozdnih obra- tih in gozdnih področjih. Bile so ekskurzije gozdarskih obratov, organizacij, društev, ab- solventske ekskurzije, med drugimi tudi iz Perzije, študenti-praktikanti, udeleženci med- narodnega IUFRO zasedanja, udeleženci med- narodnega gozdnogojitvenega seminarja itd. Res da izmenjava gozdarskih ekskurzij ni no- bena novost. Toda številnost obiskovalcev le kaže, da je naša pokrajina privlačna, da je naše gozdarstvo na dobrem glasu. Lansko leto so se oglasili na gozdnih obratih Radlje, Snežnik in Idrija sodelavci Skupnosti za varstvo nemškega gozda (Schutzgemein- schaft Deutscher Wald). V zahvalnem pismu navajajo med ostalim, da je intenzivno gospo- darjenje v teh obratih naredilo nanje dober vtis. Popolnoma novo je bilo zanje, kar so videli pri nas v gojenju gozdov: prepletanje znanosti in prakse, dalje organiziranost gozd- nih obratov itd. Navdušuje jih svobodnost gozdnih gojiteljev pri nas in progresivne me- tode dela. Podobne vtise so izrazili tudi drugi obiskovalci. Prav je, da Slovenci v gozdarstvu ne za- ostajamo, ampak prednjačimo v primerjavi s sosednjimi narodi, ki se sicer štejejo za bolj razvite. Odnos do gozda je tudi merilo kul- turnosti nekega naroda. Napredno gozdarstvo daje prednost gojit- venim vidikom; v zadnjem času pa tudi funk- ciji, ki jo ima kot del našega ekosistema. Seveda ta odnos do gozda ni samo stvar gozdarjev, ampak je slej ko prej element splošnega družbenega razvoja. dr. Marjan Zupančič ZAPIS NA BUKVI Zelo pogosto srecu)emo na drevju {zlasti na bukvah) razna sporočila, obvestila, čust­ vene izlive in druge zapise, ki so običajno zelo kratki, toda tudi zelo u činkoviti . Ne dvomimo, da je bilo drevo eden najstarejših medijev človekovega medsebojnega obvešča­ nja, ki se je obranil do današnjih dni. Ver- jetno, da je človek, ko je vrezoval takšno sporočilce v drevo, hotel misel ali občutje posebej poudariti, hotel je, da bi ga prebral namenjenec, hkrati pa kar največ drugih ljudi; hotel je, da bi sporočilo vžgalo, včasih tudi , da bi dobil odgovor (toda ne vedno). Tudi naša nova rubrika ima podobne želje. V njej boste našli tisto, kar običajno ne za- pisujemo v časopise, uradne dopise, ampak povemo ali zapišemo mimogrede, ker se nam zdi vsakdanje; toda utegne biti zanimiva in- formacija že za soseda v drugem revirju ali v sosednjem gozdnem gospodarstvu. MATEJ BOR, predsednik skupnosti za varstvo okolja Slovenije Mislim, da med ekologi in ekonomijo v pravem smislu konflikti ne bi smeli nastajati in jih bomo sčasoma tudi odstranili. Kajti ekologija je v bistvu samo nauk o tem, kako naj razumno gospodarimo v nekem prostoru, kar pametno gospodarstvo tudi dela ... (To pa še ne pomeni, da je naše gospodarstvo pa- metno- ur.) (Sobotna priloga DELA 29. 3. 1975) ·POSTOJNA GG Gozdno gospodarstvo Postojna je od leta 1961 pa do leta 1973 zmajšalo porabo časa za spravilo lesa od štora do kupca za 71.4 Of o. Tudi čas sečnje in izdelave je moč skrajšati. Za lupljenje iglavcev sedaj porabijo kar 40 do 70% izdelavnega časa. (Gozdni gospodar - glasilo GG Postojna št. 1 1975) LJUBLJANA - PZGGO Razširjena komisija za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je ocenila osnutek pravilnika o izdelavi gozdno-gospodarskih načrtov ta- kole: - pravilnik je preobširen, ima preveč po- drobnosti; - elaborat, ki se v osnutku zahteva za de- gradirane gozdove ni ekonomsko utemeljen - je predrag; - cilji urejanja, zlasti v zasebnih gozdovih (2/3 vseh gozdov v SRS) nam izgleda niso čisto jasni; - tehnična navodila morajo upoštevati, da bomo urejevalne podatke obdelovali na raču­ nalnikih. (Verjetno gre za preveč akademski osnutek pravilnika - ur.) Ista komisija je povedala, da bo v času od 31. 5. do 7. 6. 1975 v Jugoslaviji srečanje med- narodnih strokovnjakov za drevesničarstvo in semenarstvo. Del programa bo v Sloveniji: na Bledu, Pokljuki, Mengšu, Postojni. (Zapisnik seje komisije 19. februarja 1975) 286 ZIT GL SLOVENIJE V Sloveniji je 2383 gozdarskih in lesarskih inženirjev in tehnikov, ki so organizirani v 21. društvih inženirjev in tehnikov. (Poslovno poročilo ZIT GL Slovenije 1972 do 1975 z dne 7. marca 1975). POSTOJNA DIT GL Na posvetovanju DIT o lovstvu v Postojni: Cena, ki jo mora družba plačati zaradi ne- strokovnega !avnega gospodarjenja še vedno narasca in pomeni samo v postojnskem gozdnem gospodarstvu 450 starih milijonov izgube ... Gozdar je bil tokrat celo na gozdarskem sestanku ponovno potisnjen ob rob, saj mu je namesto odločanja, poverjena le vloga bo- gatega strica financerja, ki naj vse skupaj plača. (Ljudje pravijo : plačuje vedno neumni. - ur.) (Gozdni gospodar, glasilo GG Postojna, št. 1 1975) MATEJ tBOR, predsednik skupnosti za varstvo okolja Slovenije Občutek imam, da pri nas prostor uporablja tehnomenežerska struktura, najpogosteje grad- bena podjetja. Ta izkoriščajo prostor upo- števajoč le svoje komercialne potrebe, nikakor pa ne spoštujejo humanih vidikov in urba- nega življenja. Razsaja gospodarski liberali- zem. Pri izkoriščanju prostora smo šli pre- daleč. Nujen bi bil družbeni nadzor, vrsta predpisov in zakonov, ki bi bili strožji kot so .. . (Oh, ko bi bili res samo občutki! - ur.) (Sobotna priloga DELA, 29. 3. 1975) NOVO MESTO GG Gozdarji bi morali imeti več možnosti so- delovati pri prostorskem.urejanju naše dežele. GG Bled GG Kočevje GG Brežice GG Celje GG Maribor GG Novo mesto GG Postojna GLI Slov. Gradec SGG Tolmin PRESEKl INFORMATIVNI BILTEN BILTEN OBVESTILA INFORMACIJE GOZDAR DOLENJSKI GOZDAR GOZDNI GOSPODAR VIHARNIK SOšKI GOZDAR 287 Zato bi morali dobiti več ustreznega znanja na gozdarski fakulteti. Vzrok, da so gozdarji doslej na tem področju malo sodelovali, je verjetno pomanjkanje takšnega specialnega znanja. (Ali samo to?! - ur.) (Dolenjski gozdar, št. 3 1975) POSTOJNA DIT GL Društvo inženirjev in tehnikov gozdnega gospodarstva iz Postojne je v septembru 1974 obiskalo slovaške gozdarje in lesarje. Vodila jih je Sonja Marolt-Horvatova, dipl. ing. gozd. (Gozdni gospodar, glasilo GG Postojna št. 1 1975) LJUBUANA PZGGO Poslovno združenje gozdno-gospodarskih organizacij bo za slovenske gozdarje organi- ziralo od 20. 6. do 22. 6. 1975 ogled avstrijskih učnih poti ter udeležbo na otvoritvi dveh evropskih pešpoti (E-4 in E-6), ki bo na Seebergu (Maria Zell). Tako je sklenila ko- misija za tisk in propagando pri združenju. {Zapisnik seje komisije z dne 28. februarja 1975.) VSA GG SLOVENIJE Gozdarji pravzaprav nismo tako »nepisme- ni«, kakor tako radi povsod, sicer sramežljivo razglašamo. Skoraj vsako gozdno gospodar- stvo izdaja svoje glasilo. Nekatera od teh glasil morajo biti kar draga, ker so tehnično in oblikovno solidno izdelana. Vsako glasilo pa mora imeti vsaj enega gozdarja, ki z veliko vnemo zlaga okorno postavljene besede gozdnih delavcev in gozdarjev. (Po podatkih PZGGO Ljubljana) Naklada 500 5 krat v letu 400 6 krat v letu 500 2-3 krat v letu 450 mesečno 470 mesečno 2000 6 krat v letu 500 5 krat v letu 1100 6 krat v letu 2700 4 krat v letu 850 4 krat v letu Skupaj 8470 izvodov »GoRJAN A« MEDVODE podjetje za nakup in prodajo gozdnih sortimentov, oskrbuje: AERO tovarno celuloze Medvode Papirnico Količevo Združene papirnice Vevče s potrebnim lesom za proizvodnjo celuloze in lesovine. Priporočamo se za dobavo vseh razpoložljivih količin drobnih gozdnih sortimentov iglavcev. 0 ILDVBNIJALBB Mil \J SAVINJA Lesno industrijski kombinat CELJE telefon 23-866 tetex: 355-28 - p. p. 77 FURNIR - LADIJSKA TLA - PARKET IN OPAž - POHišTVO žAGAN LES- ELAT- SODI UDK 625.7/.8:502.7 PROJEKTIRANJE CEST IN VARSTVO OKOLJA* Dott. Riccardo Q u eri n i (Udine, Italia) Q ue r jn i, R.: Projektiranje cest in varstvo okolja. Gozdarski vestnik 33, 1975, 6, p. 289-298. Slov., povzetek v italijanščini. Poznavanje naravnega okolja je osnova projektiranju cest. V projektnih skupinah morajo zato sodelovati strokov- njaki različnih področij. Predhodna proučevanja morajo biti zasnovana na krajinskih ekotipih, sama gradnja mora biti ekološko utemeljena in mora upoštevati tudi vplive ter po- trebe človeka in družbe. Q ue rini, R.: Projektiranje cest in varstvo okolja (Projecting of roads and environmental protection). Goz- darski vestnik 33, 1975, 6, p. 289-298. Slovene, summaries in Italian. The knowledge of the natural environment represents the basis of road projecting. In the project-preparing groups have to cooperate, therfore, experts from different spheres. Pre!iminary studies have to be founded on the landscape ecotypes, construction works based on ecological arguments, taking account of influences and needs of the individual and the community. l. Uvod Sodobne ceste vplivajo na razmere v prostoru skoraj z mOCJO geoloških premikov: združujejo ali ločujejo posamezne predele, premagujejo nekoč nepremostljive ovire ali postavljajo nove. Spreminjajo in sprevračajo razvojne silnice dinamičnih ravnotežij v prostoru, ki oblikujejo v velikem in v malem naravne ekosisteme. Z gradnjo cest nastajajo zamotani pojavi, zaradi katerih se pogosto sproščajo nezaželeni procesi in * Sestavek, ki ga objavljamo v nekoliko skrajšani in prirejeni obliki, je izšel v 31. številki publikaci je, ki jo izdaja Inštitut za arhitekturo in urbanizem tržaške tehniške fakultete (Isti- tuto di Architettura e Urbanistica - Universita degli studi di Trieste, Facolta di ingegneria) pod naslovom: »Principi naturalistici nella costruzione delle strade<<. Njegov pisec dott. Ric- cardo Querini je direktor uprave gozdov sosednje dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer raz- diralne sile sproščenih voda, kot posledica ekstenzivnega gospodarjenja v preteklosti, že dolga stoletja uničujejo rodovitna tla . Sestavek seveda temelji na tamkajšnjih naravnih in gospodar- skih razmerah, vendar velja mnogo tega kar navaja, tudi za nas, ko se v svojih stremljenjih po napredku lotevamo velikih in malih gradbenih del. Ta so seveda nujna, pri njihovem projektiranju in izvajanju pa moramo upoštevati tudi ohranjanje naravnih ravnotežij ter izbirati vedno najboljše variante. Čeprav obravnava pisec predvsem večje gradbene projekte, veljajo njegove ugotovitve tudi za gradnjo manjših objektov v labilnem gorskem okolju, kot je največkrat pri gradnji gozdnih cest. Sestavek sta prevedla in priredila M. šebenik in M. Ciglar. 289 uničevanje naravnih vrednot, hkrati pa nastaja škoda tudi na samih objektih. V svojem sestavku si bomo zastavili vprašanje, kako načrtovati in izvajati gradbena dela, da bi lahko sproti obnavljali in ohranjali ravnotežja ekoloških sistemov. Naš cilj je doseči sicer umeten, vendar dovolj trden ekosistem, katerega sestavni del je novozgrajeni objekt. Vsaka cesta je sistem mnogih objektov, ki morajo zagotoviti njeno uporabnost in hkrati odvrniti od nje vse negativne vplive, ki bi jo lahko kakorkoli ogrozili. Zato moramo vsako novo cesto opremiti z dopolnilnimi objekti, predvsem zaradi njene hidrološke ureditve, hidrogeološke utrditve in ohranjanja vegetacije. 2. Poznavanje naravnega okolja V naravnih ekosistemih veljajo dinamična ravnotežja, ki jih moramo ohraniti. Zato je treba pri projektiranju cest in njihovi gradnji predvideti vse možne posledice in varovalne ukrepe. Tako terja npr. porušitev statičnosti brežin takojšnjo utrditev, spre- memba vodnega režima takojšnjo normalizacijo stanja voda, sproti je treba urejati površinski odtok voda z objekta, urediti je treba deponije materiala, tako glede stabil- nosti kot estetskega videza, ozdraviti je treba poškodbe na drevju in drugem rastju itd. Proučevanje ekoloških sistemov pa je seveda povezano z globljim spoznavanjem narav- nega okolja. Poleg poznavanja tistih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na funkcio- nalnost objektov, je treba poznati tudi dejavnike, ki oblikujejo prostor v orografskem, geološkem, morfološkem, hidrografskem in klimatskem pogledu ter vse biološke vplive rastlinstva in živalstva. Predvsem pa je treba skrbno proučiti vzajemno delovanje vseh navedenih komponent, njihovo dinamično uravnoteženost in reagiranje na zunanje vplive. Pred odločitvijo, kako vključiti cesto v naravno okolje, je treba proučiti poglavitne fizične, biološke in druge značilnosti širšega območja. V deželi Furlaniji-Julijski krajini prihajajo do veljave izjemni fizični ekstremi: abrazijsko delovanje morja, pogosto zelo visoke poplavne vode, divjanje hudournikov, zemeljski usadi idr. Hkrati pa je dežela bogata naravnih vrednot, kot npr. redke endemske vrste, bodisi živeče, bodisi pale- ontološko ohranjene. 3. Vzajemno delovanje naravnih dejavnikov in koordinirano projektiranje Pri projektiranju cest v hribovitih predelih ni dovolj, da poznamo samo orografske osnove, ker le-te ne dajejo dovolj jasne podobe o zamotanih ekoloških procesih, ki se sproščajo z gradnjo cest, ko prihajajo vzajemno do izraza mnogi geološki, klimatski, hidrološki in drugi dejavniki. Tudi orohidrografska izhodišča, čeprav so popolnejša, ne zadoščajo našim potrebam. V obeh primerih bi namreč upoštevali le fizične kompo- nente prostora in prezrli biološke, prav te pa ustvarjajo z vzajemnim delovanjem sicer zamotane, vendar trdnejše vezi, ki so osnova za ekološko stabilnost v prostoru. Pri projektiranju gozdnih cest ne smemo upoštevati samo gozdnogospodarskih izhodišč v ožjem pomenu besede, saj bi tako ne mogli dovolj objektivno in tudi ne strokovno presojati uravnoteženosti in naravne vrednote okolja. Pa tudi v ugodnejših razmerah (v gričevnatem in ravninskem svetu) je treba pri projektiranju cest opustiti posplošene sheme in upoštevati vse tiste dejavnike, ki odlo- čajo o obstojnosti naravnega okolja in njegovih dinamičnih ravnotežjih. Ceste oziroma cestni pasovi niso namreč le ozka podolžna zemljišča, kot jih prepogosto obravnavajo projektanti, ki upoštevajo le morfološke in kdaj pa kdaj geološke dejavnike. 290 Neposredna okolica ceste je zaporedje naravnih mikro-ekosistemov, ki ne glede na to, kako jih seka ozki cestni pas, kot celota vplivajo na obstojnost in uporabnost cestišča. Seveda pa vpliva tudi cesta na ožje okolje in lahko spremeni oziroma poruši nekatere ali celo vse njegove prvine. Možno je, da nastane s cesto nov mikroekološki sistem, ki se vanj vključujejo tudi novozgrajeni objekti kot samosvoj in občutljiv tujek. Raziskave, ki jih predlagamo in jih moramo opraviti pred projektiranjem cest, naj bi omogočile vzpostavitev sicer umetnih, vendar takšnih ekosistemov, kjer ne bodo po- rušena naravna ravnotežja (fizična in biološka) in ne uničeni obstoječi mikrosistemi oziroma njihove vrednote (npr. fosilni skladi, značilni biotopi, redki in dragoceni naravni spomeniki, zgodovinski, kulturni in študijski objekti ipd.) Proučevanje odvisnosti med novim, umetno vzpostavljenim okoljem (cesto) in naravnim okoljem bo pokazalo mnoge izjemne pojave in nevarnosti, kot so: hujše povodnji, zlasti v primeru občutljivih geoloških formacij in tam, kjer je rastlinska odeja nestabilna, na poplave ob izlivu rek v morje, na meglo v mraziščih, ki so nastala zaradi pregrad ob izteku dolin, na padajoče kamenje, usade zaradi odstranitve vegeta- cije, na nevarno odlaganje materiala, na poplave zaradi preozkih pretočnih profilov novih mostov itd. Pri tem je treba proučiti zlasti: a) nestabilne mikroekološke celote brez možnosti regresijskega razvoja; b) okolje z občutljivimi ravnotežji; c) dejavnike, ki pogojujejo večjo stabilnost okolja; č) posebne naravne vrednote v znanstvenem in estetskem pogledu (fosili, flora, favna idr.) Tam, kjer pri projektiranju le na splošno obravnavajo prvine širšega prostora, ne morejo spoznati podrobnosti posameznih pojavov in ne ugotoviti posameznih vrednot prostora. Morebitno škodo in uničenje, do katerega prihaja zaradi pomanjkljivega poznavanja okolja, pa navadno opravičujemo s frazo o »naravnih silah« ali s »posledi- cami, ki jih terja splošni gospodarski in družbeni napredek«. če bomo odkrili pri proučevanju posameznih elementov ravnotežij v ožjem okolju posebne evolucijske oblike, ki bodo pričale o usklajenem delovanju naravnih silnic, bo treba paziti, da le-teh ne pokvarimo. Zato bomo skrbno izbirali najustreznejšo traso ter uporabljali pri gradnji ceste primerne stroje in tehnologijo dela. Ponekod se bomo morali odreči tudi uporabi eksploziva, posebno skrbno pa bo treba izbirati mesta kamnolomov in odlagališč materiala, da bi se izognili vsem trajnim spremembam okolja in da bi kar najbolj omejili ter skrajšali sicer nujne negativne vplive. Zato je treba postopno in natančno proučiti funkcionalnost bodoče ceste ter njeno prilagodljivost dinamičnim ravnotežjem ekosistema ob upoštevanju vseh naravnih in znanstvenih vrednot v prostoru. V projektih je treba predvidevati tudi vsa dela za hitro vzpostavitev načetih ali porušenih ravnotežij. Možno je vzpostavljati takšna ravnotežja z deli in objekti, ki ne bodo privedla do prvotnega stanja (npr. s saditvijo grmičja in setvijo trave na brežinah, kjer je raslo prej gozdno drevje, z graditvijo zidov, kjer so bile prej naravne brežine ipd.). N ikakor pa ne smemo obnove ekosistemov enostavno opustiti. Lahko se zgodi, da bodo zaradi svoje smotrno predvidene funkcionalnosti novi objekti kdaj pa kdaj celo izboljšali prejšnje stanje, npr. tedaj, ko bomo pri gradnji mostov utrjevali rečne brežine, pri urejanju strug zaustavljali aluvialne nanose. če pa je okolje, kjer naj bi potekala cesta, v hidrogeološkem pogledu nestabilno (npr. težavni tereni na robu stabilnosti, tereni brez varovalne rastlinske odeje), ali pa so naravna ravnotežja še zelo rahla (npr. po komaj končanem varovalnem pogozdo- vanju na novo urejenih zemeljskih udorov, ki se še niso povsem umirili) , potem je treba gradnjo ceste vsekakor odložiti, dokler ne bomo na ustrezen način rešili vpraša- 291 nja ekološke stabilizacije. Le izjemoma smemo v takšnih primerih začeti z graditvijo kakega zelo nujnega cestnega objekta, pri čemer pa je seveda treba vnaprej zagotoviti posebne varnostne ukrepe na najnevarnejših mestih, kot so: erozijska žarišča, udori, mesta, ki jim stalno grozi nevarnost poplav idr. Zato je treba koordinirati kratkoročne programe javnih del (v tehničnem in finanč­ nem pogledu) s srednjeročnimi programi urejanja voda. Ne smemo več nadaljevati z dosedanjim nekoordiniranim načrtovanjem velikih javnih del, kar pomeni, da je pri izbiranju tras naših cest nujno sodelovanje projektantov in organov, ki so odgovorni za varstvo tal in okolja. 4. Projektiranje v delovnih skupinah Nepoznavanju mikrookolja so lahko krive pomanjkljive raziskave, lahko pa tudi pomanjkljivo objavljanje in nesistematična obdelava podatkov. Sistematično zbiranje podatkov lahko opravi le ustrezna projektantska skupina. Mnoge posameznosti narav- nega okolja preraščajo strokovno usposobljenost posameznika ter terjajo skupno delo strokovnjakov s področja gradbeništva in ekologije. Zal se takšno sodelovanje danes v mnogočem še podcenjuje v veliko škodo za okolje, novozgrajene ceste in za človeka sploh. Projektantska skupina more lažje in hitreje proučiti vsa vprašanja okoli stabiliza- cije okolja in se odločiti za najustreznejšo varianto trase, za najboljšo izbiro potrebnih objektov, hkrati pa lahko učinkovito usklajuje odločitve pristojnih organov in ustanov. Prav je, če so v projektantsko skupino vključeni naslednji strokovnjaki: a) naravno okolje: za geologijo, klimatologijo, hidrologijo, pedologijo, gozdarstvo, biologijo, krajinsko oblikovanje; b) načrtovanje objektov: za gradbeništvo in arhitekturo; c) človekovo okolje: za urbanizem, ekonomiko, socialna vprašanja, za kulturno- zgodovinske vrednote idr. Seveda pa lahko pri projektiranju manjših cest opravi delo posameznih skupin strokovnjakov tudi posameznik, toda le ob pogoju, da sodeluje in se posvetuje o vpra- šanjih, ki se tičejo projekta in njegovega okolja, s strokovnjaki posameznih področij . Tudi delo okoli načrtovanja objektov je v tem primeru lahko združeno v eni osebi, vendar ob pogoju, da se projektant posvetuje z izvedenci s področja prostorskega urejanja in varstva okolja. Le tako bo mogoče zgraditi objekte, ki ne bodo načenjali okolja in rušili prostorskega reda. Predhodne meteorološke, hidrološke in druge raziskave se zde na prvi pogled dolgotrajne in težavne, vendar le zaradi naše intelektualne zaspanosti, puhlega poklic- nega ponosa in zaradi navidezne nujnosti po hitrih postopkih. Nekoliko zamudnejše projektiranje pa odtehtajo koristi, ki jih le-to prinaša: ceste so prevozne v vseh letnih časih, promet na njih postaja varnejši. Zaradi izčrpnih podatkov bo lažje pripraviti predračune za vzdrževanje, ki bo tudi cenejše. Nesporno je, da morajo poznati svoje delo tudi izvajalci, od vodij delovišč do nji- hovih pomočnikov, minerjev, voznikov vseh vrst vozil idr. Poleg vrednosti izvajanih del, storilnosti strojev in podatkov o tehnični sposobnosti materialov, morajo poznati tudi naravne vrednote in posebnosti okolja, v katerem delajo. 5. Krajinski ekotipi V deželi Furlaniji-Julijski krajini imamo opraviti z zelo pestro množico znanstveno utemeljenih ekosistemov. Le-te je treba poznati in računati z njihovimi posebnostmi pri interdisciplinarnem projektantskem delu. Med drugim so pomembni predvsem naslednji 292 ekosistemi: morske lagune, izlivi rek, rečni tokovi, jezera, morska obala, ravnine, gri- čevje, kraški svet, gorski svet (predalpski, alpski in visokogorski) idr. Naštete ekosisteme pa lahko razčlenjujemo še podrobno. Pri njihovi aplikaciji v praksi jih moramo dopol- niti zlasti z naslednjimi podatki: a) s podatki o vplivih umetnih ekosistemov (mesta, industrijska področja, turizem, intenzivno kmetijstvo, hidrotehnične naprave idr.) na obstojnost in funkcije naravnih ekosistemov; b) s podatki o posebnih naravnih vrednotah znanstvenega, kulturnega in estetskega značaja (geološki, fitogeografski, biološki in drugi naravni spomeniki). Upoštevati je treba tudi večja zavarovana področja z vsemi njihovimi posebnostmi, nadalje gozdove s posebnim namenom (npr. semenske sestoje) idr.; c) s podatki o posameznih zvrsteh hidroloških procesov (usadi, hudourniki, vršaji idr.); č) s podatki o tistih prvinah prostora, ki smo jih zaradi sodobnega razvoja prepustili samim sebi (stare ceste, gradovi, planine idr.), ki se zavoljo tega vse bolj in bolj pove- zujejo v naravne ekosisteme oziroma postajajo njihov sestavni del. Zaradi navedenih prvin in pojavov v prostoru so se izoblikovali v naši deželi razno- liki in zelo občutljivi krajinski ekotipi, posebno zaradi geološke neobstojnosti. Posledica te geološke neobstojnosti so drzni vrhovi in globoke doline, mnoge naravne posebnosti (med drugim mnoge redke vrste rastlin in živali), nestabilni predeli zaradi uničujočega delovanja rek idr. Svoje posebnosti imajo tudi gričevnati predeli. Zlivajo se v ravninski svet, ki se izgublja v daljnem obzorju, prav tako pa tudi obmorska krajina s skalnimi obalami ali peščenimi lagunami, kar vse izpopolnjuje krajinsko celovitost in pestrost dežele Furlanije-Julijske krajine. 6. Ekološka proučevanja Zbiranje osnovnih podatkov o ekosistemih nikakor ni enostavno, mnogi problemi se porajajo že na samem začetku. Velike težave imamo z zbiranjem podatkov ·o vodnem režimu posameznih predelov, zaradi raznolikosti pojavov in šibke opazovalne mreže. Zaradi premajhnega števila opazovalnih postaj se zatekamo k primerjalnim metodam prikazovanja podatkov, ki pa seveda niso zanesljive. Glede na zelo veliko število voda, ki pogosto podivjajo in sproščajo svojo razdiralno moč, je število hidrografskih postaj pri nas odločno premajhno. Vendar samo zbiranje hidrografskih podatkov in prouče­ vanje njihovih vzajemnih odnosov za naše potrebe ne zadošča. Upoštevati moramo namreč tudi vse spremembe, ki nastajajo zaradi človekovega vpliva, vse motnje, ki jih povzroča v ekosistemih uvajanje težke mehanizacije ipd. Starim, že dobro znanim vzrokom za nered na področju vodnega režima se pridružujejo še novi: smetišča, kam- nolomi, nenačrtne gradnje vseh vrst itd. Vodni režim pa se spreminja tudi s poseganjem v naravno vegetacijsko odejo, npr. z raznimi pogozdovanji, sečnjo gozdov, zapušča­ njem planinskih pašnikov idr. Sistematično raziskovanje konkretnih ekosistemov je treba opreti na splošno znanje o ekosistemih in ne proučevati s pomočjo primerjalnih modelov posameznih karakte- rističnih predelov. Znanje o konkretnih vprašanjih s področja meteorologije, f itoceno- logije, floristike in favnistike, je v deželi Furlaniji-Julijski krajini za nekatere predele še zelo površno. Podrobnejši podatki o tem so le v nekaterih gozdnoureditvenih načrtih in hidromelioracijskih elaboratih. Kljub temu pa so privedla nekatera začetna prouče­ vanja do zelo zanimivih podatkov, npr. v rezervatih Fusine (Mangrtska jezera), Can- siglio, Prescudin, Moscardo, But, Malina, Stella, Natisone (Nadiža) idr. 293 Medtem, ko nas nagli gospodarski in družbeni razvoj silita k hitremu ukrepanju, je pridobivanje znanja o naravnih prvinah prostora zamudno in težavno. Zastavlja se vpra- šanje, kakšna pota naj torej ubiramo pri reševanju konkretnih problemov. Nedvomno moramo opustiti individualno načrtovanje in začeti s kompleksnim načrtovanjem v okviru projektantskih skupin, ki naj proučujejo in preverjajo tako ekološke kot tehnične aspekte nameravanih gradenj. Upravičenost posameznih objektov je treba osvetliti tudi s krajinskih, juridičnih in etičnih gledišč. Usklajevanje objektov z gledišči varovanja kulturne krajine naj bi osvobodilo objekte nepotrebne navlake, da bi ostale lahko ohra- njene vse tiste vrednote, ki temelje na skladnosti in lepoti naravnega okolja in njegovih prvin. Upoštevanje etičnih gledišč (človekov odnos do naravnih vrednot) naj bi zavezalo izvajalca del z odgovornostjo do skupnosti, ki živi v ožjem okolišu novega objekta in se bo znašla sredi novega prostorskega reda, ki ga povzroča gradnja nove ceste. Samo opisi posameznih dejavnikov, ki soustvarjajo naravno okolje, in njihova skupna kakovostna ocena pa seveda ne zadoščajo našim potrebam. Izračunati moramo še njihov obseg, za posamezne prvine oziroma dejavnike pa tudi njihovo vzajemno delovanje. Veliko število podatkov za določen dejavnik, ki sodeluje pri oblikovanju okolja, je sicer koristno, toda kot taki so ti podatki lahko namenjeni le samim sebi. Zbirati je treba torej podatke o drugih dejavnikih, jih enako skrbno proučevati, tako da je mogoče spoznavati medsebojno odvisnost in vpliv vseh silnic v prostoru, torej njihovo interakcijo, ravnotežja in trende razvoja v vsej njegovi celovitosti. Seveda lahko postanejo takšne raziskave zelo obsežne in zamotane, zaradi hkrati delujočih dejavnikov. Prav zato smo predlagali smotrno uporabo sistema krajinskih ekotipov, kot so omenjeni pod točko 5. Njihove modele (raziskovalne predele, objekte ipd.) bi bilo treba ustrezno opremiti in vključiti v delo znanstvenih in upravnih institucij. Na podlagi tako zastavljenih opazovanj bi mogli na temeljit in sodoben način spoznavati celoten prostor naše dežele. 7. Predhodne raziskave kot začasna rešitev Dokler pa ne bomo vzpostavili takšnega sistema ekoloških modelov in ne bomo v le-teh zgradili ustrezne mreže hidrometeoroloških postaj, kar je pogoj za zbiranje zelo številnih in tehtnih podatkov, pa je seveda treba pri projektiranju in gradnji cest upo- števati rezultate posebnih predhodnih raziskav. Uporabnost tako dobljenih rezultatov je seveda odvisna od izbranih metod proučevanja in prizadevnosti ter spodbude po- sameznih projektantskih skupin. V naravovarstvenem in okoljevarstvenem pogledu je po- trebno podrobno poznati vse elemente, ki zagotavljajo ravnotežje sil v prostoru in jih upoštevati v samem projektu. Slednje ni pomembno samo zaradi racionalne gradnje objektov, ampak tudi zaradi vzpostavljanja prvotnega stanja in predvidevanja tistih ukrepov, ki naj nevtralizirajo vse negativne vplive in ohranjajo biotope ter druge na- ravovarstvene vrednote. Potem ko smo ugotovili potencialne možnosti negativnih posledic za okolje, je treba poiskati njihove vzroke na samem projektiranem objektu. To terja kasnejšo kontrolo na zgrajenem objektu glede na novo nastalo stanje v prostoru. Pri tem je treba poudariti, da mnogi gradbeni objekti, javnega in zasebnega značaja, železnice, turizem, trgovina, cerkev, vojska, nadalje ukrepi gozdarstva, kmetijstva, rudarstva itd., nasploh niso dovolj naravovarstveno in ekološko utemeljeni . Zato je nova cesta kdaj pa kdaj žrtev slabih gradbenih konceptov ali dejanj drugih (npr. zaradi krčenja gozdov, pretiranih sečenj, odpiranja kamnolomov, neustrezne izbire mest za deponije materiala idr.), kar p rojek- tanti niso mogli pravočasno predvideti, saj so nastali potem, ko je bila cesta že zgrajena. 294 Predhodne raziskave so le uvod v glavni projekt. Hkrati z njimi moramo proučiti obremenjenost prostora z različnimi objekti oziroma različnimi načini izkoriščanja, kar je še posebno pomembno v hribovitem svetu. Prostor je treba zaradi njegove vse večje omejenosti izkoristiti kar se da racionalno, seveda upoštevajoč pri tem naravovarstvene, krajinske, estetske, pravne in etične vidike. S. Trajno opazovanje okolja Poznavanje naravnega okolja je odvisno od trajnega opazovanja vseh njegovih po- javov ter podrobnega proučevanja njegovega podzemnega in nadzemnega fizičnega in biološkega ustroja. Kot smo že omenili, je naša mreža stalnih opazovalnih postaj ne- zadostna, kljub temu, da se ukvarjajo z meteorološkimi, hidrografskimi, seizmograf- skimi in drugimi opazovanji na območju Furlanije-Julijske krajine številne znanstvene, državne in zasebne ustanove. Njihovo delo pa je premalo koordinirano in sistematično zastavljeno. Predvsem bi bilo treba razširiti mrežo trajnih bioloških opazovanj z a) opazovanjem fldre in vegetacije v botaničnih vrtovih, kraških in alpinskih vrto~ vih (nekatere pravkar ustanavljajo), v naravnih rezervatih in parkih, na poskusnih ploskvah s tujimi drevesnimi vrstami, v gozdovih z ureditvenimi načrti, na pogozdenih zemljiščih, v hidrografskih okoliših, v naravoslovnih muzejih in na znanstvenih inštitu- tih univerze; b) opazovanjem favne v naravoslovnih muzejih, na inštitutih univerze, na ornito- loških opazovalnicah, v lovskih rezervatih in v zavarovanih okoliših. 9. Ekološko utemeljeno projektiranje in gradnja Ob mnogostranskih raziskavah bomo kaj lahko spoznali nujnost, da mora projekti- ranje do potankosti upoštevati vse prvine prostora. Le tako ne bomo s svojimi grad- njami rušili naravnih ravnotežij in uničevali naravnih vrednot, katerih vrednost sicer ne moremo izraziti z denarjem. Izogibali se bomo uporabi standardnih shem, ki so že večkrat povzročile veliko škodo. Načenjali smo mnoge naravne, kulturne in zgodovin- ske vrednote naše dežele in države. Povsod in vedno bi torej morali pri gradnji cest upoštevati zlasti naslednje: a) trasiranje in gradnja se morata prilagoditi vsakokratnim zahtevam okolja; b) posebno skrbno je treba izbirati mesta karnnolomov in deponij; c) izvajalci del morajo biti ustrezno poučeni o naravovarstvenih in drugih vrednotah prostora. To moramo upoštevati tudi pri manjših objektih, oziroma objektih, ki sestavljajo našo cesto, kot so profili zemeljskih del, nadvozi, strme brežine (pri katerih ne bomo upoštevali le ustreznosti materiala - kar je pogosto odločilno za preprečitev škod in nevarnosti rušenja - ampak tudi možnosti za njihovo ozelenitev z ustrezno, okolju prilagojeno vegetacijo). Vsa proučevanja poudarjajo celovitost fizičnih in bioloških vidikov v prostoru in kažejo, da je možno povečati stabilnost zemljišč s pospeševanjem nasemenitve avtohtone vegetacije. Zemljišča je treba oblikovati z blagimi nagibi ter ga utrditi z ustreznimi nasadi. Pri obeh avtocestah, ki vodita skozi Furlanijo-Julijsko krajino (E 7 in E 14), lahko ugotovimo, da so izvajalci oblikovali zemeljske terase le s strmimi brežinami, ki se pogosto rušijo. Največkrat jih prekriva kserofilna vegetacija, ki v degradiranem okolju novih kamnolomov, polnih odpadkov, grušča in kaluž, skupaj z močvirskem rastjem, prav gotovo ne prispeva k okrasu furlanske kulturne krajine. 295 Dolgočasna in gola avtocesta postaja tako kljub avtohtoni vegetaciji tujek v naravnem okolju. Z razširitvijo planuma ceste, s pomožnimi bankinami ter z uporabo ustreznejše granuliranega materiala, z boljšim obvladovanjem tehnike spajanja ter učinkovitejšim krotenjem površinskih voda, bi preprečili pogosto erozijo in usade, hkrati bi omogočili nasemenitev naravne vegetacije ter tako spojiti in vključili cesto s širšim prostorom. Morebitni višji stroški, v kolikor bi sploh nastali, bi bili poplačani z nižjimi stroški vzdrževanja in seveda z obstojnostjo tistih vrednot prostora, ki jih ne moremo izraziti v denarju. To pa bo prišlo do veljave v polni meri šele tedaj, ko bo okolje v celoti obnovljeno z gručami drevja, grmovja in drugega zelenja, ko bodo urejene gramoznice in kamnolomi ter pripravljeni prostori za počitek voznikov, postanek in razgledovanje. 10. Vplivi človeka in družbe Naše znanje pa ne bo popolno, če ne bomo proučili in upoštevali pri gradnji cest poleg vplivov naravnega okolja tudi vplive človeka in družbe. Takšni vplivi prihajajo z različnih interesnih področij: političnega, administrativnega, urbanističnega, ekonom- skega, socialnega, tehničnega, vojaškega, kulturnozgodovinskega, estetskega idr., ki so seveda vsa pomembna in ki vplivajo na naše odločitve. S poznavanjem tako široke problematike bomo lažje pridobili finančna sredstva za izvajanje naših del, spoznali pa bomo tudi razne omejitve, pogojenosti in prepovedi, ki lahko bistveno vplivajo na naše odločitve, do katerih smo prišli s proučevanjem okolja. Dejstvo je, da terjata vedno večje pomanjkanje prostora in njegova mnogotera izraba temeljito koordinacijo in se- lekcijo programiranih del, o čemer pa govore že sami administrativni predpisi. Poleg drugega zahtevajo ti, da so naši projekti usklajeni s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi programi razvoja v prostoru. 11. Sklep Ceste so velikega pomena za gospodarstvo, saj pospešujejo razvoj proizvajalnih sil, poenostavljajo blagovni promet in pozitivno vplivajo na tržne razmere. Včasih zmanjšu- jejo politične, socialne, kultume razlike in razdalje, zbližujejo narode in pospešujejo razvoj. Zaradi njihovega izjemnega pomena za gospodarske in družbene razmere v pro· storu je treba uporabljati zelo učinkovita merila, ko vsklajujemo njihove vplive na razmere v prostoru. žal pa so naše možnosti pri optimiranju vseh funkcij bodoče ceste v prostoru omejene ali pa naše težnje izoblikovane. Zaradi preozko pojmovanega in preveč poudarjenega gospodarskega razvoja, se porajajo enostranske težnje in mnenja, da naj bi ceste predvsem skrajševale razdalje med posameznimi kraji. Zaradi tega pa postajajo ceste sredstvo za oskrunjevanje mnogih vrednot in dobrin, človeka pa spre- minjajo v hitrega neobčutljivega, površnega in slepega popotnika. Ceste gradimo po- gosto zaradi banalnih razlogov in koristi. Zaradi svoje neusklajenosti z okoljem povzro- čajo težke ekonomske posledice, kar je pogosto zvezano z zelo slabim vzdrževanjem - objekti so zgrajeni in opuščeni, zgrajeni in pozabljeni. Pred pričetkom načrtovanja je treba opraviti ustrezne geološke, vegetacijske in druge raziskave, posebno še v občutljivih predelih, kjer je možno z neustreznimi ukrepi zlahka omajati ali celo porušiti naravna ravnotežja v prostoru. Zato je treba ustanavljati ustrezne projektantske skupine, kamor kaže pritegniti poleg gradbenikov tudi strokov- njake z drugih področij. Slednje je posebno pomembno v primeru obsežnejših gradenj. V takšne delovne skupine nedvomno sodijo tudi ekonomisti, urbanisti in v predelih, ki 296 terjajo posebno skrb in zaščito pred erozijskimi pojavi, tudi gozdarski strokovnjaki. Zato je treba opustiti sedanji standarclizirani način dela. K temu nas silijo poleg dru- gega tudi mnoge posebnosti naše dežele, ki se razlikujejo od sosednjih dežel in pokrajin. tako po značilnostih znotraj svojih meja, kot svojega posebnega mesta v mednarodnem okviru. Literatura l. Accademia Nazionale Lincei: Le funzioni della geologia nelle opere di publico inte- resse, Roma, 1962. 2. Bertalanffy (Von) Ludwig: Teoria generale dei sistemi, l. L. l., Milano, 1971. 3. Boaga Giorgio: Disegno di strade, Off. Ed., Roma, 1972. 4. Dragogna Gianfranco - Wetschinger Ernst: La difesa della viabilita e degli abitati dalla caduta dei massi. La Rivista della Strada, Milano, 1972. 5. Dragogna Gianfranco: La bi-ingegneria neila restaurazione ambientale. Atti della Il. giornata europea di studio attivita estrattiva, Verona, 1972. 6. Enciclopedia Monografia del Friuli-Venezia Giulia, l. e Il. vol., Udine, 1972 e 1973. 7. Fariello F.: Architettura delle strade. T. C. 1., Milano, 1968. S. Giannotti Giani: L'analisi ecologica. Borengbieri, Milano, 1971. 9. Lyabel C.: Lo sviluppo stradale e la salvaguardia delle foreste. Monti e boschi, Bo- logna, 1969. 10. Mathieu Vittoria: lndividuo ed ambiente. Il Mulino, Bologna, 1973. 11. Ministero Pubblica /struzione: Per la tutela del Paesaggio e delle bellezze naturali. Roma, 1972. 12. Querini Riccardo: L'ingegneria moderna di fronte alia natura. Rassegna Tecnica, Udine, 1970. 13. Querini Riccardo: lmportanza e limiti delle sistemazioni idraulico-forestali nel Friuli- Venezia Giulia. Ministero Agricoltura e Foreste, Quaderno no . 24/1971, Roma. 14. Querini Riccardo: 1 beni forestali. Enciclopedia Monografica Friuli-Venezia Giulia, Udine, 1972. 15. Querini Riccardo: Un sistema di equilibri naturali in pericolc. Rassegna Tecnica. Udine, 1971. , 16. Secchi B.: Analisi delle strutture delle Alpi Carniche e Giulie Occidentali. Bologna, 1963. 17. Susm el Lucio: Ecologia Forestale, l. e Il. volume. Padova, 1972. 18. Susmel Lucio: Sull'azione regimante eci antierosiva della foresta. Accademia Nazionale Lincei, Roma, 1968. 19. Susmel Lucio: Vegetazione forestale e caratteri idrofisici del suolo. Accademia Na- zionale Lincei, Roma, 1972. 20. T. C. / .: Geotecnica stradale, Milano, 1966. 21. A ssunto Rosario: Il paesaggio e l'estetica. Giannini, Napoli, 1973. 22. Corsi Miro : Le bariere delle autostrade e il comportamento degli animali . Rassegna Tecnica, Udine, 1973. 23. Querini Riccardo: Il sistema delle riserve naturali nella Regione Friuli-Veneza Giulia . Monti e Boschi. Bologna, 1973. 24. Sereni Emilio: Storia del paesaggio italiano. Laterza, Bari, 1972. PRINCIPI NATURALISTICI NELLA CONSTRUZIONE DELLE STRADE Riassunto La strada moderna penetra negli ambienti naturali con la forza degli eventi geologici: unisce e divide i territori, supera o crea ostacoli. Modifica, altera, sconvolge le forze, le inter- azioni, gli equiJibri dinamici e le tendenze verso ulteriori orizzonti che caratterizzano i grandi e piccoli sistemi ecologici naturali. Si generano cosl fenomeni molto complessi che spesso diventano fomite continuo di alterazione dell'ambiente, di distruzione di beni naturali pregiati e spesso di danno per !'opera construita e per la circolazione. La strada per questa sua qualita di evento straordinario degli ambienti naturali e sociali, e una struttura tecnica che deve essere studiata, verificata e valutata innanzitutto in funzione 297 della sua coerenza ambientale ed armonia paesagg1st•ca con criteri molto severi. Ma queste ultime considerazioni sono spesso violate da visioni di manie di sviluppo e di riduzioni assurde dello spazio che fanno della strada Jo strumento dissacratore e inconclasta degli ambienti pili pregiati e aiutano gli uomini in veloci, ma aridi e pigri passeggeri-visitatori-ciechi rapi- dissimi. Cosl le strade nascono anche per fini banali e con il !oro disorganico modo di essere provocano diseconomie esterne pesantissime legate alia cattiva gestione: construite e abban- donate, dimenticate. E presente la necessita di costituire il gruppo di progettazione di premettere alia pro- gettazione richerche specialistiche e, nei casi piu importanti della partecipazione al gruppo di lavoro anche degli economisti, degli urbanisti e dei forestali. Anche per questa ragione gli standards debbono essere abbandonati poiche oltre alia nostra individualita ambientale natu- rate esstremamente differenziata nei confronti delle regioni esterne e nei confronti dei micro- ambienti interni. La scarsita dello spazio, la morfologia generale ed i confini internazionali concentrano le direttrici principali di tutti gli impianti infrastrutturali fondamentali nelle strette valli alpine. SLOVENSKIH GOZDARSKIH 100 LET PA POMENI VELIKO PRIZADEVNEGA DELA IN VELIKO USPEHOV GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD GOZDARSTVO RADECE 298 UDK 634.0.172.4: 634.0.176.1 (Anereus sp.) TRI VRSTE HRASTOVIH PEPELASTlll PLESNI V SLOVENIJI Dr. Jože Mače k (Ljubljana) Mače k, J.: Tri vrste hrastovih pepelastih plesni v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 33, 1975, 6, str. 299-304. Povzetek v nemščini. V prispevku so na kratko opisane tri vrste hrastovih pepelastih plesni v Sloveniji, in sicer Microsphaera alphi- toides, M. hypophylla in Phyllactinia roboris. Prikazan je začetek njihovega pojavljanja, razširjenost in gospodarski pomen. Microsphaera a /phitoides je od vseh treh najbolj razširjena in najpomembnejša. Vrsto Microsphaera hypo- phylla je pisec odkril v Sloveniji l. 1965. Phyllactinia roba- ris, ki je bila v prejšnjem stoletju razširjena v epifitotičnem obsegu, pa sedaj velja za zelo redko. V Evropi so bila znana doslej le tri nahajališča. Pisec jo je v Sloveniji ugoto- vil l. 1966. Mače k, J.: Tri vrste hrastovih pepelastih plesni v Slo- venij i. (Three species of oak powdery mildews in Slovenia). Gozdarski vestnik, 33, 1975, 6, str. 299-304. In Slov., sum- maries in German. In the paper three species of oak powdery mildews in Slovenia are briefly described (Microsphaera a/phitoides, M. hypophylla and Phyllaclinia roboris). It was shown the begin- ning of their appearance, their extending and their econo· mical importance. Microsphaera alphitoides is common and the mos wide spread species. The species M. hypophylla autor found in Slovenia in 1965. Phyllactinia roboris was spread in the last century in epiphytotic extent, but recently it is tasted very rarely. In Europe since now has been known only on the three finding places. Author found it in Slovenia in 1966. Uvod Pred približno dvema desetletjema smo menili, da je pri nas razširjena le ena vrsta pepelaste plesni, ki jo povzroča Microsphaera alphitoides (Janežič, 1957). L. 1965 smo ugotovili drugo vrsto Microsphaera hypophylla, l. 1966 pa tretjo, Phyllactinia roboris (Maček, 1975). Pepelaste plesni so v določenih okoliščinah lahko gospodarsko po- membne, vsekakor pa so za gozdarje naravoslovno zanimive, zlasti ker lahko omenjene vrste v naravi makroskopsko razlikujemo med seboj. Na njih lahko tudi študiramo di- namiko epifitocij rastlinskih bolezni. Zato je prav, da jih na kratko prikažemo. Microsphacra alphitoides Griff. et Maubl V strokovnem slovstvu nastopa tudi z imeni Microsphaera alni (Wallr.) Wint. var. quercina Neger, M . quercina (Schw.) Burr., M. abbreviata Peck in Oidium quercinum • auct. Ta glivica povzroča pri nas pcpelasto plesen na hrastu, zato jo imenujemo kar hrastova pepelovka ali pepelasta plesen (Janežič, 1962). Glede na to, da v času poime- novanja pri nas še niso bili znani drugi povzročitelji pepelaste plesni, je naziv povsem ustrezal. Pa tudi sedaj, ko poznamo še dva druga povzročitelja, bi kazalo ostati pri 299 starem imenu, ker se je prav pri poimenovanju treba ozirati na razširjenost imena in njegov pomen. Prva znamenja obolenja opazimo v maju in juniju na spodnjih listih zelenih po- ganjkov. Listi so na obeh straneh, predvsem pa na zgornji, prekriti z belkasto sivkasto mokasto prevleko. Ta je pogosto sklenjena in lahko prekriva vso listno površino. Prevleko sestavlja brezbarvni (hialini) micelij glive s trosonosci in nespolnimi trosi, ki jim pravimo oidiji. Zato ima nespolna oblika ime Oidium quercinum. Oidiji so sodčkaste oblike, dolgi 30-36~t in široki 19-23~t· če dospejo oidiji na mlade liste, jih okužijo. že po nekaj dneh se razvijejo nove prevleke in novi oidiji. Zaradi neprestane tvorbe oidijev pride v juliju in avgustu do močnega infekcijskega pritiska, ki so mu podvrženi zlasti pozni poganjki. Pozno poleti, vendar ne vsako leto in le v toplejših legah, se na prevlekah začno oblikovati približno 0,1 mm velika, že s prostim očesom vidna spolna plodišča (kleistokarpi), ki naj bi ohranili glivo čez neugodni letni čas (zimo). Za širjenje bolezni spolna plodišča niso nujno potrebna, ker lahko gliva prezimuje v obliki micelija pod zunanjimi luskolisti vrhnjih brstov na zgornjih poganjkih. N a njem se tvorijo spomladi prvi oidiji, ki okužijo mlade liste. V nekaterih, za tvorbo kleisto- karpov neugodnih legah se ti nikoli ne pojavijo, čeprav se bolezen stalno ohranja, ker prezimuje gliva na zgoraj opisani način. Gliva lahko okuži le mlade liste. Za epifitotični (epidemični) pojav bolezni so potrebne ustrezne ekološke razmere, ki jih ni vsako leto. Za kalitev oidijev je sicer potrebna voda, zadošča pa že kapljica rose. Nadaljnji razvoj bolezni pospešuje sušno vreme z visokimi temperaturami. Tudi močna osvetlitev spodbuja nastanek oidija. Zato lahko opazimo, da so na sončnih gozd- nih robovih poganjki hrastov bolj napadeni kot v notranjosti. Microsphaera alphitoides napada skoraj vse srednje in južnoevropske vrste hrasta, zanjo najbolj občutljiv pa je dob (Quercus robur). Cer in ameriške vrste so proti njej zelo odporne. Kot stranska gostitelja sta znana tudi bukev in domači kostanj. Bolj ali manj občutljive so tudi tuje parkovne vrste. Gliva je parazit, ki na začetku okužbe ne naredi na listih posebno občutljivih poškodb, sčasoma pa listno tkivo tako izstrada, da odmre. Pod prevleko vidimo od- mrle (nekrotične) pege. Napadeno listje slabo asimilira. Ob hujši okužbi so listi lahko povsem iznakaženi, se posušijo in odpadejo. Zato tudi poganjki slabo rastejo ali se celo posušijo. Posebno škodljivo je zgodnje odpadanje listov, ker drevo znova odžene; s tem se izčrpava, les pa jeseni ne more dozoreti. Precejšno škodo lahko povzroči bolezen na sejancih v drevesnicah, kakor tudi na mladih poganjkih dreves v sestojih . Povečano predispozicijo za bolezen imajo drevesa, ki so že prej prizadeta na kakršnikoli način. Tako od gobarja (Lymantria dispar) ali hrastavega zavijača (Tortrix viridana) objedeno drevje še dodatno napade hrastova pepelasta plesen. Tudi znamenite slavonske gozdove je zaradi spremembe vodnega režima in napada gobarja močno prizadela pepelasta plesen, ki je eden od vzrokov za njihovo propadanje. Tudi hrasti, ki jih obsekajo za steljo ali vejnik, so bolj izpostavljeni tej bolezni. Omenjena bolezen ni razširjena od nekdaj. Leta 1970 so jo prvič opazili v okolici P ariza in v drugih pokrajinah Francije na mladih poganjkih obsekanih hrastov. že naslednje leto je prešla tudi na starejša drevesa. V obliki klasične progresivne epifitocije (epidemije), ki jo je omogočila tvorba neverjetnega števila spor, se je v letih, 1907 in 1908 razširila po vseh deželah Evrope G m Sredozemlja, segla pa je tudi v Azijo. Leta 1908 je bila ugotovljena na jugoslovan- skem ozemlju (Josifovic 1951). Sedaj je razširjena po vsej Evropi do vzhodne Azije ter na otoku Madagaskarju. Sele štiri leta po prvem pojavu bolezni so našli tudi spolna plodišča glive. Seveda se je takoj zastavilo vprašanje, od kod je prišla gliva, ki je po- vzročila tako naglo epifitocijo. V začetku so domnevali, da iz Amerike. Tam sicer po- znajo več vrst plesni iz rodu Microsphaera, toda ko so pozneje našli spolna plodišča 300 pri evropski vrsti in jih primerjali z ameriškimi, so ugotovili, da se ne skladajo. Iz tega so sklepali, da gliva po vsej verjetnosti ne izvira iz Amerike (Blimer, 1933, 1967). Izho- dišče epifitocije so zato začeli iskati v Evropi. Tu so zares že pred tem poskusom ugotovili nekaj oblik podobnih gliv na hrastu. V Parmi so l. 1875 ugotovili vrsto Micro- sphaera (Calocladia) penicillata f. quercuus Pass, vendar je bila tam redka. Podobno obliko so našli l. 1899 pri :Zenevi. Avstrijski mikolog Felix von Thuemen, ki je razisko- Levo zgoraj Microsphaera al- phitoides, desno zgoraj Micro- sphaera hypophylla (po Blu- merju), spodaj Phyllactinia ro boris. val glive tudi na slovenskem ozemlju, je opisal l. 1877 neko vrsto Oidium quercinum iz Portugalske. L. 1893 so na Kavkazu našli pepelasto plesen na hrastu, ki je podobno kot Microsphaera alphitoides lahko napadala bukev in hrast. Na vprašanje, če je M. alphitoides identična s katero od omenjenih evropskih vrst, ne moremo odgovoriti z zadostno trdnostjo, ker se z njo nobena od njih ne sklada v celoti. Nekateri raziskovalci se nagibajo k mnenju, da je bila Microsphaera alphitoides že od nekdaj domača v Evropi, vendar le v slabo virulentni obliki, ki so jo prezrli. Iz neznanih vzrokov pa se je okoli l. 1907 pojavila njena močno virulentna oblika, ki 301 je povzročila opisano progresivno epifitocijo. Zdi pa se, da je omenjena epifitocija že dosegla svoj višek ter da rahlo upada. Podobno kot imajo številni drugi povzročitelji rastlinskih bolezni svoje hiperparazite, tako jih ima tudi obravnavana pepelasta plesen, in sicer predvsem glivo Cicinnobolus cesatii de Bary. Nekateri raziskovalci so si obetali od njenega hiperparazitizma veliko, da bi namreč lahko s svojim delovanjem preprečevala vsakoletne epifitocije. žal se je pokazalo, da omenjeni hiperparazit tega iz različnih vzrokov ne zmore ter da biološko zatiranje te škodljive vrste skoroda ne pride v poštev. V okoliščinah, kjer je gospodarsko upravičeno ali iz estetskih razlogov zaželeno, lahko bolezen preprečujemo ali deloma tudi zdravimo s klasičnim žveplom, bodisi v obliki prahu za prašenje bodisi z mikroni- ziranim žveplom za škropljenje (Cosan, Thiovit in dr.), z novejšimi organskimi pripravki na podlagi dinokapa (Karathan) ali pa z najnovejšimi sistematičnimi fungicidi, ki pa še niso dovolj preizkušeni (benlate, enovit-metil). Microsphaera hypophylla Nevod. emend. Roii-Hansen L. 1965 sem ugotovil v Oleščah pri Laškem hrastovo pepelasto plesen, ki se je ob- čutno razlikovala od navadne oblike (Maček, 1975). Označili smo jo kot Microsphaera hypophylla Nevod. emend. Roll-Hansen, oz. s sinonimom M. silvatica Vlasov. V na- slednjih letih smo jo našli tudi v drugih krajih Slovenije (Janežič, 1970). Za razliko od prejšnje se ta pojavlja večinoma le na spodnji strani listov v obliki komaj vidne, rahle, včasih malo mokaste pajčevinske prevleke. Oidiji so valjasti, na obeh konceh zaokroženi, 21-66~t dolgi in 9-21~-t široki. Kmalu se pojavijo v obilni meri spolna plodišča podobne velikosti kot oidiji. Kolikor smo doslej ugotovili, se spolna plodišča pri tej vrsti stalno pojavljajo, medtem ko jih pri M. alphitoides ponekod sploh ni. M. hypophylla se pojavlja na normalnih odraslih listih in jih ne iznakazi. Napada predvsem dob in graden, verjetno pa tudi druge vrste hrastov. Po dosedanjih opazova- njih še ni pričakovati, da bi imela M. hypophylla podoben pomen kot M . alphitoides. Za razlikovanje posameznih pepelastih plesni, bi morebiti bolezen, ki jo povzroča M. hypophylla poimenovali hrastova pajčevinasto pepelasta plesen. M. hypophylla je l. 1952 opisal Nevodovskij na osnovi primerkov, ki jih je našel v okolici Moskve. že 1925. leta pa so prav tam našli pepelasto plesen s plodišči na spodnji strani listov. če gre za isto vrsto ali ne, bodo ruski mikologi še skušali ugotoviti. V zadnjih 27 letih se je bolezen iz Rusije razširila v zahodni smeri po Evropi. V Svici so jo ugotovili l. 1947, l. 1948 na F inskem, l. 1955 na Norveškem, 1959 v Vzhodni Nemčiji, l. 1960 na Poljskem, na Koroškem in v Zgornji Avstriji, l. 1963 v Ro- muniji. V naslednjih letih je bila ugotovljena, kot že omenjeno, pri nas ter v Srbiji. Sedaj je razširjena v Vzhodni, Severni in Srednji Evropi. čeprav se širi mnogo počasneje kot M. alphitoides, saj je rabila v Svici pet let, da je prešla razdaljo 150 km, pa vendar ne smemo prezreti njenega vztrajnega pridobivanja »terena«. Phyllactinia roboris (Gach.) Blum. V strokovnem slovstvu se pojavlja tudi s sinonimi Phyllactinia corylea (Pers.) Karst. emend. Salmon, Ph. suffulta (Rebent.) Sacc. f. quercina Jacz ., Ph. quercuus (Merat) Homma. Napadala naj bi vse navadne vrste hrasta, pri nas pa je ugotovljena le na različkih puhastega hrasta in ce ra. Pojavlja se šele proti jeseni. Na spodnji strani listov se tvori micelij, ki pa potem, ko se na njem oblikujejo spolna plodišča (kleistokarpi), premine in ga ne vidimo več. Kleistokarpi so v primerjavi z obema prejšnjima vrstama 302 znatno večji, kar se razločno vidi že s prostim očesom. Glede na to, da se pojavlja jeseni in na manj pomembni vrsti hrasta, je njen gospodarski pomen povsem neznaten. More- biti bi zanjo lahko predlagali ime pepelasta plesen puhastega hrasta. Ta vrsta velja za zelo redko. Ugotovil sem jo l. 1966 na listih različkov puhastega hrasta in cera, ki jih je napadla pcpelasta plesen; ta drevesa so bila izbrana za vaje iz gozdne fitopatologije v raznih krajih na Primorskem in Krasu (Maček, 1975). Pri pre- gledu zbranega materiala sem postal pozoren na izrazito velika spolna plodišča brez kakršnekoli prevleke. Pri natančni določitvi se je izkazalo, da gre za zelo redko vrsto Phyllactinia roboris (Gach.) Blum., ki je bila v prejšnjem stoletju po Evropi razširjena v epifitotičnem obsegu. V tem stoletju so jo ugotovili le na treh krajih: na Portugal- skem, Južnem Tirolskem in v bližini mesta Ufa v Sovjetski zvezi. Sedaj je znana torej tudi pri nas. Zdajšnja redka nahajališča so le relikti nekdanje splošne razširjenosti. Svoj pomen imajo kot dokaz o sekularni dinamiki epifitocije te pepelaste plesni, ki je dosegla izrazit višek v prejšnjem stoletju in skoraj popolnoma izginila v sedanjosti. Sklep V grobih obrisih so prikazane tri vrste hrastovih pepelastih plesni v Sloveniji Micro- sphaera alphitoides Griff et Maubl., M. hypophylla Nevod emend. Roll-Hansen in Phyllactinia roboris (Gac!1.) Blum., njihov gospodarski pomen, začetek pojavljanja in razširjenost. Iz prikaza lahko razvidimo izrazito dinamiko epifitocij omenjenih plesni. Phyllactinia roboris je bila v prejšnjem stoletju razširjena po Evropi v epifitotičnem obsegu, v tem stoletju pa je znana le še v štirih predelih, med katerimi je tudi Slovenija. Pri njej vidimo torej izrazit višek in izrazito upadanje. Microsphaera alphitoides je klasičen primer gospodarsko pomembne progresivne epifitocije, ki je v dveh, treh letih zajela vso evropsko celino in velik del Azije. Ome- njena je problematika izvora te bolezni. Zdi se, da je pri njej klimaks že prekoračen. Microsphaera hypophylla se je v zadnjih desetletjih iz Rusije razširila proti zahodu v Evropo in je zajela že večino evropskih dežel, med nj imi tudi Slovenijo. Za zdaj kaže, da bo pomen te vrste verjetno bistveno manjši od M. alphitoides, vendar postopno šir- jenje na velika prostranstva vseeno izpričuje njen znatni biološki potencial. Literatura Blumer, S. (1933) : Die Erysiphaceen Mitteleuropas mit besonderer Beriicksichtigung der Schweitz. Beitdige zur Kryptoganenflora der Schweiz. ZUrich, 483 str. Blumer, S. (1967): Echte Mehltaupilze (Erysiphaceae), Ein Bestimmungsschliisel fiir die in Europa vorkommenden Artcn. Jena, 436 str. Janežič, F. (1957): Indeks rastlinskih bolezni v Sloveniji. Zbornik Fakult. za agron., gozd., vet. III, str. 64. Janežič, F. (1.961): Kmet. tehn. slovar. l. knj., 3. zvezek: Varstvo rastlin. Fakult. za agr., gozd., vet., Ljubljana. Ljubljana 1961, str. 42. Janežič, F. (1970): Dodatek k indeksu rastlinskih bolezni v Sloveniji. Zbornik Biotehni- ške faku !tete, XVII, str. 84. Josifovic, M. (1951): šumska fitopatologija. Beograd, 384 str. Maček, l. (1975): Phyllactinia roboris (Gach.) Blum - Relikt einer erloschenen Eichen- mehltauepiphytotie in Jugoslawien. Biološki vestnik, 4 str. v tisku. Skoric, D. (1926): Erysiphaceae Croatiae. Prilog fitopatološko sistematskoj monografiji na- ših pepelnica. Glasnik za šumske pokuse, I, 67 str. 303 DREI ARTEN DES EICHENMEHLTAUS IN SLOWENIEN Zusammenfassung In groben Ziigen werden die drei Errcger des Eichenmehltaus in Slowenien namlich Microsphaera alphitoides Griff et Maubl., M. hypophylla Nevod em. Rail-Hansen und Phylla- ctinia roboris (Gach.) Blum mit ihrer wirtschaftlichen Bedeutung, dem Beginn ihres Auf- tretens und der Verbreitung vorgestellt. Aus dem Artikel kann die Dynamik der Epiphytotien erwahnter Krankheiten ersehen werden. Phyllactinia roboris war im vorigen Jahrhundert in epiphytotischen Ausmass in Europa verbreitet, aus diesem Jahrhundert sind nur vier Gegenden bekannt, wo sie sich in geringem Ausmass erhalten hat, darunter ist seit 1966 auch Slowenien. Sie zeigt also ein ausgepragtes Maximum und ausgepragten Abfall bis zu Relikten in einigen Fundorten. Microsphaera alphitoides ist klassisches Beispiel einer wirtschaftlich bedeuten den progres- siven Epiphytotie, die in zwei, drei Jahren durch ganz Europa und ansehnlichen Tei! Asiens ging. Es wird die Problematik des Ursprungs der Krankheit kurz erwahnt. Es scheint, dass ihr Klimax schon iiberschritten ist. Microsphaera hypophyl/a breitete s ich in den letzten J ahrzehnten aus Russland west- warts nach Europa aus und wurde schon in den meisten Landern Nord-Mittel- und Osteuro- pas festgestellt, darunter auch in Slowenien im Jahre 1965. Zur Zeit scheint die Art eine wesentlich geringere Bedeutung als M. alphitoides, zu beanspruchen, doch zeigt ihre stele Ausbreitung auf grosse geographische Raume ihren ausgepragten biologischen Potencial. Kombinat HMEZAD STROJNA POSTAJA ŽALEC Večina naših buldožerjev gradi gozdne ceste Izdelujemo razne priključke za kmetijstvo Prodajamo in popravljamo (servis) vozila Volkswagen Imamo servis za traktorje IMT, Deutz, Steyr in FIAT ter drugo mehanizacijo Popravljamo vse vrste gozdarske mehanizacije tudi pregibne traktorje Naše sodelovanje z gozdnimi gospodarstvi je že tradicionalno in zelo uspešno. Zato je gozdarskih 100 let tudi naš praznik! 304 UDK 634.0.302/304 čLOVEKOV DELEZ (SUBJEKTIVNI FAKTOR) V NESREčAH PRI GOZDNEM DELU Pavle K u m e r (Celje) Kumer, P.: tlovekov delež (subjektivni faktor) v ne- srečah pri gozdnem delu. Gozdarski vestnik 33, 1975, 6, str. 305-311. V slovenščini, povzetek v nemščini. Po nekaterih tujih virih pa tudi domačih, je človekov delež v nesrečah pri gozdnem delu daleč največji. Objek- tivne okoliščine, kot vzroki nesreč, so v manjšini. Zato je potrebno v preventivno ukrepanje vključiti cel splet dejanj in informacij, ki gozdnega delavca usposabljajo za varno delo. Kumer, P.: Clovekov delež (subjektivni faktor) v ne- srečah pri gozdnem delu (Subjective factors in accidents during forest works), Gozdarski vestnik 33, 1975, 6, str. 305- 311. In Slovene, summary in German. Some foreign but also Yugoslav literature references show the strongly prevalent part of subjective factors cau- sing accidents during the work in forests. Objective evicum- stances produce a minor number of accidents. For the pur- pose of prevention the whole complex of appropriate measures and informations influencing the capability of forest workers to work safely has to be taken int conside- ration. Uvod Poškodbe so najbolj konkretna oblika nesreče, še posebno, če imajo za posledico okrnitev človekovega zdravja. Uspešno preprečevanje poškodb temelji na dobrem po- znavanju stanja in vzrokov poškodb ter sistematičnem in načrtnem izvajanju pre- ventivnih ukrepov. Znano je mnenje ameriškega sveta za standarde, ki pravi, da je samo 2 0/ 0 nesreč takšnih, ki jih je povzročila višja sila in jih zato ni mogoče preprečiti; ostalih 98 o;o nesreč lahko preprečimo, in to v 50 Of o z osebnim prizadevanjem in v 48 Ofo s po- večanim vlaganjem v sredstva in organizacijo. Ta ugotovitev očitno kaže, kako pomem- ben delež ima pri nesrečah tako imenovani subjektivni faktor. Tudi statistični podatki naših uradnih institucij kažejo, da močno prevladujejo naslednji vzroki poškodb: nezanesljiv način dela, neupoštevanje varnostnih navodil, Najpogostejši vzroki nesreč v obdobju 1967-1971 v industriji in rudarstvu SRS Vzrok 1967 1968 1969 1970 1971 N 0/o N 0/o N 0/o N 0/o N Ofn Nepravilen način dela 7178 34 7738 38 7705 38 8798 43 10161 44 Neupoštevanje varstva 6635 31 4463 28 4774 23 4786 23 5639 24 Neustrezen del. prostor 2493 12 2708 13 3250 16 3032 14 2859 12 Skupaj: 77 79 77 80 80 305 Prikaz poškodb po vzrokih ~ Leto Skupaj 1971 1972 1973 1971-1973 N 0hN 0/o S 0/o O N 0/o N 0hS OfoO N 0hN 0hS 0/o O N 0/o N 0/o S %0 k Nepazljivost 334 44,3 54,9 405 34,2 46,7 272 30,5 43,9 1011 35,7 48,3 Nepravilen postopek 152 20,2 25,0 255 21,5 29,4 191 21,4 30,8 598 21 ,1 28,5 Neustrezna org. elela 22 2,9 3,6 44 3,7 5,1 40 4,5 6,4 106 3,8 5,1 Neprimerno orodje 19 2,5 3,1 21 1,8 2,4 26 2,9 4,2 66 2,3 3,2 Neuporaba zaščit. sred. 49 6,5 8,1 106 8,9 12,2 50 5,6 8,1 205 7,2 9,8 Neznanje 11 1,5 1,8 22 1,9 2,6 22 2,5 3,5 55 2,0 2,6 Neustrezna zaščit. sred. 6 0,8 1,0 7 0,6 0,8 8 0,9 1,3 21 0,7 1,0 Ostalo 15 2,0 2,5 7 0,6 0,8 11 1,2 1,8 33 1,2 1,5 Skupaj subjektivni 608 80,7 100,0 867 73,2 100,0 620 69,5 100,0 2095 74,0 100,0 Neprimerno cestišče 41 5,4 28,1 92 7,8 29,0 48 5,4 17,6 181 6,4 24,6 Nepričakovan dogodek 68 9,0 46,6 158 13,3 49,9 151 16,9 55,3 377 13,3 51,2 Neustrezna oprema 1 0,1 0,7 16 1,4 5,0 3 0,3 1,1 20 0,7 2,7 Neopredeljeno 18 2,4 12,3 51 4,3 16,1 24 2,6 8,8 93 3,3 12,6 Spolzka tla 18 2,4 12,3 47 5,3 17,2 65 2,3 8,9 Skupaj objektivni 146 19,3 100,0 317 26,8 100,0 273 30,5 100,0 736 26,0 100,0 Skupaj poškodovanih 754 100,0 1184 100,0 893 100,0 2831 100,0 ukrepov, slaba organizacija dela itd. Te ugotovitve so bile napotilo, da smo v sloven- skem gozdarstvu pri enotnem spremljanju evidence poškodb uvedli tudi pregled sub- jektivnih vzrokov nesreč, in sicer v primerni praktični obliki. Na osnovi zbranih in obdelanih podatkov bomo lahko zastavili načrtna preventivna prizadevanja. Način zbiranja in obdelave podatkov Pri gozdno-gospodarskih organizacijah Slovenije smo v zadnjih letih uspeli uveljaviti enotno spremljanje poškodb pri delu, ki omogoča nazornejšo analizo stanja poškodb. To se še posebej kaže pri delovnih organizacijah, kjer dosledno vse vzroke poškodb preverja in dokončno oblikuje strokovno usposobljen varstvenik. Poseben problem pa predstavlja dejstvo, da se poškodbe v gozdarstvu pojavljajo na deloviščih, ki so med seboj precej oddaljena in pogosto v oblikah, ki so neponov- ljive. Zato le natančen opis in velika mera strokovne sposobnosti omogočata odkrivanje pravega vzroka poškodbe. V tem smislu je komisija za varstvo pri delu pri Poslovnem združenju gozdno- gospodarskih organizacij Slovenije leta 1971 določila enoten način zbiranja in obdelave podatkov o poškodbah pri delu v gozdarstvu. Izdelanih je bilo 5 dvovhodnih tabel. Med njimi tudi tabela, kjer se letno zbirajo podatki o virih in vzrokih poškodb (glej priloženo tabelo) . Vzroki so v tabeli deljeni na tako imenovane subjektivne in objek- tivne vzroke. Subjektivni vzroki so: nepazljivost pri delu neustrezen, nevaren način dela neustrezna organizacija dela neprimerno orodje ali delovni pripomočki neuporaba varstvenih sredstev in opreme neznanje, pomanjkljiva strokovna usposobljenost neustrezna varstvena sredstva - ostalo. Pod objektivne vzroke pa so v tabeli razvrščeni: neprimerno cestišče nepričakovan dogodek neustrezna oprema spolzka tla - neopredeljeno Tako oblikovani vzroki ne ustrezajo popolnoma vsem zahtevam analiz, vendar pa zaradi poenostavljenosti omogočajo praktične zaključke. Podatki se v tabele vnašajo neposredno iz predpisanega obrazca ))Prijava nesreče«, ki mora biti izpolnjen za vsako nesrečo pri delu, na poti na delo in z dela. Tako se podatki letno zbirajo za potrebe samih gozdno-gospodarskih organizacij, obenem pa nudijo možnost obdelave za celotno slovensko gozdarstvo. (Tabela: Prikaz poškodb po vzrokih). Vrste poškodb in zastopanost Na osnovi tabelama zbranih podatkov pri posameznih gozdno-gospodarskih organi- zacijah v letih 1971, 1972 in 1973 so bili zbrani tudi podatki o vzrokih poškodb, katere prikazuje tabela. Iz te tabele so razvidni vzroki poškodb v omenjenem obdobju. Ne 307 da bi komentirali vsak posamezni podatek, nam tako sestavljen zbir podatkov le pokaže stanje vzrokov ali še bolje skupine vzrokov. Upoštevajoč pri tem, da delujejo vzroki poškodb zelo povezano in kompleksno je omenjena natančnost še bolj utemeljena. Ugotovimo lahko, da izrazito prednjačijo vzroki subjektivnega značaja, in sicer v raz- ponu od 69,4 Ofo do 80,6 Ofo. Ta podatek se v veliki meri ujema s podatki iz raznih drugih virov, ki tudi predvidevajo prisotnost subjektivnega faktorja v takšnem obsegu. Tako lahko v literaturi (Bujas, str. 335) zasledimo ugotovitev, da so nesreče v največji meri odvisne od človeka samega, čeprav je nemogoče točno oceniti v kakšnem deležu vpliva na pojav poškodb subjektivni faktor, to je človek sam, s svojo psihofizično strukturo, in koliko objektivni faktor. Dognano je, da sta ta dva faktorja v med- sebojnem razmerju, čeprav močno prednjači subjektivni faktor. Nekateri avtorji zato ne ločujejo deleža teh faktorjev, drugi pa ocenjujejo delež subjektivnega faktorja od 60 do 90 Ofo, kar se v glavnem sklada tudi z našimi ugotovitvami. N epazljivost, neprisebnost, raztresenost, podcenjevanje nevarnosti in podobno se pojavljajo pri subjektivnih vzrokih v obravnavanem obdobju od 1971 do 1973 v obsegu 43,9 do 54,9 Ofo; torej v največji meri. Med pogoji, ki so v končni obliki privedli do tega dejstva, je vrsta delavčevih osebnih lastnosti, katerih ozadje je nedvomno psiho- fizične narave: karakter, temperament, depresija, utrujenost, motiviranost, odnos do dela. N eustrezen način dela, nepravilen postopek in nevaren način dela, predstavljajo v gozdarstvu sorazmerno velik delež pri subjektivnih vzrokih poškodb, in sicer od 25 do 30,8 Ofo. Zanemarjanje varnostnih ukrepov in opreme s strani delavca je naslednje izmed subjektivnih vzrokov z deležem od 8,1 do 12,2 Ofo. Varno delo je v gozdarski proizvodnji v veliki meri odvisno od uporabe osebnih varnostnih sredstev, zato je navedeni delež izredno pomemben pri zagotavljanju pre- ventive. Takšen odnos delavcev do varnostnih sredstev pa je razumljivo pogojen z različnimi faktorji, med katerimi so najbolj očitni: nenavajenost delavcev na uporabo teh sredstev, premajhna kontrola vodij dela, spreminjajoče terenske razmere in delno tudi strokovnost, kvaliteta in funkcionalnost nekaterih orodij. Vodje del lahko z neustrezno organizacijo povzročijo marsikakšno poškodbo. Tu ne nastopa subjektivni vzrok glede na poškodovanega delavca, ampak glede na prisotnost človeškega faktorja pri vzrokih nesreč . V obravnavanih podatkih je prisoten v obsegu 3,6 do 6,4 Ofo, kar je treba upoštevati pri predvidenih preventivnih ukrepih. N eprimerno orodje oz. neustrezna uporaba le-tega, se v gozdarski proizvodnji več­ krat pojavlja, prav tako tudi uporaba ne dovolj vzdrževanega in pripravljenega orodja. Večina ročnega orodja je namreč last delavcev samih, ki imajo različen odnos do orodja in dela. Deloma je vzrok povezan tudi z organizacijo dela, kadar je prešibka kontrola vodij dela. Med obravnavanimi subjektivnimi vzroki se pojavlja v obsegu od 2,4 do 4,2 Ofo N eznanje - nepoznavanje delovnega postopka, opravila, uporabe orodja ima v goz- darski proizvodnji pomemben delež. V obravnavanih vzrokih obsega od 1,8 do 3,5 Ofo. Ob postavki, da se ta vzrok pojavlja tudi pri drugih, v sestavku že obravnavanih vzrokih, je njegov delež sorazmerno velik. Neustrezna varnostna sredstva in oprema predstavljajo vzrok širšega značaja. Ta- belarno ga zasledujemo predvsem zato, ker želimo nanj čimbolj neposredno vplivati. Ugotovljen je v deležu od 0,8 do 1,3 Ofo Ostali subjektivni vzroki se pojavljajo bolj ali manj posamično, in jih ni mogoče porazdeliti med ostale subjektivne vzroke. Njihov delež znaša od 0,8 do 2,5 Ofo. 308 Kompleksnost vzrokov nesreč Proučevanje nesrec Je težka in zamotana naloga. Pogosto je odvisna in pogojena od materialnih možnosti, tudi od znanja in različnih subjektivnih vplivov. Ugotovimo lahko, da ima boj proti nesrečam splošno socialni značaj . Potrebno je, da v celoti poznamo razmere, v katerih je d<1 nesreče prišlo, pa tudi medsebojne vplive in pre- pletanje vzrokov. Znano je namreč, da nekateri objektivni faktorji ekološkega (tempe- ratura, osvetlitev, ropot itd.) ali socialnega značaja (stanov. razmere, bolezen v družini itd.) niso dokončni samostojni vzroki, ampak samo vplivajo na organizem v taki meri (porušena psihomotorika), da pride do subjektivnega vzroka nesreče. Nesrečo in njene posledice moramo zatorej gledati kompleksno in v tem obsegu ocenjevati tudi vzroke. Le tako bodo zaključki za preventivno ukrepanje dovolj konkretni in objektivni. Pri proučevanju nesreč je zelo pomembna ustrezna evidenca. Ta mora omogočiti poglobljeno spoznavanje stanja, vzrokov in virov poškodb ter predvideti preventivne ukrepe za boj proti nesrečam. Predlogi za preprečevanje poškodb Delež prikazanih subjektivnih vzrokov poškodb v gozdarstvu nam narekuje tudi ukrepe, ki jih že imamo ali pa jih še moramo uveljaviti pri preprečevanju poškodb. Zagotavljanje psihofizične sposobnosti. Ta naloga narekuje, da moramo pri kadra- vanju delavcev v gozdarstvu dosledno uvajati predhodne zdravstvene preglede. Na osnovi analize delovnega mesta imamo tudi že izdelan standard, ki ima splošno stro- kovno veljavo. Dopolniti bi ga kazalo le v deležu ugotavljanja osebnih lastnosti- sposobnosti s primernim psihotestom. To zahtevo še posebej poudarja izredno visok delež subjektivnih vzrokov, in sicer: nepazljivost, neprisebnost, tveganje (precenjevanje nevarnosti), odnos do poklica. Nadalje nam ta naloga narekuje redno spremljanje delavčevih psihofizičnih spo- sobnosti in hkrati sistematično uvajanje ukrepov, ki pomagajo ohranjati te sposobnosti. Sem sodijo občasni (periodični) zdravstveni pregledi, vzpodbujanje zanimanja za stroko, in omogočanje ustrezne rekreacije, načrtna skrb za socialne probleme, primerno regu- liranje materialnega nagrajevanja po delu in uveljavljanje primerne oblike simboličnih priznanj. Posebne in načrtne skrbi morajo biti deležni učenci v obdobju, ko je njihove psihofizične lastnosti še možno oblikovati. Strokovno usposabljanje delavcev . Pomanjkljiva usposobljenost za določeno delo predstavlja stalno delavčevo neprilagojenost nalogam in razmeram pri delu ter vsebuje 309 vrsto faktorjev, ki pogOJUJeJO poškodbe: pomanjkljivosti psihofizioloških funkcij in svojstev, psihomotorične lastnosti (spretnost, koordiniranost, hitrost kretenj) funkcije čutnih organov, splošno in tehnično inteligenco, oblikovanje odnosa do poklica, do dela. V gozdarski proizvodnji, kjer se delovne prilike menjajo tako rekoč od drevesa do drevesa, prihaja do močne· veljave zmožnost delavca, da izkorišča osebne sposob- nosti in izkušnje ter ritem dela. z uporabo mehanizacije (motorna žaga, traktor, na- kladalniki) se v ta osebni ritem dela vsiljuje ritem stroja, kar ustvarja nove nevarne situacije in predstavlja za delavce nove zahteve prilagajanja. Navedene ugotovitve nas silijo k sistematičnemu usposabljanju delavcev, še posebej pri uvajanju nove tehnolo- gije v gozdno proizvodnjo. Zagotavljanje varnega delovnega okolja in razmer. Znano je, da varnost pri delu obsega ukrepe tehničnega, zdravstvenega, socialnega in pravnega značaja. Vsi skupaj omogočajo varno delo. Naloga, ki se nam pri tem zastavlja, zahteva koordinirano delo na širšem strokovnem področju in v okviru delovne organizacije, kar je še posebej po- membno. Pri organiziranem uvajanju delavcev v organizacijo dela bi morali upoštevati naslednje ukrepe: poznavanje nevarnosti pri delu poznavanje varne tehnike dela opremljenost delavcev za varno delo - upoštevanje varnostnih navodil, ukrepov rn sredstev pri napornem delu primerna opozorila na delovnem mestu redna kontrola varnosti pri delu, ki jo preverja vodja dela. Ko deta:vec začne z delom, mora opraviti test s področja znanja o varnem delu. Znanje o varnem delu se občasno preverja. Program seznanjanja delavcev z varnost- nimi ukrepi mora biti sistematičen in ne kampanjski. Zajeti mora vse profile delavcev, od vodilnih do fizičnih. Obsegati mora vsa področje, ki vplivajo na varstvo pri delu. Konkretne naloge, ki dajejo v delovnih pogojih povod za povečan delež subjektivnih vzrokov pri poškodbah, moramo zajeti v letnih načrtih. Tu gre za prerazporejanje de- lavcev, ko zaradi obolelosti ali staranja niso več kos dosedanjemu delu. Ustrezna organizacija dela mora upoštevati delovne odmore, kadar nastopi utruje- nost. Oskrbeti se mora z boljšimi varnostnimi sredstvi. Bojevati se moramo proti razvadam, ki vplivajo na počutje in sposobnosti delavcev. Sem sodi preprečevanje alkoholizma nasploh, še posebej pa uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom. Organizacija dostopa na delovišče je v gozdarstvu pomemben faktor. Je lahko vzrok za utrujenost in hkrati za velike materialne izdatke (izgradnja komunikacij, na- bava prevoznih sredstev, plačevanje kilometrin). Pomembne so še stanovanjske raz- mere in komunalna opremljenost. Načrtno uveljavljanje varnega dela zahteva izdelavo in realizacijo ukrepov in nalog varstva pri delu za daljše obdobje. To omogoča realizacijo zahtevnejših nalog vezanih za koordinirano delo šit:šega strokovnega teama (tehnikov, organizatorjev, medicincev, psihologov, pravnikov, varstvenikov) in zagotavlja potrebna materialna sredstva. Zaldjuček Zbrani podatki so nam omogočili vpogled v stanje, delež in tendenco subjektivnih vzrokov poškodb. To nam zagotavlja primerno orientacijo za bodoče ukrepe pri pre- prečevanju poškodb. Načrtna in dosledna priprava in izvedba ukrepov bo zagotovila, 310 da bo število poškodb manjše. Iz vsega navedenega pa tudi lahko zaključimo, da je ta naloga zelo kompleksna in zahtevna, ki srno ji lahko kos le z izrednimi napori vseh prizadetih v skupni akciji. Literatura l. Bujas Z., Petz B.: Osnove psihologije rada, Institut za higienu rada jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb 1959. 2. Tavčar 1.: Socialna politika -varstvo pri delu, Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZSS, Ljubljana 1973. 3. švajger 1.: Varnost pri delu (teorija in praksa), Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, Ljubljana 1972. 4. Gradivo gozdno-gospodarskih organizacij (tabele - analize poškodb 4 za leto 1971, 1972, 1973) Slovenije. BESCH.ADIGUNGEN BEl DER WALDARBEIT UND DIE SUBJEKTIVEN FAKTOREN Zusammenfassung Bei der Waldarbeit kommen Beschadigungen sehr hliufig for. Erfolgreiche Vorbeugung ist nur dann moglich, wenn die Ursachen geniigend bekannt sind. Die Analysen zeigen dass unter den Beschadigungsursachen am haufigsten die subjektiven Faktoren erscheinen. Das bedcuted, dass ihr gesamter Komplex gut bekannt sein muss, und desgleichen ihre gegenseitige Verbundenheit und Beeinfliissung. Es ist jedoch sehr schwierig, die hieher gehorigen Vcrhaltnisse festzusteJJen . Deswegen sollten alle praventiven Massnah- men alle im subjektiven Faktorenkomplcx liegenden Ursachen erfassen. Zu diesen Mass- nahmen gehoren: die Befahigung der Arbeiter zur sicheren Arbeit, ihre Ausstattung mit entsprechenden Schutzmitteln, Anweisung zum regelmassigen Gebrauch der Schutzmittel, angemessene Einleitung in die Arbeitsprozesse, regelmassige Arbeitkontrolle, gesundheitliche Fiirsorge, entsprechende Untcrbringung, Einfiihrung einer entsprechenden Organisation der Arbeit und standige Analyse der Beschadigungsursachen. Eine konsequente und dauernde Durchsetzung der vorgesehen Massnahmen wird eine sichere Arbeit ermoglichen. Uredništvo GV se zahvaljuje vsem gozdno-gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, zlasti pa Gozdnemu gospodarstvu Celje in njegovim temeljnim organizacijam združenega dela ter republiški izobraževalni skupnosti za gozdarstvo za pomoč pri izdajanju naše revije. Obenem pa upa, da bo slovensko gozdarstvo z dogovorom kmalu uredilo financiranje GOZDARSKEGA VESTNIKA. 311 UDK 634.0.852.12 (Abies sp.)- -015.6 GRčAVOST JELOVINE IN NJEN VPLIV NA KAKOVOSTNO OPREDELITEV HLODOV Franc Fur 1 an (Postojna) Fur 1 an, F.: Grčavost jelovine in njen vpliv na kako- vostno opredelitev hlodov. Gozdarski vestnik 33, 1975, 6, str. 312-318. V slovenščini, povzetek v nemščini. Razprava zajema rezultate raziskovanja grč na jelovi deblovini in njihovega vpliva na kvaliteto lesa oziroma na razvrščanje sortimentov jelovine po jugoslovanskem stan- dardu (JUS). Raziskovanje je razvrstilo grče po številu, velikosti in deležu na površini debelnega plašča, in sicer po vseh 2m dolgih sekcijah in po različnih debelinskih stopnjah drevja. Površinski delež grč na plašču deblovine ne pre- sega 1 Ofo, kar je najznačilnejše dognanje in da sklepati tudi na majhen volumenski delež grč v lesu. Fur 1 an, F.: Grčavost jelovine in njen vpliv na kako- vostno opredelitev hlodov (Knottiness of european fir stem- wood and its influence on grading rules for logs.) Gozdarski vestnik 33, 1975, 6, str. 312-318. In Slovene, summary in German. The present paper deals with the knottiness of european fir stemwood and its influence on wood quality as well as on grades and method of classification for logs according to Yugoslav standards (JUS). Surface portion of knots don't exceed 1 °/o what indicates that the volume portion of knots is low. 1. Uvod in opredelitev problema Pri iglavcih so grče poleg koničnosti in zavite rasti najbolj pogoste in najbolj odlo- čilne napake lesa. Razen po obliki, velikosti in položaju, jih opredeljujemo tudi z vidika zraslosti, ki je eden od pomembnih faktorjev (5). Glede na zraslost ločimo zrasle in nezrasle grče, pri čemer so slednje precej večja napaka. Zrasle grče, ki nastanejo kot posledica živih vej, so z tesnim tkivom tesno obdane (6). Nezrasle (izpadajoče) grče pa so ostanki suhih vej. Proti infekciji se branijo s smolo, zato ostajajo na deblu štrcli, ki jih obrašča na novo prirasli les. Ostaja pa vprašanje drugih značilnosti grč in njihovega vpliva na kvaliteto sortimen- tov iglavcev, kot so: število grč in vencev grč, njihova velikost in medsebojna odvisnost ter delež površine grč na površini plašča debla pri posameznih dolžinskih sekcijah debel, vse to pa še v odvisnosti od debelinskih stopenj drevja. Odgovor na ta vprašanja sem skušal dati z raziskavo grč na jelovem drevju v dolo- čenem sečišču, ki je v tem članku prikazana v povzetku. 2. Zbiranje in obdelava podatkov Terenska snemanja sem opravil leta 1972 v revirju Snežnik, Gozdno gospodarstvo Postojna. V sečni enoti mi je bilo odkazanih 452 dreves. Za vzorec sem iz vsake debe- linske stopnje drevja vzel po metodi na preskok po pet dreves, ne glede na število odkazanih dreves. Analizo vz01·čnih dreves sem opravil na podrtem in izdelanem drevju, oziroma na njihovih deblih. Na vseh 2m dolgih dolžinskih sekcijah debel sem izmeril 312 vse grče oziroma zbiral podatke o njihovih značilnostih . Podatke sem vnašal v zato prirejen obrazec (4). Ta zajema splošne podatke (revir, oddelek) in pa tabelami del, ki v vodoravni smeri prikazuje dolžinske sekcije debla, vertikalno pa našteva značilne podatke o suhih in živih grčah . Podatke o grčah na analiziranem drevju sem razporedil in združeval v različne sku- pine po različnih kriterijih združevanja. Za vse kriterije sem izdelal dvovhodne tabele, podatke z njih pa grafično prikazal na milimetrskem papirju. Na tej osnovi sem ugoto- vil tip regresijske krivulje. Do te stopnje obdelane podatke sem potem z programom vnesel v računalnik, ki mi je poleg rezultata regresijske krivulje le-to tudi izrisal. Za prikaz vpliva grč na strukturo sortimentov jelke, smreke (po JUS 1967) v od- stotnih deležih sem uporabil povprečne podatke za vsa merjena drevesa. Najprej sem ugotovil strukturo sortimentov za vsako debelinsko stopnjo drevja in nato še celotno strukturo. 3. Prikaz izmerjenih grč na deblih glede na različne značilne nakazovalec 3.1 . Najdebelejše grče v posameznih dolžinskih sekcijah debla po debe,linskih stopnjah drevja Ta nakazovalec je pomemben, ker se vpliv napak na gozdne lesne sortimente pra- viloma presoja po največji napaki. Izkazalo se je, da se pri nižjih debelinskih stopnjah drevja grče največjih premerov javljajo v spodnjem delu debla, v srednjih debelinskih stopnjah drevja v srednjem delu debla, v najvišjih debelinskih stopnjah pa se pomak- nejo po deblu navzgor, a ne več kot nekaj nad polovično višino debla. Odvisnost med debelinsko stopnjo drevesa in premerom najdebelejše grče na njego- vem deblu ne glede na dolžinsko sekcijo je linearna, torej z naraščanjem debelinske stopnje drevja narašča tudi premer najdebelejše grče. To prikazuje naslednji diagram : Premer najdebe- lejše grče v mm 70 60 50 itO 30 20 'J 6 7 8 9 10 11 12 de b st. drevja Diagram 1: Najdebelej še grče v posameznih debelinskih stopnjah drevja ne glede na dolžin- sko sekcijo debla y = 7,3455 + 4,9939 x; ryx = 0,9843 313 3.2. Povprečno število gre m povprečno število vencev grč na dolžinskih sekcijah debla po debelinskih stopnjah drevja ter njun medsebojni odnos Prikaz z vidika standarda gozdnih lesnih sortimentov ni zanimiv, ker le-ta vedno predpisuje le maksimalno dovoljene napake in ne povprečne. Kljub temu pa tako zbrani podatki kažejo na zakonitosti, ki jih bomo še navedli in rabijo kot podlaga za izračun ploščine ali površine grč. Tako s pomikanjem dolžinske sekcije proti vrhu debla narašča število grč pri vsaki debelinski stopnji drevja v obliki enostavne regresije. Kaže se tudi naraščanje povpreč­ nega števila grč z naraščanjem debelinske stopnje drevja. Pri obravnavi povprečnega števila grč in pri vseh ostalih nakazovalcih bistveno odstopa tista debelinska stopnja, ki nudi premajhno število podatkov (3), in jo v nadaljnjem ne obravnavam. Povsod kažeta odstopanje tudi 4. in delno 5. debelinska stopnja drevja zaradi posebnih pogojev rasti. Krošnje so namreč bolj al i manj zasenčene, višinski prirastek je manjši, zato je več grč in vencev grč, večja je tudi njihova ploščina. Za praktične potrebe so po- membnejše višje debelinske stopnje drevja, ki so sicer v sečnjah bolj zastopane. Povprečno število vencev grč zelo počasi narašča proti robu debla (po sekcijah), pri vseh debelinskih stopnjah drevja. V sekcijah debla od 11 do 17m med debelin- skimi stopnjami drevja praktično ni razlik. Tudi naraščanje povprečnega števila grčavih vencev prikazuje enostavna krivuljasta regresija. Iz diagrama 2 je razvidno, da so povprečno dva do trij e venci grč na dolžinski meter (diagram prikazuje 8. debelinsko stopnjo drevja, velja pa tudi za ostale). Toleranca JUS 1967 sortimentov iglavcev torej ustrezajo, ker omejujejo grče v glavnem na dva do tri vence, ob upoštevanju najslab- šega dolžinskega metra. Povprečno število a- grč b- vencev grč 18 14 10 G z. L--,---,---.--.---.-~---,---.---.--.--, o b Z 4 6 5 10 12 JI, 16 18 CO ff Zrn - dolžinske sekcije no deblu Diagram 2: Odnos med povprecmm številom gre m povprccmm številom vencev grč za 8. debelinsko stopnjo drevja Regresijski krivulji : za grče : y = -2,2251 + 1,6360 x - 0,0404 x2 ; l yx = 0,9936 (a) za vence grč: y = 0,9299 + 0,5093 x- 0,0154 x2 ; l yx = 0,7338 (b) 314 Odnos med povprečnim številom grč m povprečnim številom vencev grč daje na- slednje ugotovitve : - Stevilo grč in število vencev grč se v najnižjih sekcijah debla skoraj ali popol- noma prekrivata. V vencu grč je torej majhno število grč , tudi posamezna grča pomeni že venec grč. - Razmik med krivuljama se s pomikanjem dolžinskih sekcij proti vrhu debla povečuje; število grč v vencu grč z višino narašča . Največji razmik med krivuljama je pri najvišji debelinski stopnji drevja. 3.3. Povprečna površina gre l!Z njen delež na površini plašča posameznih dolžinskih sekcij debla po debelinskih stopnjah Površina grč bolje nakazuje grčavost debla kot število in velikost grč, čeprav izhaja iz njih. Toda njena praktična uporaba ni možna in je zato JUS ne zajema. če presojamo absolutno povprečno površino grč lahko ugotovimo da le-ta narašča z debelinsko stopnjo drevja (diagram 3 za 7., 8. in 9. stopnjo drevja), in sicer doseže največjo vrednost v 12., to je najvišji debelinski stopnji. Porazdelitev povprečne ploščine grč za vse debelinske stopnje drevja pa narašča z dolžinsko sekcijo proti vrhu debla v obliki enostavne krivuljaste regresije. To naraščanje je toliko bolj intenzivno, kolikor višja je debelinska stopnja drevja. Povprečna plošči na grč: ( crn2 ) '\40 100 60 9. cl.. st. 8. d st. 7.d. st ' ' l -'t 6 5 10 12 14 16 1B [0 ff Zm-dol:tinske sekcije na deblu Diagram 3: Povprečna površina grč na dolžinskih sekcijah debla za 7., 8. in 9. debelinsko stopnjo drevja 7. deb. st.: y = - 15,7734 + 5,9123 x- 0,0910 x2 ; l yx = 0,9285 8. deb. st.: y = -15,8086 + 7,0541 x- 0,1069 x2 ; l yx = 0,8921 9. deb. st.: y = -42,0072 + 12,2876 x- 0,2093 x2; fyx = 0,8887 Tako sem ugotovil delež površin grč v površini plašča na 2 m dolgih dolžinskih sekcijah debla po debelinskih stopnjah drevja. Naraščanje ploščinskega deleža grč pri vseh debelinskih stopnjah drevja (diagram 4: primer za 7., 8., 9. debelinsko stopnjo drevja) je v začetku počasnejše, v višjih dolžinskih sekcijah debla pa nekoliko hitrejše, in to v obliki krivuljaste regresije tipa y = a X xb. Vzrok temu je relativno majhno število grč v relativno veliki ploščini valja v spodnjih sekcijah; ravno obratno je v višjih dolžinskih sekcijah debla. Poleg tega je pomembna ugotovitev, da z naraščanjem debe- line drevja narašča v višjih dolžinskih sekcijah debla tudi delež ploščine grč, kar se jasno vidi iz diagrama 4. 315 Kot je razvidno, delež površine grč nikjer ne dosega niti enega procenta, kar je zelo pomembno za presojo obsega toleranc pri grčah, razvrščenih po JUS gozdnih lesnih sortimentov. Ne bi bilo namreč prav, če bi tolerance pri grčah omejevali, čeprav je treba upoštevati, da je napaka lesa zaradi deviacij vlaken okoli grč večja, kot kažejo same grče, toda še vedno v majhnem deležu v primerjavi s površino plašča valja. Iz površinskega deleža grč, ki je relativno zelo majhen, lahko sklepamo na približno enako majhen volumenski delež. Kljub temu, da upoštevamo napako lesa zaradi deviacij okoli grč, bi lahko le-te pri različnih sortimentih v precejšnji meri tolerirali. Težinski delež grč je nekoliko večji, in to zaradi njihove večje specifične teže. Delei plošcine grč v ploščinah pla~čo. '/• 0,6 0.5 o.~ o,.:, 0,2 0,1 6 9. dst. 5d. st 7. d. st. 8 10 1Z 1'1 16 18 20 l?. Zm-doliinske sekcije na deblu Diagram 4: Deleži površine grč v površini plašča na 2m dolgih dolžinskih sekcijah debla za 7., 8. in 9. debelinsko stopnjo drevja v 0/o 7. deb . st. y = 0,0028 x 1,6022; lyx = 0,9471 8. deb . st. y = 0,0038 x 1,5408; l yx = 0,9508 9. deb . st. y = 0,0017 x 1,8788; l yx = 0,9764 4. Analiza vpliva grč na kvaliteto gozdnih lesnih sortimentov po JUS 1967 če bi analiza kvalitete sortimcntov jelovine slonela le na grčah kot na napakah lesa po JUS 1967 - tako sem si jo prvotno zamislil - bi dobili znaten delež hlodov kvalitete F in L, in sicer na delih debel brez grč. Vendar blodi F in Lv današnji -praksi nimajo praktičnega pomena in v resnici povečujejo le delež v prvem kvalitetnem razredu hlodov za žago. Zato sem jo omejil le na hlode za žago. Tako izdelano analizo prikazuje tabela na str. 317, iz katere je razvidno: - razmerje med 1., Il. in III. kvalitetnim razredom hlodov žagovcev in ostalimi tehničnimi sortimenti je kakor 3 : 3 : 3 : l. To razmerje bi pomenilo realno kvalitetno strukturo sortimentov, če bi upoštevali le grče. Spremeni pa se, ko upoštevamo še druge napake lesa, zlasti na škodo prvega in delno drugega kvalitetnega razreda, čeprav je vpliv grč kljub temu najmočnejši; - drugi kvalitetni razred hlodov žagovcev prevladuje v 6., 7., 8. in 9. debelinski stopnji drevja, ker je velikost nezraslih grč v spodnjem delu debla in zraslih v zgor- njem delu v okviru toleranc po JUS. III. kvalitetni razred prevladuje v 10. in zlasti 11. in 12. debelinski stopnji drevja, in sicer zaradi velikih dimenzij tako zraslih kot ne- zraslih grč; 316 Hlodi za žago Deb. Ostali tehnični st. I II Ili sortimenti drevja v 0/o volumna deblovine 3 100 4 100 s 47,3 52,7 6 21,4 50,4 8,1 20,1 7 34,9 24,6 30,4 10,1 8 32,7 45,0 15,5 6,8 9 24,9 55,8 16,1 3,2 10 40,3 23,1 34,5 2,1 11 23,7 28,2 46,4 1,7 12 23,4 25,1 50,3 1,2 Povprečno 27,1 32,8 33,4 6,7 - delež ostalega oblega tehničnega lesa močno upada z narascanjem debelinske stopnje drevja: zastopan je s 100 Ofo v 3. in 4. debelinski stopnji in le z 1,2 Ofo v 12. debe- linski stopnji drevja. Glede na to, da imajo hlodi največjo vrednost, je naš cilj vzgajati debelo drevje. Ob ustreznih pogojih si pomagamo tudi z obžagovanjem vej pri mladem drevju; to je eden od pripomočkov sodobne tehnike pri gojenju gozdov, ki preprečuje, da bi pri pri- raščanju lesa izločili nezrasle grče, kot posledico odmiranja vej oziroma zaraščanja njihovih ostankov (štrcljev). 5. Zaključek Kot že omenjeno, grčavost v takšni obliki, kot je prikazana v tej analizi, do sedaj še ni bila obdelana. Z njo je dan skromen začetek, ki pa že sedaj presega okvire pro- učevanega gozdno vegetacijskega tipa AF lycopodietosum in AF omphalodetosum in velja bolj ali manj za širšo združbo AF dinaricum-a. Najvažnejše ugoto vitve Delež površine grč ne presega v nobenem primeru 1 Ofo površine plašča debla. Po- datek je pomemben za presojo obsega toleranc po JUS gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in zahteva nadaljnje proučevanje glede volumenskega deleža grč. Iz tega deleža sledi, da so glede grč po JUS predpisani preostri kriteriji. Premeri najdebelejših grč z večanjem debelinske stopnje drevja linearno nara- ščajo - najdebelejše grče najdemo praviloma na najdebelejšem drevju. Kljub temu je naš cilj še vedno vzgoja debelega drevja, ker se z naraščanjem debeline veča dolžina čistega debla, poleg tega pa je delež najvrednejših sortimentov tu največj i . Povprečno število grč z dolžinskimi sekcijami debla pri vseh debelinskih stop- njah drevja narašča v začetku počasi, ko zajema maloštevilne suhe grče v spodnjem delu debla, kasneje pa hitreje, zlasti v zgornjem delu debla v krošnjo, kjer je veliko število izključno živih grč. Za razliko od povprečnega števila grč pa je povprečno število vencev grč zlasti pri debelinskih stopnjah drevja 6-12 z višjim položajem dolžinske sekcije debla bolj ali manj konstantno. V povprečju se število vencev grč 317 giblje med 2 in 3 na tekoči meter. Glede na to, tolerance, JUS 1967 sortimentov iglav- cev ustrezajo, ker omejujejo grče v glavnem na 2-3 vence, ob upoštevanju najslabšega dolžinskega metra. Delež površine grč sam po sebi najodločneje interpretira grčavost debla. Zato naj bi služil kot dopolnilna osnova za presojo toleranc grč v JUS gozdnih lesnih sorti- mentov. Literalura l. Blejec, M.: Statistične metode v gozdarstvu in tesarstvu; Ljubljana 1969. 2. čok/, M .: Gozdarski in lesno industrijski priročnik; Ljubljana 1961. 3. Džordž, V.: Snidikor i Viljem G. Kohren: Statističkc metode; Beograd 1971 . 4. R ebu/a, E.: Uporabnost različnih nakazovalcev pri določanju normativov sečnje listav- cev; Magisterska naloga; Ljubljana 1974. 5. Turk, Z.: Krejenjc gozdnih lesnih sortimentov; Ljubljana 1962. 6. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode ; Gozdarski vestnik 1969/9-10. 7. Turk, Z.: Grče slepice - njih nastanek, spoznavanje, merjenje, in pomen; Gozdarski vestnik 1972/5-6. 8. Turk, Z.: Slovenski prevod JUS gozdnih lesnih sortimentov za interno uporabo; poli- kopija inštituta za GLG; Ljubljana 1967. 9. Turk, Z.: Jugoslovanski standard: Službeni list SFRJ št. 23/1955. KNORRIGKEIT DES T ANNENSCHAFTHOLZES UND DEREN EINFLUSS AUF DIE HOLZQUALITA.TSBESTIMMUNG Zusammenfassung Die Studie behandelt die Untersuchungsergebnisse i.iber die Knorren an dem Tannen- schaftholze und deren Einfluss auf die Holzqualitat beziehungsweise auf die Einteilung der Tanncnrundholzsortimente nach dem jugoslawischen Holzsortierungsstandard. Die Unter- suchung hat die Knorren nach ihrer Anzahl, Grossc und illrem Flachenanteil an dem Scllaft- mantel eingefasst und zwar nach den einzelnen, 2m langen Scllaftssektionen all er Starken- stufen der Baume. Der Flachenanteil der Knorren an dem Schaftmantel erreicht durch- schnittlich nicht einmal 1 %, was das Hauptergebnis bedeutet. Es crmoglicht die Beurteilung, dass auch ihr Volumenanteil verhaltnismassig klein ist. Iz vsebine GV št. 7-8 - Hočevar in Tortic: Višja rnikoflora v Krakovskem gozdu - Ob 100 letnici slovensl\ega gozdarstva se bomo z beležkami in dalj- širni poročili spomnili zaslužnih slovenskih gozdarjev, nagrajenca, jubilantov, novih doktorjev gozdarskih znanosti, novih častnih in zaslužnih članov ZIT gozdarstva in lesarstva. Ne pozabljajmo, da je človek tisti, ki snuje in ustvarja! - Zapis na bukvi številka bo izšla okol•i 20. avgusta 1975 318 RAZPRAVE O GOJENJU DUGLAZIJE (Pseudotsuga menziessii) Inozemske strokovne gozdarske revije poročajo, da je bilo od jeseni 1973 do jeseni 1974 v nemških in avstrijskih deželah mnogo študijskih ogledov, raziskovanj in obravnav o problematiki pospešenega gojenja duglazije, oktobra 1974 pa je na Dunaju potekalo v znamenju duglazije tudi sklepno zasedanje številnih strokovnjakov iz prakse in raz- iskovalnih ter znanstvenih inštitucij. Duglazijo so že pred pol stoletja vnesli v naše gozdove in tudi v zadnjem času na- stajajo številni nasadi raznih gojitvenih oblik, in to zlasti pri obsežnih premenah in melioracijah v večini gozdnogospodarskih območij . Zaradi tega so za našo gozdarsko prakso prav gotovo zanimive nekatere bistvene ugotovitve in izvajanja, ki jih prinašata reviji »Allgemene Forstzeitung, Wien, Folge 11 - 1974, in Holz-Kurier Nr. 48/1974«. V vseh razpravah poudarjajo, da govore v prid gojenja duglazije naslednji razlogi : - visoki donosi duglazij e, ki prekašajo smreko in jelko za 30-40 o;o, bor za 50 do 100 Ofo; za doseganje enakega proizvodnega donosa je možno obhodnjo znižati za 20 do 30 let ; - tehnološke lastnosti duglazije so enake macesnovim in je zato prodajna cena duglazije v poprečju enaka ceni macesnovine; - v ekološkem pogledu ima duglazija celo manjše zahteve kot smreka in jo pri- poročajo posebno v toplejšem mejnem območju prirodnega areala smreke in za pre- mene sekundarnih borovih gozdov. Duglazija je v Evropi izumrla v zadnji ledeni dobi (analize poJema), medtem ko se je ohranila na zahodu severnoameriškega kontinenta, in sicer pretežno na območju primorskih držav: Britanske Kolumbije, Washingtona, Oregona in severnega dela Ka- lifornije. V tem prostranem arealu duglazije so se oblikovale in razvile tudi njene rase. V glavnem se razlikujeta dve rasi, to je primorska oblika, gojitveno in gospodarsko najpomembnejša, vendar nekoliko občutljiva za mraz, ter gorska oblika, ki je počas­ nejša v rasti , a odpornejša. Dr. J. Rach, izvedenec za duglazijo pri zavodu Nieder-sachsische Forstliche Ver- suchsanstalt, poznavalec prirodnega areala duglazije v Severni Ameriki, priporoča za avstrijske dežele semena z zahodnih pobočij gorovja Cascade v primorskih državah Washington in severni Oregon. Zaradi velike prednosti duglazije predvidevajo dolgoročni pogozdovalni projekti posameznih dežel od 15 do 50 Ofo vnašanja duglazije v drevesni sestav. Obstoječi stari sestoji duglazije še zdaleč ne zadoščajo za proizvodnjo zadostne količine semena, zato so v teku intenzivni napori za nabavo semena ustreznih provenienc iz Severne Amerike. V ta namen specializirani nemški gozdarski strokovnjaki neposredno nadzorujejo pri- dobivanje semena duglazije na kraju samem, v Severni Ameriki in so udeleženi pri raziskovanjih raznih provenienc duglazije v okviru programskih nalog mednarodne organizacije IUFRO. Kakšna tla ustrezajo duglaziji Primerna so kisla tla, še zlasti peščeno ilovnata. Apnenčasta tla duglaziji ne ustre- zajo, vendar so tudi še primerna, če so površinsko izprana (dekalcificirana) od 20 do 25 cm v globino. 319 Neprimerna so mocvrrna tla ter zbita hladna glinasta tla. Pred saditvijo je treba tla pedološko raziskati. Glede vodnega režima velja poudariti, da duglaziji ustrezajo zmerno sveža do zmerno suha tla. Manipulacija s sadikami Pravilna manipulacija je za uspeh saditve odločilna. Brezpogojno moramo zagoto- viti sadiki stalno vlago pri vseh fazah: izkopu, sortiranju, transportu . Pri tem lahko uspešno uporabljamo razna zaščitna sredstva (Forstalgin Agricol, vlažne saditvene vreče itd.). čas in način saditve duglazije Najugodnejši čas je zgodaj spomladi, ko tla odmrznejo in popki še povsem miru- jejo. »Jesensko pogozdovanje« se glede na fiziološko delovanje rastlin (druga rast koreninic) priporoča le od začetka do konca avgusta. Oblika zmesi: razmik sadik 2 X 2 in tudi več. Nasadi naj bodo skupinsko mešani z drugimi drevesnimi vrstami, in sicer duglazija v skupinah ali malih sestojih v velikosti od 0,1 do 1,0 ha, nikakor pa je ne sadite posamič. Za proizvodnjo vrednejših sortimentov moramo nujno izvesti pravočasno obžago- vanje vej. Ponovno poudarjam, da je uspešnost gojenja duglazije odvisna od semena ustrezne provenience in od skrbne manipulacije s saditvenim blagom. To bi bil kratek in zgoščen povzetek bistvenih ugotovitev in priporočil iz razprav v navedenih inozemskih revijah. Skupina preko 70 let starih duglazij v kraju Rovte nad Vrhniko. Orjaška drevesa so debela 90 do 100 cm. V okolici je gost duglazijin mlaj. Drevesa je zasadil nekdanji gozdni vele- posestnik Lenarčič. (foto: Marjan Pfeifer) 320 Zastavlja se vprašanje, kakšna je problematika gojenja duglazije v naših razmerah. O duglaziji pri nas je pisalo več domačih in tudi tujih strokovnjakov, kar je raz- vidno iz navedbe literarnih virov na koncu tega prispevka. Prvi nasadi duglazije na Slovenskem so nastali že koncem preteklega stoletja. Gozdne eksote, med njimi tudi duglazija, so prispele v dežele bivše Avstro-Ogrske in s tem tudi v Slovenijo preko Belgije, Nizozemske in Nemčije. Dokaj skromne podatke o duglaziji v Sloveniji je obogatila šele študija prof. čokla »Rast tujih iglavcev v Sloveniji« 1965. leta. Nahajališča duglazijinih nasadov na območju Slovenije, ki so stara nad 40 let: Največ nasadov je na območju gozdnega gospodarstva Maribor na Pohorju in v Slovenskih Goricah (Rdeči breg, Podvelka, Kamelišče pri Rušah, Josipdol pri Ribnici, Skupina 90-Jetne duglazije v Pečovniku pri Celju . (foto: Košutnik D.) Klopni vrh, Recenjak, Uršankovo, Viltuš, šardinje pri Veliki Nedelji, Verber-Krše- vina, Tomaž pri Ormožu). Lep sestoj duglazije je tudi pri Zg. Velki v upravi gozdarstva pri Agrokombinatu Maribor. Na območju gozdnega gospodarstva Celje so znani najstarejši sestoji duglazije pri nas, in sicer v Pečovniku za starim gradom, v Rudnici pri Podčetrtku in v .Zovneku pri .Zalcu. V Jablah pri Trzinu (gozdni obrat Emone, Ljubljana) je 60-letni nasad prav lepe rasti okoli 1 ha površine. Na območju postojnskega gozdnega gospodarstva je večji sestoj duglazije v gozd- nem kraju Počivalnik nad Planino, manjši nasadi so še pri škocjanu-Javorniku. Skupine starejših duglazij so v parkovnem gozdu Panovec pri Novi Gorici, v Mokricah in Dobrovi pri Brežicah, pri Podbrezjah (Hajmanka) na Gorenjskem in še v raznih parkih in grajskih vrtovih. 321 Pri izvedbi premen in melioracij so bile v zadnjem obdobju posajene precejšnje ko- ličine sadik duglazije skoraj po vsej Sloveniji. Omenimo naj le pomembnejše lokacije, npr. Bela Krajina, Vahta (GG Novo mesto), Dobrava, Leskovec (GG Brežice), Bre- ginjski kot (SGG Tolmin), Brk.ini, Odolina, Reteče brdo, (Zavod za pogozdovanje krasa, Sežana), Kočevska grmišča (GG Kočevje), zeleni pas Ljubljane itd . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je v letu 1971 izločil v pomembnejših nasadih zelene duglazije 14 raziskovalnih ploskev v skupni površini 9,50 ha, predvsem z namenom, da na njih spremlja nadaljnji razvoj duglazijinih nasadov. Po določilih Pravilnika o načinu odbiranja in priznavanja matičnih rastlin za pri- dobivanje sadilnega materiala (Ur. list SRS št. 18/1968) je bilo na območju Slovenije odbranih in registriranih 33 semenskih objektov zelene duglazije v skupni površini 36 ha. Registrirani semenski objekti, prikazani v posebni publikaciji Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1971, so na območju naslednjih delovnih organizacij: GG Maribor (11 objektov), GG Celje (2), GG Brežice (4), GG Novo mesto (3), GLI Slovenj Gradec (2), GG Postojna (2), GG Ljubljana (3), SGG Tolmin (1), Zavod za pogozdovanje krasa Sežana (1), GG Kočevje (1), Emona-Gozdarstvo (1), KK Gozdarstvo Ptuj (1), AK Maribor (1). Za potrebe gozdnogospodarskih organizacij so bili izdelani tudi posebni elaborati semenskih objektov, ki vsebujejo tudi navodila za gospodarjenje z njimi. V Beli krajini, v bližini naselja Adlešiči (gozdni obrat črnomelj), je bila pred Jeti osnovana semenska plantaža, klanski nasad duglazije, na krasu pri Dutovljah pa po- skusni nasad raznih ras duglazije. V glasilu GG Celje »Informacije« št. 11!74 objavlja gozdar Mušič, upokojeni upra- vitelj gozdne uprave Celje, prispevek o sestoju duglazije v gozdnem kraju Pečovnik. Na kmetijski razstavi v Medlogu pri Celju septembra 1974 je vzbujala veliko po- zornost 90 let stara duglazija orjaških dimenzij. Drevo, visoko 53 m in s premerom v prsni višini 104 cm ali 89 cm brez skorje, je imelo 17m3 btto lesne mase. Deblo je bilo prvih 16 m brez vej ali grč. Vršiček je kazal še na normalno priraščanje. Tudi Mušič opozarja na nujnost pravočasne individualne nege dreves, saj je znano, da je duglazija močno vejnata in da se težko in počasi naravno čisti od vej, velika grčavost pa zmanjšuje kvaliteto lesa. V pečovniškem nasadu duglazije ni bilo resnejših glivičnih obolenj ali napada žu- želk-škodljivcev. Od inozemskih strokovnjakov je nasade duglazije v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji leta 1963 pregledal v okviru ameriške tehniške pomoči dr. John V. Doffield, profesor za gojenje gozdov na gozdarski fakulteti univerze v Severni Karolini, v Raleighe. Njegovo sklepno poročilo je izdal Jugoslovensk.i savetodavni centar za poljoprivredu i šumarstvo, Beograd 1963. Glede nasadov duglazije v Sloveniji so njegove ugotovitve v bistvu naslednje: šte- vilni lepi sestoji duglazije so svojo prilagoditev našim ekološkim razmeram dokazali z bujno rastjo v teku 60 in več let. če bi ti sestoji pridelovati dobro seme v zadostnih količinah, ne bi bilo potrebno seme duglazije uvažati, razen za potrebe znanstvenih raziskovanj. Ekspertu je bilo rečeno, da je znaten odstotek lokalno pridobljenega se- mena gluh. Na to opozorilo je odgovoril, da so določeni ukrepi, s katerimi bi mogli doseči večjo proizvodnjo duglazijinega semena, in to predvsem pri negi. Zaradi svoje- časne pregoste saditve in zanemarjenih redčenj, so mnoga drevesa duglazije utesnjena od sosednjih dreves in površina krošnje za proizvodnjo storžev ni dovolj razvita. V čistih sestojih duglazije se pojavi obrod semena običajno le na posameznih do- minantnih drevesih, ki jih je treba označiti, oštevilčiti in opazovati več let, in to glede na njihovo proizvodnjo storžev, ter količine in kvalitete semena. 322 Nadaljnji ukrep za povečanje obroda je po mnenju avtorja mineralno gnojenje odbranih semenskih dreves v sestoju. Večletni poskus v Kaliforniji in Washingtonu, tudi na stoletnih drevesih so pokazali, da dodajanje znatnih količin mineralnih gnojil vpliva na pogostejši in povečan obrod semena. Konkretni poskus, ki je trajal 7 let na površni 2 ha s 380 drevesi duglazije, je imel za posledico dvakratno količinsko pove- čanje in pogostnejši obrod semena. Uporabljali so močne doze amonium nitrata (90 do 300 kg na ha). Uspešnost gnojenja za pospeševanje obroda je bila ugotovljena tudi na vrstah bora (Pinus palustris in Pinus lambertiana). Avtor zelo priporoča, da prvenstveno izkoristimo vse domače izvore semena dug- lazije in pri uvozu pazimo na kontrolirane provenience semena. Kot primer dobrega semenskega objekta naj omenimo skupino velikih duglazij v revirju Zbura (gozdni obrat Mokronog), ostanek večjega sestoja duglazije, ki je bil posekan med italijansko okupacijo. Starost duglazije je 80 let, višina 45 m, prsna debe- lina 75 cm. Debla so polnolesna, gladka, krošnje .pravilne, veje pretežno tanke. Obrod semena je prilično velik, kaljivost do 50 o;o. Kulture iz semena teh semenjakov so zelo vitalne, v dobrem priraščanju. Ob zaključku tega prispevka naj navedem sklepne ugotovitve iz že omenjene pu- blikacije »Rast tujih iglavcev v Sloveniji«: »Dosedanje ugotovitve na raziskovalnih ploskvah duglazije v Sloveniji kažejo na velik pomen, ki bi ga ta drevesna vrsta zaradi svoje izredne rasti mogla imeti v gozdar- stvu Slovenije. Po teh dognanjih duglazija tudi pri nas daleč prekaša najdonosnejši domači drevesni vrsti, smreko in jelko, in to ne samo ·po donosu, temveč tudi po izred- nih dimenzijah lesa. Z njenim vnašanjem v malo vredne gozdove in s snovanjem inten- zivnih nasadov bi bilo mogoče znatno povečati zmogljivost gozdov in pridelovanje lesa za naraščajoče potrebe našega lesnega gospodarstva; vse to pod pogojem, da bodo pri njenem gojenju v zadostni meri upoštevane njene rasne posebnosti in rastiščne zahteve in da bo deležna pravilne ter zadostne nege.« Pri realizaciji razvojnega programa gozdarstva še zlasti na področju načrtovane razširjene gozdnobiološke reprodukcije, bo delež duglazije zelo pomemben. Fr. Jurhar, dip. ing. gozd. Literatura l. Urbas: Eksote v gozdnem gospodarstvu Slovenije. Pola stoljeca šumarstva, Zagreb 1926. 2. Miklavčič: O zeleni duglaziji. Gozdarski Vestnik 1951. 3. Wraber M.: Tuje drevesne vrste v naših gozdovih. Gozdarski Vestnik 1951. 4. Tregubov: Duglazija. Savezna uprava za unapredjenje proizvodnje 1951. 5. čok!: Rast tujih iglavcev v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slove- nije 1965. 6. Du/field: Završni izveštaj o razmnožavanju i genetičkom oplemenjivanju duglazije borovca i drugih egzota u Jugoslaviji, 1963. 7. Mušič: Duglazija v Pečovniku. Informacije GG Celje, štev. 11, leto 1974. POPRAVEK V št. 4 GV smo naredili neljubi tiskarski napaki. Avtorju se opravičujemo! stran 173, 30 vrstica od zgoraj navzdol: pravilno ... temeljnim zakonom o gozdovih v letu 1961. stran 173, 32. vrstica od zgoraj navzdol: pravilno ... nove ustave v letu 1974 323 KAJ JE Z JELKO NA NOVOMESKEM ROGU Uvod Vse več slučajnih pripadkov, posebno jelke, v gozdno-gospodarski enoti Soteska (Straža pri Novem mestu), s tem v zvezi pa problemi pri načrtovanju proizvodnje, problemi pri izvrševanju tega načrta in problemi pri gospodarjenju na splošno nas opozarjajo, da v teh sestojih nekaj ni v redu. Vse bolj smo upali, da bo takoimenovana sušenje jelke, ki je že v prejšnjem desetletju zavzelo zelo široka področja, Rogu pri- zaneslo. Toda kaže, da nam ne bo prizanašala. Terenske raziskave in podatki v tem sestavku kažejo, da se zle slutnje že uresničujejo. Za začetek navajamo podatke, ki že marsikaj povedo. V letu 1973 je bilo v ome- njeni gozdno-gospodarski enoti posekanih 1982 ms slučajnih pripadkov, predvsem suhe jelke, v naslednjem letu pa že kar 3836 ms, kar je že 50 O/o predpisanega etata. Da bi ugotovili kakšen je obseg hiranja jelke, dalje, kakšen je prirastek v teh sestojih in kakšen je čas odmiranja, smo v oddelku 27a gozdno-gospodarske enote Soteska analizirali vse te tri pojave. Vzporedno s tem smo analizirali tudi pomlajevanje, ker domnevamo, da je to spremljajoči pojav odmiranja. Prav gotovo lahko metodi, zlasti pa velikosti vzorca, marsikaj očitamo. Naša želja je, da ob problemu, ki je zelo pereč in širok, analiziramo dejavnost, da dobimo nekatere kvalitetne in kvantitetne podatke o pojavu. Ti pa so nam potrebni, da bi to nadlogo bolje spoznali, - morebiti lahko določili trend prostorskega in jakostnega širjenja, - ter da 'bi lahko posledice, kot integralni del gospodarjenja z gozdovi, upoštevali pri načrtovanju . l. Opis objekta Objekt leži v nadmorski višini 700- 800 m, valovito pobočje z SV in V dispozicijo, brez večjih nagibov. Matična podlaga je apnenec. Tla so rjava, karbonatna, srednje globoka. Rodovitnost je prav dobra do odlična. Rastlinska združba je jelka-bukev s pomladansko torilnico (Abieti-Fagetum Amphalodeutosum) in na majhni površini, tik pod vrhom, na bolj suhem predelu, združba jelke-bukve z golšcem (Abieti-Fagetum mercuria/ietosum). Po ureditvenem načrtu za dve zadnji desetletji je bil predpisan prebiralni način gospodarjenja, etat pa je bil realiziran predvsem s sečnjo slučajnih pripadkov. Revizija predvideva skupinsko-postopno gospodarjenje. Del odseka je umetno obnovljen. Sklep je v vzhodnem delu normalen in v zahodnem pretrgan in vrzelast, predvsem zaradi sečnje slučajnih pripadkov. V vrzelih se pojavlja bujen ze- liščni sloj in grmovne vrste. Lesna zaloga iglavcev je 273 mSjha in listavcev 150 mS/ha. Prirastek iglavcev je 5,44 m3/ha in listavcev 3,01 m3/ha. Za naslednje ureditveno obdobje je predviden etat 2050 ms, od tega 1300 ms iglavcev in 750 ms listavcev. Pomešanost iglavcev in listav- cev je 55 : 45. V preteklem letu je bilo posekanih 306 ms slučajnih pripadkov ali 40 Ofo predpi- sanega etata. V dveh letih novega ureditvenega obdobja pa že 136 ms ali 7 m3/ha. Opis metode a) Opredelitev vitalnosti jelke Za ugotovitev jakosti sušenja smo vsa drevesa v oddelku 27 a analizirali in po vitalnosti razvrstili v tri vitalnostne stopnje: 324 I. stopnja: drevesa z normalnimi krošnjami, zdrave, normalne barve; II. stopnja: krošnje se redčijo, iglice začnejo odpadati, barva krošnje je svetlejša, pojavljajo se adventivni poganjki; III. stopnja: jelke s svetlimi krošnjami, iglice močno odpadajo, krošnja postaja redkejša, opazni so znaki sušenja. b) V gotavljanje prirastka Uporabili smo metodo prehodnih dob, ker smatramo, da je za ta poskus priklad- nejša kot metoda debelinskega prirastka. Zajema namreč širše obdobje. Izbor osebkov je bil slučajen. Prehodno dobo smo ugotavljali na dolžini 2,5 cm, in sicer za vsako stopnjo vitalnosti posebej. Kot srednjo vrednost smo uporabili mediano. Statistični gra- fični poligon smo izravnali po metodi ploščine. Izvrtkov v prvi stopnji vitalnosti je bilo 49, v drugi 67 in v tretji 58, skupaj 174 izvrtkov. c) Doba hiranja š Na štorih posekanih dreves (v glavnem posekanih sušic) smo na mestu, kjer so se letnice zgostile, ugotavljali dobo hiranja, ki se je končala ali s posušitvijo drevesa ali pa s posekom, kar je pravzaprav časovno identično. število obolelih dreves je raz- meroma majhno. Tudi meritev ni najbolj natančna, vendar po naši oceni zadostuje za praktične namene. d) Analiza pomlajevanja Predvsem nas je zanimala kvantiteta pomlajevanja, in sicer po drevesnih vrstah. Menimo namreč, da bi razširitev analize na ostale drevesne vrste, lahko dala koristne napotke gojiteljem, ko načrtujejo nov sestoj. Analizirali smo tudi poškodbe, ki jih je naredila divjad zlasti na jelko, in sicer za starost pod in nad tri leta. Zanimalo nas je tudi pojavljanje mladja kot funkcija sklepa. Slučajno smo izbrali ploskve 4 X 4 m, kjer smo opravili naštete meritve. Izsledki a) Vitalnost Stevilo drevja in lesna zaloga po debelinskih razredih iu vitalnostnih stopnjah Debelinski razredi Vitalnostne stopnje Skupaj 0/o 10-29 30-41 nad 50 1 N 210 187 142 539 43 0/o 39 35 26 100 Z/m3 58 344 565 967 30 2 N 488 400 252 1140 39 0/o 43 35 22 100 Z/m3 189 705 1087 1981 47 3 N 786 334 116 1236 18 0/o 58 25 7 100 Z/m3 227 581 456 1264 23 Skupaj N 1484 921 510 2915 100 Ofo 51 32 17 100 Z/m3 475 1630 2108 4213 100 325 Iz tabele je razvidno, da je v sestoju le 43 o;0 normalno vitalnih dreves, ki se nor- malno razvijajo, pri ostalih 57 Ofo pa je opazna zmanjšana vitalnost. Delež hirajočih dreves je po razširjenih debelinskih razredih približno enak, po čemer lahko sklepamo, da je sušenje prisotno v vseh debelinskih razredih. V celi zalogi odpade na tretjo kategorijo 23 Ofo. Po podatkih hiranja, ki traja okrog 10 let, lahko sklepamo, da se bo v tem desetletju posušilo 23 Ofo vse zaloge in del zaloge v drugi kategoriji, kar bi pomenilo prekoračitev etata za odd. 27 a. če to apliciramo na GGE Soteska, bi se posušilo okrog 70 000 ms. To pa je ravno predvidevan etat za naslednje ureditveno obdobje. b) Prirastek Odstotek prirastka po stopnjah vitalnosti Vitalnostne Debelinske stopnje stopnje 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 I. 5,80 3,81 3,01 2,61 2,27 1,92 1,67 1,47 1,40 1,27 1,24 1,14 1,06 II. 5,13 3,20 2,49 2,12 1,82 1,54 1,33 1,24 1,24 1,12 1,09 1,07 0,93 III. 4,60 2,96 2,20 1,87 1,52 1,34 1,16 1,07 1,00 0,95 0,87 0,84 0,76 Padec prirastka z ozirom na stopnjo vitalnosti (vitalnost je 100%) II. 88 84 83 81 80 80 79 84 87 88 91 93 III. 79 77 73 71 67 70 69 72 71 75 73 73 Prirastek na ha po stopnjah vitalnosti vitalnost II III s k. m3 1,24 1,03 0,89 3,16 Ofo 39 33 28 100 Prirastek je v ozki odvisnosti s stopnjo vitalnosti. Proizvodna sposobnost sestaja je zmanjšana zaradi sušenja v drugi vitalnostni stopnji od 10-20 Ofo, v tretji vitalnostni stopnji pa od 20-30 Ofo. Pri normalni stopnji vitalnosti bi prirastek znašal letno na celi površini okrog 72 ms. Zaradi zmanjšane vitalnosti pa je prirastek le 60 ms. V de- setih letih znaša ta izguba v odd. 27 a okrog 120 ms ali v celi enoti, v desetih letih 3700 ms (na površini okrog 600 ha). c) Doba hiranja Po zelo grobi oceni je čas od začetka sušenja pa do končnega propada 10-20 let, vendar smatramo, da podatek ni točen zaradi premajhnega vzorca. Je pa ta podatek, če je točen, pomemben zaradi nadaljnjega gospodarjenja. d) Pomlajevanje Na površini 1 ha smo ugotovili 61 740 osebkov, to je za nadaljnji razvoj občutno premalo, posebno še zaradi nevarnosti raznih bioloških in mehanskih poškodb. Javor se močneje pojavlja na presvetljenih delih sestaja. Pri starejših oseb kih so opazne poškodbe divjadi in napad listne krastavosti. Med ostalimi listavci se v glavnem pojavlja brest, na katerega pa v bodočem sestoju ne moremo računati zaradi kronične 326 bu. N 13700 Ofo 25 ja v. 3000 55 ost. l. 11000 20 število osebkov na 1 ha skupaj 54700 100 Jelka do 3 leta zdrava 1 pošk. 1 4200 Jelka nad 3 leta zdrava 2500 95 1 pošk. 340 5 skupaj 2840 100 brestove holandske bolezni (Ceratostomella ulmi). Mladje bukve se pojavlja na pre- svetljenih delih sestoja, v skupinicah ali posamično, tudi tam kjer je konkurenca zelišč­ nega sloja močna. Pod bukvijo pa je mladje jelke v posamični primesi. Mladje bukve je vrzelasto in srednje kvalitete. Mladje jelke se pojavlja med mladjem listavcev. Na mladju treh let ni opaziti nobenih poškodb od divjadi, nad starostjo treh let pa je delež poškodb neznaten. Zanimivo za jelko je, da se mladje ne pojavlja v delih sestoja, kjer prevladuje čista jelka, kljub ugodnim pogojem za pomlajevanje. Pri vseh drevesnih vrstah je vidna konkurenca zeliščnega sloja, kar pomeni, da bo potrebna obžetev tudi na naravno pomlajenih površinah. Zaključek Na osnovi analize lahko sklepamo in predvidimo naslednje: - v gozdno-gospodarski enoti Soteska je prisotno sušenje jelke. Ugotovljena je zmanjšana vitalnost vseh analiziranih osebkov na 57 o;o. - Proizvodna sposobnost jelke je zmanjšana za 10-20 IJ/o. - Doba hiranja je ocenjena na 10-20 let. Vendar bi jo kazalo (zaradi pomemb- nosti podatka) ugotoviti natančneje. - Pomlajevanje je otežkočeno. Mladje je poškodovano po divjadi. Pri obnovi bo zategadelj potrebno pomagati (s sadnjo). Potrebna bo kolektivna zaščita mladja pred divjadjo. - Koncept gospodarjenja na teh in podobnih površinah naj bo: močna sanitarna sečnja z odkazilom osebkov v III . in delno II. vitalnostni stopnji, obnova tistih delov sestoja, kjer je proizvodna sposobnost najslabša. Izpopolnitev s smreko. Tako bo etat prekoračen za okoli 50 0/0. - Ugotovitev ne moremo posploševati (za celo roško področje) dokler analiza ne bo zajela tudi ostalih predelov. - Dolgoročna naloga bi morala biti razširitev analize na celo roško področje v kateri bi določili razširjenost in jakost tega pojava, kakšne so možne ekonomske po- sledice, katere drevesne vrste so primerne za vnašanje v takšne sestoje in opredeliti koncept gospodarjenja. Stane žunič dipl. ing. gozd. 327 MEHANIZIRANA SKLADISčA OBLOVINE (še o uporabnosti lubja) Mag. Pečnik je v svojem članku »Mehanizirana skladišča oblovine« v Gozdarskem vest- niku 1/1975 med drugim navedel različne možnosti za »rentabilno uporabo lubja«, in sicer kot vir za energijo in kot surovino za finalne produkte. Trdi, da so lubje do sedaj obravnavali v skladiščih kot odpadek, čeprav je po svojem deležu na prvem mestu med uporabnimi od- padki. Dalje pravi, da ne bi kazalo kuriti lubja z namenom, da se ga znebimo, ampak naj bi pri tem raje mislili na izkoristek njegove kalorične vrednosti pri čemer se sklicuje na nekatere sodobne naprave ali kotlovnice, ki so se v tujini izkazale za rentabilne naložbe. Med rentabilne rešitve uvršča: uporabo lubja za kurjavo, za pridobivanje toplotne energije, za proizvodnjo raznovrstnih plošč in za kompost pri najkvalitetnejši cvetlični prsti. Takšne trditve bi lahko marsikoga speljale na napačno pot. Na skladiščih z mehaničnim Jupljenjem oblovine iglavcev povzroča namreč napadlo lubje precejšnje preglavice in stroške ne le pri nas, ampak v številnih primerih tudi v razvitejši tujini. Kdo ne bi torej z obema rokama zagrabil za takšno rešitev, kot jo navaja mag. Pečnik kot rentabilno - da bi se znebil stroškov z odstranjevanjem nadležnega lubja, kaj šele, da bi z lubjem tudi nekaj pri- dobil, oziroma, da bi ga rentabilno izkoristil kot predelovalno surovino. T.oda pri tem ne gre istovetiti ali zamenjavati dveh pojmov: uporabe (tehnične izvedljivo- sti) in uporabnosti (ekonomičnosti)! Nekaj je lahko na eni strani uporabno ali tehnično do- gnano in v državah določene razvojne stopnje tudi ekonomično ali gospodarno, medtem ko je drugje, v gospodarsko zaostalejših deželah sicer izvedljivo, vendar neekonomično, ker po- vzroča preveč stroškov in celo izgubo. Tako je tudi o lubju veliko znanih ali dognanih načinov uporabe, npr. za toplotno energijo, brikete za kurjavo, umetne plošče, kompost kot gnojilo, za primes živinski krmi itd., toda na žalost se pri nas še noben od naštetih načinov ne izplača. še vedno je cenejše odvaža- nje lubja v primerna odlagališča na kratke razdalje. Takšen način, čeprav bi bil zaželen kakšen boljši, ne zahteva velikih investicij in omogoča takojšen prehod na drugačen način uporabe lubja. O tem je govora v kratkem prikazu v Gozdarskem vestniku štev. 3/1972, str. 106-107, s povzetkom iz knjige »Kam z lubjem«. Tako npr. stane sodobna kotlovnica ali peč za lubje v Wiesenau v Avstriji (švedski si- stem Berg-Starck iz Norrtalje), ki jo omenja mag. Pečnik, čez milijardo starih din in bi bila njena ekonomičnost pri nas tudi tam, kjer bi lahko izkoristili vso toplotno energijo, zelo vprašljiva, ker se lahko kmalu pojavi nov, ekonomičnejši način izkoriščanja lubja. Precej pove tudi primer, da lesnoindustrijska tovarna Schweiger v Markt Schwabnu v Zahodni Nemčiji, ki od letne količine 45.000 m3 hlodov iglav~ev predela nad polovico te količine v iverne in druge lesne plošče ter ima svoj generator za električni tok, odvaža lubje v odlagališče 8 km daleč. Med zdajšnjimi raziskovanji v različnih državah se obeta najverjetnejša ali najboljša rešitev z izolacijskimi ploščami, ker ima lubje prav v ta namen odločilno pozitivne lastnosti. Odprto je le vprašanje ekonomične proizvodnje v gospodarskih razmerah, kakršne so pri nas. Zato nam ne kaže, da bi se prenaglili z dvomljivimi investicijami. Torej je lubje pri nas na centralnih mehaniziranih skladiščih oblovine iglavcev še vedno balast. Dobrodošla, ali za enkrat najprimernejša rešitev namesto odvažanja lubja je, da v kotlovnici žagarskega obrata, pri katerem je centralno mehanizirana skladišče lesa, omogočimo z razmeroma majhnimi dodatnimi stroški porabo ali sežiganje lubja ne glede na pridobivanje toplotne energije. Tako bi se izognili veliki naložbi, če bi prišlo do novega, smotrnejšega izkoriščanja lubja. Obstajajo tudi posebne peči za sežiganje lubja, npr. znamke »Rees« (Gozdarski vestnik 4/73, str. 185), ki so razmeroma poceni . V vsakem primeru pa je pepel, ki ostane pri sežiganju lubja ali km·javi dobro in lahko uporabno gnojilo. Ostane ga okoli 2,5 % z ozirom na težo lubja. Naše potrebe torej narekujejo, da realno zasledujemo in kritično tehtamo tuje izkušnje in dosežke tekočih raziskovanj. prof. Zdravko Turk 328 PROPOZICUE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahtevam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti . Urednik ali recenzent GV lahko popravi (recenzira) vsebino prispevka, vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaže- leno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakšnemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikoslovni strokovnjak lahko sestavek slov- nična in izrazoslovno popravi (korektura). Obseg, diagrami, slike, roki Vsi rokopisi naj bodo tipkani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso!) . Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani. Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. število fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdnem (risalnem) ali pauspapirju. Tabele in skice, gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večj i , vendar takšni, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV (največ 3 kratna po- manjšanost). Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne - na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic, fotografij in drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 17. v mesecu. Gradivo moramo oddati tiskarni vsakega 10. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč en mesec prej - torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko pri uredniku zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. Glavni in odgovorni urednik: Marko Kmecl, dipl. ing. gozd., oec. TOZD Preske Laško (63270) tel. 730904 Tehnični urednik: Janez Brolih, Ljubljana-šiška, Na Jami 1/III Lektorica: Andreja Kmecl, profesorica, Založba BOREC, Ljubljana, Mikloši- čeva ulica 329 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE GOZDNA GOSPODARSTVA NE POZNAJO REKLAME Tako je menila komisija za tisk in propagando pri poslovnem združenju gozdno-gospo- darskih organizacij na svoji seji februarja letos. Propaganda je na gozdnih gospodarstvih nerazvita, deloma zaradi značaja stroke, deloma zaradi izrednih tržnih prilik skoraj v celem povojnem obdobju. Izdatki, ki jih imajo naša gozdna gospodarstva za popularizacijo svoj ih proizvodov so zares zelo majhni. Dosegajo komaj kakšno stotinko odstotka v strukturi stroškov. V zadnjem času ugotavljamo, da postaja gozd vse pomembnejši kot element našega ekosistema - oblikovalec krajine v estetskem, urbanističnem, obrambnem in še kakšnem smislu. Torej postaja pomemben in zanimiv tudi za druge dejavnosti našega družbenega in gospodarskega življenja. Da ne rečemo kar, da postaja ljudski. To pomeni, gozdarstvo postaja interdisciplinarna panoga, v kateri želijo in morajo sodelova ti najrazličnejše gospodarske, družbene in politične grupacije ter posamezniki. To interdisciplinarnost in razširjen pomen našega gozdarstva smo konec koncev že tudi institucionirali z našimi samoupravnimi inte- re5nimi skupnostmi. V tem procesu moramo biti gozdarji "prvi<<. To prvenstvo si moramo pridobiti s kreativ- nim delom, znanjem, gibčnostjo, širokostjo, impulzivnostjo; nihče nam tega prvenstva ne bo poklonil. Ne gre za prestiž, gre enostavno za to, da ima gozdarstvo v tem procesu daleč največ možnosti znanja in moči. V naših gozdnih gospodarstvih se bomo torej vedno pogosteje srečevali , ne samo z našimi klasičnimi opravili (pridobivanje le~a in gojenje), temveč še z novimi dejavnostmi o katerih smo ravnokar govorili. Te dejavnosti bodo v glavnem na relaciji gozd-javnost, kar bo zahte- valo posebne metode dela, predvsem pa več denarja za propagiranje gozdarstva kot celote. Propagandno dejavnost gozdno-gospodarskih organizacij bi lahko razdelili na dva dela: čista propaganda in reklama (popularizacija gozdnih proizvodov med kupci) in - splošna propagandna dejavnost za afirmacijo vloge gozdov in gozdarstva v sodobnih družbenih, prostorskih, krajinarskih in drugih tokovih. Slej ko prej bo treba za to slednjo vrsto propagande, žrtvovati kakšen dinar več, da bi pridobili in ohranili gozdu in gozdarstvu pomen, ki ga morata imeti. Kar srečen začetek tega novega in trdega elela je teden gozdov, predvsem pa ideja, ela je treba tudi s tovrstno vzgojo začeti pri mladini (glej poročilo o lanskoletni akciji ob " tednu gozdov<<). Nekatera gozdna gospodarstva (Kočevje, Maribor) so začela resno in sistematično; dosegla so tudi že uspehe. Zal to delo še vedno leži na ramah posameznikov in je le malokje vgrajeno v redni Jetni proizvodni načrt podjetja. Slej ko prej pa le slednja oblika dela zagotavlja napredek in stalne uspehe. Učne poti, evropska pešpot, šole v naravi itd. so novejše akcije in tudi prava pot k popularizaciji in družbeni afirmaciji gozdarstva. To pa je druga splošna propagandna dejavnost, ki je je še zelo malo, ki pa seveda tudi stane. Gozdna gospodarstva se je ne branijo samo zato, ker je draga temveč tudi zato, ker je težka, zahteva veliko dela in vztrajnosti, dosti znanja, tudi z drugih področij . Kljub temu pa smo v zadnjih dveh letih veliko naredili na tem področju . Komisija za tisk in propagando pri poslovnem združenju ostaja v tem razvoju le še kot "beležnik<<, pasivni registrator dogajanj na tem področju. Zato je predlagala, da bi čimpreje zras tel tvorni koordinator te propagandno-prosvetiteljske, svetovalne, pospeševalne dejavnosti v republiki, ki bi strokovno povezoval in usmerjal ta prizadevanja. Ta čas se na inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo, oddelek ing. Ci g 1 ar j a že ukvarja s temi problemi (učne poti, evropska pešpot). Potrebno bi ga bilo mogoče le razširiti, dodati propagandno-publicistični del ter vzpostaviti delovno povezavo z gozdno-gospodarskimi organizacijami. Komisija je končno priporočila vsem gozdnim gospodarstvom, da posvetijo informativni, svetovalni in propagandni dejavnosti več pozornosti in denarja in da jo vklj učijo v svoje letne proizvodne načrte. M.K. 330 Eiberle, K.: PROBLEM JELENJADI V šVICARSKEM NARODNEM PARKU Avtor je napisal referat za simpozij »Alpski park dežele Berchtesgaden« nov. 1974 v Berchtesgadenu. (Das Rotwildproblem im Schweizerischen Nationalpark); iz inštituta za go- jenje gozdov Tehnične visoke šole v ZUrichu . Avtor poroča o problemu jelenjadi v švicarskem narodnem parku Engadin. Park, zaščiten 1914. leta ima 160 km2 površine in obsega nivalno, alpsko in subalpsko področje, v katerem vlada izrazito kontinentalno podnebje. Značilen je subalpski smrekov gozd in gozd macesna ter cemprina, čeprav se v novejšem času uveljavljata pretežno pokončni gorski in engadinski bor. Od višjih živali je v parku zastopanih 32 različnih sesalcev in 54 ptičjih vrst. Medtem ko sta se staleža srnjadi in gamsov v teku časa izravnala, pa se je stalež jelenjadi dvignil v taki meri, da predstavlja za razvoj gozda že dominantni faktor. Ob ustanovitvi parka 1914. leta na tem področju ni bilo več jelena. Ze naslednje leto se je jelenjad v parku znova pojavila, prišla je iz sosednjih avstrijskih pokrajin. Leta 1930 so našteli 135 jelenov, leta 1950 660 in leta 1972 kar 1900 živali. V vsem spodnjem Engadinu so leta 1972 ugotovili izredno visoko število jelenov in sicer 4.500, kar predstavlja 15,5 živali na 100 ha gozda. Vzrokov za takšno stanje je precej: - v parku je čuvajem dovoljen le odstrel bolnih in ranjenih živali, - jelenjad, ki je še v tridesetih letih ostajala preko zime v parku, se zdaj seli v ll!ZJa, toplejša zimska bivališča. Na mejnem področju parka ostane le 50 do 100 živali. To preselje- vanje jelenjadi poteka prav v času, ko je !ovna sezona končana, in živali neovirano prehajajo na svoja nova pasišča, kjer ostanejo kar 7 do S mesecev. Tako predstavlja jelenjad iz narod- nega parka skoraj 50 Ofo vseh jelenov v spodnjem Engadinu. Dejstvo, da obiskovalci ne smejo zapuščati poti in da paše v parku tudi ni dovolj, samo povečuje privlačnost tega področja za omenjeno divjad. šele v zimi 1972/73 so v okolici parka ustrelili pod nadzorom 229 jelenov - pretežno krav in telet, to je takrat, ko so jeleni že zapustili park . Skupno število odstreljenih jelenov se je tako dvignilo na 1000, kar pa je še vedno manj kot znese pričakovani prirastek. Posledice nekontroliranega povečanja staleža so bile izredno neugodne: od leta 1944/45 dalje, ko se je prvič pojavilo znano umiranje jelenjadi, se je le-to ponovilo še osemkrat. Pojavilo se je vedno v hudih zimah, število žrtev pa je znašalo od 90 do 700 živali. Hkrati sta nastopili še izčrpanost in podhranjenost. Intenzivno krmljenje divjadi je položaj samo še slabšal, ker je stalež še hitreje naraščal. - divjad v parku ogroža z drgnjenjem in obžiranjem obnovo cemprina, s tem pa tudi sukcesijo gorskega bora v končni gozd macesna in cemprina. Tako postaja dvomljiva, ali je park za gozdno-gojitvene raziskave še ustrezen, saj v naravnih gozdnatih pokrajinah stalež jelenjadi nikoli ni tako visok, da bi bila sukcesija gozdnega razvoja trajno motena. - izredne škode zaradi divjadi ugotavljajo tudi na pogozdenih površinah v okoliških občinah, kjer se ustvarja izredna koncentracija jelenjadi v zimskih bivališčih (300 do 400 jelenov na gozdni površini 1000 ha) in kjer je zaščita pred divjadjo brezuspešna. - izredno intenzivna paša divjadi na subalpskih pašnih površinah v narodnem parku spreminja mestne travnike v nerodovitne površine, s čimer se zmanjšuje vrednost travnikov v parku. Tehtni so predvsem naslednji premisleki: jelenjad, kot sestavni del gozda, bi smela biti v gozdu prisotna le v tolikšni meri, da ne bi ovirala naravnega razvoja in naravne obnove gozda. Zato mora obstajati ravnotežje med partnerjema: med jelenjadjo in gozdom. Previsok stalež divjadi je zatorej treba pravočasno reducirati . Avtor sestavka meni, da idealna vrednost jelenjadi ni odvisna od števila živali. Za mnoge ljubitelje narave in divjadi predstavlja posebno vrednost že priložnost, da opazujejo to mogočno divjad v naravi, v vzorno urejenih loviščib. Sonja H . Marolt, dipl. ing. gozd. 331 ZA VARNEJšE DELOVNE RAZMERE V GOZDARSTVU Urejena zakonodaja predstavlja tudi v gozdarstvu osnovo za reševanje problematike var- stva pri delu. Novi zakon o varstvu pri delu, ki je bil sprejet jeseni 1974. leta, pomeni na tem področju vsekakor napredek. Varstveniki vseh delovnih organizacij , ki v Sloveniji gospodarijo z gozdovi, so že dovolj zgodaj spoznali, da vodijo k uspehu le skupne akcije in dogovori. S tem namenom je bila pri Poslovnem združenju gozdno-gospodarskih organizacij v Ljubljani ustanovljena Komisija za varstvo pri delu z enotnim programom dela. Vse večje in pomembnejše akcije se tako rešujejo skupno, lahko bi dejali tudi bolj strokovno in bolj racionalno. Za posamezne delovne organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, pa je pomembno, da se zbrani podatki pra- vilno obdelajo, kritično ocenijo in hkrati najdejo zanje ustrezne rešitve. Za Gozdno gospodarstvo Maribor je bila narejena analiza delovnih nezgod za obdobje petih let (1968-1972). Analiza je pokazala takšne rezultate, ki jih lahko uporabimo za slo- vensko gozdarstvo v celoti. Podatki so bili zbrani in obdelani po naslednjih vidikih: l. število zaposlenih 2. število nezgod 3. pogostnost (število nezgod na 100 zaposlenih) 4. število izgubljenih delovnih dni 5. resnost (povprečno število izgubljenih delovnih dni, ki odpadejo na eno delovno nezgodo). 6. stroški delovne organizacije 7. število nezgod na dan v tednu 8. število nezgod ob uri v dnevu 9. število nezgod po virih 10. število nezgod po vzrokih - objektivnih in - subjektivnih 11. število nezgod po starostnih skupinah 12. število nezgod z ozirom na poškodovani del telesa 13. število nezgod z ozirom na opravilo Ugotovljeno je bilo, da imamo med vsemi panogami dejavnosti največ delovnih nezgod ravno v gozdarstvu. To velja tudi za resnost delovnih nezgod. Analiza dejanskega stanja je pokazala, da moramo upoštevati predvsem: l. RESNOST NEZGOD 2. VIRE NEZGOD 3. VZROKE NEZGOD 4. OPRAVILO 5. POKLICNE BOLEZNI Resnost iz leta v leto narašča. Lahko trdimo, da povzroča hujše poškodbe nova tehno- logija dela. Povsod uporabljajo težko mehanizacijo, krojijo daljše sortimente, oziroma cela debla, tako da je vsaka poškodba, ki se pri takšnem delu pojavi, huda, če ne zaradi posledic, pa vsaj zaradi daljše odsotnosti z dela. Z uvajanjem mehanizacije se na eni strani ustvarjajo varnejši delovni pogoji, po drugi strani pa raste resnost delovnih nezgod. Naloga vseh nas je, da zmanjšujemo možnosti takšnih poškodb, saj se z njimi zmanjšujejo tudi stroški delovne organizacije. Pri virih nezgod se nam najpogosteje pojavlja gozdni sortiment in sicer v 24 odstotkih. Slede mu tla z 22 odstotki. Ceprav lahko nadaljnja ocena izzveni kot enostranska, kljub temu lahko trdimo, da imajo vsi padci na tla subjektivne vzroke. Vse prepogosto se omenja ne- pazljivost, v opravičilo pa navaja neprimerno cestišče oziroma teren. Vzroke delovnih nezgod razvrščamo na objektivne in subjektivne. Razvrščanje je sicer subjektivno pogojeno, vendar temelji na načelu, da so subjektivni vzroki delovnih nezgod vsi 332 tisti, ki jih lahko preventivno odpravimo ali predvidimo. Vse ostalo so objektivni vzroki. Naša analiza je pokazala, da je pri nezgodah kar 47 Ofo vzrokov objektivnih. V našem primeru bi to pomenilo, da moramo vse delovne nezgode do pogostnosti 5,7 Of o obravnavati kot opravič­ ljive, pogojene z objektivnimi vzroki, ki se ne dajo ni!i predvidevati niti odpraviti. Glede na specifične pogoje dela v gozdarstvu in ob upoštevanju dosežkov celotnega jugoslovanskega gospodarstva bi s strokovnega gledišča to ugotovitev lahko potrdili. Pri opravilih smo ugotovili, da kar 64 Ofo vseh delovnih nezgod odpade na sečnjo in izdelavo, nakladanje in razkladanje gozdnih sortimentov in na skladiščna dela. Ker pa vemo, da odpade v celotnem ciklusu gozdne proizvodnje na nakladanje in raz- kladanje sorazmerno malo časa, lahko trdimo, da imamo ravno pri tem opravilu opraviti z najnižjo stopnjo varnosti. Podobne ugotovitve veljajo še za ročno spravilo in skladiščna dela. Najvišja stopnja varnosti pa je dosežena pri gojitvenih delih, mehaniziranem spravilu in gozdnih gradbenih delih. Na delovne nezgode, ki se pripeti jo na poti na delo in z dela, odpade 10 °/o vseh nezgod, kar je nad poprečjem same panoge. Za poklicne bolezni sta v gozdarstvu priznani samo naglušnost in vibracijska bolezen. Pojavili sta se z uporabo motorne žage. Redni zdravniški pregledi nam pomagajo, da obe bolezni še pravočasno odkrijemo. Istočasno pa nas vedno znova opozarjata, da še vedno de- lamo z motornimi žagami, ki za delo niso povsem varne; vse preveč ropotajo in vibrirajo. Novejše motorne žage so že bolj izpopolnjene. Tudi pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev smo napredovali, tako da lahko upamo, da bo naglušnosti in vibracijskih obolenj vedno manj. Upadanje obolenj te vrste nam potrjujejo tudi zdravniški pregledi, opravljeni v zadnjih letih. Za izboljšanje obstoječih razmer in sanacijo navedenih problemov, predlagamo naslednji program ukrepov: l. Zmanjšanje resnosti poškodb, kar pomeni tudi neposredno zmanjšanje stroškov, ki na- stajajo zaradi delovnih nezgod. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno: - mehanizirati razkladanje in nakladanje gozdnih sortimentov do najvišje možne stopnje, - vsa sortiranja prenesti na centralna skladišča, - ročno spravilo povsod kjer je mogoče zamenjati z mehaniziranim, - zaostrili kontrolo nad uporabo osebnih zaščitnih sredstev. 2. Zaostritev delovne discipline na deloviščih s pomočjo delovnega naloga, ki naj da več poudarka predpisom za varstvo pri delu. 3. Organiziranje prevoza ljudi na delo in z njega za čim večje število delavcev. 4. Varstveno vzgojo, ki naj postane skrb vseh delavcev. 5. Preventivne zdravstvene preglede, ki naj zajamejo vse delavce, posebej pa tiste, ki de- lajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo. 6. Socialno varstvo, ki naj bo stalna skrb delovnih organizacij, zlasti pri izboljšanju sta- novanjskih in ostalih razmer delavcev. Stanko Brodnjak, dipl. ing. gozd. KNJižEVNOST FENOLOGIJA* IN VZORčEVANJE SEZONSKEGA RAZVOJA Lie t h, H.: Phenology and Seasonality Modeling, 444 strani, 120 slik in 1 karta, * Fenologija = veda o odvisnosti žival- skega in rastlinskega razvoja od činiteljev okolja (Gozd. slovar 1970). )pringer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York, /974, 464 str., 117.20 DM, 47.80 US$. Knjiga je osma po vrsti iz serije »Ekološke študije«. Predstavlja zbirno publikacijo 44 avtorjev, ki so v glavnem iz ZDA, po eden pa iz čila, Zaire, Norveške in eden iz ZRN. Razdeljena je v 6 poglavij. Prvo poglavje je uvodno in pojasnjuje na- men fenološkega priročnika. Drugo obravnava 333 fenološke opazovalne mreže za rastline, teno- loške vrtove v Indiani (ZDA), fenologijo v zvezi z infrardečim opazovanjem (priloženih je 8 infrardečih posnetkov, ki kažejo fenološke razlike mnogo izraziteje kot normalni barvni posnetki zlasti v pomladnih mesecih), raču­ nalniško fenološko kartiranje, fenologijo in genekologijo (= ekologijo rastlinskih intraspe- cifičnih taksonov). Tretje vsebuje sezonski razvoj kopenskih primarnih producentov, se- zonskost žuželk, ptičev, sesalcev in razkra- jalcev organskih snovi, razen tega pa še talnih gliv v rizosferi tulipovca. četrto obdeluje fe- nologijo tundre, puščave, travišč, listnatega gozda na jugovzhodu ZDA in tropskega gozda v Afriki. Peto razlaga vzorčevanje se- zonskosti v fenologiji, talni vlagi in evapo- transpiraciji; šesto pa govori o uporabni feno- logiji, pri čemer obravnava uporabo v poljedelstvu, pa tudi v gozdarstvu, kjer pove- zuje genetske variacije in fenološke značilnosti gozdnega drevja. Obravnava tudi evropske fenološke vrtove (Jugoslavija jih ima 8, Slo- venija enega v Ljubljani; samo po enega ima večina zahodnoevropskih držav vključno Sv ica; Italija, španija pa nimata nobenega) . Zadnje podpoglavje poudarja pomen fenologije za ekološko vzgojo, saj je najbolj oprijemljiv element za uvajanje ljudi v poznavanje na- ravnih dejavnikov. V okviru gozdarske tematike niso obravna- vane naše drevesne vrste, ampak predvsem severnoameriške, med njimi pa so seveda ne- katere pomembne kot eksote (Pinus strobus, Pseudotsuga menziesii, Quercus rubra, Juglans nigra idr.). Knjiga je zanimiva zaradi širokega pogleda na fenologijo in zaradi sodobnih raziskovalnih prijemov. dr. M. Piskernik KARTE KLIMADIAGRAMOV SVETA W a 1 ter, H. & E. Har nick e Il & D. Mu e Ile r- D o rn boi s: Clirnate-dia- gram Maps of the Individual Co11tinents and the Ecological Climatic Regions of the Earth. Supplement to the Vegatation Monographs, 9 Maps and Text (36 pages) with 14 Figures; Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York 1975. DM 72,0; US $ 29,60. Karte klimadiagramov za posamezne konti- nente in ekološko-klimatska razdelitev sveta so prirejene iz obsežnega svetovnega atlasa klimadiagramov, ki sta ga sestavila H. Walter in H. Lieth (VEB Gustav Fischer Verlag, Jena 1960-1967). Karte so dopolnilo posameznim knjigam iz zbirke »Vegetationsmonographien der einzelnen Grossraume«. Delo vsebuje: kratek uvod o vsebini klima- diagramov in o klimi sveta, razdeljeni na devet glavnih pasov (področij) in opis kart za posamezne celine. Poglavitni del pa so karte s klimadiagrami posameznih celin v merilu 1 : 7,000.000 oziroma 1 : 8,000.000 (Se· verna Amerika, Južna Amerika, Afrika in Madagaskar, Avstralija in Nova Gvineja, južna Azija, severna Azija, Evropa, tihoocean- ski otoki). Na posebni karti je prikazana ekološko-klimatska razčlenitev vseh celin. Klimadiagrami so izdelani na podatkih za temperature in padavine posameznih meteoro- loških postaj. Na absciso so nanešeni meseci in sicer od januarja do decembra za severno poloblo in od julija do junija za južno pol- oblo, tako da je najtoplejši del leta vedno v sredini diagrama. Na ordinato so nanešene srednje mesečne temperature in vsota meseč­ nih padavin v medsebojnem razmerju 1 : 2 (padavine nad 10.0 mm so nanešene v razmerju 1 : 10). Pri klimadiagrarnih je najpomembnej- še ugotavljanje sušnih in deževnih obdobij, njihovo medsebojno razmerje, trajanje in in- tenziteta v teku leta, kar je zelo nazorno prikazano z različnimi šrafurami. Vsak dia- gram ima še naslednje podatke: ime postaje, nadmorsko višino, čas opazovanja, srednjo letno temperaturo, vsota letnih padavin; po- sebej so prikazani meseci z absolutnim mini- mumom temperatur pod 0° C. Klimadiagrami služijo za hitro orientacijo o klimi in klimatskih conah različnih regij sveta. Posamezni diagrami so namreč vrisani neposredno v karto, na mestu kjer se njihova postaja nahaja. Z njimi bomo zelo lahko medseboj primerjali klimo predelov s po- dobno vegetacijo. Avtorji so opredelili devet glavnih klimatskih področij, ki jih karakteri- zirajo tipični klimadiagrami: ekvatorialno, tropsko področje s poletnim deževjem, sub- tropsko sušno področje, prehodno področje z zimskim deževjem, toplo zmerno podnebje, tipično zmerno podnebje, suho zmerno pod- nebje, hladno zmerno in borealno podnebje, arktično cono. Karte vsebujejo tudi podatke jugoslovan- skih meteoroloških postaj in podajajo kli- matske značilnosti naših predelov in predelov sosednjih dežel. Posebno izstopajo najvišje padavine v Evropi (Crkvice nad Boko Ko- trska). 334 ZAPIS NA BUKVI PZGGO Ljubljana - komisija za izkoriščanje in gozdno mehanizacijo Pojavili so se prvi domači kandidati, ki bi bili voljni izdelovati nakladalne naprave. žal njihove ideje ne ustrezajo gozdarskim po- trebam. Zato se kaj lahko zgodi, da bomo dobili domače nakladalne naprave, ki jih gozdarji ne bomo mogli uporabljati. Seveda bomo hkrati zaprli uvoz za nakladalnike. Upajmo, da zaenkrat domačih nakladalni- kov še ne bo. Medtem pa bi si morali stroj- niki-konstruktorj i in gozdarji pošteno pome- niti. GG Celje Gozdno gospodarstvo Celje je bilo kazno- vano z 1,5 starim milijonom dinarjev kazni zaradi treh m3 neobeljene hlodovine iglavcev na Boču . Občinski gozdarnki inšpektor iz Slovenske Bistrice je svoje poslanstvo vzel zelo resno! (Vendar ne na pravem koncu - glej naslednji sestavek!) Cinkarna Celje Cinkarna dokončuje nove zmogljivosti za pridobivanje žveplove (VI) kisline. Propadanje gozdov v okolici Celja (in še marsikje drugje) se stopnjuje in širi. Ta po- jav pa ni le v okolici Celja, ampak ga naj- demo tudi drugod, predvsem v okolici večjih industrijskih središč. Propada rastlinje, žival- stvo, zastruplja se tudi človek. PZGGO Ljubljana - komisija za gozdne gradnje že dlje časa iščejo gozdna gospodarstva nacm kako bi opremila svoje gozdne ceste; s kakšnimi tablami in kakšnimi prometnimi znaki. Pravno prometni status omenjenih ko- munikacij namreč ni urejen, zato so gozdna gospodarstva ravnala zelo različno. Komisija za gozdne gradnje je po podrobni proučitvi te problematike sklenila priporočiti vsem gozdnim gospodarstvom, da opremijo svoje gozdne ceste z enotnimi tablami: GOZDNA CESTA- VOZiš NA LASTNO ODGOVORNOST! Kdor hoče lahko doda tudi ime gozdne ceste. Priporočajo, da bi naj bil pod tablo 335 še prometni znak za omejitev hitrosti, ki bo odvisen od vrste in kakovosti komunikacije. (Zapisnik seje komisije - 26. 3. 1975) TOMOS Koper Po nepreverjenih vesteh, se naša ugledna tovarna TOMOS iz Kopra zanima tudi za proizvodnjo motornih žag. Verjetno bi ji uspelo, saj je že marsikaj izdelovala. (PZGGO - komisija za izkori- ščanje in gozd. mehanizacijo - zapisnik 26. 3. 1975) JEROVšEK JANEZ, dr. se. soc., docent na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Republiški sekretariat za delo je v letu 1970 izvedel empirično raziskavo o stopnji iz- koriščenosti strokovnjakov. V raziskavi je bilo zajetih 2419 strokovnjakov različnih po- klicev z visoko izobrazbo, ki so delali v gospodarskih organizacijah. Ugotovili so, da je povprečna izkoriščenost strokovnjakov v rednem delovnem razmerju 65 odstotna. Toda strokovnjaki opravljajo le 30 odstotkov delovnega časa naloge, ki ustre- zajo njihovemu znanju. (Ali je to zelena luč še za kakšno visoko šolo! - ur.) Vodstvo delovne organizacije lahko spre- jema najrazličnejše odločitve. če se bodo uresniči le pa je odvisno od vseh tistih ravni, ki jih konkretizirajo in z novimi odločitvami izvajajo. Vrh je za to odvisen od vseh ostalih ravni in organizacijskih skupin. Samostojnost strokovnjakov je v tem, da imajo možnost vnašati v proces odločanja na vseh ravneh strokovne premise in s tem po- stavljati limite, kaj je možno in kaj ni možno doseči . če vrh strokovnih premis ne upošteva lahko daje s tem videz vsemogočnosti, dejansko pa se pokaže njegova nemoč kasneje, ko od- ločitve ni možno realizirati. (Naše gospodarstvo št. 4, 1974. UNIVERZA Zagreb Tudi letos zagrebški študentje solidarno in množično pomagajo pri pogozdovanju. šte- vi lni lepaki po fakultetah in drugi domiselni pozivi, vabijo študente na pogozdovanja. Te akcije so že tradicija zagrebških visokih šol in so vedno zelo lepo uspele. Naša pogozdovanja z osnovnošolsko mla- dino tudi lepo uspevajo. Na študente pa smo pozabili. Predlog ljubljanskim študentom go- zdarstva: Povabite svoje kolege na podobne akcije. PZGGO Ljubljana - komisija za izkoriščanje in gozdno mehanizacijo Komisija je na svoji seji dne 8. 4. 1975 ugotovila, da je razmeroma močna gozdna mehanizacija v Sloveniji premalo izkoriščena . Sklenili so, da bo Poslovno združenje pre- vzelo vlogo usmerjevalca in posrednika. Zbi- ralo bo podatke o prostih zmogljivostih, hkrati pa tudi o potrebah in bo tako prevzelo pomembno posredovalno vlogo. Ce bo ta po- buda zares zaživela, utegne biti zelo koristna. INTERFORST 1978 V letu 1974 je bila v MUnchnu zelo uspeš- na prireditev INTERFORST 1974. Prireditev je obsegala strokovni seminarski del ter raz- stavo orodja, naprav, tehnologij in postopkov v gozdarstvu. Prireditev je vsaka štiri leta. Zanimivo, da je že sedaj prispelo v ured- ništvo naše revije obvestilo za naslednjo pri- reditev v letu 1978. V tem obvestilu uprava INTERFORSTA ponuja že celoten program z urnikom vred. PZGGO Ljubljana komisija za izkoriščanje in gozdno mehanizacijo Komisija je pod vodstvom mag. Rebule iz Postojne izdelala enotno metodologijo za spremljanje učinkov pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja. Zaradi lažje primerjave je komisija priporočila, da gozdno-gospodarske organizacije čimprej vpeljejo spremljavo sto- rilnosti sečnje in izdelave na predlaganih obrazcih in po osvojeni metodologiji. GG Novo mesto Ko se zavzemamo za pravično odškodnino za izgubljeni čas zaradi bolezni pa hkrati prekomerni izostanki z dela kaj slabo vpli- vajo na uresničitev naših želj in zahtev. Samo nekaj dni dela v mesecu (12 delovnih dni v TOZD Crnomelj in 15 delovnih dni v TOZD Podturn - podatek velja za leto 1973) je slaba utemeljitev zahteve za beneficiran staž za gozdne delavce. (Kaže da nekateri delavci zelo učinkovito pojmujejo svoje pravice iz delovnega razmerja. - ur.) (Dolenjski gozdar št. 3/75) Jugoslavija v Iranu Jugoslavija resno juriša na gozdarstvo v Iranu. Ponudena so ji številna strokovna dela in naloge s področja melioracij grmišč, po- gozdovanja, plantaž, izkoriščanja gozdov, gradnje gozdnih cest. Vedo povedati, da bo plača okoli 3000 USA dolarjev. Razpisi bodo objavljeni v časopisih in preko gozdno-gospo- darskih organizacij. (PZGGO - komisija za izkoriščanje in gozdno mehanizacijo) Gozdna gospodarstva Slov ;> o "" "' .... ~ o:l ~ "' "" V> ..... E "' ... .>( eo ... ~ o v Cl .cl: C'i <::J ....... <::J (j) = .cl: = u.J ::00:: "' C/) > = ::00:: .cl: 0:: i N --j ::00:: .cl: njej teh kanalov niso čistili in vzdrževali, tako da danes ne rabijo več svojemu namenu. Zato je vse poplavno območje precej zamočvirjeno. c) Podnebne razmere Krakovski gozd je na prehodu iz preddinarskega v subpanonsko podnebje. Ta pre- hodni značaj klime se kaže tako v padav.inah kot v toploti. Iz podatkov hidrometeoro- loških postaj v Brežicah, Kostanjevici na Krki in v Krškem je razvidno, da prevladuje v Kra,kovskem gozdu celinsko podnebje. Ker je razmerje padavin precej ugodno , to pod- nebje ni preostro izraženo. Bilo bi še milejše, če ne bi bil gozd izpostavljen severovzhod- nim vetrovom. Tu sta poudarjena zimski minimum in poletni maksimum padavin, ki proti vzhodu pojenjujeta. Kostanjevica na Krki ima letno 1163 mm padavin, Krško 1050 mm in Zagreb 835 mm. Padav.ine so ugodno razporejene za rast rastlinstva, ker jih pade največ med vegetacijo od marca do konca oktobra, tj. okoli 70 Ofo vseh padavin v enem letu. Enako je z razporeditvijo toplote. Najhladnejši mesec je januar s povprečno minimalno temperaturo -6,80 Cv Brežicah, najtoplejši pa julij s povprečno maksimalno temperaturo + 23,20 C (Brežice). Povprečna letna temperatura + 10,30 C je v Kostanje- vioi na Krk1 -in v Brežicah. č) Fitocenološke razmere Večina rastišč je po naravi potencialno dobre proizvodnosti. Toda gosta naseljenost okolice in številna, razdrobljena gozdna posest sta .povzročili preveliko izčrpavanje goz- dov, ki so danes redki 1n slabše kakovosti, tla pa osiromašena zaradi prekomernega in vsakoletnega steljarjenja. Obravnavane sestoje je fitocenološko v celoti raziskal Pisker- nik (1973. leta). V nekoliko višjem, odcejenem ravninskem delu je glavna drevesna vrsta dob s primesjo belega gabra, rdečega bora in smreke. Za nižje, mokrotne predele so značilni: dob, črna jelša in vrbe. Ti·pološka razčlenjenost je precejšnja zarad~ vel:ikega ekološkega razpona: sega od stalno zamočvirjenih predelov do sušnih dvignjenih mest. Pri prevladujočih drevesnih vrstah zaobseže ta razpon od sestojev črne jelše do frag- mentov bukovega gozda. Dobovi gozdovi, ki so vmes med obema skrajnostima, se še posebej razlikujejo: od povr~in , ki imajo v sestoju še črno jelšo, do površin, ki imajo primešan že graden. Krakovski gozd obsega s fitocenološkega vidtka več združb. Dobove združbe, ki so po površini najbolj razprostranjene in klimaksne, se členijo v štirih višinskih ravneh, ki so obenem karaktePizirane tudi s pedološkimi lastnostmi in z vplivom talne vode. Na jugovzhodnem obrobju je večja sklenjena površina dobovega gozda Querco roboris - Fritillarietum meleagris. Temu sledi proti severu in zlasti severozahodu zelo obsežen Querco roboris - Ranunculetum auricomi. Ti dve združbi poraščata najnižnjo, povsem ravninsko raven. Takoj ko se ravnina nekoliko, včasih komaj opazno, dvigne se vegeta- cijski tip znova spremeni, tako da porašča te površine in spodnje dele pobočij pod avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb Querco roboris - Gentianetum asclepiadeae cruciatae. Najvišje ravni v severnem delu pa porašča Querco roboris - Hieracletum umbellati. Sestoji črne jelše, ki se pojavljajo v zelo zainočvirjenih predelih ravnine, pripadajo pretežno združbi Alno glutinosae - Valerianetum dioicae. Vse te združbe se seveda razlikujejo še glede na krajevne razmere - tako v sestoju kot tudi v pritalnem rastlin- stvu. V osrednjem in zahodnem delu ravnine posebno izstopa Pseudostellaria bulbosa, v jelševih gozdovih Leucojum aestivum, v najsušnejših dobovih gozdovih pa Erythro- nium dens - canis. 341 Delovna metoda Pri preučevanju višjih gliv v Krakovskem gozdu smo se omejili predvsem na sestoje v oddelkih 1-3, 23-39 in 76-77, ki pripadajo katastralnim občinam Površje, Smed- nik in Mršeča vas, ter v pragozdu Krakovo, odd. 38, ki spada v katastrsko občino Ko- stanjevica na Krki. V vseh oddelkih smo posvetili največjo pozornost lignikolnim glivam, Ici razkrajajo lesnino, povzroče njeno trohnenje in pri tem napravijo veliko gospodarsko škodo na drevesnih vrstah. V pregledanih oddelkih imajo namreč omenjene glive zelo dobre možnosti za razvoj in širjenje, ker imajo veliko odličnih gostiteljev (fiziološko oslabljena in že sušeča se debla razl,ičnih drevesnih vrst, veje, korenine, panje in hlo- dovino) . Manj smo preučevali .in inventarizirali tiste gniloživke, ki rastejo iz tal ter so užitne, in tiste, ki sestavljajo mrikorizo z določeno drevesno vrsto ali se razvijajo v stelji ali listnem opadu. Te bomo obdelali v posebni razpravi. Lignikolne glive na dobu in primešanih listavcih ter iglavcih smo inventarizirali na štirinajstih. terenskih ogledih (maršrutah) : 15. 7. 1969, 28. 9. 1969, 16.-19. 6. 1970, 8.- 10. 7. 1970, 3 .. 5. in 6. 10. 1971, 8. in 9. 8. 1972, l. in 8. 10. 1972, 19. 7, 1973, 7. 10. 1973, 9. 4. 1974, 28. 5.-31. 5. 1974 in 10. 7. 1974. Prav tako smo lignikolne gobe zbirali in preučevali na sedmih hrastovih in devetih smrekovih raziskovalnih ploskvah, ki so izločene v sestojih in pPipadajo katastralni občini Smednik. 15 oddelkov te katastralne občine (23-39) in pragozd smo prehodili vsaj dvakrat do trikrat. Samo v oddelkih 29 in 31 nismo bili. V vseh izločenih raziskovalnih ploskvah in v drugih oddelkih nismo raziskovali enako .intenzivno. Najbolj smo preučevali višjo mikofloro v oddelkih 25 in 26 v bližini vasi Zameško. Večkrat smo se vračali, 'posebno v odd. 26, ker raste tam večja skupina dobovih dreves, ki so stara več kot 250 let. V pregledanih oddelkih se je razlikovala višja mikoflora med seboj tako po količini kot po rodovih in vrstah. Toda za Kra'kovski gozd jo bomo vseeno prikaza1i kot celoto in se ne bomo omejevali na posamezne od- delke. Splošno znane in najbolj pogostne gobe smo samo inventarizirali in jih zabeležili, redkejše in bolj zanimive ter tiste, ki napravijo veliko gospodarsko škodo, smo prepa- PiraJi in jih hranimo v herbarij-ih inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri bioteh- niški fakulteti v Ljubljani in inštituta za botaniko univerze v Zagrebu (ZA). Determini- rane vrste gliv prikazujemo po abecednem redu in po tem, kako pogosto so se pojav- ljale med raziskovanjem. Navajamo tudi tip trohnobe, ki ga povzroča zajedavska gliva ali gniloživ.ka v lesnini (beljavi ali v jedrovini) posamezne okužene drevesne vrste. Hkrati označujemo, ·katere lignikolne glive so užitne. Nekatere vrste gliv, posebno redke, zaslu- žijo, da o njih napišemo kaj več kot o dobro poznanih; to bomo storili na koncu študije. Rezultati raziskovanj Na preučevanem območju smo našli naslednje vrste lignikolnih gliv: Zelo pogostnc vrste Za zelo pogostne vrste gliv štejemo tiste, ki smo jih našli v velikih količinah na vseh maršrutnih pohodih. l. Ar mi 11 ari e 11 a me 11 e a (Vah! ex. Fr.) P. Karsten- prava štorov ka, mraz- nica, panjica, panjevka. Je ena izmed najbolj razširjenih rastlinskih škodljivk. Najdemo jo kot zajedavsko glivo v rastočem, priraščajočem drevju, pa tudi kot gniloživko, ki se najprej naseli v odmrlih drevesnih delih. 342 Sl. 3. Belo kožasto in temno- rjava rizomorfno podgobje prave štorovke pod lubjem dobovega hloda v odd. 25, KO Smednik Pri preučevanju mikoflore v Krakovskem gozdu smo jo prepoznali kot zelo pogosto zajedavsko glivo oslabljenih dreves z belim, pahljačastim, kožastim in hkrati svetlečim, temno rjavočrnim rizomorfnim podgobjem, ki se razvija in razrašča pod lubjem korenin, koreninskih vratov in v spodnjem delu debel še priraščajočih, pa tudi že sušečih se dre- ves doba, belega gabra, črne jelše, poljskega bresta in rdečega bora. V istih oblikah smo ugotov.ili pravo štorovko tudi pod lubjem koreničnika že posušenih, a še stojeoih dreves, Sl. 4. Armillariella mellea: a - šopi mladih gobic; b - rizomorfno pod- gobje; c - prečni prerez skozi tro- sovnico; d - bazidiji s sterigmami in bazidiosporami; e - vzdolžni pre- rez čez trosnjak (klobuček in bet); f - bazidiospore, ki ne klijejo (levo) in, ki kJijejo (desno); g - belo ko- žasto podgobje pod lubjem korenine in panja. Po A. Prihoda d 343 na dalje pod lubjem debel podrtih dreves, hlodov ter klad vseh že obravnavanih dreves- nih vrst (sl. 3.). Panjica se razvija kot gniloživka tudi v panjih doba, belega gabra, smreke, rdečega bora ter v debelih, a že odmrlih dobovih vejah, ki leže po tleh (sl. 4.). Belo kožasto podgobje se razvija tudi pod lubjem smrekovih korenin. Vihar je z lahkoto izruval okužene smreko s koreninami vred. Trosnjaki mraznice, katere mladi klobučki so užitn~, se razvijajo večinoma v šopih, redkeje posamezno na podrtih dobovih deblih, ob osnovi ali na čelih dobovih panjev jn na tleh v neposredni okolici (sl. 5.). Prav tako smo našli trosnjake panjevke na panjih belega gabra, ob njih ter v njihovi okolioi. Pod- gobje je namreč v tleh povezano s korenina~ omenjenih listavcev. Trosnjaki se obliku- jejo mnoštveno od začetka septembra do konca novembra in le izjemoma že v juliju. Armillariella mellea je primarno zajedavska gliva živih tkiv (floema in kambija) korenin in debel, šele sekundarno se pojavlja kot gniloživka, ki povzroča trohnenje Sl. 5. Trosnjaki prave štorovke (Ar- millariella mellea [Vah!. ex Fr.] P. Karsten). Po A. Prihoda lesnine (Kišpatic, 1974). Ta gliva nastopa v Krakovskem gozdu kot zelo nevarna zisanka. Ta obl·ikuje svoje trosnjake na posušenih, a še stoječih deblih doba in puhaste breze ter na dobovih deblih, ki jih je poškodovala strela ali pa ~ih je preklal jn podrl močan veter. Kot gniloživka razkraja lesnino razen v podrtih dobovih deblih tudi v debelcih črne jelše in leske, ki leže na tleh, v dobovih hlodih in kladah, v debelih in drobnih odpadlih dobo•vih vejah ter v panjih doba, belega gabra, smreke ter leske. Pisanka se najraje pojavlja kot gni- loživka, redko jo najdemo kot zajedavsko glivo. Priložnostno okuži še rastoče drevje skozi štrclje odmrlih vej ali skozi rane. Povzroča intenzivno belo ali korozivno trohnobo lesa. Razkrojeni les se obarva slamnato rumeno. Trosnjaki se razv,ijajo posamez, v obliki rozete ali se prekrivajo kot opeka na strehi (sl. 14.). Sl. 13. Kosmata ploskocevka (Trametes hi.rsuta /Wulf. ex Fr./ Pilat), hrbtna stran (levo), trebušna stran (desno) Pogostne vrste Za pogostne vrste štejemo tiste, ki smo jih našti na večini raziskovanj v več primerih ali pa nekajkrat kot množico osebkov. l. C o 11 y b ·i a f u s i p e s (Bull. ex Fr.) Quel. - hrastova korenov ka. Ta goba se razvija kot zajedavska gliva v rastočih koreninah doba, a tudi kot gniloživka v njegovih panjih. Gobe so užitne, oblikujejo se v šopih. Nabirali smo jih na dnišču živ~h, še ra- stočih, a že več kot 150 let starih dobovih dreves, na osnovi in ob dobovih pan jih. Posa- mezne gobe ali tudi šopi gob rastejo kar iz tal, toda njihovo podgobje je vedno povezano s koreninami doba. Hrastova kor~novka uspeva samo v lesu in povzroča v njem belo .jn korozivno trohnobo. 2. Co r y ne sar co ide s (Jacq. ex Fr.) Tul. - vijoličasta razvejanka. Ta vrsta je obligatna gniloživka v razkrajajočih dobovih hlodih in v trhlih dobovih pan jih. Zvečine obli·kuje svojo konidijsko stopnjo razvoja in vijoličaste skledičaste apotecije v skupinah jeseni na dobovih panjih in v njih. To glivo uporabljajo tudi za biološko zatiranje koreninske gobe ( H eterobasidion annosus (Fr.) Bref.) v smrekovih gozdovih - Ricard, 1970. 3. C y at hu s stri a tu s (Huds. ex Pers.) Willd. ex Pers. - črtkani košek. Razv.ija se na dniščih rastočih dobovih debel med mahom, na pod1iih, razkrojenih do- bov·ih deblih, na ra:z:krajajočih se dobovih hlodih in panjih, na dobovi skorji, ki leži na tleh, na odpadlem listju doba in belega gabra ter na trhlih hlodih in panjih belega gabra. črtkani košek razkraja predvsem les, lahko pa se razvija tudi v humusu. 350 4. Dae dale a con fra go s a (Bolt. ex Fr.) Pers. ex Fr. - rdeča ploskocevka. Ta se razvija kot zajedavska gliva v deblih doba in črne jelše, kot gniloživka pa v podr- tih deblih črne jelše in v debelih vejah doba ter črne jelše, ki leže na tleh, ter v panjih črne jelše. Povzroča zelo aktivno belo ali korozivno trohnobo lesa, ki lahko povzroči vel•iko škodo, posebno v povirnih gozdovih in v tistih listavcih, ki rastejo na tež[i sestavljajo most čez Senušo, in povzroča v njih slabo (malo) •intenzivno belo ali korozivno trohnobo. 7. C re o 1 op hu s ci r r hat us (Pers. ex Fr.) P. Karsten. Obligatna g.niloživka je okuž,ila in razkraja dobov panj ter star že na pol razkrojen dobov hlod. V njiju pov- zroča belo ali korozivno trohnobo lesa. Njena trosnjaka smo določili že konec maja 1974 Mladi trosnjaki so užitni, slastni in okusni. 8. D a c r y my ce s de 1 iq ue scen s (Merat) Duby. Trosnjaki se razvijajo raz- treseno in v kupčlcih na čelih trohnečih, pod1iih dobovih debel, hlodov in panjev. V ugodnih klimatsJQih razmerah se obligatna gniloživka razvija vse leto. 9. Da 1 dini a conce nt ri ca (Bolt. ex Fr.) Cest. et de Not.- oglena ali velika črna krogličarka. Obligatna gniloživka se razvija v odmrlih brezovih vejah in jih raz- kramo kot gniloživko, ki razkraja smrekov panj. N a njem je že oblikovan trosnjak, po katerem smo določili gobo. Sicer pa se koreninska goba pojavlja predvsem kot za- jedavska gliva v živih, rastočih ali pa hirajočih smrekovih koreninah in deblih, posebno v nasadih. Povzroča belo, luknjičavo trohnobo jedrovine. 13. H y p o x y 1 on crust a ce um (Sow.) Nitschke - krastasta krogličarka. Obligatna gniloživka je koristna, ker razkraja samo odpadle dobove veje. 14. H y p o x y 1 on s er pen s (Pers, ex Fr.) Fries oblikuje črne, svetleče strome s periteciji na strohnelih debelcih leske ·in belega gabra. Je obligatna gniloživka. 15. L y co per d on p y rif or me Schaeffer ex Persoon - hruškasta prašnica. Oblikuje trosnjake v šopih na živem deblu doba, 30 cm od tal. Je edina prašnica, ki okuži in se razvija v drevju. Mlade prašnice so užitne. Fitopatološko ni pomembna. Hi. O u d ema n s i e Il a muc id a (Schrad. ex Fr.) v. Hoehnel - sluzasta ko- renov ka. Je užitna goba. Pojavlja se kot zajedavska gliva v oslabljen~h dobovih dre- vesih, posebno v tistih, ki zelo slabo priraščajo ali pa se jim suše vrhovi. Razvija se tudi kot gniloživka v odmrlih dobovih vejah in j·ih razkraja. 357 17. O ude man si e 11 a p 1 a t y ph y 11 a (Pers. ex Fr.) Mos. - širokolistna korenovka. Koristna obligatna gniloživka živi v trohnečih vejah belega gabra, ki so zakopane v tleh. širokolistno korenovko smo našli tudi na kosu trhle leskove veje, ki je bila zakopana v tleh. Gobice se oblikujejo posamez poleti in so užitne. 18. O ud ema n si e 11 a rad ica ta (Rehl. ex Fr.) Singer - zavita korenovka. Užiten je le klobuk. Raste kot gnilož:ivka ob bukovih panj.ih in na njih, v odmrHh bu- kovih koreninah ali pa kar iz humusnih tal v bližini bukovih panjev od poletja do jeseni. Pojavlja se tudi kot zajedavska gliva v živih bukovih koreninah. V Krakovskem gozdu je zavita korenovka redka. Našli smo samo ·tri gobe, ki so rasle posamezno iz tal v do- Sl. 18. Panus tigrinus (Bull. ex Fr.) Singer na odmrli dobovi veji, ki leži na tleh bovo-gabrovem sestoju. V bližini ni bilo bukev. Nj.ihovo podgobje pa je bilo zanesl}ivo povezano s koreninami ene izmed omenjenih drevesnih vrst. Zavita korenovka povzroča belo ali komzivno trohnobo lesnine. 19. Pa c h y k y to sp or a tu be rc u 1 o s a (D. C. ex Fr.) Kot!. et Pouz. oblikuje trosnjake na delno že trhlih dobovih panj ih. Je koristna obligatna gniloživka kot vse ostale, ki razkrajajo le panje in odmrle, odpadle veje. 20. Pan us tigri n us (Bull. ex Fr.) Singer. Je koristna obligatna gniloživka, ker raz;kraja panje črne jelše in odpadle dobove veje (sl. 18.). Njeni trosnja·ki se pojavijo v šopih na panjih in posamez na vejah od aprila do junija. 21. P e n i o p b o r a i n c ar n a ·t a (Pers.) Co o ke - cinobrasta kožarka. Ta obli- gatna gniloživka oblikuje svoje trosnjake samo na odmrlih, še ne odpadl.ih ter tudi že na odpadlih in na tleh ležečih dobovih vejah ter povzroča v njih precej aktivno trohnobo. 22. Pere n ni pori a medu 11 a- panis (Jacq. ex Fr.) Donk. Koristna obligat- na gniloživka obl•i•kuje resupinatne trosnjake na dobovih panjih in povzroča v nj.ih belo ali korozivno trohnobo lesa. 358 23. P ho 1 i o ta a 1 n i co 1 a (Fr.) Singer - jelšev luskinar. Razvija se samo izje- moma kot zajedavska gliva na rani živega, oslabljenega debla črne jelše, sicer je veči­ noma gniloživka v panjih. Gobice so užitne. Imajo značilen vonj po sadnih bonbonih. Rastejo od začetka trohnobo lesnine. 36. Tram ete s h o eh n e 1 ii (Bres.) Pilat. Koristna obligatna gniloživka razkraja mrtve veje belega gabra, ki leže na tleh. Njeni trosnjaki se oblikujejo od julija do no- vembra 1rrl se prekrivajo kot opeka na strehi. Gniloživka povzroča počasi napredujočo belo ali korozivno trohnobo lesa. 37. Trame te s pub esc en s (Schum. ex Fr.) Pilat - puhasta ploskocevka. Ob- ligatna gniloživka razkraja odpadle dobove veje in oblikuje na njih trosnjake od avgusta do konca jeseni. Hrast okuži zelo redko. Puhasta •ploskocevka povzroča zelo intenzivno belo ali korozivno trohnobo lesnine, tako da razkroji le-to v eni sami sezoni. 359 38. Trem e Ila ste id 1 e ri (Bres.) Bourd. et Galz. - Steidlerjeva drhtavka. Ta oblikuje trosnjake od junija do oktobra visoko na posušenih dobovih deblih. 39. T y rom y ce s km eti i (Bres.) Bond. et Singer se razvija na miivi leskovi veji. 40. T y rom y c e s sem is upi n us (Berk. et Curt.) Murr. Obligatna gniloživka oblikuje trosnjaJ<:e samo na jelšev.ih panjih. Trosnjaki nastajaJjo skozi vse leto. Gnilo- živ;ka povzroča precej akt~vno ·belo ali korozllivno trohnobo lesnine. 41. T y rom y ce s su b ca es i us (A. David) . Trosnjaka smo določili na dobovi odpadli veji in na odmrli veji belega gabra, ki še ni odpadla. Obligatna gniloživka ob- likuje trosnjake od pomladi do jeseni. Povzroča temno, rjavo ali destruktivno trohnobo lesnine. Sklepi Pri preučevanju višjih gliv v Krakovskem gozdu smo zbrali in doloOili 101 Jignikolno glivo. Od teh je 13 gliv zelo pogostnih, 17 pogostnih, 30 manj pogostnih in 41 redkih. Med 101 lignikolno glivo je 11 fakultativnih zajedavskih gliv, 26 fakultativnih gniloživk, 63 obligatnih gniloživk in 1 fakultativni hiperparazit. P ri zelo pogostnih glivah sta 2 fakultativni zajedavski glivi, 8 fa1.'1.Iltativnih gniloživk in 3 obligatne gniloživke. Med pogostnimi glivami sta 2 fakultativni zajedavski glivi, 4 fakultativne gniloživke in 11 obligantnih gniloživk. Prav tako sta med manj pogostnimi glivami le 2 faku ltativni za- jedavski glivi, 9 fakultativnih gniloživk in 19 obligatnih gniloživk. Med redkimi glivami pa je 5 fakultativnih zajedavskih gliv, 5 fakultativnih gniloživk, 30 obligatnih gniloživk in 1 fakuitativni hiperparazit. Med 101 lignikolno glivo je 14 užitnih gob, in to : Armillariella m ellea (zelo po- gostna), Collybia fusipes, Hypholoma sublateritium, Mycena galericulata (pogostne), Armillariella tabescens in Pluteus atricapi!lus (manj pogostni), Creolophus cirrhatus, Lycoperdon pyriforme, Oudemansiella mucida, O. platyphylla, O. radicata, Pholiota alnicola. Piptoporus betulinus in Psathyrella hydrophila (redke). Od vseh obravnavanih Hgnikolnih gliv (101) napravita največjo gospodarsko škodo le dve pogostni fakultativni zajedavski glivi : Armillariella mellea in Phellinus igni- arius. Ti dve glivi ne povzročata samo sušenja rastočega drevja temveč tudi trohnenje zelo dragocene lesnine v deblih in debelih vejah. V to grupo spada tudi fakultativna zajedavska gliva Phellinus robustus, ki je manj pogostna in zato ne napravi take škode. Vse tri glive v prv•i vrs~i razkrajajo žive dele drevesa in šele nato lesnine; predvsem na- padajo jedrovino, ako je ta razkrojena se lotijo tudi beljave. V njej povzročajo belo ali korozivno trohnobo. Prava štorovka (Armillariella mellea) je ena od red kih gliv iz vrste kožastih gliv (Hymenomycetes), ki je primerna zajedavka živih tkiv korenin in debel različnih dre- vesnih vrst ; šele sekundarno se pojavlja kot •povzročitelj ica trohnjenja lesnine v manj- šem obsegu. V Krakovskem gozdu je panjevka zajedavska gliva oslabljenih listavcev in iglavcev, predvsem doba, nato belega gabra, črne jelše, poljskega bresta, rdečega bora 'in smreke. Je izrazito škodljiva za avtohtoni dob ,jn ostale lis ta v ce pa tudi za posajene iglavec med panji listavcev (smreka, rdeči in zeleni bor). Dobi so fiziološko enako osla- beli kot v mešanih sestojih v Posavini zaradi biotičnih in abiotičnih dejavnikov in nato jih je mnoštveno okužila šc mraznica. Ta je nevarnejša kot povzročiteljica sušenja tehnično zelo pomembnega in dragocenega gozdnega drevja •in ne toliko kot povzročitelj ica troh- nenja lesa. Prava štorovka ne potrebuje nobene rane ali podobnih odprtin za vdor v živo korenino, marveč more prodreti vanjo neposredno. Ko ta gliva okuži korenine oslab- ljenih dobav, un iči najprej meznik in oddeli lubje od lesa. Tedaj povzroči, da se drevje 360 naglo posuši. Tako opazimo značilno shko na okuženih listavcih ,jn iglavcih: na deblih je lubje suho in razpokana ali celo že odpadlo. Neprava kresilna goba (Phellinus igniarius) se pojavlja pogostokrat v epidemijah. Največ škode napravi v rastočih črnih jelšah in dobih. Razen tega, da se drevje posuši, povzroči zelo aktivno belo ali korozivno trohnobo, predvsem v jedrovini. Ko je je- drovina popolnoma razkrojena, se loti še beljave. Trosnjaki (gobe) se razvijejo na po- sušenih debelih vejah na deblu . Ko se začno oblikovati gobe, se je bela trohnoba že razširila 4-5 m po dolžini debla. Po odmrtju gostitelja kmalu preneha razkrajati les- nino tudi neprava kresilna goba. V panjih se ne razvija. Skodljive so tudi tiste pogostne fakultativne zajedavske glive in zelo pogostne ter pogostne fakultativne gniloživke, ki v prvi vrsti razkrajajo mrtve ali skoraj mrtve dele v živem, rastočem drevju. V lesnini povzročajo belo ali korozivno ali temno ali destruk- tivno trohnobo. Te so zajedavke zlasti v prodiranju v deblo. Da dospejo do jedrovine in jo začno razkrajati, morajo prodreti skozi živi del tj . beljavo. Do lesnine pa dospejo skozi rano na lubju, ki sega do meznika, ali skozi štrclje odmrlih vej ali skozi rane, ki nastanejo pri odžagovanju vej . Gospodarsko škodo napravijo tudi tiste glive (fakultativne in obligatne gniloživke), ki povzročajo rdečo ali belo progavost in nato še belo ali temno trohnobo v hlodovini iglavcev ali listavcev ali celo že v obdelanem in vgrajenem lesu (mostovi, podstavki) v gozdu. Rdečo progavost v smrekovi hlodovini povzročajo krvaveči skladanec (Stereum sanguinolentum), dišeča smrekova goba ali janeževa trameta (Osmoporus odoratus) in Amylostereum areolatum. Belo progavost in nato belo trohnobo v dobovi jedrovini pa povzroča fakultativna gniloživka - Stereum rugosum. Zelo koristne pa so v Krakovskem gozdu tiste obligatne gniloživke, ki razkrajajo mrtve ostanke lesa, lesnino v panjih in v odpadlih vejah. 46 jih je. Te glive namreč pripomorejo k tvorbi humusa, ki ga potem izkoriščajo višje rastline za prehranjevanje in rast. Med koristnimi gniloživkami je treba poudariti tri antagonistične glive, ki sode- lujejo pri biološkem zatiranju koreninske gobe (Heterobasidion annosus (Fr./Bref.) . Te so: Coryne sarcoides, ki je pogostna obligatna gniloživka, Hypholoma fasciculare , ki je zelo pogostna fakultativna gniloživka, ter Osmoporus odoratus, ki je manj pogostna obligatna gniloživka. Vse tri preprečujejo vzklitje trosov in nato zavirajo rast kore- ninske gobe v svežih, smrekovih panjih. Na koncu študije posvečamo nekaj več pozornosti tistim vrstam gob, ki smo jih našli prvič v Krakovskem gozdu, jih tudi prvič omenjamo, da rastejo v Jugoslaviji ali pa poznamo zelo malo njihovih nahajališč. P a c h y k y t o s p o r a t u b e r c u 1 o s a (D. C. ex Fr.) Kotlaba et Pouzar se raz- vija predvsem v hrastu , samo izjemoma tudi v drugih listavcih. Svoje trosnjake oblikuje predvsem na odmrlih, a ne še odpadlih vejah in na suhih debHh, ki še stoje. Najlaže jo spoznamo po velikih valjastih trosih, ki imajo tanko, bradavičasto, cijanofilno membra- no. Ta pomod1•i v raztopini anilinskega modr.ila in mlečne kisline. Omenjena gliva je zelo redka. V Jugoslaviji ni še nihče pisal o njej. V Kra:kovskem gozdu smo našli samo en trosnjak na dobovem panju. M. Tortic je določila obravnavano vrsto gniloživke tudi na Tjentištu (BiH) na hrastovem panju. V BEO je našla 1n determinirala dva eksikata iz okolice Majdanpeka, ki ju je našel P. černjavski. Do sedaj so torej znana v Jugo- slaviji tri nahajališča, k,i so med seboj zelo oddaljena. Zaradi tega moremo pričakovati, da jo bomo ugotovili še v drugih krajih. Po 1 y poru s coro natu s Rostk. je v Jugoslaviji prvič objavil pod imenom P. forquagnoni (Tortic 1968). Našla ga je v gozdu Topolovcu pri Turopolju (okolica Za- 361 greba). Ta goba je po habitusu podobna majhni luskavki (Polyporus squamosus), ker ima zelo majhne trosnike, ki merijo 1-3 cm v premeru. Polyporus coronatus se razlikuje od luskavke po tem, da ne diši po moki in da iima ·klobuk zelo dlakav rob, ki ga luskavka nima. Razen tega tudi osnova kocena ni nujno da je črna, če pa je, so njegove bife (niti) amiloidne, medtem ko luskavkine niso. Razen omenjenih nahajališč je obravnavano vrsto glive našla V. Hudoklinova na Jeprci pri Kranju in en primerek M. Tortic in M. Lisiewska na Velebitu pri Brušanu. Povsod so se trosnjaki razvijali na odmrlih, že odpadlih vejah, samo primerek iz Bruša:na, lci je bil velik okoli 4 cm, se je razvijal na bukovem panju. Vse zbrano gradivo sta pregledala in določila oziroma revidirala F. Kot- laba in Z. Pouzar (Praga). R h o d o p h y IJ u s e u c h r o u s (Pers. ex Fr.) Quel. uspeva v vlažni•h gozdovih v popolnoma strohnelih panjih, najraje v panjih črne jelše. Gobica je modrovijo1ičasta, lističi pod klobučkom so temneje modro obrobljeni. Kakor vse vrste tega rodu ima tudi obravnavana gniloživka oglate trose, ki so v množici rožnati. Tudi za to gobo še ni bilo objavljeno, da raste v Jugoslaviji. Morebiti bi jo našli pogosteje, če bi jo iskali na ustrez- nih mestih .in krajih. R ho do ph y Il us p ara si ti cu s (Quel.) Quel. Po izjavah Kiihnerja 1n Romag- nesija (1953) je zajedavska rdečel is tka redka vrsta. Je fakultativni hiperparazit. Zwjeda različne vrste gob, predvsem lisičko (Cantharellus cibarius), Coltricia perennis !itd. Raz- v'1Jja se tudi kot gniloživka v trohnečem lesu ali pa celo kar v tleh. To je majhna bela gobica s kratkim ekscentričnim betom. Klobuček meri 3 do 7 mm v premeru, na tre- bušni strani pa ima debele in precej redke lističe . V Jugoslaviji te glive še nihče ni ob- javil (kohkor nam je dosegljiva literatura), pa bi Krakovski gozd bil zato prvo ob- javljeno rastišče za zajedavsko rdečelistko. Tu se razvija na odmrJem, podrtem smtreko- vem deblu in na odpadlih smrekovih vejah. S tere um rame a 1 e (Pers.) Fries je zelo podoben običajnemu !in zelo razšir- jenemu Stereum hirsutum, pa ga lahko spregledamo in ga določimo J>Gozd in javna bremena« je sodeloval na obsežnem posvetovanju o slovenskem gozdnem in lesnem gospodarstvu, ki ga je leta 1941, tik pred vojno, pripravila takratna Kmetijska zbornica v Ljubljani. Ob tej priliki je tudi sprožil pobudo za ustanovitev gozdarskega znanstveno-raziskovalnega zavoda v Ljub- ljani, ki pa se takrat ni mogla uresničiti. V povojnem razdobju je napisal in objavil nadaljnjih 30 znanstvenih in strokovnih del, ki se nanašajo na tekočo in dolgoročno družbeno ekonomsko problematiko gozd- nega in lesnega gospodarstva in zlasti graditve načrtovanja na tem področju. Posebej kaže omeniti njegovo sodelovanje pri študiji o >>Gozdno- in lesnogospodarskih območjih Slovenije«, ki so jo leta 1963 pripravili žumer, Pipan in Sevnik, kot nadaljevanje in kritično analizo žumrove temeljne študije o območjih iz leta 1947. Dalje kaže posebej omeniti Pipanova proučevanja o ekonomskih zmogljivostih gozdnih gospodarstev Slovenije, o optimalni razdelitvi Slovenije na gozdnogospodarska območja, o poreklu in vlogi cene lesa, o dilemah in protislovjih na področju urejanja gozdov ter zlasti njegov obsežni opis slovenskih gozdov, ki je izhajal v >>Novi proizvodnji« v letih 1960-1965 itd. Prav tako so številna njegova dela, ki jih je napisal po službeni dolžnosti, med njimi zlasti čez 100 obsežnih ekspertiz o predloženih gozdnogospodar- skih načrtih. 370 V obsežnem opusu avtorjevih publikacij sledimo ves čas ideji nakazanega modela načrtovanja ter je v veliki meri njegova zasluga, da je tovrstno načrtovanje uhojeno. Avtor je še vedno aktiven. O tem priča publikacija o ))Optimalni zalogi slovenskih gozdov« iz leta 1974 in delo o )) Vlogi debeline in kvalitete lesa pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi«, ki je tudi pripravljeno za objavo. Tu avtor še naprej dopol- njuje svoj model načrtovanja skozi prizmo pridelovanja čim vrednejšega lesa. Ko tovarišu Pipanu čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju in k visokemu priznanju - Kidričevi nagradi, se mu zahvaljujemo za njegovo dolgoletno uspešno delo za napredek gozdarstva in mu obenem želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. L. F. GOZDNOGOSPODARSKA OBMOčJA V LUči NASE GOSPODARSKE POLITIKE Uvod uredništva Sestavek je naš Kidričev nagrajenec dr. Rudolf Pipan napisal že leta 1969, vendar ni bil objavljen. C':eprav je bila objava zapisa odložena, je še vedno aktualna, saj predstavlja nekak- šen pregled nastajanja nekega gospodarskega sistema na dialektičnih osnovah. Dialek- tični pristop je v tem, da avtor svoje konstrukcije organizacije gozdarstva v povojnem obdobju išče in kuje na analizi stopnje razvoja proizvajalnih sil naše družbe, naših možnosti; posebej pa še gozdarstva in lesarstva, ki sta imela vedno svojevrstno vlogo in rekli bi lahko - poseben položaj. V njegovem sestavku lahko vseskozi čutimo globoko in neodstopljivo privrženost načrt­ nemu delu v gozdarstvu. Delo s slovenskimi gozdovi mora sloneti na sistemu in redu, saj je to eno od najpomembnejših narodnih naravnih bogastev. Sloneti mora na znanih načelih ustreznih odnosov med priraščanjem in sekanjem lesne mase. Kot funkcijo tega dela repro- dukcijskega procesa pa avtor takoj vključi tudi skladen razvoj lesne predelovalne industrije. Rezultat teh razmišljanj so bila gozdnogospodarska območja, ki naj zagotovijo načrtno, disciplinirano in pregledno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa dajo lesni industriji okvir, do kam lahko in do kam sme. Kot smo že dejali predstavlja sestavek R. Pipana posnetek nekega gospodarskega kon- cepta, ki se je rodil že pred dvajsetimi in več leti, ki pa se je odvijal skorajda premočrtno do današnjih dni. V vsem obdobju ga je potrjevala ne samo vsakdanja gozdarska praksa, temveč ga je v celoti spremljala tudi družbeno-politična praksa in teorija. Z zadoščenjem lahko ugotavljamo, da smo gozdarji svoj koncept razvoja naravnali tako, da smo tudi v sedanjih ustavnih spremembah, ki prinašajo prvorazredne premike v naših družbeno-ekonomskih od- nosih začrtali smer, ki se v celoti ujema in se vklaplja v novo ustavno in družbeno-politično prakso. Mislimo, da je največja vrednost tega prispevka v tem, ker nam na pristopen način pri- kaže premočrtnost razvoja našega gozdarskega koncepta, ko je brez večjih oscilacij in devija- cij (čeprav obsega gozdarstvo zelo delikatne politično ekonomske - lastnina - renta itd. kategorije) dosegel tisto stopnjo razvoja proizvajalnih sil in meddružbenih odnosov, za katere lahko rečemo, da so sodobni, demokratični, samoupravni, socialistični. Seveda vse tudi ni šlo tako gladko kot izgleda. Marsikateri bralec bo prisiljen polemično razmišljati o nekaterih trditvah. C':e so gozdnogospodarska območja v celoti odigrala svojo vlogo, ki smo jim jo name- nili ob rojstvu, je hudo polemično vprašanje. Najmanj kar lahko rečemo je, da se je lesna industrija prekleto malo zmenila v kakšnem območju je in kaj lahko od območja pričakuje. Torej ni bila predpostavka o discipliniranem in skladnem razvoju lesne industrije v območju izpolnjena. 371 Prav tako se niso v celoti uresničile predpostavke o vlogi zasebnih gozdov. Tudi raz- mišljanja o ceni lesa na štoru - renti, bi našla kakšnega vnetega razpravljalca. Morda bo kdo oporekal tudi trditvi, da je le urejanje gozdov »Čisti« gozdarski predmet. INTERDISCIPLINIRANOST gozdarstva je očitno njegova sodobnost. Znanost o urejanju gozdov mu daje le del integralne vrednosti. če ponovimo našo odločitev o objavi tega sestavka našega prvega Kidričevega nagra- jenca: sestavek je sinteza in analiza razvoja našega povojnega gozdnega gospodarstva v katerem je imel avtor zelo pomembno vlogo, zato so njegovi pogledi in ocene nadvse dra- goceni. I. Uvodna pojasnila Naslov bi lahko glasil tudi takole: Ali predstavljajo naša gozdnogospodarska ob- močja v resnici najbolj posrečeno razdelitev Slovenije na gozdnogospodarske rajone? če primerjamo ta dva naslova, nam bo razumljivo o čem želimo v tem članku prav- zaprav razpravljati. Vprašanje ustreznosti naših gozdnogospodarskih območij je še vedno aktualno, čeprav so se v teku svojega več kot dvajsetletnega obstoja uveljavila in utrdila; še vedno slišimo pripombe, da so nekatera prevelika, druga premajhna, da predstavljajo in spet ne, najboljšo osnovo za razvoj naših gozdnogospodarskih organizacij in s tem tudi našega gozdarstva. Ko pa v prvem in glavnem naslovu omenjamo gospodarsko politiko, hočemo s tem povedati, da nameravamo vprašanje ustreznosti- ali če hočete: optimuma - naših gozdnogospodarskih območij ocenjevati s kriteriji gospodarske, zlasti še gozdnogospodarske politike. Zato je potrebno, da v uvodu pojasnimo, kaj razumemo pod pojmom gospodarska politika in kakšno zvezo ima le-ta z gozdarstvom. Kadar govorimo o gozdarstvu kot znanosti se spominjamo učnih programov in izpitov, ki smo jih morali opraviti, da smo dobili diplomo. Pri tem se zavedamo, da je naše znanje po svoji vsebini aplikacija številnih temeljnih znanstvenih disciplin, pred- vsem pa znanosti o naravi. Med naravoslovnimi znanostmi ima gotovo najvažnejše mesto botanika z vsemi svojimi sestavnimi deli, medtem ko so geologija, pedologija, klimatologija itd. manj pomembne, saj je glavna vsebina gozdarskega znanja in njegov glavni cilj v tem, da spozna zakone gozdne rasti. Ko se učimo, kako se grade ceste, kakšni so in kakšni bi morali biti razni stroji, ki jih uporabljamo v gozdarstvu, zlasti pri izkoriščanju gozdov, se zavedamo praktične nujnosti, da obvladamo tudi te disci- pline, ker se s tem usposabljamo za reševanje praktičnih nalog, s katerimi se srečujemo pri gospodarjenju z gozdovi. Te znanstvene panoge so večinoma le bolj ali manj zoženi program tehničnih visokih šol. Menimo, da se ne motimo, če trdimo, da je znanost o urejanju gozdov najbolj izvirna, najbolj gozdarska znanstvena disciplina, ker na svojstven način povezuje v zaokroženo celoto vse sestavne dele našega znanja in hkrati naše celotne gozdnogospodarske aktivnosti, ker konkretizira gospodarske cilje, ki jih želimo doseči. Pri urejanju gozdov se srečujemo z nujnostjo, da med seboj uskladimo posamezne gozdnogospodarske dejavnike, pri čemer se moramo držati načel in metod dela, ki so vsebina ekonomskih znanosti. Ekonomika nas uči, kako določimo cilj gospodarjenja kot rezultanta vseh gospodarskih dejavnikov in kako ta cilj dose- žemo - po racionalnem principu - z najmanjšimi žrtvami. če smo svoje znanje na opisani način zaokrožili in svojo dejavnost temu prilagodili, tedaj se gozdarji počutimo nekako zavarovani pred vsemi nevarnostmi in nevšečnostmi svojega poklica. Menimo, da smo sposobni uspešno izvrševati vse naloge svoje službe. Toda prav proti takem samozadovoljstvu želim pisati, ker sem prepričan, da ne moremo dobro opravljati svoje službe, če ne upoštevamo splošne in posebne gospo- darske politike, če ne upoštevamo vloge in ukrepanja države v načrtovanju, uresniče- 372 vanju in menjanju produkcijskih odnosov pri nas. Mnogi gospodarski pojavi na ožjem gozdnogospodarskem področju nam ostanejo nerazumljivi, če ne najdemo njihovih ko- renin, ki zlasti v gozdarstvu segajo dostikrat daleč v preteklost in če se ne zavedamo splošne usmerjenosti naše družbe v bodočem razvoju. Ko smo se odločili, da kritično ocenimo ustreznost razdelitve Slovenije na gozdno- gospodarska območja, tedaj moramo že v začetku povedati, da ta problem ne pojmu- jemo kot nekakšen izoliran geografski problem, temveč smo prepričani, da so ta ob- močja pomemben instrument naše gospodarske politike. V nevarnosti smo, da začnemo razpravljati in tolmačiti osnovne pojme in načela gospodarske politike, toda omejeni prostor nam diktira, da se temu izognemo in da ne izgubljamo časa s teoretskimi razpravami, temveč da skušamo z nekaterimi praktičnimi primeri prikazati vplive gospodarske politike na gozdarstvo. Naj začnemo s tem, da opozorimo na dejstvo, da je že pri ustanavljanju območij v znatni meri botrovala določena gospodarska in politična usmerjenost. Naša gozdno- gospodarska območja, v nadaljevanju jih bomo označevali s kratico GGO, so po svoji zemljepisni naravi večja gravitacijska območja, s čimer poudarjamo, da predstavljajo enoten in zaokrožen prometni sistem. Večina GGO predstavlja določen klimatski tip in s tem tudi posebne in značilne rastiščne predele, ki jih je treba upoštevati pri gojitvi in negi gozdov. GGO so tudi veliko večja kot so bile dotedanje gospodarske enote. S tem so ustvarjene možnosti, da se v večji meri upošteva princip ekonomske zrelosti, da se posamezen sestoj, pa tudi drevje seka po ekonomskem principu, takrat ko je drevje doseglo svojo ekonomsko zrelost. Pri ustanavljanju GGO so imeli svojo vlogo tudi vplivi, ki bi jih lahko označili kot »lesnogospodarska politika«. GGO je zamišljeno kot večje in zaokroženo surovinsko zaledje, ki naj oskrbuje s surovino lesnopredelo- valna podjetja; ta naj bi bila znatno večja kot podjetja, ki smo jih podedovali iz pred- vojne Jugoslavije. O lesnogospodarski politiki bi morali mnogo obširneje razpravljati kot smo doslej, ker brez nje ne moremo pravilno oceniti dosedanjega razvoja in perspektive za bodoč­ nost. če smo nekateri pogosto poudarjali, da je les najbolj naravna osnova za indu- strializacijo Slovenije, smo pri tem naleteli na neznaten odziv v naši javnosti; le-ta je videla največjo potrebo, da se ustvari in krepi industrija na osnovi elektrike in kovin, zlasti železa ter aluminija. Pa tudi latentni spor, ki se je bil med predstavniki gozdar- stva in lesne industrije, je ustvaril zmedo na tem področju. Centralni in republiški organi za načrtovanje, ki so usmerjali razvoj lesne industrije, so pogosto poudarjali, da bomo v bodoče potrebovali veliko več lesa kot industrijske surovine. Glede tega smo si bili gozdarji, lesarji in načrtovalci sicer enotni, toda le-ti so zahtevali, da takoj začnemo z intenzivnejšimi sečnjami. Bili so mnenja, češ da se industrija ne more raz- viti, če nima dosti surovin. Gozdarji smo ob tem poudarjali, da bi si industrija na ta način sama onemogočila nadaljnji razvoj, ker ne bo okrepljenih gozdnih fondov. čeprav smo bili prepričani, da je glavna naloga gozdarstva v tem, da proizvaja čim več in čim boljše surovine za indu- strijo, ki uporablja les, smo zahtevali, da se razvoj industrije uskladi z razvojem gozdnih fondov . Tako je prišlo do absurdne situacije, da smo mnogi gozdarji gledali v lesni industriji največjo nevarnost za naše gozdove, lesarji pa v gozdarjih sovražnike ali pa vsaj nasprotnike, ki zavirajo razvoj lesne industrije. Menim, da bi v sedanjem času nujno potrebovali poglobljeno in objektivno študijo o tem, kako so nepravilni prijemi pri administrativnem usmerjanju gozdnega in tesnega gospodarstva, torej nepravilna gospodarska politika, v obdobju administrativnega usmerjanja gospodarstva, povzročila zastoj proizvodnih sil v gozdnem in lesnem go- spodarstvu. 373 Pa tudi splošni razvoj naše gospodarske politike v prvih povojnih letih je povzročil spremembe na področju gozdarstva in lesnega gospodarstva. Tako smo v Sloveniji imeli leta 1948 ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo, s čimer je bilo poudarjeno po- litično načelo, da je glavna vloga in naloga gozda v oskrbovanju industrije z lesom. Pozneje so gozdarstvo vključili v resor kmetijstva in tako izrazili načelo, da je gozdarska politika sestavni del splošne agrarne politike. Gozdarji smo bili zelo nezado- voljni s tako preusmeritvijo, ker smo videli našo glavno nalogo v tem, da se ustvarijo na bazi lesa v industrijski predelavi čim večje vrednosti. če danes gledamo nazaj, smo vedno bolj prepričani, da je ločitev gozdarstva od lesne industrije oslabila vpliv lesnega gospodarstva na razvoj GGO. Gozdarji smo tudi radi poudarjali, gotovo preveč polemična, da imata gozdarstvo in kmetijstvo skupno le sonce, ki sije nad gozdovi in njivami. Poudarjali smo, da se proizvodna procesa bistveno razlikujeta: proizvodni ciklus v kmetijstvu traja le nekaj mesecev, v gozdarstvu pa sto in več let. S tem so določeni bistveno različni proizvodni pogoji v gozdarstvu in kmetijstvu. In vendar, če se danes ozrem nazaj, se mi zdi, da gozdarji takrat nismo spoznali in upoštevali bistvenega faktorja gospodarske politike, namreč dejstva, da je 2/3 gozdov v Sloveniji v kmečkih rokah. S tem je gozd postal sestavni del splošne agrarne problematike, enako kot v sosednji republiki Avstriji, kjer vladajo podobni lastninski odnosi. Potemtakem je struktura gozdne lastnine tisti gospodarski in politični dejavnik, ki je odločilno vplival tudi na vlogo in pomen GGO v našem povojnem razvoju . Predvsem je pomembno dejstvo, da je naša gozdnogospodarska politika razcepljena na dva dela , na industrijsko komponento, ki je vidna v tem, da je 5/6 družbenih gozdov dodeljenih gozdnim gospodarstvom kot glavnim oskrbovalcem lesne industrije. Na drugi strani je veljala za 1/6 družbenih gozdov in za vse zasebne gozdove taka gospodarska politika, ki je imela za svoj cilj krepitev agrarne proizvodnje in hkrati njeno podružbljenje, ki bi prek KZ in kmetijskih kombinatov pospešilo socialistično preobrazbo na vasi. Prostor nam ne dopušča, da bi se podrobneje ukvarjali z industrijsko komponento naše gospodarske politike in njenim vplivom na razvoj GGO, zato bomo v naslednjem poglavju skušali nekoliko podrobneje prikazati vpliv naše agrarne politike na gozdar- stvo, zlasti na tiste gozdove, ki w v zasebni lasti. S tem, da so gozdovi SLP-1 ločeni od SLP-2 in zasebnih gozdov, je ideja gozdnogospodarskih območij močno prizadeta. Zaradi takih odločitev je onemogočena integracija vseh proizvodnih dejavnikov, ki jih predstavljajo gozdni fondi v okviru GGO. Leta 1964/65 so prvikrat združeni v GGO vsi zasebni gozdovi in tisti družbeni gozdovi, s katerimi je že dotlej gospodarila gozdno gospodarstvo in ki jih po že ustaljeni navadi imenujemo SLP-1. Zunaj območij so ostali le SLP-2, to so gozdovi, s katerimi upravljajo v glavnem kmetijske gospodarske organizacije. Sele po tej združitvi lahko pravilno vrednotimo ekonomski potencial, ki ga predstavljajo GGO. Zato bomo v naslednjih poglavjih posebej razpravljali o razvoju našega gozdarstva v obdobju do združenja družbenih in zasebnih gozdov v okviru GGO in posebej analizirali izkušnje, ki smo jih pridobili po omenjenem združenju. II. Razvoj slovenskega gozdarstva do leta 1961 Naš namen je, da z bežnim pregledom zgodovinskega razvoja gozdarstva na Sloven- skem opozorimo na tiste vplive, ki ne izvirajo iz naravnih danosti, temveč so posledica splošne družbene usmerjenosti, ki jo označujemo z imenom ))gospodarska politika«. Za časa avstroogrske monarhije in ,sicer po izpeljani agrarni reformi, smo na slo- venskem ozemlju razlikovali dve kategoriji gozdnih posestnikov: okrog 400 velepo- 374 sestev, ki so imela v svoj-ih rokah približno l /3 vseh gozdnih površin, in okoli 200.000 gozdnih posestnikov, ki so bili lastniki ostalih 2/3 gozdnih površin. Tedanja državna oblast je bila bolj naklonjena maloštevilnim veleposestnikom in je skušala njihov gospodarski položaj okrepiti z institucijo »majorata«, ki je obvezoval gozdne velepo- sestnike fevdalnega tipa, da ne smejo svoje posesti deliti in da lahko uživajo le obresti od kapitala, ki ga predstavljajo njihovi gozdovi. Tudi nekateri drugi predpisi, zlasti glede sestave gozdnogospodarskih načrtov, so imeli namen spodbuditi gozdno vele- posest, da intenzivira gospodarjenje z gozdovi. Glede načina gospodarjenja v manjših zasebnih, v glavnem kmečkih gozdovih, je Avstrija zastopala izrazito liberalno gospodarsko politiko. Vsakdo naj gospodari kakor ve in zna, saj bo sam nosil posledice dobrega ali slabega gospodarstva. Sele velike naravne katatrofe zaradi povodnji in hudournikov v petdesetih letih preteklega stoletja so prisilile državo, da v manjši meri omeji svojo liberalno gospodarsko politiko. Z za- konom je prepovedala sečnje na golo v predelih, kjer bi lahko nastali hudourniki. Ti in še nekateri manj pomembni varnostni ukrepi so predstavljali edine omejitve, ki jih je uveljavila država v svoji gospodarski politiki. če danes presojamo to politiko, tedaj se nam zdi, da je glavna značilnost v tem, da pravzaprav ni obstajala. Razlogov za tako odsotnost državnega zanimanja za kmečke gozdove je več. Ze pred koncem preteklega stoletja se je v Srednji Evropi pojavila ostra agrarna kriza, ki je posebno bolno prizadela male kmečke posestnike. Uvoz žita iz Amerike in tudi iz Rusije po razmeroma nizkih cenah je malega kmeta izključil iz blagovne proizvodnje agrarnih produktov. Tedaj se je pokazalo, da je v alpskih predelih les tisto sredstvo, ki edino lahko ublaži posledice vse ostrejše agrarne krize. S tem da je država prepustila kmetom, da svobodno sekajo v svojih gozdovih in prodajajo les, se je izognila nujnosti, da s pozitivnimi ukrepi posega v gospodarstvo, tako je ublažila ali pa premagovala agrarno krizo. Ko smo se 1918. leta Slovenci združili z drugimi jugoslovanskimi narodi in je na- stala nova država - Jugoslavija, niso na področju gozdnogospodarske politike nastopile nobene bistvene spremembe. Agrarna kriza, ki smo jo prinesli še iz Avstrije, se je še zaostrila, saj slovensko ozemlje glede naravne plodnosti daleč zaostaja za nižinskim delom Hrvatske, zlasti pa Vojvodine in Srbije. Zato je bil slovenski kmet še bolj na- vezan na dodatne dohodke iz gozdov, kot je bil že pod Avstrijo. Državna oblast je bila zadovoljna, da so si kmetje sami našli nekakšno rešitev iz agrarne krize in niso želeli, da obstoječo krizo zaostre s slrožjimi predpisi pri gospodarjenju z gozdovi. Kljub temu pa je v naši javnosti začelo prodirati spoznanje, da stanje naših gozdov, zlasti zasebnih ni zadovoljivo. Zavladal je celo strah, da bomo gozdove v doglednem času uničili, če ne spremenimo načina gospodarjenja. Ne samo strokovnjaki, temveč tudi drugi so ugotavljali, da prostrane gozdne površine dajejo neprimerno nižje dohodke, kot bi jih lahko dale, če bi z njimi pravilno gospodarili . Tak razvoj bi lahko imenovali šolski primer, kako se porajajo gospodarske in politične silnice tudi mimo in proti volji vladajočega sloja v državi in mimo veljavnih zakonov. Po drugi svetovni vojni smo zlasti na Slovenskem prinesli v novo državo tudi zahteve po spremembi gospodarske politike na področju gospodarjenja z gozdovi. V novem zakonu o gozdovih je razglašeno načelo, da mora država aktivno sodelovati pri obnovi in sanaciji vseh gozdov, ne glede na lastništvo. Toda kljub taki načelni dekla- raciji je preteklo dosti časa, da se je taka politika tudi dejansko uveljavila. Ko smo leta 1947 sprejeli načrtno gospodarjenje po sovjetskem vzorcu, sta v zakonu za prvo petletko gozdno in lesno gospodarstvo uvrščena v tiste panoge, ki jim je naloga, da ustvarjajo sredstva za razširjeno reprodukcijo na področju elektrogospo- 375 darstva in industrije. V ceni lesa so upoštevani le neposredni proizvodni stroški brez vsake akumulacije. če smo v Sloveniji že pred II. svetovno vojno živeli v strahu, da bomo gozdove s pretirano sečnjo uničili, se je v prvih povojnih letih ta strah še po- večal, ker je petletni plan zahteval, da se sečnja, zlasti iglavcev, v primerjavi s pred- vojno poveča za dva do trikrat. Medtem, ko so v drugih republikah nosili breme povečanih sečenj le družbeni gozdovi, so v Sloveniji uvedli obvezno oddajo lesa tudi za zasebne gozdove. Kljub temu smo pa prav v letih največjega pritiska na gozdove doživeli nekatere odločitve državnih organov, ki so pomenile prekretnico naše g·ozdnogospodarske politike. Ustanovitev gozdnogospodarskih območij je pomenilo načelno odločitev, da naj bo gospodarjenje z gozdovi organizirano v gospodarskih enotah višje stopnje, ki bodo omogočale uvajanje modernih in racionalnih metod gospodarjenja ne glede na to, da je lastnina v zasebnem sektorju ostala še naprej razdrobljena. Med prvo petletko smo od gozdov zahtevali, da dajo čimveč lesa za obnovo in industrijo. V takšnih pogojih je postala eksploatacija gozdov skoraj izključno dejavnost gozdarskih organov na vseh stopnjah državne administracije. Vsi organizacijski ukrepi, ki jih je narekovala tedanja gozdnogospodarska politika, so imeli pred očmi le en sam cilj, in sicer, da olajšajo izkoriščanje gozdov. Tedanje ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo je združevala izkoriščanje gozdov in industrijsko predelavo lesa, go- jitvena dejavnost pa se je omejila skoraj izključno na Kras, kjer ni bilo gozdov za uporabo. Toda prav v tem času smo doživeli tolikšno poudarjanje o nujnosti urejanja goz- dov, taksacije, kot še nikoli doslej. V letih 1946/47 je bila izvršena prva splošna inven- tarizacija gozdov, in sicer že v okviru pravkar ustanovljenih GGO. Takoj nato smo začeli z rednim urejanjem gozdov, in to spet po GGO. Razumljivo je, da je bila nepo- sreden povod za tolikšno priznanje taksacije potreba po čim pravilnejši oceni možnosti izrabljanja gozdov. Načelo trajnosti pridelkov, ki bi jih prinašali gozdovi, smo v tistih letih razveljavili, ne sicer s spremembo zakona o gozdovih, temveč z letnimi družbenimi plani, ki so zahtevali takšen obseg sečenj, da je bil v očitnem nasprotju z načelom trajnosti pridelkov. V takih pogojih je urejanje gozdov po klasičnih načelih izgubilo svoj smisel, saj so bili predpisi o etatih derogirani z zakonom o letnem državnem načrtu . Kljub takemu stanju pa ni nihče podvomil, da bi gozdovi ne mogli trajno prenesti take obremenitve in da bi bilo potrebno čimprej spremeniti državno gospo- darsko politiko glede izkoriščanja gozdov. Spremembe so se pokazale po letu 1951, ko se je iztekla prva petletka, in so bile zelo raznovrstne. Ko je državna gospodarska politika sprejela v svoj program zmanjšanje sečnje v gozdovih, je s tem avtomatično zmanjšala pomen in vlogo lesne industrije. Ta ni bila več tista industrijska panoga, ki je bila najpomembnejša za obnovo po vojni razdejane dežele in ki je imela nalogo, da ustvari kar se da veliko sredstev za razširjeno repro- dukcijo drugih industr ijskih panog. Posredna posledica zmanjšanja sečenj je bila tudi v tem, da je družba posvetila večjo pozornost obnovi in gojitvi gozdov. Ta sprememba je bila posebno očitna v zasebnem sektorju. Zasebni gozdni posestniki so smeli v svojih gozdovih sekati le toliko, kolikor je ustrezalo zmogljivosti njihovih gozdov. Gozdarski organi javne uprave so na osnovi vloženih prošenj pri vsakem primeru posebej ocenili zmogljivost prosilčevega gozda in v skladu s tem odobrili količino za posek. Toda ne samo to, tudi v okviru odobrenega poseka je gozdarski organ v gozdu odkazal drevesa, ki naj jih posekajo. Javna gozdarska služba je s tem prevzela ogromen posel, pa tudi stroške. V zvezi s tem je bilo sprejeto tudi načelo, da mora uporabnik, to je gozdni 376 posestnik, nositi stroške, ki nastanejo pri odobritvah sečenj, odkazilu in nadzoru. Iz tega se je porodila nujnost, da bi gozdarska služba z zbiranjem prispevkov krila svoje izdatke. Od tod moramo iskati prve spodbude in razloge za organiziranje gozdnih skladov. Gozdni skladi so v naši povojni zgodovini odigrali tako pomembno vlogo, da jih po pravici lahko imamo za najvažnejša manifestacija državne gozdnogospodarske politike. Omenili smo že prvo spodbudo za njihovo ustanavljanje, toda odločilen poudarek so dobili s tem, da jim je bila določena še posebna vloga v okviru splošno gospodarske in zlasti agrarne politike. Nizke cene lesa, kakršne so bile med prvo petletko so po- vzročile, da je les postal najcenejše gradivo in je zato naraslo povpraševanje po njem v tolikšni meri, da je to ogrožalo ne le trajnost gozdov, temveč tudi izvoz lesa za devize; notranja poraba lesa je namreč prerasla vse dotedanje obsege. Cene je bilo treba povišati, da bi zmanjšali pritisk na gozdove in na izvozne kvote, vendar pa je nastalo vprašanje, kako zajeziti prevelik odtok denarja na podeželje, to je h gozdnim posestnikom. Posledica povečanega odtoka denarja na podeželje bi bila med drugim tudi ta, da bi naraslo povpraševanje po določenih vrstah blaga, ki ga pa v določilih državnega plana nismo proizvajali v zadostnih količinah. Gozdni skladi so torej dobili še dodatno nalogo: poleg kritja stroškov za javne gozdarske službe naj bi zajezili še odtok denarja na podeželje. Cene lesa so se tako sicer povečale, toda razlike v cenah niso odtekale v korist gozdnih posestnikov, temveč v gozdne sklade. Najvažnejša po- sledica takšne politike je bila v tem, da je družba s predpisi o gozdnih skladih dodelila gozdarstvu tolikšna sredstva za razširjeno reprodukcijo, kot še nikoli doslej in nikoli poslej. Leta 1957 se je zbralo v gozdnih skladih več kot 5 milijard dinarjev, katerih kupna moč je ustrezala današnjim 18 milijardam starih dinarjev. Nadaljnja sredstva so bila zagotovljena gozdnim gospodarstvom, ki so gospodarila z družbenimi gozdovi, in sicer s tem, da je bilo izkoriščanje gozdov družbenega sektorja izločeno iz resorja lesno industrijskih podjetij in prenešena na gozdna gospodarstva. Pojavilo se je akutno vprašanje, kdo bo zbiral ta sredstva in jih koristno uporabljal za enostavno in razširjeno reprodukcijo v gozdarstvu. Po prvotni zamisli naj bi bile kmetijske zadruge (najprej KZ) tiste, ki bi zbirale sredstva iz zasebnih gozdov in jih tudi uporabljale. Tako je bilo predvideno v prvi uredbi iz 1951. leta. Toda takoj se je pokazalo, da splošne KZ niso zmožne, da bi prevzele to nalogo. že v letu 1952 so zbiranje prispevkov za gozdni sklad prevzeli organi javne gozdarske službe pri okrajih in potem pri občinah. Občine so tudi sestav- ljale predloge za letne plane, po katerih naj bi se ta sredstva trošila. Ko je prenehal pritisk za povečanje sečenj v gozdovih, se je zmanjšal vpliv indu- strijske komponente v gospodarski politiki do gozdarstva in se v vse večji meri krepi vpliv agrarne politike. V družbenem sektorju se je agrarni vpliv manifestiral na tak način, da je bila 1/6 družbenih gozdov izključena iz pristojnosti gozdnih gospodarstev in dodeljena kmetijskim kombinatom in KZ. V zasebnem sektorju so KZ dobile gospo- darsko politično nalogo, naj postanejo nosilke tiste agrarne politike, ki ima za svoj cilj socialistično preobrazbo vasi. Tudi zasebni gozdovi naj bi dali svoj prispevek pri tem načrtu. Ker se prvotna zamisel, da bi KZ zbirale in tudi porabljale sredstva iz gozdnih skladov, ni obnesla, so KZ prevzele odkup lesa iz zasebnih gozdov. Iz te dejavnosti so jim pritekati zelo pomembni dohodki v obliki marže. Nekaj dohodkov so dobivale zadruge tudi od prodaje lesa zunaj načrtovanega okvira in tudi pri izvajanju gozdnogojitvenih del, v kolikor so prevzele takšne naloge. Po tej razdelitvi vlog so postali organi javne gozdarske službe glavni nosilci in izva- jalci gozdnogospodarske politike in s tem tudi organi, ki so razpolagali s pomemb- nimi sredstvi gozdnih skladov. Pri taki ugotovitvi se ne moremo izogniti vprašanju, 377 kako so bila uporabljena sredstva in kakšne koristi so bile ustvarjene. Ne moremo se spuščati v podrobnejše analize, lahko pa poudarimo, da so zgrajeni tisoči kilometrov gozdnih cest, nabavljena je oprema, ki omogoča znižanje proizvodnih stroškov, ure- jeni so skoraj vsi zasebni gozdovi in vsi družbeni, ustanovljen je gozdarski inštitut in s tem postavljen temelj za gozdno raziskovalno službo, ustanovljena je gozdarska visoka šola itd. Lahko trdimo, da je gozdarstvo v teh letih prišlo v neko ravnotežje, gozdarska strokovna služba pa je dosegla tako visoko stopnjo razvoja kot nikdar poprej, tako da so nam zavidali strokovnjaki iz takih držav, ki so sicer v tehničnem pogledu na višji stopnji razvoja. Spremembe, ki so se začele uveljavljati po letu 1957, niso toliko posledice avtohtonih razvojnih gibanj v gozdarstvu samem, temveč so posledica sprememb splošne politike in s tem tudi gospodarske politike. Sprožil se je in preusmeril nov razvoj v gozdarstvu. Nove faze našega političnega razvoja, ki jih lahko označimo z gesli: decentralizacija državne uprave, prenehanje administrativnega vodenja gospodarstva in s tem ločitev administracije od neposrednega vodenja gospodarstva, večji poudarek na delavskem samoupravljanju itd., je privedel do tega, da je morala javna gozdarska služba pre- nehati z neposrednim vodenjem gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in da se je zmanjšal vpliv administracije na poslovanje gozdnih gospodarstev. V gozdarstvu zasebnega sektorja se je pojavila potreba po novih nosilcih tistih funkcij, ki jih je dotlej opravljala javna gozdarska služba pri okrajih in občinah. To nalogo so prevzele >>gozdarske poslovne zveze«, ki so bile zamišljene kot neke vrste nadgradnja splošnih kmetijskih zadrug na določenem območju . Ob tej priložnosti se je z velikim uspehom uveljavila strokovna težnja, da se teritorialni obseg poslovne zveze čim bolj izenači z ozemljem GGO. Poslovne zveze so se hitro razvijale v smislu speciali- ziranih delovnih organizacij za gospodarjenje v zasebnih gozdovih, lahko bi rekli da so postale >>gozdna gospodarstva za zasebne gozdove«. Kot take so nujno težile za tem, da prevzamejo celotno izkoriščanje v zasebnih gozdovih, torej tudi odkup lesa. Iz tega se je porodila kriza, odkrito nasprotje med interesi KZ in njihove nadgradnje, poslovne zveze. Spor je bil odločen po politični liniji, in poslovne zveze so bile uki- njene leta 1960. S tem pa se je na novo odprlo vprašanje, kdo naj prevzame funkcije, ki so jih imele poslovne zveze, kdo naj vrši strokovno tehnično službo v zasebnih gozdovih. Sprejeta je bila odločitev, naj to funkcijo prevzamejo KZ, toda šele po predhodni integraciji manjših zadrug v večje. Od približno 450 KZ, kot jih je bilo takrat, je po združitvi nastalo 120 mnogo močnejših zadrug, za katere se je verovalo, da bodo kos nalogam, ki so jih prej opravljali organi javne gozdarske službe, pozneje pa gozdarske poslovne zveze. Ta pričakovanja se niso izpolnila; vsa javnost se je vedno bolj zavedala, da je naša gozdarska politika spet prispela na razpotje. III. Gospodarsko politične silnice v gozdarstvu tekočega razdobja V začetku preteklega desetletja so se v gospodarjenju z gozdovi pojavili številni zapleti, ki so prekinili dotlej sorazmerno miren potek strokovnega in gospodarskega dogajanja. Gozdarske poslovne zveze so bile likvidirane, integracija KZ je bila zaključena, s tem da se je število KZ zmanjšalo od 450 na približno 120, vsi napori so bili usmerjeni k cilju, da se KZ usposobijo za strokovno tehnično službo, da si ustvarijo strokovne 378 kadre, ki bodo lahko nadaljevali delo preJSnJe javne gozdarske službe in pozneje po- slovnih zvez. Uspehi so bili slabi. V letu 1945 ne bi toliko občutili pomanjkanje stro- kovne službe v gozdovih, kot v letu 1961, ko je tudi naša širša javnost označila te spremembe za korak nazaj. Gozdna gospodarstva so po temeljnem zveznem zakonu dobila v tem času status podjetja z delavskim samoupravljanjem. Dodeljeni so jim bili družbeni gozdovi kot osnovna sredstva za gospodarjenje. Rekli bi - uresničila se je ideja gozdnogospodar- skih območij, v katerih naj bi gospodarile le specializirane gospodarske organizacije. Sočasno so bili ukinjeni predpisi o gozdnih skladih, ki so med svojim obstajanjem odigrali pomembno vlogo izravnalnega sklada, iz katerega so financirali mnoga go- jitvena in tehnična dela pri gozdnih gospodarstvih z manjšimi dohodki. Odslej je vsako gozdno gospodarstvo moralo računati le s tistimi dohodki, ki jih je samo prigospodarila. Obveze in predpisi glede gospodarjenja z družbenimi gozdovi so ostali nespremenjeni in enaki za bogata in revna gospodarstva. šele z uveljavitvijo novega temeljnega zakona je postalo očitno, da so ekonomsko finančne zmogljivosti posameznih GGO tudi v Sloveniji zelo različne. Iz teh ugotovitev so se porodile tudi misli, ali ne bi kazalo spremeniti teritorialno razdelitev Slovenije na GGO in s tem ustvariti enake finančne pogoje za vse organizacije. Tudi s socialnega aspekta so se razmere zapletle. Pokazalo se je, da delovni ljudje za enako delo pri bogatejših gospodarstvih prejemajo večje osebne dohodke, kot tisti pri revnih; pri tem je potrebno omeniti, da razlike niso bile majhne. Družbena in gospodarska reforma, ki smo jo začeli izvajati leta 1964 je obstoječa nasprotja in zaplete še zaostrila. Vsakomur je bilo jasno, da imajo obstoječa gozdna gospodarstva najbolje organi- zirano strokovno-tehnično službo in najbolj izkušene kadre. če torej KZ niso sposobne, da bi ustanovile takšno službo, je najbolj naravno, da gozdna gospodarstva prevza- mejo strokovno službo tudi v zasebnih gozdovih. Toda pri izvajanju te zamisli, so se takoj pokazali novi zapleti in nasprotja. KZ se niso branite, da strokovno tehnično službo v zasebnih gozdovih prepuste gozdnim gospodrstvom, odločno pa so nasproto- vale nameri, da bi gozdna gospodarstva prevzela tudi odkup lesa iz zasebnih gozdov, ker bi s tem izgubile zelo pomemben vir dohodkov. Gozdna gospodarstva so hkrati s svoje strani dokazovala, da brez dohodkov iz odkupa lesa sploh ne morejo pomisliti na prevzem novih nalog. Pa tudi ob prevzemu odkupa lesa so bila gozdna gospodarstva v strahu, da bodo pretrpela izgubo, če bodo morali gozdnim posestnikom plačevati ceno lesa v. gozdu na pan ju, ker bi to pomenilo nov strošek, ki ga pri gospodarjenju z družbenimi gozdovi niso imeli. če k tem težavam prištejemo še težnje, da se hkrati s prenosom strokovnega gospodarjenja v zasebnih gozdovih na GG pospeši še proces podružbljenja gospodarjenja v zasebnih gozdovih, tedaj si lahko mislimo, kako močne so bile ovire, da bi dosegli razplet vseh neskladnosti. Kljub vsem pomislekom je bilo gospodarjenje v zasebnih gozdovih že leta 1964 preneseno na gozdna gospodarstva, kar je utsrezen zakon leta 1965 tudi potrdil. Ali je ta ukrep dosegel svoj cilj, ali so s tem odstranjena vsa protislovja v našem gozdnem gospodarjenju? Predvsem moramo ugotoviti, da je z združevanjem gospodarjenja zasebnih in druž- benih gozdov v eni gospodarski organizaciji v največji meri uresničena osnovna zamisel GGO, da se kljub razdrobljenosti zasebne posesti uvedejo prednosti, ki izvirajo iz gozdnega gospodarjenja na velikih površinah. Strah, da bodo gozdna gospodarstva zaradi plačevanja cene lesa na panju zašla v finančno izgubo, se ni uresničil. Pokazalo se je namreč, da zasebni gozdni posestniki niso niti zahtevali gozdne takse, ker so okoli 95 Ofo vse sečnje opravili sami in les spra- 379 vili do kamionskih cest; v precejšnji meri so les tudi sami prepeljali na glavna skla- dišča in v tovarne. Menimo, da je najvažnejša ugotovitev najnovej_šega razvoja v tem, da so gozdni posestniki s svojim aktivnim sodelovanjem pri izkoriščanju gozdov od- ločilno vplivali na uspeh akcije, ki jo je sprožila družbena gospodarska politika. Zasebni posestniki so se vključili s 95 Ofo v aktivno kooperacija z gospodarsko organizacijo družbenega sektorja, toda ne tako, kot je zakon nakazoval, da bi namreč dela v gozdu izvršili kot delavci podjetja, torej v delovnem razmerju, temveč so dela opravili v lastni režiji, tako da so gozdna gospodarstva odkupila proizvode njihovega dela ali na kamionskih cestah ali pa na glavnih skladiščih. Cena lesa v gozdu na panju, o kateri je zakon obširno razpravljal, v 95 primerih sploh ni prišla do izraza, na drugi strani pa se je pokazalo, da je za uspeh sodelovanja med zasebnim gozdnim posestnikom in GG najbolj važna odkupna cena gozdnih sortimentov. Dr. Rudolf Pipan Odkupna cena lesa je bila slejkoprej najvažnejša za gozdnega posestnika v vseh oblikah organiziranosti gozdnega gospodarstva. ~e več: višina odkupne cene lesa je bila celo politični in gospodarski barometer (za kmeta namreč) kako družba obravnava njegovo delo. Kmet je celo ocenjeval namere sistemskega ukrepanja preko tega kriterija. Z uvajanjem samoupravljanja gozdnih posestnikov v gozdnogospodarskih organi- zacijah se je odnos in gledanje kmetov na te organizacije bistveno menjal. Z ustavo začrtana smer osvobajanja dela kmetov lastnikov gozdov in hkrati združevanje tega dela z delom delavcev v gozdnih gospodarstvih in z delavci v drugih horizontalnih in vertikalnih povezavah, daje današnji gozdarski organiziranosti nove politične, druž- bene in gospodarske razsežnosti. Seveda je to šele začetek. Takšno osvobojeno in vzpodbujeno kmetovo delo v gozdu je potrebno usmerjati z družbenimi in gospodarskimi načrti, kajti le tako bo lahko združeno delo v naših gozdovih maksimalno ovrednoteno, tako za posameznike kot za družbeno skupnost. Ker je bil konec sestavka R. Pipana tekom let izgubljen, smo si v uredništvu dovolili, da ga zaključimo s svojimi besedami. Prepričani smo, da to ne bo narobe, saj pričakujemo, da se bo avtor s svojimi zanimivimi razmišljanji še oglasil. Uredništvo F ERRAL IT žalec izdeluje vse vrste ulitkov iz kvalitetne sive litine litih v pesek in konti - nuirano vlečenje sive litine, barvastih kovin, proizvodnja črpalk, pod- sklopov, armatur in druge mehanske storitve 380 PRVA JAVNA PRJZNANJA ZASLUžNIM čLANOM SEKCIJE ZA GENETIKO IN žLAHTENJE GOZDNEGA DREVJA Sekcija za genetiko in žlahtnenje gozdnega drevja je na svojem rednem sestanku v Majdanpeku odločila, da predlaga Skupnosti raziskovalnih organizacij gozdarstva in lesno predelovalne industrije, da izda javno priznanje (diplomo) svojima zaslužnima članoma dr. ing. Miranu Brinarju in ing. Branislavu Maricu. Predsedništvo skupnosti je ta predlog sprejelo in odlikovalo imenovana tovariša na svoji 26. seji v Beogradu 1974. leta. To so prva priznanja te organizacije svojim zaslužnim članom . Dr. ing. Miran B ri na r se je rodil 18. julija 1909 ugledni družini v Postojni (oče je bil pisatelj in peda- gog). Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Celju, maturiral je 1928. leta. Na zagrebški gozdarski fakulteti je diplomiral 1933. Potem je služboval v Sandžaku, Sarajevu, Tuzli, Spačvi, Ljubljani, Kočevju in črnomlju. Od septembra 1942 je sodeloval v NOB. Septembra 1944 so ga poklicali v AVNOJ na Vis kot pomočnika refe- renta za gozdove in gozdarstvo. Kmalu potem se je preselil v Beograd ·in postal pomočnik ministra za gozdarstvo FLRJ. Od maja 1950 je bil direktor gozdar- skega inštituta v Ljubljani. Od konca 1954. leta je vodil v tem inštitutu oddelek za gozdarsko genetiko in seme- narstvo. Tu je tudi dosegel naziv znanstvenega svetnika. 1969 je na ljubljanski biotehnični fakulteti doktoriral za doktorja gozdarskih znanosti. 1973 se je upokojil. Bil je večkrat odlikovan; med drugim za številne uspehe v povojnem obdobju z redom dela z zlatim vencem. Iz istih razlogov je postal najprej zaslužni in potem še častni član slovenskega in zveznega strokovnega gozdarskega društva. Miran B1inar je za časa svojega službovanja opravljal različna gozdarska dela (odmejeval državne gozdove, organiziral notranjo kolonizacijo, opravil delitev gozdnih površin, gradil gozdne ceste in pd.). Poleg tega je opravljal nadvse odgovorne in visoke strokovne in družbenopolitične funkcij e (predstojnik državne gozdne manipulacije, predstojnik Odseka za gozdno genetiko in semenarstvo, pomočnik referenta za gozdove v AVNOJ, pomočnik ministra za gozdarstvo v vladi FLRJ itd.). Vendar se je po svojem nagnjenju in zanimanju zmeraj in povsod posvečal predvsem biološkim vprašanjem gozdnega drevja in gozdnih sestojev. že od pripravniških dni naprej so se mu misli pletle predvsem okrog cvetenja, praktificiranja, pomlajevanja, rasti razvoja, od- pornosti, genetskih lastnosti, odbire, izmenjave naravnih sestojev in vzpostav- ljanja umetnih kultur gospodarsko pomembnejših vrst. Smisel za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja je pokazal že na položaju pomočnika zveznega ministra za gozdarstvo, saj je 1940 skupaj z dr. Mihajlom Krsticem izdelal načrt za zvezni inštitut za gozdno genetiko in semenarstvo v Beogradu. Vendar te močno koristne zamisli zaradi splošne decentralizacije državne uprave takrat niso realizirali. To pa spet Brinarjeve ljubezni do bioloških problemov gozdnega drevja ni preveč zavrlo, o čemer pričajo številna njegova tovrstna dela, ki jih je mogoče razvrstiti v nekaj osnovnih skupin. V prvo skupino gredo Brinarjeva dela, ki se ukvarj ajo s splošno vzgojno proble- matiko drevja in gozdov: Perspektive za razvoj gozdarstva v zvezi s petletnim načrtom ljudskega gospodarstva FLRJ (š umarski list 1947), Naloge in perspektive jugoslovan- 381 skega gospodarstva (lnteragra 1948), Cilj in naloge našega gojenja gozdov (Gozdarski vestnik 1958), Gozdarski slovar (Zveza IT gozd. in ind. za predelavo lesa Slovenije, 1970) itd. V drugo skupino štejemo tista dela, ki so posvečena posebnim problemom gozdnega semenarstva: Načela in metode za izbiro semenskih sestojev (Gozd. vestnik 1961), Navodila o proizvodnji, prometu in uporabi gozdnega semenskega blaga (Gospodarska zbornica 1963), O vplivu kolinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih drevesnih vrst (Gozdarski vestnik 1971), Semenarski objekti Slovenije (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 1971), O razhajanju morfoloških značilnosti bukovih plodov v odvisnosti od ekoloških razmer (Gozdarski vestnik 1974) in dr. K tretji skupini Brinarjevih del štejemo tista, ki se tičejo jelke in smreke. To so: Prispevek k boljšemu poznavanju naših jelovih gozdov (Gozdarski vestnik 1960), živ- ljenjska kriza jell> Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot eko- nomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike«. K temu delu nava ja izredno obsežno gradivo z navedbo 559 virov. Sicer pa je njegova strokovna, znanstvena in raziskovalna aktivnost usmerjena na široko področje ekonomike gozd- nega gospodarstva, o čemer pričajo njegova še neobjavljena dela, in s.icer 29 strokovnih in znanstvenih razprav, 15 ekspertiz, 13 prikazov in ocen, 11 referatov na študijskih dnevih, seminarjih in tečajih ter 10 pri.spevkov za RTV. Ves čas svojega dela na fakulteti aktivno -sodeluje pri samoupravljanju oddelka, fakultete in univerze, z repu- bliškimi organi in organizacijami ter z gozdnogospodarsko operativo. L. F. DIPL. INZ. ZIVKO KOšiR - DOKTOR GOZDARSKIH ZNANOSTI Na gozdarski fakulteti zagrebškega vseučilišča je 24. februarja 1975 uspešno obranil doktorsko disertacijo dipl. inž. :Zivko K oš ir, samostojni svetovalec za gozdarstvo pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS. Njegova disertacija, ki ima naslov: >>Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji«, predstavlja sklepni del 15-letnega sistematičnega pre- učevanja bukovih gozdov v Sloveniji. V tem obsežnem delu (243 tipkanih strani) obravnava izčrpno in v zgoščeni obliki fitocenoze bukovih gozdov preddinarskega dela Slovenije. Poleg podrobne analize gozd- nih fitocenoz, predstavljenih z večjim številom asociacij, ki so argumentirane z asociacij- skimi in primerjalnimi tabelami, je avtor zelo nadrobno, numerično in grafično prikazal splošno klimatsko karakterizacijo slovenskega ozemlja. Definiral je fitoklimatska pod- ročja, ki jih je uporabil kot element v -sinhorološki označJvi in razčlenitvi skupnosti gozdnega rastlinja pr.i nas. Zanimive in poučne so komparativne analize nekaterih fitocenoz preddinarskega fitoklimatskega teritorLja z drugimi fitoklimatskimi področji v Sloveniji, v dinarskih gorah in v Karpatih. Sintetska obdelava vegetacijskih posnetkov v tabelah je podana na ravni solidnih fitocenoloških študij in predstavlja tehten pri- spevek v zakladnico znanja o naših bukovjih. Svoje poglede na vegetacijo in raziskovanje fitocenoz gradi dr. K oš i r na osnovah, ki jih je že v tridesetih in štiridesetih letih našega stoletja začrtal nestor fitocenologije v Sloveniji prof. dr. Gabrijel To ma ž i č. Ob upoštevanju klasičnega srednjeevropskega pristopa k proučevanju vegetacije je dr. K oš i r obogatil znanje o gozdnih fitocenozah z uvajanjem eksaktnejše interpretacije korelacijskih odnosov med rastlinjem in dejavniki okolja, zlasti še podnebja in tal. Z obravnavanjem sindinamskih problemov in hkratno analizo gozdne vegetacije bistveno povečuje aplikativno vrednost fitocenoloških raz- iskovanj v gozdni proizvodnji. 384 Dr. živko K oš ir se je rodil 10. oktobra 1927 v Ljubljani. Začeto šolanje na gim- naziji je moral na pomlad 1943. leta prekiniti, ker je bil zaradi sodelovanja v mladinski organizaciji Osvobodilne fronte aretiran. Gimnazijo je zato končal šele po vojni na I. državni gimnaziji. Obdobje do konca vojne je preživel v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih. Leta 1949. se je vpisal na fakulteto za agronomijo, gozdar- stvo in veterinarstvo pri univerzi v Ljubljani, kjer si je 1954. leta pridobil diplomo gozdarskega inženirja . Svoje znanje je dopolnjeval v Nemčiji (metoda Krauss-Schlen- ker) in v Sovjetski zvezi (metode fitocenologov Sukačevske smeri v Moskvi in Lenin- gradu). V gozdarstvu je delal in še dela predvsem na področj·u urejanja gozdov in gozdarske fitocenologije. Služboval je v Novem mestu, v Zgornji savski dolini, v Ljubljani - pri poslovni zvezi za kmetijstvo in gozdarstvo-, v obdobju 1961-1970 je vodil biro za gozdarsko načrtovanje. V mednarodnih fitocenoloških krogih je dr. K oš ir znan zlasti kot poznavalec bukovih gozdov, o čemer pričajo tudi njegove objave v tuji periodiki. Mgr. Dušan Robič ING FRANJO PAHERNIK - ST AR OST A SLOVENSKIH GOZDARJEV Rojen je bil 8. junija 1882 v Vuhredu v Dravski do- lini, v zavedni slovenski kmečki družini. Oče Janez Pahernik je imel dva sina. Franjo pa se je zaradi veli- kosti posestva (okrog 150 ha gozdov) in zaradi ljubezni do narave, že v rani mladosti odločil za študij gozdar- stva. V osnovno šolo je hodil v Vuhredu, nižjo realko je končal v Mariboru , višjo pa v Gradcu, kjer je s tanoval pri svojem stricu . Po veliki maturi, ki jo j,e opravil 1901. leta, je takoj odšel študirat gozdarstvo na »Die Hoch- schule fur Bodenkultur« na Dunaj. Star komaj 23 let, je leta 1905 diplomiral. Na Dunaju se je seznanil s po- kojnim ing. Urbasom, ki se je vpisal za študij gozdarstva eno leto pred njim. Leta 1907 je za nekaj mesecev odšel na gozdarsko prakso na C::eškoslovaško h knezu Schwarzenbcrgu. Ko se je vrnil v domači kraj, je doma prevzel posestvo. Skrbno je gospodaril in ·dokupil še nekaj gozdov tako, da jih je bilo skupaj okoli 600 ha, ki so segali od Vuhreda pa do Velike Kope na Pohorju. Te gozdove je uredil in naredil prvi gozdnogospodarski načrt. Pri tem delu mu je pomagal (takrat še študent) ing. Franjo Sgerm. Leta 1909 je ing. Pahernik postavil v Vuhredu polnojarmenik, za pogon žage pa majhno elektrarno z močjo 110 KS. Z elektriko iz te elektrarne so si svetili tudi vaščani Vuhreda in Vuzenice. Za delo v gozdovih in na žagi, je imel ing. Pahernik zaposlene stalne gozdne delavce. Letno je v svojih gozdovih posekal okoli 2000 m3 iglavcev (manj, kot je bil prirastek), na žagi pa je razžagal okoli 6000 m3 lesa. Zraven žage je imel tudi majhno zabojarno. V zakon je skočil leta 1918 in še sedaj srečno živi s svojo ženo v Mariboru. Drugo svetovno vojno je dočakal v Vuhredu, vendar so ga Nemci kot zavednega Slovenca ta- koj zaprli. Kmalu potem, ko je prišel iz zapora, so ga Nemci z ženo in sinom izselili. Najprej so šli v Liko, nato v Slavonijo, kasneje pa prišli v Zagreb. Ing. Pahernika so 385 tudi med izgnanstvom večkrat zaprli, kakor tudi njegovega pokojnega sina Vojka, katerega so ustaši v Jasenovcu ubili. Maja 1945. leta sta z ženo prišla spet v domači Vuhred, kjer je bilo vse opustošeno. V smislu takratnih predpisov, mu je bilo vse imetje nacionalizirano. Od leta 1946 naprej je ing. Pahernik skupno s pokojnim ing. Urbasom delil gozdar- sko znanje na Nižji gozdarski šoli v Mariboru. Predaval je gojenje gozdov in mehansko predelavo lesa. Kasneje je bila šola preseljena v Ljubljano, ing. Pahernik pa se je zaposlil na Gozdni upravi v Radljah. Tukaj je med ostalim opravil revizijo gozdno- gospodarskega načrta svojih bivših gozdov. Pokojnino je dočakal na taksaciji pri GG Slovenj Gradec, ko je bil star že 75 let. Leta 1955 je bil kot eden izmed še živečih diplomantov povabljen na Dunaj, kjer je dobil ob 50-letnici končanja študija zlato diplomo. Ker je bil vseskozi napreden gozdar in zaveden Slovenec, je bil kmalu po prvi svetovni vojni eden izmed pobudnikov za ustanovitev prvega slovenskega Gozdarskega društva v Mariboru. To društvo se je kmalu združilo v Jugoslovansko šumarsko udru- ženje s sedežem v Zagrebu. Vsi slovenski gozdarji, posebno še tisti, ki ga osebno dobro poznamo, mu želimo še trdnega zdravja. Uredništvo GV dodaja še iskrene čestitke za »vodilni položaj« našega očka-goz- darja. Branko štampar, dipl. ing. čASTNI čLANI ZIT GL SLOVENIJE 1975 Franjo Jurhar Rodil se je 16. novembra 1901 v Grižah v Savinjski dolini; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu. Služboval je najprej v Makedoniji, potem pri direkciji gozdov v Bjelovaru, v Len- davi, Kranju, škofji Loki in Radovljici, pri republiških organih za gozdarstvo v Ljub- ljani, v biroju Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani, kjer je zaposlen še danes. Sodi med najboljše poznavalce našega gozdarstva. Svoje bogate izkušnje in stro- kovno znanje je vedno pripravljen posredovati mlajšim kadrom, tako v neposrednem kontaktu, kakor tudi s svojo publicistično dejavnostjo. Stanislav Mazi Rojen 7. junija 1906. leta v Ljubljani; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu. Kot gozdar je služboval po raznih krajih Jugoslavije, kot šolnik pa na nižji gozdar- ski šoli v Postojni, v Kromberku na Goriškem in na Gozdarskem šolskem centru v Postojni, kjer deluje še danes. Je eden glavnih pobudnikov in organizatorjev slovenskega gozdarskega šolstva, saj je sodeloval pri ustanavljanju in organiziranju logarskih šol, nižje in srednje gozdarske šole in gozdarskega šolskega centra v Postojni. že vrsto let je aktiven član Društva inženirjev in tehnikov. Organiziral je tečaje za izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter je neumoren in predan delavec pri vzgoji bodočih strokovnih gozdarskih kadrov. 386 Sebenik Marjan Ves čas je služboval na Slovenskem krasu; bil je v upravni službi in v področnih gozdnogospodarskih organizacijah. Z veliko vnemo je sodeloval pri pogozdovanju krasa, pri organizaciji gozdarske službe ter v družbeno-gospodarskem uveljavljanju gozdarstva na kraškem območju. Z bogatimi izkušnjami in številnimi pobudami je prispeval k napredku gozdarstva tudi v širšem slovenskem prostoru. Kljub zavzetosti, ki jo je kazal pri strokovnem delu, ni pozabil na društveno živ- ljenje: bil je zelo uspešen in aktiven predsednik slovenske Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. To svojo vsestransko strokovno in društveno aktivnost nadaljuje še danes. ZASLUžNI čLANI ZIT GL SLOVENIJE 1975 Franc Cafnik Rodil se je 8. aprila 1925 v Jablanici pri Mariboru; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu. Služboval je v Podvelki in Mariboru, na območju Kozjaka in Slovenskih goric. Sedaj je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Maribor. Več let je bil predsednik, podpredsednik, tajnik ter član nadzornega odbora v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva v Mariboru. Prav tako je opravljal različne funkcije v republiški Zvezi inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. Bil je organizator strokovnih ekskurzij, tečajev in izpitov za gozdne delavce. Pri- pravil in organiziral je številne gozdarske propagandne akcije ter napisal vrsto člankov za tisk in radio. Je še vedno požrtvovalen delavec na strokovnem društvenem področju. Gasparič Lado Rojen 27. junija 1934. leta v Ljubljani; gozdarski oddelek Biotehniške fakultete je končal v Ljubljani. Zaposlen je bil na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, na okrajni upravi za gozdar- stvo v Ljubljani, pri poslovni zvezi v Ljubljani, na Gospodarski zbornici SRS v Ljub- ljani, sedaj pa je zaposlen pri Unilesu v Ljubljani. Bil je večletni tajnik in podpredsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in je s svojim požrtvovalnim delom mnogo prispeval k njenemu uspešnemu delovanju. Bil je tudi glavni pobudnik pri ustanavljanju lesnoindustrijskega kluba v Ljubljani, ki že vrsto let uspešno deluje. Sedaj je član upravnega odbora Društva inženirjev in tehnikov lesarstva v Ljubljani. Branko Korbar Rodil se je 20. februarja 1929 v Sentjurju pri Celju; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu. Zaposlen je bil na okrajni upravi za gozdarstvo v Celju, na gozdno-kmetijski po- slovni zvezi, v gomjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju, pri skupščini občine Mo- 387 zirje, pri gozdnem gospodarstvu Nazarje in Gozdnem gospodarstvu Bled, kjer je zaposlen še sedaj. Aktivno je deloval v vseh področnih dmštvih inženirjev in tehnikov, kjer je bil zaposlen. Bil je podpredsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije, sedaj pa je član upravnega odbora naše Zveze. Deloval je pri vključevanju zasebnih kmetov v organizirano družbeno delo kot turistični, politični in strokovni delavec. Je organizator neštetih strokovnih ekskurzij, predavanj in drugih manifestacij v gozdarstvu. Dr. Franjo Kordiš Rodil se je 3. oktobra 1919 v Hrvaškem Zagorju; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu in leta 1974 uspešno branil svoje doktorsko delo. Bil je aktiven borec v narodnoosvobodilnem boju. Po končani vojni je služboval na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Beogradu in nato na območju soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, kjer je zaposlen še sedaj. Bil je večletni predsednik Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočje in član uredniškega odbora naše strokovne revije Gozdarski vestnik. Je organizator predavanj, posvetovanj in strokovnih ekskurzij ter strokovni publicist, politični delavec in zunanji sodelavec pri raziskovalnem delu na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Alojz Leb Rojen 10. julija 1929 v Kaplji na Koroškem; po končani lesni srednji šoli je diplo- miral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dozdajšnje zaposlitve: Kopitarna v Sevnici, Melodija-Mengeš, STOL-Kamnik, In- štitut za lesno industrijo v Ljubljani, LESNINA v Ljubljani. Sedaj je zaposlen pri Slovenijalesu v Ljubljani. Vseskozi je bil aktiven član področnih društev. Sodeloval je tudi v upravnem od- boru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Sedaj aktivno deluje v Društvu inženirjev in tehnikov lesarstva v Ljubljani. Je eden izmed iniciatorjev lesnoindustrijskega kluba v Ljubljani. Zelo uspešno deluje na področju organizacije in povezovanja strokovnega lesar- skega šolstva v Sloveniji. Franjo Seničar Rojen 7. septembra 1911. leta v Mariboru; gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu. Služboval je na Hrvaškem, v Posavju, Sevnici in Lesnoindustrijskem podjetju Bre- žice, pri Gozdarski poslovni zvezi Brežice, okrajnem ljudskem odboru Brežice, skup- ščini občine Brežice. Sedaj je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Brežice. Bil je član upravnega odbora zasavske sekcije Društva inženirjev in tehnikov ter njen dolgoletni blagajnik. Kot marljiv član društva je organiziral številne akcije za u trditev finančnega stanja društva ter bil hkrati iniciator društvenega in političnega dela na tem območju . Rudi StJ:ohmaier Rodil se je 27. januarja 1925 v Hrastniku; diplomiral je na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Po končanem študiju se je za- poslil pri Gozdnem gospodarstvu Celje, kjer je še danes. 388 Bil je predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije, predsednik Društva inženirjev in tehnikov celjske regije in predsednik Društva inženir- jev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Celje. Bil je pobudnik in nosilec vrste društvenih akcij na celjskem gozdnogospodarskem območju in v širšem republiškem merilu. Damjan Vindšnurer Rodil se je 23. oktobra 1933 v Ljubljani; diplomiral je na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Služboval je v Murski Soboti, v lesnem obratu KIK Pomurka m v Meblu v Novi Gorici, kjer je še sedaj. Bil je predsednik in podpredsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in le- sarstva SR Slovenije in predsednik Društva inženirjev in tehnikov lesarjev severne Primorske. Vseskozi je bil iniciator dela na področju lesarstva v Sloveniji in organizator šte- vilnih akcij za poživitev društvenih aktivnosti na Primorskem in po vsej Sloveniji. SLOVENSKI GOZDARJI SO V PRETEKLEM POLSTOLETJU SLUZBOV ALI PO VSEJ JUGOSLAVIJI V času med obema vojnama (1918- 1945) so številni slovenski gozdarji aktivno delovali izven meja takratne Slovenije (Dravska banovina). Ob proslavi stoletnice goz- darskih društev na Slovenskem se spominjamo generacije gozdarjev, ki so krajši ali daljši čas službovali v drugih pokrajinah, saj v ožji domovini ni bilo mesta za vse, ki so dokončali visokošolske študije. Omeniti moramo, da je velik del slovenskega ozemlja (Primorska) z obširnimi gozdovi po prvi svetovni vojni pripadal Italiji ; celotno današnje območje Gozdnih gospodarstev Postojne, Tolmina in Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana. Sele po osvoboditvi 1945 je to ozemlje vrnjeno matični Sloveniji. Po zbranih podatkih, največ iz publikacije »Šematizam i status osoblja u resoru ministarstva šuma i rudnika«, 1935 je bilo izven Slovenije, v ostalih pokrajinah Jugo- slavje, zaposlenih 40 gozdarskih inženirjev, Slovencev. Poimenski podatki so razvidni iz preglednice. Seveda ne jamčim, da so vsi nanizani podatki najbolj točni, vsekakor pa nudijo zelo lepo sliko, da je bilo na slovenskem malo kruha za slovenskega gozdarja. Bosna in Hercegovina l. -[ ing. Jože Siander, po vojni univ. prof. v Ljubljani 2. ing. Franjo Rainer, po vojni univ. prof. v Ljubljani 3. ing. Ivan Klemenčič, po vojni univ. prof. v Ljubljani 4. t ing. Jože Mihevc, Teslič 5. t ing. Stanko Konjar, Trebinje 6. ing. Jože Stimec, Banja Luka 7. ing. Franjo Ravnik, Sarajevo 8. dr. Miran Brinar, Sarajevo 9. ing. Alojz Funk!, Olovo 10. ing. Tugomir Cajnko, Tuzla 389 Makedonija l. "f ing. Bogomir Sinkovec, Priština 2. t ing. Gregor Sitar, Peč 3. t ing. Janko Grajzer, Bitola 4. ing. Franjo Oblak, Skoplje 5. ing. Hans Em, univ. prof., Skoplje 6. ing. Franjo Jurhar, Skoplje, Kičevo 7. ing. Franjo Suštar, Skoplje Srbija l. t ing. Jože Miklavčič, Niš 2. t 3. t 4. ing. Janko Grajzer, Aleksinac, Deliblato ing. Boleslav černagoj, Beograd dr. Rudolf Pipan, Beograd 5. dr. Miran Brinar, Beograd 6. ing. Ciril Dominik, Beograd Dalmacija l. -r ing. Franjo Stepančič, Korčula ing. Gustav Hrzič, Split 2. t 3. t 4. -r 5. 6. ing. Bogdan žagar, Crikvenica ing. Krsto Mozetič, Sinj ing. Igo Oraš, Makarska ing. Vlado Beltram, Supetar Hrvatska l. ing. Mirko šušteršič, Belje 2. t ing. Peter Krebelj, Belje 3. i' ing. Anton Ružič, Karlovac 4. "f ing. Jakob Batič, Sombor 5. t ing. Dušan Lapaine, Vinkovci-Trnjani 6. "f ing. Janko Seljak, Zagreb 7. t ing. Drago Kajfež, Velika gorica 8. t ing. Gregor Sitar, Kalje 9. t ing. Franjo Virnik, Jastrebarsko 10. dr. Rudolf Pipan, čazma-Bjelovar 11. ing. Ljubomir Grahli, Darovar 12. ing. Franjo JUJ·har, Bjelovar 13. ing. Anton Knez, Slatina 14. ing. Tugomir Cajnko, Podravina Najstarejša generacija gozdarjev v Sloveniji (nad 80 let) l. ing. Franjo Pahernik, roj. 1882, živi v Mariboru 2. ing. Alojzij Strancar, roj. 1885, živi v Ljubljani 3. ing. Mirko Sušteršič, roj. 1891, živi v Ljubljani 4. ing. Hinko Rejic, roj. 1891, živi v Ljubljani 5. ing. Franc Miklavič, roj. 1893, živi v Ljubljani 6. ing. Franjo Sevnik, roj. 1895, živi v Ljubljani 7. ing. Dominik Cerjak, roj. 1895, živi v Ljubljani 8. dr. Rudolf Pipan, roj. 1895, živi v Ljubljani Franjo Jurhar, dipl. ing. gozd. 390 GOSTILNA Kosu PETER šempeter v Savinjski dolini Skozi šempeter velja omejitev hitrosti na 60 km/ uro Ravno prav, da se za hip prijetno pogrejete, ali pa ohladite Radi imamo ljudi, posebno pa še gozdarje! Smo avtoprevozniki in radi dvignemo kozarec na gozdarsko zdravje (Seveda ne med vožnjo!) ZUPANC ROMAN, šentrupert v Savinjski dolini KLINC ALO.JZ, Gotovlje pri ž alcu .JAUŠOVEC ANTON, žalec LETOPIS F AO GOZDNEGA IN LES NEGA GOSPODARSTVA 1972 YEARBOOK OF FOREST PRODUCTS 1972 Konec leta 1974 je izšel na sedežu FAO v Rimu 27 . letnik statistične publikacije o gozdni proizvodnji, lesni industriji in o zunanji trgovini z lesom. Novi letopis za leto 1972 pomeni korak na višjo raven evidence in statistike, ki so ga v FAO dosegli z uporabo najustreznejšega računalniškega sistema. Letopis je obsežnejši kot prejšnji letniki, saj obsega kar 440 strani, medtem ko ima na primer letnik 1971 le 258 strani ob istem formatu. Večji obseg je nastal predvsem zaradi uvrstitve revidiranih podatkov proizvodnje in trgovine za vse dežele in za obdobje dvanajstih preteklih let - od 1961 do 1972. Obsežno številčno gradivo je še bolj razčlenjeno kakor doslej; zbrano in razvrščeno je v smiselno sestavljenih tabelah s podatki o gozdni in industrijski proizvodnji ter o trgovin- skih tokovih, po katerih se v vedno večjem obsegu izravnavajo presežki in primanjkljaji. Definicije blagovnih skupin na področju proizvodnje in trgovine, opredelitev zemljepisnih regij, razporeditev ekonomskih razredov, raba novih simbolov in pretvorbenih količnikov, volumenski ekvivalenti surovine v izdelkih, merske enote, valutni tečaji itd. so zelo skrbno pripravljen kompendij za razumevanje in pravilno uporabo tabelarnega gradiva. V jezikovnem pogledu je bila prejšnja dvojezičnost (na prvem mestu angleščina, na drugem francoščina) s španščino razširjena v dosledno trojezičnost v vseh naslovih, tekstih, tabelah in aneksih . Zanimive so nekatere spremembe, ki so jih z novim Jetnikom vpeljali v rabi simbolov: sestavljalci so odpravili dosedanjo dvojno rabo simbola za kubični m3 (r) = roundwood in m3 (s) = sawnwood in uveljavili enoten znak CUM ali cum in za metrsko tono MT a li mt. Vse količine gozdne proizvodnje in mehanično obdelanega ali predelanega lesa so sedaj označene s CUM, kemične predelave pa z MT. Ta sprememba sicer ni izboljšala preglednosti, postala pa je neizogibna zarad i težav s tiskom številke 3 pri m3• Spremembe v razporeditvi geografskih regij število držav in avtonomnih pokrajin, ki so zajete v statistično gradivo FAO, je naraslo na 158. Dosedanji vrstni red regij, v katerem so bile Evropa in druge razvitejše države na prvih mestih, so zamenj ali z en akopravnejšim in za vse veljavnim abecednim redom, po katerem je prišla Evropa na predzadnje, Sovjetska zveza (USSR) pa na zadnje mesto . Ob tej novi razvrstitvi so delno drugače opredelili obseg nekaterih regij, ki jih navajamo po novem vrstnem redu: 1. Afrika (vsa); vključena je tudi prejšnja enota Bližnje-vzhodna Afrika, 2. NC Amerika (Severna in Srednja; prej nista bili združeni), 3. Južna Amerika (vsa, odpravljena je prejšnja Latinska A., v kateri sta bili združeni Srednja in Južna), 4. Azija (vsa, vključen je tudi prejšnji Bližnji in Daljnji vzhod), 5. Evropa (vsa), 6. Oceanija (vsa, prej z imenom Pacifiška regija), 7. Sovjetska zveza . Delno nova razdelitev regij je v zvezi z reorganizacijo administracije FAO od vrha navzdol. Razvrstitev dežel po ekonomskih razredih Podatki o ekonomskem razvoju so v splošnem primerljivi le med deželami na približno enaki stopnji razvitosti. V prejšnjih letopisih so zbiranju gradiva po ekonomskih razredih pripisovali večji pomen kakor ga po novi metodi. Prevelik poudarek na ekonomskih razredih je zmanjševal preglednost in primerjalnost zemljepisnih regij. Novi letopis pa nasprotno obravnava regije kot nedeljive enote; skozi prizmo ekonomike dodaja k osnovnim tabelam še primerjalne tabele s sumarnim pregledom gradiva, razvrščenega na tri ekonomske razrede. 392 I. ekonomski razred: obsega razvite dežele s tržnim gospodarstvom, in sicer Sev. Ame- riko, Zah. Evropo, del Oceanije (Avstralijo in Novo Zelandijo) ter Izrael, Japonsko in Juž. Afriko. II. ekonomski razred: obsega dežele s tržnim gospodarstvom v razvoju: Afriko, Srednjo in Južno Ameriko, Azijo, del Oceanije (razen tistih delov regij, ki so zajete v I. in III. razredu. III. ekonomski razred: dežele z načrtnim gospodarstvom (socialistične): Sovjetsko zvezo, Vzhodno Evropo, Kitajsko, DR Korejo, DR Vietnam in Mongolijo. Zgornja razvrstitev regij in dežel po ekonomskih razredih velja seveda tudi za področje lesnega gospodarstva in je skladna s splošno ekonomsko klasifikacijo v okviru OZN in vseh njenih agencij. Vsebinski pregled Knjiga številk, kakor bi mogli reči novemu letopisu, obravnava les v vseh njegovih pojavnih oblikah: od sečnje in gozdne proizvodnje, prek industrijske predelave do mednarodne menjave v tokovih izvoza in uvoza. Temeljni podatek vse evidence so količine (CUM in MT); v zunanji trgovini so količinski podatki preračunani tudi po vrednosti ameriških dolarjev. Lesna industrija je v novem letopisu podrobneje razčlenjena na področju primarne in sekundarne obdelave, medtem ko je popolnoma opuščena prejšnja kategorija »Izdelki iz lesa in plute«. V okviru našega razvoja je prav področje finalne predelave lesa posebno zanimivo, podatke o proizvodnji in o razvojnih trendih finalne lesne industrije pa bomo morali odslej iskati v drugih virih. Gradivo osnovnih tabel letopisa je razvrščeno po naslednjem razporedu: a) G o z d n a p r o i z v od n j a , skupna in ločena glede na iglavce in listavce, dalje na drva in oglje, na tehnični in industrijski les, ki je naprej razčlenjen še na vse standardne sortimente. Leta 1972 so vsi drvarji sveta izdelali naslednje količine gozdnih sortimentov: skupno 2.453.6 mio cum 100.0 Ofo delež ind. lesa Ofo I. ekonomski razred 799.7 mio cum 32.6 Ofo 91.8 Ofo Il. ekonomski razred 999.4 mio cum 40.7 Ofo 17.4 Ofo III. ekonomski razred 654.5 mio cum 26.7 Ofo 61.9 Ofo V deželah v razvoju se poprečno še vedno pokuri 83 Ofo vsega lesa, medtem ko je ta delež v razvitih deželah že nazadoval na 8 Ofo. Industrijski les obsega vso hlodovina (2+ F+ L), jamski les, celulozni les (sekanci, iverje in lesni ostanki so posebej prikazani), taninski, destilacijski les, drogi, koli, piloti, les za vžigalice, les za uplinjanje itd. b) 2 agar ska pr o izvod nj a vključuje tudi železniške pragove in preprosto ob- delan žagan les (skobljan, ožlebljen, profiliran, les za ladijski pod, za zaboje, za strešno kritino itd. c) Le sne p 1 oš če so furnir, vezani les, iverne plošče, vlaknene plošče (trde in izola- cijske). V proizvodnjo furnirja so všteti vsi izdelovalni postopki, ni pa upoštevan tisti slepi furnir, ki se neposredno porabi za izdelavo vezanih plošč; na to definicijo se bomo ob jugo- slovanskem primeru povrnili pozneje. V veze .Ji les so vštete tudi vse pod vrste mizarskih (panelnih) plošč. č) Pr o izvod nj a ce 1 u 1 o ze zajema vse vrste navadne in oplemenitene celuloze po naslednjem vrstnem redu: mehanična (po naše lesovina), polkemična, kemična, nebeljena sulfitna, beljena sulfitna, nebeljena in beljena sulfatna, kemična za sintetska vlakna, ostale celulozne vlaknine. d) P r o i z v o d n j a p ap ir j a je razčlenjena na časopisni papir, papir za tisk in pisanje, na karton in lepenko, na ovojni, gradbeniški, sanitarni papir in na razne specialne papirje. 393 Po stanju v 1972. letu je dosegla količinska proizvodnja v svetovnem merilu najvišjo znano raven: Gozdna proizvodnja 2,453.6 mio cum gozdnih sortimentov, žagarska proizvodnja 438.0 mio cum žaganega lesa (delno obdelanega), Lesne plošče 86.2 mio cum tvoriv v obliki furnirja iz plošč, Proizvodnja celuloze 109.6 mio mt lesovine in celuloze, Proizvodnja papirja 138.2 mio mt papirja in kartona. DELEž EKONOMSKIH RAZREDOV (1972) V SVETOVNI PROIZVODNJI Ekon. razr. Gozd. proizv. žag. proizv. Lesne plošče Celuloza Papir in karton I. 32.6 54.1 77.5 87.6 83.1 II. 40.7 9.1 7.3 2.5 5.0 III. 26.7 36.8 15.2 9.9 11.9 Prvi ekonomski razred izdela s svojim prebivalstvom (20 °/o svetovnega) in z gozdno proizvodnjo, ki obsega 33 °/o svetovne, 54 °/o svetovne proizvodnje žaganega lesa in dobrih 80 °/o tvoriv na višji tehnološki ravni (plošče in papir). Večja priročnost letopisa Sestavljalci so prekinili s staro prakso, po kateri so za vse blagovne skupine in sorti- mente obdelali v prvem delu proizvodnjo, v drugem izvoz - uvoz, po količinah in po vrednosti, v tretjem pa trgovino in promet med deželami. Sedaj so vsi podatki zbrani za vsak sortiment ali izdelek kar na zaporednih listih ter ni nepotrebno prelistavati celo knjigo za ugotovitev porabe oz. bilančnega stanja. V novem letopisu so tudi bistveno izboljšane razlage blagovnih skupin in proizvodov ter definicije mnogih tehniških terminov, kar pomaga pri iskanju in izpisovanju iskanega gradiva. Letnik 1972 ima kompletne podatke o gozdni proizvodnji za 145 dežel in pokrajin, o žaganem lesu za 139, o furnirju za 66, o lesenih ploščah za 100, o celulozi za 51 in o papirju za 91 dežel. PRIMERJAVA RASTI GOZDNE PROIZVODNJE V LETIH 1961- 1972 (vse količine v mio curn) Leto Svet indeks Evropa indeks Jugoslavija indeks 1961 2.049 100 315.3 100 16.7 100 1962 2.073 101 315.8 100 17.0 102 1963 2.116 103 306.2 97 17.7 106 1964 2.194 107 313.4 99 17.9 107 1965 2.223 108 314.3 100 18.5 111 1966 2.251 110 311.8 99 18.1 108 1967 2.276 111 316.2 100 17.4 104 1968 2.313 113 307.4 98 16.1 96 1969 2.349 115 315.9 100 16.5 99 1970 2.396 117 331.8 105 16.3 98 1971 2.428 119 333.7 106 16.5 99 1972 2.454 120 320.7 102 13.2* 79 * Podatek v letopisu za l. 1972 in za gozdno proizvodnjo SFRJ 13.2 mio cum ni pravilen, ker je po podatkih Zveznega zavoda za statistiko, proizvodnja znašala 16.1 mio cum. 394 Vse spremembe .v rasti gozdne proizvodnje moramo poznati, ker je ponudba lesa (večja ali manjša) v premem sorazmerju s proizvodnjo. Indeksi v zgornji tabeli kažejo, da je v obravnavanem desetletju svetovna proizvodnja še kar naraščala, zelo skromno je naraščala v evropskem merilu, medtem ko je v Jugoslaviji očitno stagnirala. še boljši pregled dobimo, če si iz gibanja proizvodnje izračunamo stopnje rasti za več desetletij. Stopnja letne rasti desetletje desetletje gozdne proizvodnje v 0/o 1951-1960 1961-1970 v 0/o v 0/o v svetovnem merilu 3.3 1.7 v evropskem merilu l. O 0.6 v jugoslov. merilu nazadovanje stagnacija Padajoča tendenca proizvodnje v zadnjih dveh desetletjih je prišla v nasprotje z na- raščajočo tendenco potreb, zato so cene lesa od l. 1952 naprej stalno naraščale; vrh so dosegle na začetku l. 1973. Nesorazmerje med ponudbo in popraševanjem postaja glavno gibalo proizvodnje: če se ta ne bo povečala, bo neizogibno prišlo do vec)ega angaz1ranja drugih surovinskih virov ali z drugimi besedami povedano, les bodo v še večji meri spod- rivale druge surovine. Slabosti naše statistične službe Pisec članka je že večkrat opozarjal na slabosti naše statistične službe, ki še vedno ni zmožna, da bi uredila in uskladila podatke za naše strokovno področje . Zakaj se javljajo uradom FAO podatki, ki se z našo službeno statistiko ·in z njenimi publikacijami ne ujemajo? (gi. knjigo LESNO GOSPODARSTVO, Ljubljana 1968, str. 176). Neskladnosti med našim gradivom in gradivom FAO izvirajo tudi iz neenakega zdru- ževanja blagovnih skupin. V našem primeru zajemamo s panogo 122 vso mehanično prede- lavo lesa, od primarne do finalne, ne pa gozdne proizvodnje in ne celuloze in papirja. V statistiki FAO je medtem zajeta vsa gozdna proizvodnja, lesna industrija, brez finalno predelovalne, in vsa kemična predelava lesa. Zaradi razlik v statističnih prijemih, ki jih je brez posebnega truda mogoče odpraviti, je Jugoslavija v nekaterih panogah proizvodnje in zunanje trgovine zunaj svojih mej a drugače prikazana, kakor doma. Med več primeri si podrobneje oglejmo proizvodnjo furnirja in vezanega lesa. V de- finicijah tehnoloških terminov str. XXIII/1972 je jasno povedano: »In production the quan- tity given excludes veneer sheets used for plywood within the country«, vendar pa Beograd že vsa leta javlja v proizvodnji furnirj a vso skupno količino, (tudi tisto, ki se doma porabi za izdelavo vezanega lesa) in še posebej vso količino vezanega lesa, zaradi česar se resnična količina podvoji. S količino furnirja 192.000 cum (1972) bi bili po letopisu med 19 deželami proizvajalkami v Evropi na drugem mestu , večja je samo ZR Nemčija z 240.000 cum. V res- nici pa smo na desetem mestu, ker porabimo pretežno količino slepega furnirja za izdelavo vezanega lesa, v l. 1972 172.000 cum. Primerjava vrednosti tesnega izvoza in uvoza če povzamemo po letopisu nekaj podatkov s področja zunanje trgovine, je potrebno opozoriti, da v njih ni zajeta vrednost finalnih izdelkov. Skupno vrednost lesnega izvoza in uvoza pa lahko primerjamo, če vrednostne podatke letopisa povečamo z vrednostjo finalne predelave panog 122 in 123, katera je v Sloveniji sorazmerno najvišja. Izvoz: zgornje številčno gradivo nakazuje, da se naraščanje jugoslovanskega izvoza po svoji dinamičnosti presenetljivo ujema z razvojem svetovnega. Naši indeksi za leta od 1961 do 1969 kažejo celo nadpoprečne prizadevnost, ki pa v zadnjih letih nekoliko popušča. 395 TABELA VREDNOSTI ZUNANJE TRGOVINE PO LETOPISU V L. 1961-1972. IZVOZ JE OBRAčUNAN FOB, UVOZ CIF MEJA (vse vrednosti v mio dol.) IZVOZ uvoz Leto Svet Indeks SFRJ Indeks Svet Indeks SFRJ Indeks 1961 6.040 100 54.0 100 6.786 100 11.1 100 1962 6.145 102 64.3 119 6.908 102 6.7 60 1963 6.690 111 75 .5 140 7.430 109 13.2 119 1964 7.630 126 80.9 150 8.525 126 16.7 151 1965 8.057 133 80.8 150 9.079 134 18.6 167 1966 8.550 142 86.4 160 9.654 142 19.2 173 1967 8.819 146 83.0 154 9.937 146 30.8 277 1968 9.948 165 95.0 176 11.230 166 35.9 323 1969 11.293 187 106.8 198 12.710 187 52.0 469 1970 12.557 208 105.7 196 14.131 208 118.5 1067 1971 13.069 216 104.4 193 14.699 216 108.2 975 1972 15.380 255 132.5 245 16.924 249 84.2 759 Uvoz: čisto drugačne trende pa kaže področje uvoza: dinamičnost rasti svetovnega uvoza se v vsem odbobju močno ujema z izvozom, le v Jugoslaviji se zadnja leta pojavljajo tako velika nesorazmerja, da se podirajo vsi prejšnji odnosi v zunanjetrgovinski bilanci lesa. Nillče še ni podrobno obdelal vzrokov, zakaj je bilo v letih 1970-1973 potrebno, da smo celo do 80 °/o z izvozom zasluženih deviz porabili za plačilo uvoza lesa. Zato tudi ne vemo odgovora, ali je povečani uvoz v večji meri služil krepitvi izvoza ali pa za kritje nezadostno preskrbljenega notranjega trga. Spet moramo ugotoviti, da naša statistična služba niti malo ne spremlja porabe lesa na notranjem trgu. Mimo vprašanj a resnično potrebnih količin je postal uvoz lesa zaradi razvitejše tehnološke strukture tudi nenadomestljiv surovinski vir za našo lesno industrijo. Teh problemov ni mogoče odpravljati z dnevnega reda s cenenimi parolami v dnevnem časopisju, češ, uvažamo les, namesto da bi izkoristili tistega, ki gnije v domačih gozdovih. Jugoslavija - s svojim Jesnim gospodarstvom je sredujerazvita dežela Razvitost presojamo po različnih znakih, med njimi ima najširšo veljavo podatek o alter- nativni porabi za industrijsko surovino ali pa za kurjavo. Upoštevati je pa treba revne gozdove, ki dajejo samo drva, ali pa primere, kot je Finska, ki zaradi pomanjkanja drugih RAZčLENITEV GOZDNE PROIZVODNJE PO PORABI LESA Delež industrijskega in tehničnega lesa v celotni porabi: Leto 1951 1955 1960 1961 1965 1970 1972 Svetovno poprečje 52.2 53.8 54.0 49.8 51.0 53.3 53.5 396 Evropsko poprečje 61.5 66.7 67.8 71.1 75.2 81.3 82.0 Jugoslavija 31.0 47.1 52.3 49.5 54.3 55.0 56.2 energetskih surovin pokuri okoli 7 mio cum lesa, tudi takega, ki bi ga sicer mogla v svojih obratih industrijsko predelati. Jugoslavija se že nekoliko dviga nad svetovno poprečje, močno pa še zaostaja za evropskim poprečjem. Za zaključek lahko ugotovimo, da je novi letopis ob proučevanju sedanjega konfuznega stanja v tesnem gospodarstvu zelo koristen pripomoček. Svet so zajeli hudi vrtinci, ki jih povzroča ekonomsko razvrščanje vloge najvažnejših surovin (nekih 30), ki nastaja zaradi hkratne prerazdelitve dohodka. Ekonomska prerazvrstitev lesa se je začela že na začetku l. 1972, torej dve leti pred prerazvrstitvijo nafte in premoga. Dosedanji veliki skoki in padci cen lesa so odsev nihanja in trasiranja novih koordinat, s katerimi bo opredeljena bodoča vloga te univerzalne in trajno obnovljive surovine, ki jo rabi svet mango več, kakor je dosedanje ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi more pridelati. Lojze žumer, dipl. ing. gozd. GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD GOZDARSTVO SEVNICA Z velikim znanjem in strokovnostjo uspešno povezuje in združuje razne ele- mente ekosistema v skladno celoto Lep napredek so dosegli pri usklajevanju gozdnega, lovskega in ribiškega gospodarstva ~ . - ~:t · ._ : 397 ERA trgovsko podjetje VELENJE uspešno posreduje med pridelovalci in predelovalci lesa. Res, da še nima 100 let, toda v zadnjih letih je nepogreš- ljiv in zelo zaželen član gozdarske in lesarske druščine GARANT POLZELA skuša v svojih izdelkih združiti izkušnje bogate 100- letne gozdarske in lesarske dediščine Spodnje Savinj- ske doline. Posebne čestitke ob 1 OO-letnici gozdarstva pa veljajo GOZDNEMU GOSPODARSTVU CELJE- TOZD Gozd- nik .Lalec in OK žalec- Vransko IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE O RAZSIRJENOSTI LIGNIKOLNIH GOB V RAZLičNIH VISINSKIH PASOVIH Oskar Walchli, St. Gallen: »Zur Frage der Verbreitung holzzerstorender Pilze in ver- schiedenen Hohenlagen«. Schweizerische Zeitschrift fiir Forstwesen, 11, 1970. Vrsta ekoloških in fizioloških dejavnikov določa (odmerja) razvrstitev gob, ki razkrajajo les, na različne višinske pasove. Za razumevanje vzroka, zakaj se določena vrsta gob pojavlja ali ne pojavlja v bolj ali manj ostro omejenem arealu oziroma v geografsko določenem po- dročju in višinskem pasu, moramo raziskati in dobro poznati tako fiziološke lastnosti gobe kakor ekološke oziroma makro in mikroklimatične podatke okolja. Fiziološke posebnosti gobe so vedno v določenem odnosu do ekoloških oziroma vremenskih pogojev okolja. Lignikolne gobe so odvisne od prisotnosti lesa, ki jim je najvažnejši izvir hrane. Zaradi tega predstavlja les nadaljnji dejavnik, ki lahko odločilno vpliva na pojavljanje gobe v raz- ličnih višinskih pasovih. To velja predvsem za tiste gobe, ki so se prilagodile določeni vrsti lesa ali skupini posameznih vrst lesa. Najviše ležeči naravni prostor za naseljevanje drevesnih gob se ujema z zgornjo gozdno mejo. Nad gozdno mejo, torej v zgornjem delu alpskega in nivalnega pasu (2450- 3800 m), se sicer lahko pojavijo lignikolne gobe, toda zelo redko. Kot kažejo izkušnje pisca članka, ki jih ima z lesenimi pregradami, postavljenimi v tem pasu na območju plazov, se tudi v teh višinah naselijo gniloživke, in sicer kakor hitro je prisoten les. Klimatski pogoji niso niti v alpskem niti deloma v nivalnem pasu tako slabi, da ne bi bil v obeh možen razvoj gniloživk. Pri naseljevanju gniloživk v mrtvem lesu moramo razmejiti predvsem tri mikroklimatske ostro med seboj l očene naselitvene prostore. V poštev prihaja: l. les, ki je vskladiščen na prostem; 2. les, ki je vgrajen v tleh (tega najraje naseljujejo in razkrajajo glive v coni tal); 3. les, ki je vgrajen v zgradbah. Prva dva življenjska prostora se razlikujeta med seboj predvsem po različni množini viage, po zračnosti in učinku svetlobe. Hkrati se prostora razlikujeta cd tretjega predvsem v temperaturah. Za nastopanje oziroma pojavljanje lignikolnih gob v različnih višinskih pasovih ni odločujoča nadmorska višina sama, temveč mnogo bolj vrsta ekoloških, klimatskih, mikro- klimatičnih in fizioloških dejavnikov. K njim lahko prištejemo tudi človekove posege v na- ravo, kot npr. postavitev lesenih p regrad ali brunaric ali drugih zgradb iz lesa nad gozdno mejo, ki prav tako razširjajo področja lignikolnih gob (lesnih gniloživk). Stana Hočevar, dipl. biol. PREVOZNI, DALJINSKO UPRAVLJANI DVOBOBENSKI VITEL ZA SPRA VILO LESA (Povzeto po članku dipl. inž. W. Brabecka v Allgemeine Forstzeitung) Izvlačenje lesa, ki leži pod gozdno cesto, je poseben problem, s katerim se z večjim ali manjšim uspehom ubadajo vsepovsod, zlasti še v alpskih državah in seveda tudi pri nas. Idealne ali vsaj zadovoljive rešitve za takšno spravilo lesa še nimamo. Pri mehaniziranem spravilu lesa, ki leži pod cesto, nastajajo hujše težave zaradi naravnih zaprek (skal, panjev, izboklin ipd.) in ne toliko zaradi trenja lesa po tleh, kot bi sicer pričakovali. Opredeliti se za ·spravilo lesa po tleh ali po zraku je težka odločitev. Brez dvoma pa sta najpomembnejša kri- terija zanjo spravilna razdalja in količina lesa. 399 Pri znanem koroškem gozdno-lesnem podjetju »HESPA-DOMANE« v Wolfsbergu so se lotili konstrukcije prevoznega dvobobenskega vitla za spravilo lesa po tleh. Ta vitel naj ne bi posegal na področje žičnih žerjavov za krajše ali srednje spravilne razdalje, temveč naj bi zapolnil vrzeli tam, kjer ti iz tehnoloških in ekonomskih razlogov ne pridejo v poštev. Vitel naj bi uporabljali v primerih, ko je premalo lesa, da bi se ga izplačalo spraviti na cesto z žičnim žerjavom za krajše razdalje, ali pa takrat, ko je za takšen način spravila prekratka spravilna razdalja. Iz svojih lastnih izkušenj vemo, da je tako ležečega in nametanega lesa, ki ga je treba spraviti na cesto, precej, bodisi da gre za posek posameznih dreves (sanitarne sečnje, sečnje v zasebnih gozdovih) ali pa tudi za redne sečnje. Zato je prav, da nekoliko obširneje povzamemo opis tega vitJa, ki bi moral zanimati tudi naše strokovnjake za izko- riščanje gozdov. Kamionu zm:mke »steyr« tipa 790 (lahko je tudi že rabljen kamion), kateremu so ojačili šasijo, so za kabino rilontirali dvobobenski vitel, na koncu pa dodali dvonožni hidravlični stabilizator ter nosilni podstavek za ročico s pogonskim mehanizmom, ki jo poganja v hori- zontalni in vertikalni smeri. Standardna dolžina ročice je 4 m, lahko pa jo podaljšajo še za 2m s posebnim hidravličnim podaljškom. Vsi hidravlični cilindri, tako za pogon oziroma premikanje ročice, za stabilizator in podaljšek, so enakih dimenzij in jih lahko po potrebi med seboj zamenjajo. Vlečna in povratna žična vrv tečeta po dveh utorih ročice in prek dvožlebnega škripca na koncu ročice oziroma podaljška. Vitel je prirejen tako, da lahko po izbiri uporabi oba bobna oziroma obe vrvi, bodisi kot vlečno ali povratno. Iz varnostnih razlogov in zaradi nepreglednosti nad terenom ni mogoče upravljati vitJa oziroma ročice iz kabine kamiona. Zato so se odločili >> Za električno daljinsko uprav- ljanje«. >>2:erjavovodja« upravlja z vitlom prek majhne komandne plošče, ki jo ima obešeno okoli vratu. Plošča je z električnim kablom povezana z vozilom. Upravljanje z vsemi ko- mandami je elektrohidravlično: tako vertikalni in horizontalni premiki ročice, izvlačenje podaljška ročice, upravljanje vitla itd. Razumljivo, da je strošek za daljinsko upravljanje znatno večji , kot pa bi bil za navadno, mehanično upravljanje. Hidravlični stabilizator (oba kraka) na zadnjem delu kamiona, ki varuje vozilo, da se zaradi enostranskih obtežitev ne prevrne, se upravlja ročno na zadnjem delu kamiona. Tehnični podatlu: - kamion >>steyr« tipa 790, 123 KM, pogon na obe osi, nosilnost 13 t; - podnožje ročice je narejeno iz dveh prečnih jeklenih nosilcev, v katerih je vgrajena >> ročica« . Delovanje je hidravlično, zasuk ročice pa je 380°; - dolžina kamiona je 6,30 m, širina od ene do druge noge stabilizatorja je 5,06 m; maksimalna dolžina ročice je 6,45 m, največja višina škripca oz. vrvnice na ročici od tal 8,50 m, poprečna delovna višina med 5,00 do 6,00 m, najnižja točka vrtljivosti ročice nad tlemi pa 1,80 m; - vlečna in dvižna moč pri največji dolžini ročice je 3 t, med premikom žerjavove ročice pa ca. 1 t. Ta naprava oziroma vitel je v obratovanju pri omenjenem podjetju že več kot pol leta. Z njim so spravili v tem času že prek 2.800 m3 lesa. Izoblikovali so tudi že določene delovne metode oziroma določeno tehnologijo dela. Pri redni sečnji je treba računati na posek v smeri žične vrvi, to je pravokotna na os gozdne ceste. Posekano drevo obdelajo in razžagajo na 2 do 3 dolžine (debelna metoda). Potem en do dva hloda pripnejo in z vitlom potegnejo poprek na cesto. Zatem mora delavec odpeti žično zanko in ponovno vpeti na sredini tovora (ležišču) ter ga položiti vzporedno s cesto, na njen rob. Spravilo opravljajo s povratno vrvjo ali brez nje, pač glede na spravilno razdaljo in količino lesa. Za nemoteno delo so potrebni trije delavci, in to 2 pomožna delavca, eden na sečišču za pripenjanje tovora, drugi na cesti za odpenjanje tovora in ravnanje, ter >>Žerja- vovodja«. 400 Pri sanitarnih sečnjah (poseku posameznih dreves) oziroma pri spravilu s tem vitlom, pride v poštev spravilo sortimentov po sortimentnem načinu dela. Mnogokrat je v takih primerih potrebno dodati še enega pomožnega delavca. Ta lahko pomaga pri izdelavi in pri pripravi tovora za spravilo z vitlorn. Pri redčenjih pa običajno privlečejo na cesto celo okleščeno drevo, ki ga skrojijo in razžagajo oziroma izdelajo na sami cesti. Zaradi proučevanja tehnologije dela so tudi pri rednih sečnjah izvlekli cela drevesa, ali pa pri večjem premeru prežagali na polovico, oklestili in skrojili na cesti. (Menimo pa, da je opisani način dela zelo pomanjkljiv in da skorajda ne moremo govoriti o posebni tehnologiji dela) . Dosedaj ugotovljena zmogljivost in ekonomičnost vWa: Po polletnem delu z vitlom so prišli do naslednjih podatkov o njegovi zmogljivosti : ' ., .... c .~ ·a ., c<.l .... ~ cN · - ~ ~Q ~ <>"O o <.l "' "'-o .... oro..C: 8>..c: ._._ '-< N 0.'-< e';j;;--. "' --o.o"' ~es o <> E ~ :-g ~s U')~~ p... 8 <.l N ·;; 8 Redna sečnja 1.600 10-120 25,0 6,62 2,17 Sanit. sečnja 1.000 10-120 23,0 3,92 1,15 Redčenja (od divjadi poškodovanih dreves) 200 10-120 12,3 2,40 0,64 Poprečje 2.800 10-120 22,0 4,80 1,45 V poprečni zmogljivosti vitla 4,80 m3/h (na strojno uro) so obsežene tudi vse začetne težave pri uvajanju stroja. Zaradi tega sčasoma upravičeno pričakujejo večjo zmogljivost in boljšo tehnologijo dela. Velika prednost tega vitla se kaže v tem, da teče žična vrv prek ročice oziroma škripca na koncu ročice in je obenem vrvnica 5 do 6 m od tal. Tovor se zato ne zadeva ob naravne ovire oziroma jih lažje premaguje; razen tega omogoča vitel lažjo manipulacijo s privlečenim lesom na sami cesti in v bližnji okolici. Stroški. Po dosedanjih podatkih in kalkulacijah stane strojna ura s šoferjem vred (>>Žerja- vovodje«) 290 din (1 Sch = 1 din). če upoštevamo še nabavne stroške stroja, zavarovanje in 6-letno amortizacijsko dobo, stroške popravil in vzdrževanja v višini 40 O( o, potem 1.500 obratovalnih ur letno (kar je po našem mnenju težko doseči) in stroške obratovanja (potrošni material, olje, gorivo itd.), dobimo po prejšnjem izračunu zmogljivosti vitla naslednjo stro- škovno obremenitev po m3: Stroški za vitel oz. strojne naprave in plačilo »Žerjavovodji« stroški za pomožne delavce Skupni stroški 60,40 din/m3 62,10 dinfm3 122,50 din/m3 Ti stroški so pri rednih sečnjah nekoliko nižji, pri sanitarnih sečnjah se dvignejo na 150 din/m3 , pri redčenjih (poseku od divjadi poškodovanih dreves) pa so še občutno višji. Ob tem pa menijo, da ta kalkulacija še ni do!.;:ončna in da bo šele bližnja prihodnost pokazala, kam se bo naprava oziroma njena uporabnost razvijala. Zaključne misli. Avtor omenjenega članka na koncu ugotavlja, da v njegovem podjetju stremijo za čim večjo koncentracijo sečenj in za uporabo ustrezne strojne opreme pri spravilu lesa. Opisani vitel je rezultat razvoja take opreme z določenim namenom, to je za spravilo 401 lesa, ki Ježi pod cesto. Takih primerov ni malo. Pričakujejo, da bo takšen stroj sčasoma v uporabi skozi vse leto. Natančno planiranje oziroma kontrolirana uporaba te strojne naprave je prvi pogoj za učinkovito, racionalno in nemoteno delo. Ce drevo posekama, moramo tudi natančno vedeti, kam in na kakšen način ga bomo spravili od panja. Ce primerjamo uporabnost tega vitJa z običajnim vitlom, montiranim na traktorju, bomo našli pri enem in pri drugem določene prednosti. Najpomembneje pri tem specialnem stroju pa je, da je lahko v uporabi skozi vse leto, kar pride v poštev pri večjih gozdnogospodarskih organizacijah. Gotovo pa bodo našle nekatere tehnične podrobnosti svojo uporabno vrednost tudi drugje. Priredil Ciril Remic, dipl. inž. gozd. GOZDARSKI STROJI ZA SREDNJEEVROPSKE RAZMERE (Steinlin, H.: Forstmaschinen fUr die mitteleuropaischen Verhaltnisse, Die Waldarbeit 12/1974) Pri obravnavi gozdarske mehanizacije se pogosto skl icujemo na srednjeevropske raz- mere. Kaj pravzaprav hočemo s tem poudariti? Srednja Evropa obsega vendar vrsto dežel s precej različnimi topografskimi, klimatskimi, gospodarskimi in političnimi razmerami. S tem pojmom navadno poudarjamo kompleksne gozdnogospodarske razlike med Sred- njo Evropo in skandinavskimi, ruskimi in severnoameriškimi ter kanadskimi državami, ki so odločilne zlasti pri obravnavanju in uvajanju mehaniziranega dela v gozdarstvu. Razlike oziroma posebnosti Srednje Evrope so naslednje: mizarstvo S K A L A SLOVENSKE KONJICE PROIZVAJAMO IN MONTIRAMO V OBJEKTE VSE VRSTE STAVBENEGA POHIŠTVA PO PO- SEBNEM NAROČILU IZ LESA IN PLASTIKE ZA NAROCILA SE PRIPOROCAMO! --------------------------------------------------------------------- 402 Topografsko je v Srednji Evropi 24 Ofo površine gozdov v ravnini z nagibom do 20°, 27 Ofo v strmini od 20 do 40o, 24 °/o v strmini od 40 do 600 in 25 o;0 v strmioi nad 60°. Na vsako od teh kategorij odpade torej okoli 1/4 površine gozdov. Tla so glede nosilnosti in prehodnosti zelo različna. Skoraj polovica gozdov je na takih tleh, ki v deževnem vremenu niso dovolj trdna za uporabo vozil. Gozdni prostor je bolj ali manj gosto prepleten s kmetijskimi zemljišči, naselji in indu- strijskimi objekti. Drevesne vrste so precej številnejše ; med njimi je glede habitusa in velikosti velika razlika. Zato so tudi gozdni-lesni sortimenti številnejši ter pestrejši po velikosti in kvaliteti. V tem pogledu se zlasti močno razlikujejo od borealnih skandinavskih gozdov. Gozdovi so večji del razdeljeni na majhne kmečke posesti . Pomen gozdov je po vse gostejši naseljenosti čedalje večji. Z dvigom življenjskega standarda raste potreba po rekreaciji v gozdovih in vse bolj je poudarjeno varstvo člove­ kovega okolja, pri čemer ima gozd spet pomembnejša vlogo. Pri uvajanju tujih strojev in z njimi povezane tehnologije, je potrebno upoštevati vse omenjene značilnosti in že v naprej presoditi v kolikšni meri bodo stroji, ki so napravljeni v deželah z drugačnimi razmerami ustrezali spremenjenim gozdnogospodarskim razmeram in da bomo z njimi dosegli želeni učinek racionalizacije. Tudi mi v Jugoslaviji se navadno sklicujemo na srednjeevropske razmere, ki so bolj podobne našim razmeram. Toda glede uvajanja mehanizacije še bolj kot drugod v Srednji Evropi čutimo razlike v primerjavi s skandinavskimi, kanadskimi in ruskimi razmerami. Pri nas nimamo opravka z golosečnjami in še nismo na tolikšni stopnji gospodarske razvitosti ali pa imamo opravka s težjimi gozdnogospodarskimi razmerami. SPLOšNO GRADBENO PODJET .. IE ROGA~KA SLATINA • DOM IZ LESA JE NAJTOPLEJ$1 • LESEN STROP JE NAJLEP$! prof. Zdravko Turk • LESENA OKNA IN VRATA SO NAJVZDRlLJIVEJ$A če to zgradi in vgradi SGP Rogaška Slatina, vzdrži hiša več kot 100 let! 403 GOZDNO GOSPODARSTVO BREžiCE PRAZNUJE SREBRNI JUBILEJ Brežiško gozdnogospodarsko območje je eno izmed najbolj pasivnih v Sloveniji. Po vojni so bili posekani najboljši in najdostopnejši gozdovi. Neugodna lastninska in drevesna struktura (85 Ofo listavcev, predvsem drv), razdrobljenost zasebnih gozdov (25.000 kmetov) torej tudi majhna blagovna proizvodnja, so zares zelo, zelo skromna osnova za gospodar- jenje. Brez pretiravanja so pogoji dela na tem območju eni najslabših v Sloveniji. Zaradi teh razmer je GG Brežice eno izmed prvih v Sloveniji pričelo osnavljati inten- zivne nasade hitrorastočih iglavcev in topolove plantaže. Obseg teh del je bil vsako leto drugačen, odvisen od razpoložljivih investicijskih sredstev. Zato si je GG Brežice vseskozi prizadevalo, da bi se gozdarstvo v Sloveniji razvijalo enakomernejše; da bi se oblikoval republiški sklad za biološko investiranje v pasivnih predelih. Z novim zakonom o gozdovih smo končno takšen investicijski inštrument tudi dobili. Seveda bi čakanje na pomoč od drugod kolektivu GG Brežice ne pomagalo veliko. Zato se je lotilo dodatnih dejavnosti, da bi si zagotovilo primerno življenje, pa da bi še kaj ostalo. Odprli so trgovino z gradbenim materialom, gojijo topolove plantaže, nasade s hitro- rastočimi iglavci, gojijo okrasno drevje in grmičevje, kjer so zlasti dosegli lepe uspehe. Morali pa so se lotiti tudi predelave lesa na lastnem predelovalnem obratu. Njihovih 25 let vsekakor pomeni 25 let trdega dela v katerem jim je bilo le malokaj podarjenega. Uredništvo GV čestita Brežičanom ob tem prazniku v imenu vseh slovenskih gozdarjev. M.K. Mizarsko podjetje POHIŠTVO CELJE, Kersnikova 21 Opremlja največje poslovne objekte doma in v ino- zemstvu z velikim uspehom Vzgledna solidarnost in delavnost vsega kolektiva zagotavlja ob zavestni samoupravni prizadevnosti še večje uspehe 1 OO-letnica slovenskega gozdarstva je tudi za nas lep sorodniški praznik 404 ZAlPIIS NA 1B ~U lKVII Foto: prof. Franjo Rainer Ljubljana - PZGGO - komisija za varnost pri delu Tovarna TIGAR iz Pirota je na pobudo komisije za varnost pri delu izdelala proto- tip gozdarskega škornja. Komisija je na svoji seji dne 7. maja 1975 škornje dobro ocenila in jih priporočila gozdno-gospodarskim or- ganizacijam. Naročila sprejema PZGGO; škornji pa bodo pri delavcih že v drugi po- lovici tega leta. (Zapisnik seje komisije 7. 5. 1975) Republiški gozdarski inšpektorat odgovornemu uredniku »Gozdarskega vestnika« V šesti številki Gozdarskega vestnika (junij 1975) je v rubriki »Zapis na bukvi<< objavljen tudi prispevek z naslovom - GG Celje. če že anonimni pisec. prispevka ni sezna- njen z gozdarsko zakonodajo v naši republiki in o zakonitih možnostih pritožbe ali zagovora prizadete strani (če meni, da je prizadeta, kar pa v danem primeru za GG Celje najbrže ne velja), predpostavljamo, da bi moral biti se- znanjen vsaj odgovorni urednik Gozdarskega vestnika. Zato menimo, da vsebina omenje- nega prispevka žali in neobjektivno prikazuje delo organa gozdarske inšpekcije. Gozdarski vestnik - naše osrednje strokovno glasilo, od katerega bi to najmanj pričakovali - pa z objavljanjem takšnih prispevkov neresno in zagotovo ne na pravem koncu vrši svoje po- slanstvo. Zaključujemo z zahtevo, da objavite tudi ta naš odgovor. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republiški gozdarski inšpektorat Glavni gozdarski inšpektor Janez Trošt dipl. ing. Prispevek objavljamo, ker je zanimiv, če­ ravno ni v skladu z zakonom o javnem ob- veščanju čl. 44 prvi odstavek, čl. 45 drugi od- stavek in čl. 46 6. točka. (Uradni list SRS št. 7/73), bralce pa vabimo, da zapis »GG Celje<< še enkrat prečitajo in presodijo. - Uredništvo ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije Na seji Upravnega odbora ZIT GL v Na- zarjih so med drugim pregledali tudi pri- spevke natečaja za znak ZIT gozdarstva in lesarstva. :Lal je bil odziv zelo skromen. Samo med dvema osnutkoma je bilo treba izbirati. Izbira je bila res lažja, toda UO bi bil prav gotovo zadovoljnejši, če bi bilo, de- nimo prišlo kakih dvajset idej. Znaki so bili izdelani za proslavo 100- letnice slovenskih gozdarskih društev v Po- stojni in so razmeroma lično izdelani. Znak predstavlja gozdarstvo in lesarstvo, z malce pozornosti pa boste odkrili v znaku tudi črki G in L. Zaenkrat je značk na sedežu ZIT GL v Ljubljani še dovolj. Avtor značke je VIDINič DANILO iz Regače vasi pri No- vem mestu. 405 Celje DIT GL Celjski gozdarji in lesarji so se letos od- pravili na svoje strokovno popotovanje ne- koliko dlje. V dneh od 7. 6. do 16. 6. 1975 so odleteli na oddaljeno Finsko. Zanimali so jih predvsem novi dosežki v tehnologij i izkoriščanja gozdov. Ekskurzijo je vodil prof. dr. Amer Krivec. Lani je zgorelo 6957 ha gozdov Junij je mesec varstva pred požari. S po- močjo podatkov zveznega zavoda za statisti- ko lahko ugotovimo, koliko lesa, oziroma denarja nam vsako leto uničijo ognjeni zublji. Omenjeni zavod je pravkar uredil podatke za lansko leto. Kot pravi zvezni zavod za statistiko, je ogenj v naši državi pogoltnil 6957 ha gozdov, v katerih je raslo 35.415 m3 lesa. Ta les velja 15 milijonov 688 tisoč dinarjev, seveda novih. Družbenih gozdov je zgorelo 4.530 ha, za- sebnih pa 2.427 ha. Ti požari so najbolj prizadeli SR Hrvat- ska in SR Črno goro. Na Hrvaškem je ogenj zajel 2.798 ha gozdov, v Črni gori pa 2.198 ha. Glede na površino je bila najbolj priza- deta črna gora, saj na to republiko pride skoraj vsak tretji pogoreli hektar gozda v Jugoslaviji. Po količini in kakovosti zgore- lega lesa pa je na prvem mestu SR Hrvatska: leta 1974 sta na to republiko odpadli kar dve tretjini škode, ki so jo gozdni požari povzročili v naši državi. V SR Hrvatski so ti požari povzročili za 10 milijonov 780 tisoč dinarjev škode. Statistika pa je zabeležila tudi optimistični podatek, ki kaže, da je v primerjavi z letom 1973 lani v gozdovih zgorelo 14 Ofo lesa manj , škoda pa je celo za 32 °/o manjša kot pred- lani. (Po VJESNIKU Zagreb in DELU Ljub- ljana) Lesna industrija je v zagati Ob proslavljanju 100-letnice slov. gozdar- skih društev je predstavnik Saveza inženjera i tehničara Jugoslavije zelo prizadeto in ka- tegorično navrgel, da je jugoslova nska lesna industrija neupravičeno zapostavljena. DELO je 10. 6. 1975 zabeležilo: Proizvajalci žaganega lesa, lesenih plošč in pohištva so se znašli v izjemno neugodnem položaju. Januarja in februarja je bila pro- izvodnja v celotni lesni industriji za 7.6 Ofo večja, po treh mesecih za 7.1 Ofo, rezultati v obdobju januar-april pa so še resnejše opo- zorilo. Proizvodnja glede na enako obdobje 1974 je bila namreč večja le za 6.1 Ofo. Torej smo priče stalnemu upadanju , ki obenem tudi namiguje, kaj se utegne zgoditi v pri- hodnjih mesecih. Porazno podobo kaže sta- nje zalog. Januarja in februarja so se skla- dišča napolnila za 32,4 Ofo bolj kot pa prva dva meseca lani. V prvem četrtletju so se zaloge povečale za 43,7 Ofo. Podatki za tri mesece pa kažejo, da je zdaj na zalogi za 45,5 °/o več blaga kot lani . Posebne težave pa so z realizacijo. Tri- mesečna bilanca je porazna. Od začetka leta do konca aprila je izvoz upadel. V vsakem od teh mesecev je bil manjši za 40 °/o kot lani. Magister Franc Vesel pa v LES-u piše ta- kole: Zelo elastični smo bili, ko so cene na svetovnem in domačem trgu naraščale, togo pa se prilagajamo stanju, ko imajo cene na trgu nasprotno smer. (Kdaj bo udarilo po gozdarjih!? - ur.) Ljubljana DIT GL DIT gozdarstva in lesarstva iz Ljubljane je v dneh od 5. 6. do 7. 6. 1975 organiziralo strokovno eks kurzijo na območje SIP »Južni Kučaj « katere se je udeležilo 80 gozdarjev. Potovanje je bilo zanimivo tako v strokovno- gozdarskem kakor tudi v geografskem pogle- du, saj je večina udeležencev slabo poznala ta del naše domovine. Gozdarji SIP >> Južni Kučaj « ($umsko in- dustrijsko preduzeče) so nas sprejeli nadvse prijazno. Pokazali so nam hrastove in buko- ve gozdove v bližini Kladova, ki so zaradi prekomernega izkoriščanja v preteklosti slabi. Prizadevajo si, da bi jih izboljšali in dosegli so že kar lepe uspehe. V celem podjetju je zaposlenih 1245 de- lavcev s poprečnim mesečnim osebnim do- hodkom 1800 din. Od tega je 31 gozdarskih inženirjev ter 49 gozd. tehnikov. Gospodarijo le z družbenimi gozdovi in to na površini 104.700 ha. če od te površine odštejemo neplodne površine, gozdne čistine 406 ter kulture, ostane 87.098 ha povrsm poraslih z gozdovi. Te delijo v degradirane gozdove, ki jih je 27.960 ha in ekonomske gozdove na površini 59.138 ha. Bukve je 79 °/o, hrasta pa 18 °/o. Prirodn!h gozdov iglavcev je le 200 ha. Lesna zaloga je nizka in je le od 54 do 180 m3Jha, le izje- moma je večja. Letošnji sečni načrt predvi- deva 147.196 m3 poseka, kar pa je precej manj od prirastka, ki znaša 196.794 m3. Go- spodarjenje z gozdovi otežuje tudi gozdna paša in gozdne tatvine, ki so tradicionalno zlo. Od iglavcev sade največ črni bor, smreko, macesen, nekaj zelenega bora, duglazijo in drugo. Odprtost gozdov izražena z dolžino gozd- nih cest je 6.3 km/1000 ha. Na poti domov smo si v Negotinu ogle- dali rojstno hišo znamenitega skladatelja Ste- vana Mokranjca, v Majdanpeku dnevni kop bakrove rude, ki jo prevažajo v 150 tonskih kamionih, v Beogradu pa stari in novi del mesta. Tako smo zaključili ekskurzijo; ostala nam je dobra volja in lepi spomini. Zapisal Lado Eleršek, dipl. ing. gozd. Soško gozdno gospodarstvo V letu 1974 je podjetje takole prodajalo svoj les: Piloti ig l. Jam ski les, ig l. Drogovi za H in T Buk. hlod. HJ. ost. list. Drva trdih listavcev Dosežene Dosežene cene doma cene v izvozu 700 din/m3 768 din/m3 341 din/ m3 574 din/m3 467 din/m3 605 din/m3 600 din/m3 618 din/m3 487 din/m3 851 dinfm3 279 din/m3 384 din/ m3 Težke pogoje v katerih gospodarimo, mo- ramo ublažiti z >> rento položaja«, ki nam jo nudi obmejno območje in tako z ustreznim izvozom koristiti celotnemu gospodarstvu . Rento položaja ne predstavlja samo bližina italijanske meje, temveč tudi neprehodne grape in stene iz katerih dobivajo z visokimi stroški za polovico slabše sortimente. To pa je druga vrsta >>položajne rente<<, ki jemlje prvi (ita lijanska meja) večji del njene vred- nosti. Zato zapisovalcu teh podatkov v SOšKEM GOZDARJU št. 1175 ne bi smelo biti nerodno zaradi morebitnega zapostav- Jjanja domače lesno-predelovalne industrije. -ur. Gorenjska V prvi polovici tega leta so se združile v sestavljeno organizacijo združenega dela vsa podjetja na Gorenjskem, ki se ukvarjajo s pridobivanjem ali predelavo lesa. Sestavljeno organizacijo združenega dela sestavlja osem organizacij združenega dela: ALPLES, GRA- DIS škofja Loka, LIP Bled, GG Bled, GG Kranj, AERO Medvode, JELOVICA škofja Loka in ZLIT. Vsa podjetja skupaj imajo 28 temeljnih organizacij združenega dela s 4700 delavci. Pričakujejo, da bo sestavljena organizacija združenega dela učinkovito združevala priza- devanja vseh teh kolektivov. (PRESEK!, glasilo GG Bled) Interdisciplinarnost Vse bolj pogosto srečujemo izraz INTER- DISCIPLINARNOST. Poskušali smo najti definicijo tega pojma. Nekaj kar bi lahko približno razložiJo pomen tega izraza, citi- ramo v tem sestavku. >>Ekološki problemi so kompleksni in red- kokdaj ustrezajo konvencionalni strukturi znanja in poklicu. Analiza ekoloških prob- lemov terja proučevanje mnogih disciplin in angažiranje različnih poklicev in tehničnih specialnosti. Interdisciplinarno usklajevanje pomeni pre- našanje znanja z enega področja na drugo in to v zvezi z ekološkimi problemi; to pa zahteva sintezo znanja v zvezi s specifičn imi problemi življenjskega okolja. (Informativni bilten št. 4175) Ljubljana l'ZGGO - komisija za varnost pri delu Komisija je energično nasprotovala pred- logu odloka o benificiranem stažu gozdnih delavcev po katerem bi bil upravičen do beneficiranega staža le delavec, ki je delal več kot 50 °/a z motorno žago. Prav tako je nasprotovala predlogu po katerem bodo lahko gozdni d~lavci uveljavljali beneficiran staž samo od 1960. leta da lje. (Zapisnik seje komisije - 7. 5. 1975) 407 Maribor GG Z izgradnjo hidroelektrarne Zlatoličje na Dravi je podtalna voda na nekaj 100 hekta- rih upadla od dveh na 6--8 metrov. Topo- lovi nasadi na teh površinah so se začeli sušiti. Prej ali slej bodo ti nasadi propadli in jih bo treba posekati. Raziskave kažejo, da bo treba te površine zasaditi s povsem no- vimi drevesnimi vrstami: črnim in rdečim borom, nižinsko smreko, sudetskim maces- nom, rdečim hrastom itd. Težko pa je pred- videti kako bodo takšni sestoji uspeval i, ker so to čisto nove asociacije na razmeroma bornih, ponekod celo jalovih tleh. (GOZDAR, glasilo GG Maribor, št. 1/75) Brežice GG TOZD gozdarstvo SEVNICA ima dve po krivici malo znani posebnosti. Na njenem področju sta dve od treh zna- nih rastišč Rhododendron luteum Sweet (Azalea pontica L.), slov. Rumeni sleč. Za- enkrat ta čudoviti cvet še skrivajo pred jav- nostjo, saj je rastišče razmeroma majhno in bi bilo ob preveliki romarski vnemi bržčas prehitro uničeno. Skoraj neverjetno je, kako živo in bujno cvetje raste v tako senčni in zastrti hosti. Zares redkokdaj vidimo kaj po- dobnega! Presenečenje za obiskovalca je toli- ko večje, ker pade v to živorumeno kopel sredi umirjenega gozdnega zelenila. MIZARSTVO ROGA$KA SLATINA Biotehniška fakulteta iz Ljubljane razisku- je omenjeno rastišče in bomo verjetno kmalu kaj več slišali o tej zanimivosti. Bržčas pa bodo sevniški gozdarji spregovorili kakšno besedo tudi o njenem poreklu, ki je tudi za- nimivo. Sevniški gozdarji so vneti gojitelji gozdov in divjadi. Skrb za skladno rast lovskega in gozdnega gospodarstva je načrtna in vgraje- na v koncept GG Brežice. Zelo ilustrativen in simpatičen dokaz o uspešnosti tega dela je resnica, da v naravi, v odprtem gozdu, gojijo divje svinje. Dve samici in mladiči so se gozdarjev tako navadili, da jih le-ti najdejo kadarkoli pridejo. (Glej fotografijo v oglasu!) Bled GG Dne 31. 5. 1975 so slovesno odprli meha- nizirana skladišče v Bohinjski Bistrici. Skla- dišče je pomembno za oba partnerja, GG Bled in LIP Bled, zato sta si stroške za ta veliki in sodobni objekt bratsko razdelila. Po zatrjevanju strokovnjakov je to najmo- dernejši tovrstni objekt v Evropi. Dnevni uči­ nek (ena izmena) je 150 do 200m3 hlodo- vine. Objekt je veljal nekaj nad dve stari milijardi dinarjev. Enako skladišče nameravajo zgraditi še na Rečici pri Bledu. S tem bi bila pokrita po- treba celega GG Bled (približno 110.000 m3 iglavcev). (PRESEK!, glasilo GG Bled, št. 3/75) Slovenski les, oblikovan z izkušenimi rokami rogaškega mizarja slovi po vsej naši domovini Takšen uspeh zagotavlja tradicionalno gozdarsko-lesno sodelovanje 408 -- ZAžiVELA JE REPUBLišKA SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA SLOVENSKO GOZDARSTVO S konstituiranjem skupščine skupnosti (samoupravnega delegatskega telesa) dne 20. 5. 1975 je bila dana ena od najvažnejših determinant za skladni in kontlnuirani raz- voj slovenskega gozdarstva. Nagibi, •ki so pripeljali do takšnega združevanja gozdarskih sil, niso pravzaprav nič novega. že kmalu po vojni smo s finančno in produkcijsko in- stitucijo »gozdni sklad« zbirali sredstva za skupna vlaganja v razširjeno gozdno pro- izvodnjo. Prek nje nismo le združevali sredstev, ampak smo v dobršni meri usmerjali celoten razvoj, urejali :načrtovanje in oživljati sodobne gozdnoproi.zvodne koncepte v naših razmerah. Takoj po ukinitvi gozdnega sklada smo .pogrešali ustrezno zamenjavo, ki bi bila seveda na drugih, demakratičnejših osnovah. Kajti misel o kontinuiranem ln skladnem razvoju gozdne proizvodnje je bila tako strokovno kot tudi ·politično že globoko zakoreninjena. Zato so sledila zelo različna prizadevanja (zakonsk.i predpisi, prostovoljna vlaganja, dodajanja republiškega denarja itd.), da bi postavili ustrezno zamenjavo za gozdni sklad. Ob rastoči potrebi po lesni surovini nastaja vedno večji razkorak med proizvodnjo ·in porabo lesa. Obstoječi gospodarski gozdovi tej porabi kljub načrtovanemu povečanju sečenj niso kos. Program dolgoročnega razvoja gozdarstva v Sloveniji opozarja za tekoče obdobje na primanjkljaj lesa v višini 750.000 m3 ali 22 Ofo programirane porabe lesa. Poglavitni izhod pri izravnavi lesne bilance je poleg dviga proizvodnje v ohranjenih naravnih gozdovih v hkratni razširjeni gozdni reprodukciji. Kontinuirano in dolgoročno opravljanje te naloge pa je izvedljivo le ob ustrezni sistemski rešitvi, ~i bi zbirala sredstva in financirala naložbe v te namene. Dolgoročni značaj gozdne proizvodnje, zlasti pa prepletanje gospodarskega ln sploš- no-družbenega pomena gozdov, narekuje družbi večjo ingerenco in skrb za smotrno gospodarjenje z gozdovi. Zaradi tega je bilo z ukinitvijo in odpravo bivšega gozdnega sklada (1961) v dokajšnji meri ogroženo začetno financiranje prvih večjih naložb v gozdne nasade raznih oblik, čeprav ni bilo ne v strokovnem ne v tehnološkem oziru za nadaljevanje te koristne akcije nobenih ovir več. Zato se je gozdno in lesno gospo- darstvo v letu 1967 usmerilo v nadaljnja vlaganja v nove nasade, in sicer na osnovi poslovno-tehničnega sodelovanja med zainteresiranimi proizvajalci ·in porabniki lesa. že prve izkušnje poslovno-tehničnega sodelovanja pri skupnih naložbah v razširitev gozdno-surovinskega zaledja so opozorile na labilnost takšne oblike financiranja, ki je odvisno le od prostovoljnih odločitev. Ob dolgoročnosti teh naložb le-te ne morejo biti dovolj podkrepljene z ekonomsko zainteresiranostjo. Zato v skupno akcijo združevanja sredstev ni bilo mogoče vključiti vseh delovnih organizacij, ki bi to želele, soudeležba republiških sredstev, ki naj bi na združevanje sredstev iz gospodarstva vzpodbudno vplivala, pa je bila na razpolago šele 1970. leta. Toda tudi poskusi z dodajanjem republiških sredstev niso dosegli želenega učinka. Tako lahko rečemo, da so rešitve kontinuiranega vlaganja v razširjeno gozdno repro- dukcijo propadle. Rezultati več kot desetletnih naporov in prizadevanj za združevanje sredstev rpri razširitv~ gozdno-surovinskega zaledja, so dobili dokončno potrditev šele v novem za- 409 konu o gozdovih (Ur. list SRS št. 16!74), ki v členu 23 predpisuje minimalni obseg obveznega zbiranja finančnih sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo. S tem je v organizacijskem in finančnem oziru zagotovljena stabilna in dolgoročna osnova za načrtna vlaganja in usmeritev nadaljnjih akcij. Program dela v samoupravni interesni skupnosti V skladu z določili zakona o gozdovih in samoupravnega sporazuma o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije bo skupnost opravljala zlasti naslednje naloge: l. usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji; 2. sodelovanje pri izdelavi prostorskih planov SR Slovenije in družbenih planov razvoja SR Slovenije i.a področje gozdarstva; 3. dajanje soglasja h gozdnogospodarskim načrtom območij; 4. upravljanje s sredstvi, namenjenimi za razširjeno gozdno reprodukcijo in skrb za reševanje nalog s tega področja; 5. dajanje pobud in mnenj za razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s po- sebnim pomenom; 6. skrb za pogozdovanje in melioracijo Krasa; 7. obravnavanje utemeljenosti novih gradenj ali razširitev obstoječih kapacitet za predelavo lesa, ki zahtevajo uporabo surovine iz gozdov v SR Sloveniji, in dajanje mnenj in predlogov o usklajenosti teh :investicij z lesno surovinskim zaledjem. Skupnost za gozdarstvo bo usmerjala gospodarjenje z gozdovi v SR Sloveniji tako, da bo usklajevala gozdnogospodarske načrte območij z družbenimi plani razvoja SR Slovenije na področju gozdarstva. Za uresničitev teh nalog bo sprejela skupnost odlo- čitve o ukrepih, ki so .potrebni za dosego predv.idenega razvoja na področju gospodar- jenja z gozdovi. Te odločitve se nanašajo zlasti na: - cilje gospodarjenja z gozdovi; - intenziteto izkoriščanja gozdov; - intenziteto varstva in gojenja gozdov; - .jntenziteto drugih vlaganj v gozdove, zlasti vlaganj na področju razširjene gozdne reprodukcije. Skupščina skupnosti za gozdarstvo bo pri·pravila samoupravni sporazum o uresničitvi konkretnih nalog po posameznih gozdnogospodarskih območjih. V tem sporazumu bodo predvidene naloge glede na svoj obseg, strukturo ter kvaliteto, tako da bodo pomenile usklad.jtev in realizaci.jo družbenih planov razvoja SR Slovenije na področju gozdarstva. Samoupravni sporazum bodo sklenili udeleženci po gozdnogospodarskih območjih. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo samoupravne interesne skupnosti za goz- darstvo in gozdnogospodarske organizacije posameznih gozdnogospodarskih območij. Program nalog na področju razširjene gozdne reprodukcije bo sprejela skupnost za gozdarstvo v skladu s planiranimi potrebami za tovrstna vlaganja po gozdnogospodar- skih območjih ter v skladu z obsegom skupnih sredstev, ki se bodo zbirala pri tej skupnosti. Pri sprejemanju programa tega dela bo skupnost upoštevala, da bo z vlaganji v raz- širjeno gozdno reprodukcijo vzpodbujala in usmerjala boljšo in usklajenejšo intenziteto izkoriščanja gozdov in s tem v zvezi ustrezno intenziteto varstva in gojenja gozdov. 410 Skupščina skupnosti bo oblikovala enotne kriterije in pogoje za financiranje razšir- jene gozdne reprodukcije iz združenih sredstev. Skupnost bo dala pobude za razglasitev gozdov za varovalne oz. za gozdove s po- sebnim pomenom. Pri tem bo sodelovala z interesnimi skupnostmi gozdnogospodarskih območij. Skupnost za gozdarstvo bo posvečala posebno pozornost pogozdovanju in meliora- ciji Krasa. Pri tem bo zagotavljala za to gozdnogospodarsko območje ugodnejše pogoje in ustreznejše kriterije pri financiranju razširjene gozdne reprodukcije. Skupnost bo obravnavala utemeljenost novih gradenj oziroma razširitev obstoječih kapacitet za predelavo lesa, ki zahtevajo uporabo surovine iz gozdov v SR Sloveniji ter bo dajala mnenja ·in predloge usklajenosti teh investicij z lesno surovinskim zaledjem. Brez dvoma so te naloge skupnosti zelo obsežne in kompleksne. Zato bo morala skupnost imeti denar. Da bi bila vsa sredstva, s katerimi bo razpolagala, kar najbolje iz;koriščena, skupnost nima svoje administracije. Tudi stroške delegatov skupščine skup- nosti nosijo organizacije, ki jih delegati zastopajo. Vse ekspertize in druga strokovna dela bodo opravljale druge gozdarske strokovne organizacije po naročilu skupnosti. Finančni viri za naloge, ki jih ima slmpnost Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije upravlja s sredstvi, ki se združujejo iz naslednjih virov : a) 20 odstotkov dela dohodka, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev, ter stanja gozdov v družbeni lasti po temeljnih organizacijah združenega dela v goz- darstvu; b) 5 odstotkov vsega prispevka za biološka vlaganja od gozdov z lastninsko pravico; c) 1 odstotni prispevek od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Slo- veniji, ki ga plačajo temeljne organizacije združenega dela s področja primarne meha- nične in kemične predelave lesa; č) prispevek od goriva, ki ga gozdnogospodarske organizacije plačujejo za financi- ranje javnih cest in je bilo porabljeno z njihovimi vozili na njihovih cestah, ter od goriva, ki je bilo porabljeno z drugimi sredstvi njihove mehanizacije. Ta ·prispevek odstopi samoupravna interesna skupnost za ceste; d) za sofinanciranje določenih nalog s področja razširjene gozdnobiološke repro- dukcije, ki se nanašajo na naloge v dejavnostih posebnega družbenega pomena in so pomembne za vso SR Slovenijo ter so predvidene z družbenim planom razvoja SR Slovenije, prispeva svoja sredstva SR Slovenija na podlagi posebnega zakona; e) sredstva temeljnih organizacij združenega dela v panogi gozdarstvo, ki jim pri- padajo po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene TOZD (Uradni list SRS št. 13/74) . Po tem zakonu združijo sredstva s samoupravnim sporazumom temeljne organizacije združenega dela v goz- darstvu pri Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije. Ta sredstva sedaj vplačuje sklad skupnih rezerv. Zbiranje sredstev pri Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije se je začelo 28. 5. 1974, to je z dnem uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list SRS Št. 16-135!74). Do 25. 4. 1975 je dospelo na poseben žiro račun Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije 11 ,971.316,90 din. Navedena sredstva so vplačali: 411 Gozdarstvo . . . . . . . . . . . . . . 6,206.967,95 din Uporabniki lesa . . . . . . . . . . . . 2,324.616,80 din Sklad skupnih rezerv {po zakonu o prenosu sred- stev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene TOZD) 3,439.732,15 din Skupaj 11,971.316,90 din Po pr·ibližnih ocenah bodo v letošnjem letu zavezanci vplačali v združena sredstva naslednje zneske za lansko leto: a) Gozdarstvo (od družbenih in zasebnih gozdov) 10,000.000.- din b) Uporabniki lesa . . . . . . . . . . . 7,000.000.- din c) Sklad skupnih rezrev (za lansko in letošnje leto) . . . . . 9,700.000.- din č) Republiška skupnost za ceste . . . 2,000.000.- din Skupaj 28,700.000.- din Sredstva v tej višini so velika, toda hkrati lahko že vnaprej ugotovimo, da zaradi znanih ekonomskih okoliščin ne predstavljajo posebno varno finančno osnovo za izvedbo nalog, ki jih ima skupnost. Tak pomislek je upravičen, če vključimo v ta razmišljanja še dejanske potrebe gozdnogospodarskih organizacij. Te potrebe pa so naslednje: a) biološka vlaganja b) gradnja gozdnih cest . 38,194,364 din 33,691.111 din Skupaj 71,885.475 din In navedenega je razvidno, da vloženi zahtevki močno presegajo razpoložljiva sredstva v letošnjem letu. Izkazane potrebe oz. zahtevke bo torej potrebno vsestransko preveriti in kritično presodit•i upravičenost zahtev·J> Drevesna opica« - KS 31 - za gojitvene čiščenje mladega drevja od suhih vej Sl. 2 Drevesna opica pri plezanju po drevesu vsem nevšečnostim pri prevozu neokleščenega drevja na skladišče, ki navadno pomeni največji problem strojnega kleščenja drevja na skladiščih. Vse to je zelo vabljivo - ko bi bilo tudi ekonomsko uresničljivo za vse drevje v rednih sečnjah, če posebej upoštevamo naše gozdno-sečne in terenske pogoje. Kleščenje in lupljenje na stoječem drevju v gozdu s posebnim klestilno-lupilnim strojem tovarne Fichtel & Sachs iz Schweinfurta imenujejo v Nemčiji sistem »serias«. Naziv »serias« je nastal iz začetnic nemških besed, ki označujejo lupljenje in kleščenje na stoječem drevju. Stroj samodejno pleza ·po deblu navzgor in navzdol ter odžaguje veje z verižno žago in odstranjuje lubje s posebno ·pripravo z rezkalnimi in udarnimi zobmi. že od prej je tudi pri nas znan in v uporabi podoben stroj iste tovarne, »drevesna opica« (KS 31) in sicer za gojitveno kleščenje ali čiščenje mladega drevja iglavcev od suhih in odmirajočih vej, da bi na ta način preprečili vraščanje štrcljev v lesni plašč debla, ki se tvori z nadaljnjim priraščanjem drevja, in tako dosegli boljšo kvaliteto lesa. Prihaja pa praktično v poštev le pri ·najvrednejšem lesu (rezonančni les), (sl. 1 - 2). Ta stroj postavimo na drevo pri njegovem dnu (sl. 1). Vžgemo motor in 417 stroj samodejno pleza po deblu navzgor, oz. s kolesi potuje v špirali okoli debla do določene minimalne debeline debla (sl. 2). Spotoma odžaguje veje z verižno žago, to je z verigo na !etvi, kot jo poznamo pri sabljasti verižni motorni žagi. Nato se stroj samodejno vrne nazaj, navzdol. Tehta približno 35 kg. Prenašata ga dva delavca od drevesa do drevesa. To delo opravljata z več stroji hkrati, vsaj z dvema, da bi bila tako dosežena večja ekonomičnost dela. »Serias« stroj je po videzu povsem podoben »drevesni opici«, le da je težji in ima še pripravo za sočasno lupljenje ali odstranjevanje lubja z debla. Z velikostjo in jakostjo stroja pa se hkrati povečuje njegova teža, enako kot pri vseh strojih, in otežuje ročno prenašanje in manipuliranje, oz. je potrebno vozilo in mehan- sko nameščanje klestilno-lupilnega stroja na drevo. Pri tem pa nastanejo terenske ovire, kot je primer pri vseh drugih težkih strojih, s katerimi skušajo npr. pr-i podiranju drevja nadomestiti ročno motorno verižno žago itd. Zato se tudi stroji »serias« delijo v dva vel-ikostna tipa: na manjšega, ki ga še zmorejo prenašati delavci od drevesa do drevesa in nameščati, in večjega, ki je za ročno prenašanje pretežak in ga je treba prenašati in postavljati s pomočjo posebnega vozila-traktorja. l. Serias stroj 1 za ročno prenašanje Po dveletnem vztrajnem preskušanju in izpopolnjevanju je strokovnjakom uspelo izdelati stroj serias za kleščenje in lupljenje stoječih iglavcev prsnega premera 15 do 35 cm. Ta stroj pride v glavnem v poštev pri redčenju drogovnjaka v enodobnih sestojih Sl. 3 Serial 1 - stroj za kleščenje in lupljenje, postavljen na drevo 418 Sl. 4 Serias I - pri kle- ščenju in lupljenju ob plezanju po drevesu iglavcev. Stroj tehta 68 kg. Prenašata in nameščata ga od drevesa do drevesa dva delavca. Postavita ga na spodnjem delu debla iznad korenovca in zaženeta motor, to je dvota:ktni motor, jakosti 5,5 KM (sl. 3) . Stroj potuje po deblu z gumijastimi kolesi v spiralni smeri navzgor. Spodnji par koles, ki jih poganja motor, je po potrebi obdan z verigo, da ne zdrsne po deblu nazaj (sl. 4). Pri določeni debelini debla (10-12 cm) se stroj samodejno vrne nazaj in potuje navzdol. Pri poti navzgor, ko stroj kroži okoli debla, odžaguje veje z verižno žago na 30 cm dolgi in pokonci stoječi !etvi. Pod žago je v stroju nameščena naprava za lupljenje v obliki valja, ki ima 34 rezkalnih nožev in udarnih zob (sl. 5). Ta pri potovanju stroja navzgor odstranjuje grobo lubje, pri vračanju navzdol pa deblo dokončno olupi z rezkalnimi noži. Tedaj poskrbi posebna priprava v stroju, da se lupilni valj z noži bolj pritisne k deblu . Globina lupljenja se lahko namreč naravnava. Kvaliteta lupljenja je zato dobra, prav nič slabša kot na mehaniziranem skladišču (9), kot kažejo dosedanji poskusi (sl. 6-7). Hitrost obdelave znaša pri smrekovem drevju okoli 1, do 1,5 minute za 1 dolžinski meter debla. Pri smreki 25 cm pp. in z dolžino debla ok. 20m traja torej ta obdelava ok. 25 minut. Vmes lahko delavca nameščata stroje na drugih drevesih in tako obvladata 2-5 strojev, odvisno od razdalje med posameznimi drevesi, ki so namenjena za obdelavo, 419 od nj-ihove debeline (ki vpliva na čas trajanja obdelave posameznega drevesa) in spret- nosti delavca. Samo z enim strojem bi delavca ne bila dovolj zaposlena in delo bi bilo predrago. Saj še tako in tako stane pri ·tanjšem drevju prsnega premera ok. 15 cm strojna obdelava toliko kot ročna, medtem ko je omenjeno strojno delo tembolj eko- nomično, kolikor debelejša so drevesa, seveda do maksimalne debeline, to je 35 cm, ki jo ta stroj zmore. O učinkovitosti tega klestilno-lupilnega stroja so objavljeni rezultati obširnih raz- iskovanj, ki jih je opravil inštitut gozdarske fakultete v Gottingenu v Zahodni Nemčiji (3, 4, 5, 9, 10). Tu bi se jih dotaknili le toliko, kolikor je za splošno presojo uporab- nosti tega stroja potrebno. Na podlagi tega ·pa lahko miselno pretehtamo, v kolikšni meri pride ta stroj v poštev v naših razmerah ter še zlasti, če lahko bistveno spremeni našo dosedanjo or·ientacijo glede razvo;a mehaniziranega lupljenja in kleščenja iglavcev na mehaniziranih skladiščih . Stroj stane približno 7000 DM. Njegova življenjska oz. uporabna doba je računana s 4000 obrat. urami, z zastaranjem v 5 letih. Obratovalni čas je računan z okoli 1400 obrat. urami na leto (pri majhnih razmikih med v naprej določenimi drevesi teče motor neprekinjeno). Redni vmesni nadomestni deli (žagalna letva, žagalna veriga, lupilni valj), stanejo ok. 2000 DM in trajajo nekako 500 obrat. ur. Poleg tega je potrebna še prevozna in druga pomožna oprema v vrednosti, ,ki jo izračuna z ozirom na življenjsko dobo stroja in znaša ok. 20.000 DM. Ta vsota zadostuje za vse stroje (2-5), ki jih delavci lahko uporabijo v eni izmeni. Nabava enega stroja skupaj z rednimi vmesnimi nadomestnim·i deli za njegovo predvideno življenjsko dobo stane zaokroženo 32.000 DM. K temu je treba priračunati tangento na prevozno in drugo pomožno opremo (5,70 DM na obrat. uro ne glede na število hkrati uporabljenih strojev). Kvota popravil je raču­ nana 1,0 DM. Poraba goriva in maziva znaša 2,70 DM na obrat. uro. Kvaliteta lupljenja je dobra in baje skoraj nič ne zaostaja za lupilnimi stroji z roti- rajočimi glodalnimi noži (sl. 7) . Kvaliteta kleščenja je pri tankih vejah dobra, pti de- 420 Sl. 5 Serias stroj za kleščenje in lupljenje - priprava z udarnimi in rezljalnimi zobmi za lupljenje ob potovanju stro- ja po deblu. Sl. 6 Serias stroj na deblu po opravljenem kleščenju in lup- ljenju belih pa zadovoljiva. Poškodbe na deblovini pri podiranju okleščenega drevja niso po dosedanjih izkušnjah večje kot so koristi. Toda lahko si mislimo, da je to zelo odvisno od vrste terena. Podatki o nčinlm Glede na debelino (prsni premer) drevja in število strojev, ki jih obvladata 2 de- lavca, so podatki o učinku razvidni v naslednji tabeli (na 8-urni delavnik je računana 1 ura za pripravljalno-zaključni čas): Prsni premer drevesa, m3 15 20 25 30 cm Volumen deblovine drevesa, m3 0,14 0,31 0,55 0,83 m3 Potrebni čas za drevo, min. 11 16,2 19,6 21,5 min. Potrebni čas za 1 m3 deblovine 78,6 52,3 35,6 25,8 min. 421 Prsni premer drevesa, m3 15 20 25 30 cm Učinek na dan z 1 strojem, ma 5,3 8,0 11,8 16,3 m3 Učinek na dan z 2 strojema, m3 10,6 16,0 23,6 32,6 ma Učinek na dan s 3 stroji ma 15,1 23,8 34,6 46,5 ma Učinek na dan s 4 stroji, m3 30,4 44,9 62,0 m3 Učinek na dan s 5 stroji, m3 36,0 53,1 74,4 m3 Razdalje in prehodnost terena med drevesi, ki zaradi prenašanja stroja od drevesa do drevesa lahko bistveno vplivata na učinek, v izvirnih podatkih nista navedeni. Gre za majhno razdaljo med drevesi in za lahko preboden teren v smrekovih sestojih. Kot je iz številnih podatkov razvidno, učinek z debelino drevja hitro narašča. Enako je razvidno naraščanje učinka s številom hkrati uporabljenih strojev v primerjavi z učin­ kom pri delu z enim strojem. Učinek je skoraj sorazmeren s številom uporabljenih strojev oziroma neznatno manjši. To pomeni, da je delavcem mogoče obvladovati več strojev hkrati brez občutnih zastojev, vendar je njih število gotovo odvisno od spretnosti delavcev, od razdalje med prizadetimi drevesi in od dobre prehodnosti terena. Lahko torej sklepamo, da so na- vedeni podatki optimalni. Razumljivo, da stroški dela na enoto količine s številom uporabljenih strojev občutno padajo, ker se stroški za ista 2 delavca delijo na mnogo večji učinek. Finančna kalkulacija tudi kaže, da se delo s tem strojem v primerjavi z ročnim delom ne splača, če ddavca ne delata hkrati najmanj z dvema strojema, še zlasti ne pri drevju pod 20 cm pr<>nega premera. (Če se torej to delo v navedenem primeru ne splača v Nemčiji pri veliko višji ceni delovne sile, se toliko manj splača v naših razmerah ne glede na to, da bi bil pri nas verjetno nižji strojni učinek kot je izkazan v njihovih podatkih, o čemer priča dovolj že samo podatek o 1400 obrat. urah na leto.) Pri drevju s prsnim premerom 15 cm je tudi pri sočasni uporabi dveh strojev, strojno delo dražje od ročnega. To pa je razumljivo, ker se pri drobnem drevju porabi enak čas za prenos strojev od drevesa do drevesa, kot pri debelem drevju, na enoto volumna pa odpade veliko več časa. če iz navedenih podatkov izluščimo učinek na primer so- časne uporabe dveh strojev pri drevju s prsnim premerom 25 cm, odpade na enega delavca zaokrožen učinek 12 ma na dan. če računamo, da znaša pri tej debelini drevja pri ročni izdelavi povprečni učinek 3,5 ma na dan in da odpade na ročno lupljenje in kleščenje z motorko skupaj 45 0/o + 25 o;(} = 70 0/0 dela (13), bi znašal učinek ročnega kleščenja in lupljenja 3,5 m3 : 70 0/o = 5 ma na delavca dnevno. Pri navedenem učinku znaša torej strojna obdelava 240 0/o ročne, kar pa komaj zadostuje za finančno ekono- mičnost (po oceni). To nam ilustrirajo tudi finančne kalkulacije. Po le-teh stane strojno delo pri sočasni uporabi dveh strojev po primerjalni ceni (brez obratovne in upravno- prodajne reži je) pri drevju prsnega premera 15, 20, 25 in 30 cm kar 40.70, 27.0, 18.30 in 13.20 DM/m3. V primerjavi s ceno njihovega ročnega dela ni pri drevju s prsnima premeroma 15 in 20 cm nič prihranka, pri drevju 25 in 30 cm premera pa znaša pri- hranek 9 0/o in 23 0/o. Seveda je pri debelejšem drevju in v primeru sočasnega dela s 3-5 stroji finančni rezultat mnogo boljši in znaša finančni prihranek 53 o;(}. S primer- falnimi kalkulacijami so tudi prikazali, da je za drevje pod 25 cm rentabilnejša obdelava ila centralnem mehaniziranem skladišču. Pri vsem tem pa je za uspešno delo izredno odločilno, da so delavci dobro poučeni o delu s stroji in seznanjeni z manjšimi popravili (6). Na podlagi navedenih podatkov bi mogli napraviti tudi našo kalkulacijo ekonomic- nosti. Upoštevati bi morali nabavno ceno uvoženih strojev skupaj z dodatno opremo in njihove orientacijske podatke o učinku. Za presojo uporabnosti tega stroja v naših raz- merah pa zadostuje tudi praktična primerjalna presoja sestojev in terenskih razmer. 422 Sl. 7 Okleščena in olupljena stoječa smrekova debla po opravljenem kleščenju in lupljenju s >>serias« strojem Imamo nekaj enodobnih smrekovih gozdov s takšnimi redčenji, kjer bi drevje •imelo ustrezne dimenzije za ta stroj in sicer prsni premer ok. 20- 35 cm. Tam bi takšen stroj prišel v poštev, če bi imeli opravka z zadostno količino takšnega drevja in ne bi bili vezani na že obstoječe centralno mehanizirane skladišče. Nekaj drugega pa je pri naših rednih sečnjah, kjer pretežni del odpade na debelejše drevje. Kaj bi nam koristilo, če bi tu pa tam kakšno drevo obdelali s tem strojem? Poleg tega bi morali računati s toliko večjo razdaljo med ustreznimi drevesi in s toliko 423 manJSlill učinkom, da bi bila ekonomičnost v vsakem primeru problematična. Povsem drugače bi presojali ta stroj , če bi bil uporaben za vse tiste debeline drevja, ki pretežno napadejo v rednih sečnjah . Zato tovarna in strokovnjaki nadaljujejo s prizadevanji, da bi konstruirali tak stroj , ·ki bi ustrezal tudi za drevje s premerom na>serias !«, še zlasti, ker je treba priračunati tudi traktor in priklopnik. Približne cene znašajo: >>Serias Il«, orientacijska cena najmanj . redni vmesni nadomestni deli . . . . traktor z opremo . . . . . . . . priklopnik z 2 kabinama s sedežnim dodatkom . Skupaj 9.000 DM 4.000 DM 17.500 DM 19.500 DM 501.000 DM Pri hkratnem delu s več strOJI Je treba priračunati za vsak nadaljnji stroj skupaj z nadomestnimi deli še po 13.000 DM. Isto vozilo pa rabi za vso garnituro strojev. Investicija za garnituro s petimi stroji >>ser.jas « bi potemtakem znašala ak. 100.000 DM, kar je v primerjavi z investicijo za kakšno centralno mehanizirana skladišče še vedno malo. Pri kalkulacijah računajo letno na 200 del. dni, 900-1400 obrat. ur (več pri manjšem številu strojev na posadko), trajanje strojev in traktorja 4000 obrat. ur, tra- janje rednih nadomestnih delov 500 obrat. ur, kvota popravil 0,8, poraba goriva in maziva za stroj in traktor 2,10 + 5,70 DM na obrat. uro. Izkalkulirani finančni prihra- nek pr·i dosedanjih poskusih se v primerjavi z ročno obdelavo giblje med 10-57 O/o, odvisno od debeline drevja in števila strojev pri isti delovni posadki. Kalkulacija ekonomičnosti bi seveda v naših razmerah dala precej drugačne in po- večini negativne rezultate. Ne glede na to pa je treba odtehtati še druge pogoje uporab- nosti tega stroja pri rednih sečnjah v naših razmerah. Kraški skalovit teren onemogoča ali otežuje pristop traktorja do drevesa. Precejšen del drevja ima večjo debelino kot jo zmore obravnavani stroj. To vse pomeni tehnično oviro, ki zvečine tako zožuje 425 možnost uporabe tega stroja, da praktično ne pride v poštev. četudi bi vmes nekatere količine drevja ali oaze sestojev obdelali s stroji »serias« ne glede na ekonomičnost njihove uporabe, bi nam to ne koristilo, ampak bi ekonomičnost z vidika celotnega sečišča le še zmanjšali, še zlasti, kadar imamo opraviti s centralnim mehaniziranim skladiščem, ki zmore olupiti vso količino oblovine. Kakorkoli je torej ideja o strokovnem kleščenju in lupljenju na stoječem drevju vabljiva in na prvi pogled uresničljiva, je v naših razmerah obsojena na neuspeh, takoj ko je vezana na vozilo, ki mora priti do vsakega drevesa posebej, podobno kot to velja za druge težke stroje za podobne naloge. Zavedati se torej moramo, da je za nas za dogleden čas, dokler se ne pojavi kakšna nova, ustreznejša tehnika za podiranje in kleščenje drevja, ročna prenosna motorka najsodobnejši in najracionalnejši stroj za to delo, lupljenje pa najsmotrneje rešujemo s primerno mehaniziranimi skladišči lesa. Povzetek V Zah. Nemčiji že nekaj časa delajo poskuse s stroji »serias« firme Fichtel & Sachs iz Schweinfurta. To so stroji, s katerimi oklestijo in olupijo še stoječe iglavce v gozdu. Razumljivo je, da je to zelo vabljiv način obdelave, ker zahteva razmeroma majhno investicijo in se izogne stroškom za odvažanje vej in lubja, ki jih imamo pri strojni obdelavi drevja na skladiščih. Poleg tega se izogne težavam s prevažanjem neoklešče­ nega drevja, kadar ga želimo strojno oklestiti na skladišču. »Serias« stroj je podoben »drevesni epici« (KS 31), ki je proizvod iste firme in rabi za čiščenje mladega drevja od suhih vej, da bi bil nadaljnji prirastek lesa čist. Torej jo uporabljajo v gojitvene namene, kot je navada tudi v Sloveniji za smrekovo drevje, ki daje dragocen rezonančni les. Konstruirana sta dva tipa strojev »Serias«, manjši (I) z ročnim prenosom za drevje pp do 35 cm in večji (II) s traktorsko manipulacijo za drevje pp do 65 cm. Serias I (68 kg) prenašata med drevjem dva delavca. Postavita ga na deblo pri dnu iznad korenovca in poženeta motor. Hkrati delata z več stroji, najmanj pa z dvema, ker je ekonomičnost dela bistveno odvisna od števila strojev. Stroj samodejno potuje na kolesih okoli debla ·in hkrati navzgor. Pri tem z verižno žago odžaguje' veje ob deblu in s posebno napravo z rezkalnimi in udarnimi zobmi odstranjuje grobo lubje. Pri določeni debelini debla se stroj vrne na enak način navzdol. Pri vračanju z rezkal- nimi noži dokončno in popolneje olupi deblo. Najbolj ekonomično je to delo pri drevju s premerom 20- 35 cm. V literaturi so dani podatki o učinku in ekonomičnosti dela v odvisnosti od debeline drevja in števila hkrati uporabljenih strojev. Po teh podatkih je možno napraviti vnaprejšnjo kaUrulacijo za konkretne razmere. Ta stroj pride v poštev predvsem tam, kjer imamo opravka z obsežnejšimi redčenji drevja navedene debeline. Prototip >>serias I'r« za drevje s prsnim premerom 35-65 cm pa tehta že čez 100 kg in je pretežak za ročno postavljanje. V ta namen rabi gosenični traktor »traok- ster<<, ki ima sprednji del prirejen v ta namen. Je okreten in zmore težko prehodne terene. S posebno prikolico prevaža več strojev z vso opremo in delavce. Pri »serias Il << se v naših dozdnih in pri naših terenskih razmerah srečujemo s težavami kot pri vseh tež,kih strojih za podobne namene, s katerimi je treba priti do drevja, zato so tehnično problematični, še bolj pa neekonomični. Poleg tega ne zmorejo vsega drevja v naših sečišč ih. Zaradi vseh navedenih vzrokov se bomo morali v naših razmerah še nadalje zado- voljiti z odžagovanjem vej z motorko, strojno lupljenje pa usmerjati na CMS. 426 Literatura l. Bausch, T .: Entasten und Entrinden stehender Baume in einem Arbeitsgang, HZB!att 120/ 1973. 2. Becker, G.: Zum Beitrag: Serias im Systemvergleicb, Allg. Fzs. 41/1973. 3. Hiiberle, S.: Die Stehendbearbeitung von Durchforstungsholzern der Fichte im System- vergleich, Allg. Fzs. 28/1973. 4. Hiiber/e, S.: Wie bietet sich das Serias-System bei differenzierterer Betrachtung dar, Allg. Fzs. 5/1974. 5. Hiiberle, S.: Ist die Stehendentastung und Entrindung eine wirtschaftlicbe Alternative zur Werksentrindung, Allg. Fzs. 16/1974. 6. Kurzdorfer, H.; Henning, H.: Klettersageneinsatz im Stiitzpunktsystem, Allg. Fzs. 6/1974. 7. Loycke H .: Entwurf zu einer Grundkonzeption fUr die zukiinftige Gestaltung von Holzernte und Holztransport, KWF, Buchscblag 1971. 8. Moh/enbruch, N.: Arbeitstagung, Stehendentastung und Entrindung bei Nadelbolz- duchforstungen 1973, Allg. Fzs. 28/1973. 9. Sterzik, H . K.: Die Holzernte auf dem Sachs-Entaster und Entrinder Allg. Fzs. 28/1973. 10. Sterzik, H. K.: Zur mechanisierten Aufbereitung des Rohholzes am Fallort, HZB!att 71/1974. 11. Turk, Z.: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost, Ljub- ljana, 1974. 12. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana, 1975. 13. Winkler, l.: Gospodarnost nove tehnologije sečnje in izdelave iglavcev, Ljubljana 1970. SERIAS-ENTASTUNG UND ENTRINDUNG At~ STEHENDEN BAUMEN Zusammenfassung In der Deutschland verlaufen scbon seit einiger Zeit Versuche mit den »Serias« Maschinen der Fi1ma Fichtel & Sachs aus Schweinfurt. Das sind Maschinen mit welchen man die Enta- stung und Entrindung an stehenden Baumen durchfiihrt. Selbstverstandlicb bedeutet diese Methode eine anziebende Behandlung, da sie eine ver- haltnismassig kleine lnvestition erfordert und die Transportkosten von Asten und Rinde eli- miniert, die sonst bei der maschinellen Aufarbeitung an Lagerplatzen entstehen. Ausserdem weicht sie den Transportschwierigkeiten bei der Lieferung der unentasteten Baume auf Lager- platze aus. Die Serias-Maschine ist ahnlicb dem, von der selben Firma erzeugten, Baumkletterer (KS 31), der fiir die Reinigung junger Baume von Trockenasten, also fiir Pflegearbeit, dient um den weiteren Holzzuwachs ohne Knorren zu ermoglichen und auch in Slowenien bei den hochwertigen Resonanzholzbaumen gebraucht wird. Es sind 2 Typen von Serias-Maschinen konstruiert: die kleinere (I) fi.ir Baume bis 35 cm BHD mit manueller Aufstellung und die grossere (Il) fii r Baume bis 65 cm BHD, die man mit einem kleinen, zu diesem Zwecke angepassten Raupenschlepper »Trackster« tragen und auf den Baum aufstellen muss. Serias I (68 kg) wird von 2 Arbeitern von Baum zu Baum getragen und am untersten Tei! des Baumschaftes ober der WurzelanHiufe aufgestellt und in Betrieb gesetzt. Die 2-Ar- beiterrotte bedient gleicbzeitig mehrere Mascbinen, wenigstens 2, denn die Wirtschaftlichkeit hangt vor allem von der Zahl der gleichzeitig eingesetzten Maschinen ab. Die Maschine Hiuft automatiscb mit Gummiradern auf dem Baumschafte spiralenformig hinauf. Dabei sagt sie die Aste mit einer Kettensage ab und entfernt grobe Rinde mit einer Vorrichtung mit Fras- und Schlagzahnen. Bei einer bestimmten D icke des Schaftes kehrt die Maschine automatisch hinunten zuriick. Dabei entfernt sie mit den F rasmessern endgii ltig oder feiner die i.ibrig- gebliebene Rinde. Am wirtschaftlichsten ist diese Arbeit bei den Baum5tarken von 20-35 cm BHD. Die Angaben liber die Leistung und Wirtschaftlichkeit dieser Arbeit kann man aus der Literatur entnehmen. Es hangt entschieden von der Baumstarke und der Zahl der gleichzeitig einge- setzten Maschinen ab. Auf Grund dieser Angaben kann man eine Vorkalkulation fiir kon- krete Arbeitsverhaltnisse ausrechnen. Diese Maschine kommt dort in Betracht, wo und wann man mit ausgiebigen Durchforstungen erwahnler Baumstarken zu tun hat. 427 Der Prototyp Serias II fi.ir Baume 35-65 cm BHD wiegt aber schon liber 100 kg und ist zu schwer fi.ir manuelle Aufstellung und trbertragung. Zu diesem Zwecke wird ein Raupen- schlepper »Trackster<< mit grasser Beweglichkeit und mit einer Anpassung an seinem vorderen Tei! verwendet. Mit einem entsprechenden Anhanger transportiert er mehrere Maschinen samt notwendiger Ausri.istung und Arbeiter mit. ln der Literatur sind die i:ikonomischen Angaben bisheriger Versuche gegeben. ln unsere Wald- und Terrainverha\tnissen begegnet man dabei ahnliche Schwierigkeiten wie bei allen schweren Maschinen, mit denen man zu e.inzelnen Baumen kommen mi.isste und die solche Maschinen bereits technisch problematisch, noch mehr aber unwirtschaftlich machen. In unseren regelmassigen Schlagerungen, wobei meist hi:ihere Starkenstufen auftreten, wird man sich also noch weiterhin bei der Entastung mit der Motorkettensage zufriedenstellen mi.issen, die Entrindung aber auf Lagerplatze verschieben. DELOVNA ORGANIZACIJA Gozdno gospodarstvo Maribor TYMEVA ULICA 15 preko temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacija: Podvelka Ožbalt ob Dravi Lovrenc na Pohorju Ruše Reka/Pohorje Maribor Slovenska Bistrica Oplotnica Ptuj Ormož za gradnje in mehanizacijo gospodari z družbenimi gozdovi in gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad ter nudi lovske, ribolovne, letne in zimske turistične usluge 428 UDK 634:0.174.7 (Picea omarica Panc.) PANčiCEVA OMORIKA žALUJKA Picea omorica (Pančic) Purl\yne var. Pendula Dr. Rihard Er ker (Ljubljana) Er ker, R.: Pančiceva omorika žalujka. Gozdarski ve- stnik 33, 1975, 9, str. 429--434. V slovenščini. Avtor opisuje kratek historiat odkritja Pančiceve omo- rike leta 1875 pri vasi Zaovine. Navaja značilnosti omorike, po katerih se razlikuje od navadne smreke (Picea abies). Omenja današnjo razširjenost omorike v Jugoslaviji in va- rieteto z visečimi vejami, ki jo je zapazil na Vrhniki. Er ker, R,: Pančiceva omorika žalujka. (Picea omo- rika var. pendula near Ljubljana). Gozdarski vestnik 33, 1975, 9, p. 429--434. In Slovene. The author describes shortly the history of discovery of the Omorika in 1875 near the village Zaovine. He cites the differential characteristics of the species in comparison with the Spruce (Picea abies), and presents its actual spreading in Yugoslavia as well as its variety with handing branches no- ticed by him in Vrhnika near Ljubljana. Sl. 1 Josip Pančic (1814-1888) je leta 1875 odkril Pančicevo omoriko pri vasi Zaovine (po J ovanovicu. 1967) Letos l. avgusta je preteklo 100 let, odkar je Josip Pančic (1814-1888) odkril Pančicevo ommiko - Picea omorika (Pančic) Purkyne. Zanimivo je, da je Pančic že leta 1855, ko je potoval po užiški okolici, zvedel za omoriko (Fukarek 1967). Ta naj bi rasla ·nekje v tem predelu. Toda nihče mu je ni 429 / j '"---(__ '-·-, \\ ( 1875 1877 1880 i 1887 !·--~'-- \ \ """"" ' --- \ \__ \ '\, ................... ~n / .1.~~~ Sl. 2 Pančiceva potovanja skozi predele, v katerih je odkril omoriko (po Fukareku, 1967) Sl. 4 Picea omorika v parku Tivoli v Ljubljani 1 ~~:-"~- .(.:,.: ~ - ' ' .- \_ znal pokazati. Nekateri so menili, da je omorika podobna jelki, drugi, da je slična smreki. Večina pa je mislila, da je jelka in omorika eno in isto drevo. Deset let pozneje (1865) je Pančic prek administracije zaprosil, da naj Veliki šoli v Beogradu pošljejo veje s storži vseh iglavcev, ki rastejo na Tari in Zlatiboru. že v jeseni istega leta je dobil veje tise, jelke, smreke, dveh borov in iskane omorike. čeprav sta bili veji omorike brez storžev, je Pančic zapazil, da se razlikujeta od jelovih vej ter da sta bolj podobni smrekovim. Zaprosil je srez v Bajini Bašti, da mu naknadno pošlje storže tamkajšnjih i.glavcev. Toda storžev tudi tedaj ni dobil. Da bi razrešil to uganko, je Pančic odpotoval v začetku julija leta 1875 v jugoza- hodno Srbijo, odkoder so izvirale zgoraj omenjene veje (Sl. 2). Prvega avgusta istega leta je po dolgotrajnem tavanju v bližini vasi Zaovine odkril neznan iglavec. Neki krnet, ki ga je spremljal, je prepoznal to drevo kot iskano omoriko. že prvi pogled na drevo, ki je obilno obrodilo, je Pančica prepričal, da to ni niti jelka niti smreka ampak nova vrsta v naši flori. Domnevajo, da je omorika relikt evropske flore iz terciarne dobe. Njeni sorodni vr- sti rasteta v severovzhodni Aziji in na zahodnem delu Severne Amerike (Jovanovic 1967). Od navadne smreke (Picea abies) se omorika razlikuje po naslednjih znakih: 431 \~ ,~\ '~' ~'yr~· r.'\2 ' ~ \) \ -~ )t ~ ( ,.'~ ! : 1 1 / ! t~ "-....._~ \_ \ ~-""' I'U5.VUA - \ .. / -:.. ~ 1/ ,, K 1 "\?-"' ~ .· ,. ~ _ __ \ 1 ·~o t"' ..... ~, ·-- . ~ z.,~ YIK~ . 1 ·~ SL 3 Sedanji areal razprostranjenosti omorike (po Fukareku, 1967) Picea abies Krošnja je piramidalna. Deblo debelo, pokrito z drobnimi pluta- stimi luskami. Spodnje veje 60- 80 letnih dreves so vedno daljše od 2 m. Iglice na sterilnih vejah so štirioglate, višina povprečnega prereza je večja od ši- rine. Listne reže so enakomerno razdeljene na vseh 4 ploskvah. Iglice svetnih vej so štirioglate, toda bolj široke kot visoke. Li- stne reže so pretežno na zgornji strani. Storži so 9 do 20 cm dolgi, 3 do 4 cm široki, plodne luske imajo različno obliko, na robu so zobčaste. Mladi storži so rdeči ali pa zeleni . Sl. 5 Pančiceva omorika - Pi- cea omorica (Pančič) Purk. var. pendula Schwerin pri av- tobusni postaji na Vrhniki Picea omorika Krašnja je ozkopiramidalna, skoraj va- ljasta. Deblo vitko, plutaste luske so večje. Spodnje veje pri 60- 80 let starih dre- vesih so navadno krajše od 2m. Iglice so v mladosti srpasto zavite, v sta- rosti ravne. Listne reže so razporejene v dve jasni, beli progi, podobno •kot pri jelki. Storži so 2 do 6 cm dolgi, 1,3 do 3 cm širo:k.i , plodne luske so okroglaste, njih rob je drobno nazobčan. Mladi storži so mod- rikasti. Kmalu po odkritju so omoriko prenesli in jo zdaj gojijo v mnogih evropskih drža- vah (Velika Britanija, Nemčij a, Sov. zveza, F inska, Belgija, Francija, Danska). Proti 433 pomladanski in jesenski pozel>i ter strupenim plinom je bolj odporna kot ostale vrste smrek (J ovanovic 1967). V Sloveniji jo gojijo predvsem kot okrasno rastlino po vrtovih in parkih, kjer je sko- raj ·popolnoma izpodrinila bodečo smreko (Picea pungens). Schwerin (1929) razlikuje več varietet Pančiceve omorike. Med drugimi navaja tudi različek z visečimi vejami, ki se po njem imenuje Picea omorika (Panči{:) Purk. var. pen- dula Schwerin. Taka omorika žalujka raste pri avtobusni postaji na Vrhniki (Sl. 5). Vi- soka je 19m, v prsni višini ima premer 20 cm. Zaradi gostega sklepa se ji gornje veje sušijo. Po Fukareku (1950) je omorika danes razširjena v kra}ih ob srednjem in spodnjem toku reke Drine, in sicer na večjem področju izmed Bajine Bašte in Višegrada na obeh straneh Drine, ter na dveh manjših predelih: eden leži jugovzhodno od Ustiprače, drugi pa jugozahodno od Foče (Sl. 3). Literatura Anič, M.: Dendrologija, Sumarski priručnik I, Zagreb, 1946. Baron, H.: Anbau auslandischer Holzarten, D. D. G., 1929. Beissner-Fitschen: Nadelholzkunde, Berlin, 1930. Brinar, M .: Gozdarski slovar, Ljubljana, 1970. Erker, R.: Opis gozdnega drevja in grmovja (Dendrologija), Ljubljana, 1957. Fukarek, P.: Pančicevo otkrice omorike i njena dalja proučavanja, Beograd, 1967. Fukarek, P.: Picea omorika, njezina vrijednost u šumarstvu i pitanje njenog areala, Sumar- ski list 11, 1935. Fukarek, P.: Pančiceva omorika (P. omorika [Panč l Purkyne), Sumarska enciklopedija 2, Zagreb, 1963. Fukarek, P .: Današnje rasprostranjenje Pančiceve omorike (Picea omorika Pančic) i neki podaci o njenim sastojinama. God. Biološkog inštituta u Sarajevu, III, 1950. Gerlach, C. A.: Welche auslandische Koniferen haben sich in pommerischen Klima be- wahrt?, D . D. G ., 1928. Harrer, F.: Forstlicher Anbau f remder Fichtenarten, D. D. G., 1933. Hen·tpel, G. - Wilhelm, K.: Die Baume und Straucher des Waldes, Wien, 1889- 1900. H erre, H.: Die eingefi.ihrten Eichen und Nadelhi:ilzer im slidwestlichen Kaplande, D. D. G., 1928. Herrmann, Zapfen Bestimmungstabellen, D. D. G ., 1933. Hoemann, R .: Forstlichc Erfahrungen mit ausHindischen Holzarten in der Rheinprovinz, D. D. G., 1928. Holliinder, G.: Uber die Formen der Picea omorica, D . D . G ., 1933. Jeglič, C.: Ali me poznate?, Moj mali svet, št. 12, 1974. Jovanovic, B .: Dendrologija sa osnovima fitocenologije, Beograd, 1967. Koch, F.: Uber das entwicklungsgeschichtliche Alter der Baume und ihre geographische Verbreitung in Vergangenheit und Gegenwart, D. D. G., 1933. ' Kriissmann, G.: Die Nadelgehi:ilze, Berlin, 1960. Malejeff, W. P.: Koniferen-Naturalisation an der kaukasischen Ki.iste des Schwarzen Meeres und der Si.idklisle der Krim, D. D. G., 1928. M ayr, H. : Fremdlandische Wald- und Parkbaume flir Europa, Berlin, 1906. Morgenthal, J. : Die Nadel gebi:ilze, Stuttgart, 1964. Petračic, A.: Vzgajanje šuma I, Zagreb, 1925. Mun ch, E.: Forstgefahrdnung wintergrliner Gehi:ilze, D. D. G., 1928. Piskernik, A .: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, Ljubljana, 1951. Plavšic, S.: Die Standorte von Picea omorica im mittleren Drinagebiet, D. D. G., 1939. R ehder, A .: Manual of cultivated T rees and Shrubs, New York, 1926. Schwerin, F.: Dendrologische Notizen XV, DDG, 1928. Schwerin, F.: Botanische und forstliche Mitteilungen i.iber Koniferen, D . D. G., 1929. Si/ic, č.: Atlas drveca i grmija, Sarajevo, 1973. Tschermak, L.: Waldbau, Wien, 1950. Wulffen- Mahndorf, H. W.: Dauerwald und Exoten, D. D. G., 1928. Wulffen , H . W.: Wildverbiss, D. D. G., 1929. 434 UDK 634.0.67/68- 06 EKONOMSKI POLOžAJ TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUžENEGA DELA IN OBRATOV ZA KOOPERACIJO V GOZDARSTVU Z VIDIKA NOVE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI Stane Kož e 1 j (Celje) K ože 1 j, S.: Ekonomski položaj temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacija v gozdarstvu z vidika nove samoupravne organiziranosti. Gozdarski vestenik 33, 1975, 9, st. 435-442. V slovenščini, povzetek v nemščini. Avtor kritično obravnava novo organizacijsko zasnovo gozdnih gospodarstev predvsem z vidika medsebojnih in notranjih odnosov med temeljnimi organizacij ami združe- nega dela, na osnovi ekonomskih cen prelivanega blaga in storitev. Predvsem pa poudarja vlogo knjigovodske službe, ki mora voditi za sleherno temeljno organizacijo združenega dela vso knjigovodstvo. K ože 1 j, S.: Ekonomski položaj temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacija v gozdarstvu z vidika nove samoupravne organiziranosti. (The economical situation of the basic organization of the united work and of the forest cooperative productive organizations from the standpoint of self-management). Gozdarski vestnik 33, 1975, 9, p. 435-442. ln Slovene, summary in Girman. The author discussed the new organization scheme of the regional forest management organizations from a critical standpoint estimating the mutual and interna! relations of the basic organizations of the united work on the basis of economical prices of transferred goods and the output. In the fi rst line, he points out the role of the central book- keeping service for every single basic organization of the united work. Uvod V gozdarstvu naše socialistične republike Slovenije je bilo leto 1974 zelo razgibano: gozdna gospodarstva so poskušala ustavno reorganizirati svoje organizacijske enote, ustanovljene so bile območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, delavci in gozdni posestni.ki so začeli razmišlj a ti na novo, sestavljati samoupravne sporazume, pra- vilnike in druge osnovne samoupravne ·in organizacijske dokumente o ravnanju in obna- šanju v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in obratih za kooperacija. Nekatera gozdna gospodarstva so novo organizacijsko obliko zadela bolj , druga manj . Tako se v nekaterih gozdnih gospodarstvih tudi ~e letos lomijo kopja; delavci in gozd ni posestniki iščej o na jprimernejše organizacijske zasnove. N ajbrž bo po- nekod potrebno še veliko trdega dela, dogovarjanj a in seveda preorganiziranja. Kakor- koli že, gozdarstvo v naši republiki je zasnovano na ustavi in sedaj je treba naše delo, obnašanje in samoupravljanje vtiriti v te nove kolesnice. Začenj a se torej drugo, po mo- jem mnenju zelo zanimivo poglavje nove organizacijske oblike. Namen mojega prispevka ni razglabljati o gozdarskih strokovnih vprašanjih, temveč predvsem o tehle stvareh: nova organizacijska zasnova gozdarstva, 435 - poudarek na TOZD in OK, - pravice delavcev in gozdnih posestnikov, - planiranje in zajemanje podatkov, - skupno knjigovodstvo ni več mogoče, -·knjigovodstvo po TOZD in OK, - organizacija zajemanja in analize podatkov, - knjigovodstvo v povezavi z AOP. Nanizana poglavja bom skušal prikazati tako, da bo tudi gozdarski strokovnjak lah- ko spoznal na videz »tečne, birokratsko-administrativne« probleme, brez katerih pa pri dnevnem delu ne gre. Nova organizacijska zasnova gozdarstva Gozdarstvo socialistične republike Slovenije je še vedno razdeljeno na gozdnogospo- darska območja. V posameznem gozdnogospodarskem območju so družbeni gozdovi in gozdovi v lasti občanov - gozdnih posestnikov. Do nedavnega so bila gozdna gospo- darstva, ki se ter·itorialno ujemajo z gozdnogospodarskimi območji, organizirana na gozdne obrate. Praviloma smo imeli po gozdnih obratih skupno gospodarjenje z druž- benimi in zasebnimi gozdovi. Gozdni obrati so bili razdeljeni na revirne okoliše ali re- vima mesta, le-ta pa so se ponavadi delila še na manjše delovodske ali logarske okoliše. Po najnovejših organizacijskih zasnovah pa skupna organizacija in gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi v enem gozdnem obratu ni več mogoča. Pojem gozd- nega obrata je zamenjan s pojmoma temeljna organizacija združenega dela ali TOZD za družbene gozdove in obrat za kooperacija ali OK za zasebne gozdove. Ob tem pa se- veda ostaja še nadalje skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi znotraj enega območja in sicer s pomočjo ene gozdnogospodarske delovne organizacije. Končno ne smemo pozabiti, da so se nekatera gozdna gospodarstva združila z ob- močnimi lesno industrijskimi podjetji. S tem smo v Sloveniji že dobili znatno močnejše organizacije združenega dela. Menim, da tam, kjer se ta proces združevanja gozdno- gospodarskih organizacij z organizacijami združenega dela predelovalne ·industrije sicer še ni začel, že razmišljajo o enem ali drugem načinu povezovanja. Zveza med gos.podar- skimi organizacijami in predelavo je po naravi brez formalnih povezav tako močna, da imajo dane vse pogoje za združevanje. V kolikor je še kje kaj vzrokov nepovezanosti, so to več ali manj regijske zaprtosti, lokalizmi, občinske lokalne težnje in najbrž ne nazadnje tudi glorificirane personalne ne-ambicij e. Poudarek na TOZD in OK Racionalno bi seveda bilo, da bi sleherna gozdnogospodarska organizacija imela samo eno TOZD in samo en OK. V resnici pa je drugače. Ponavadi je več TOZD in več OK, ker so odločitve slonele na prejšnjem številu gozdnih obratov. Poleg tega, da imajo gozdna gospodarstva gozdarske TOZD in tudi gozdarske OK, so nastali še drugi, lahko bi rekli zunajgozdarski TOZD za potrebe gozdnega gradbe- ništva, gozdnega drevesničarstva, transporta lesa, trgovine, mehanične delavnice in druge. čistejša je slika v zasebnih gozdovih, kjer imajo gozdna gospodarstva zgolj gozdarske obrate za kooperacija in ponavadi nobenih drugih postranskih gozdarskih organizacijskih tvorb. Naj bodo TOZD in OK takšni al·i drugačni , vsem je osnovni cilj, biti zaokrožena gospodarska celota, za katero je mogoče izmeriti celotni dohodek in družbeno priznano 436 delo. Naj takoj poudarim, da TOZD ali OK ni hermetična organizacijska obLika, zaprta sama vase, ki ·bi bila sama sebi namen. TOZD in OK tudi nista vsak zase delovna organizacija, vsaj v gozdarstvu ne, ker jih zakonska določila obvezujejo, da sestavljajo organizacijo združenega dela. če je znotraj TOZD in OK poudarek na samostojnem pridobivanju in razdelitvi dohodka, se zlasti v gozdarskih TOZD kaže velika potreba po prelivanju določenih sredstev. Seveda to prelivanje ne more biti takšno, kot je bilo nekoč. Centralni samoupravni organ je na primer sprejel neko odločitev in nihče mu ni mogel ugovarjati. Današnje prelivanje, v kolikor ni predpisano, sloni na samouprav- nem dogovarjanju. Zanimivi so seveda tudi ekonomski odnosi med TOZD, med OK in TOZD in končno med samimi OK. Do sedaj je že jasno, da lahko sloni sleherni gospodarski odnos med TOZD, med OK in TOZD ter med posameznimi OK izključno na polni prodajni ceni. To pa pomeni, da ni več prepuščeno TOZD in OK, da bi se dogovar- jali za čim nižje cene medsebojnih storitev samo zato, da bi bila »stvar cenejša«. Vsi izdelki, polizdelki in opravljene storitve med TOZD, OK in TOZD in med OK morajo biti prodani po ceni v kateri sta tudi zaslužek in akumulacija. Potreben je dogovor, da se medsebojni odnosi - prodani izdelki ali opravljene storitve - zaračunavajo po takih normalnih stroških, da tisti, ki prodaja dobi povrnjene vse materialne stroške, minimalno amortizacijo, osebne dohodke, pogodbene in zakonske obveznosti in si se- veda zaračuna še neko poprečno akumulacijo. Menim, da je povsem prav in normalno, da vsebujejo cene minimalno amortizacijo osnovnih sredstev. O eventualnih višjih amortizacijskih stopnjah pa bi v orga:nizacij·i združenega dela med TOZD in OK moral biti s-klenjen ustrezen sporazum. Na ta način bi odpadla bojazen, da bi lastniki osnovnih sredstev izkoriščali uporabnike storitev, dasiravno je izredno gospodarno amortizirati v kar se da kratkem času čim več osnovnih sredstev. To vse navajam predvsem s stališča, da je znotraj ene organizacije združenega dela treba naj.prej izkoristiti vs~ kapacitete, šele nato, če te ne zadoščajo, poiskati rešitev zunaj organizacije združenega dela. Dokaj sporno je bilo tudi vprašanje statusa takoimenovanih skupnih služb. V skupnih službah ali delovnih skupnostih skupnih služb je ponavadi skoncentrirana vse tisto delo, ki je ozko specializirano in bi ga zatorej ne bilo smotrno organizirati v vsaki manjši enoti. Te službe opravljajo ponavadi splošne kadrovske zadeve, komercialne posle, plansko-računovodske zadeve, štud1je dela, avtomatska obdelava podatkov, raz- vojno tehnične zadeve, varstvo pri delu, izobraževalne naloge, v mnogih primerih ure- janje gozdov ipd. Do danes so se izoblikovala stališča, da skupne službe ne morejo biti TOZD, dasiravno je to stališče v nekaterih drugih republikah drugače zastopano. Skupne službe so delovna skupnost, ki lahko sestavlja svoj obračun, pripada pa jim le potreben sklad skupne porabe. Ostanka dohodka ne smejo izkazovati Trditev, ki sem jo postavil v prejšnjem odstavku za TOZD in OK, da lahko zara- čunavajo storitve drugim TOZD in OK v gozdnogospodarski organizaciji po polni pro- dajni ceni, torej ne ·drži za storitve skupnih služb. Delovna skupnost skupnih služb opravlja storitve za TOZD in OK in jih zaračunava po samoupravnem sporazumu o združitvi v organizacijo združenega dela. Ti samoupravni sporazumi določajo po- navadi v členih, kaj je »ključ prevalitve upravno prodajnih režij «. Na ta način se bodo opravljene storitve delovnih skupnosti skupnih služb pojavljale v neproizvodnih sto- ritvah ali stroških TOZD in OK. Bilanca uspeha skupnih služb pa ne bo izkazovala na koncu leta in na koncu poslovnih obdobij nikakršnega ostanka dohodka. Zadeva je paradoksalna in z ekonomskega stališča gotovo nevzdržna. Je pa razumljiva v času, v katerem živimo. Namreč ni jasno, zakaj •bi bilo delo delavca v TOZD in OK družbeno verificirana z akumulacije, delo delavca v delovni skupnosti skupnih služb pa ne. 437 Seveda postavljeno vprašanje opraviCUJe svojo umestnost ob postavki, da sta tako de- lavec v TOZD ali OK kot oni v skupnih službah družbeno tudi potrebna. V gozdarskih TOZD in OK, ki nas predvsem zanimajo, je poglavitni dosežek prav v ostri razmejitvi dela in sredstev glede na zasebno in družbeno lastništvo gozdov. Ustanovitelji TOZD in OK so morali že v razdelitveni bilanci sredstev in virov sred- stev ločiti premoženje, ali kot pravimo temu, aktiva sredstev po TOZD in OK. Pri razdelitvi sredstev v večini primerov ni bilo sporov, saj je v evidencah po gozdnih gospodarstvih že doslej bilo bolj ali manj jasno, kaj je od koga. Nekoliko več >>dogo- vorov« je bilo pri razdelitvi virov sredstev ali pasive. Ta nam pove, čigava so prav- zaprav sredstva v aktivi. Pri tem so gozdna gospodarslva naletela na podobne težave, kot se dogajajo v privatnem življenju. Ljudje se radi bahamo, če kaj imamo. Skoraj neradi in nikoli pa ne priznamo ter ne obešamo na veliki zvon, če smo kje dolžni. Zato je bila razdelitvena bilanca v delu sredstev kaj kmalu sestavljena. Komu in koliko obesiti dolgov zanje, to pa je bilo že bolj problematično. Končno je morala biti raz- delitvena bilanca sredstev in njihovih virov v ravnovesju. Razdelitvene bilance so seveda morale upoštevati knjigovodsko evidenco, kriterije samoupravnih sporazumov in drugih predpisov. Ponekod pa je vse to odpovedalo in je priskočil na pomoč >>boter« razum, ki mu je pomagala še >>botra« zdrava logika. Dosti razmišljanj in odločanj je bilo še ,pri vprašanju, ali naj imajo OK poleg dolo- čenih sredstev še svoje strokovne kadre ali pa naj zanje delajo izključno delavci TOZD. Rešitve so zopet od GG do GG različne. Ponekod se je celo zgodilo, da je ostal poleg vseh gozdnih posestnikov, ki tudi sestavljajo OK, le vodja ali šef OK. Drugje imajo na OK prav vse potrebne delavce. Obe različici ,imata svoje dobre in slabe strani. Kaže pa, da je ustreznejša rešitev, kjer ima OK vse potrebne strokovne delavce. če pa jih OK nima, mu storitve opravi TOZD, seveda po tržnih cenah. Problem pa je, kot smo že videli, v sporazumni odločitvi prave tržne cene. To opravilo doslej ni bilo vedno najbolj natančno in samoupravno opravljeno, kar seveda vnaša v medsebojne ekonomske odnose med TOZD kot zaračunalce storitev in OK kot koristnike storitev določena nasprotja. Predvsem pri storitvah, ki imajo za osnovo plačil prispevek za biološka vlaganja, bo potreben poprejšnji dogovor o delitvi akumu- lacije. Pravično in smotrno gotovo ni, da v takih primerih vso akumulacijo »pobere« tisti, ki je storitev opravil. Se manj umestno pa bi bilo, če bi vso akumulacijo pobral OK, ki je pri tem imel le manjši del »dela«. Prav tako so našli različne rešitve pri organiziranju transportnih naprav. V nekaterih GG so transportne naprave razdelili v celoti na posamezne TOZD, spet drugje so jih pustili v skupnih obratih, imenovanih TOZD transporta. Praviloma OK nimajo svojih transportnih sredstev, čeravno imajo sedaj, ko bodo ob koncu 1975. leta prvič delili ostanek dohodka v poslovni sklad, vso pravico, da si kupijo nova transportna sredstva. Treba je paziti, da take odločitve ne bi privedle do predimenzioniranja transportnih kapacitet. V primeru popolne razdelitve transportnih sredstev na posamezne TOZD pa je spet treba paziti na sinhronizirano terminiranje uporabe teh sredstev. Pri tem je v gozdarstvu še dosti nezorane !edine. Zdi se, da je najoptimalnejša izkoriščenost transportnih naprav vendarle tam, kjer so le-te skoncentrirane v enem TOZD trans- porta. Le ob resnično natančnih terminskih sinhronizacijah uporabe lahko pričakujemo racionalno in ekonomsko optimalno izrabo. Pravice in dolžnosti delavcev in gozdnih posestnikov V normativnem delu podjetniške zakonodaje so pravice in dolžnosti zapisane in teh se delavci in gozdni posestniki držijo. Držijo pa se jih lahko le v primeru, če so interno zakonodajo sami obravnavali in tudi samoupravno sprejeli. 438 Dandanes preveč beremo in pišemo, da je osnovna pravica delavcev v TOZD deli- tev dohodka. Na prvo mesto v paleti dolžnosti velja postaviti delavčevo osnovno nalogo: najprej pridno delati. Selc, ko je ta osnovna dolžnost maksimalno izpolnjena, je mogoče govoriti o pravici delitve ustvarjenega. Pri tem je zlasti v gozdarstvu nevaren rentni položaj boljših gozdov, pa boljši spravilni pogoji in ugodnejše tržne razmere. Prva dva faktorja rešuje v družbenih gozdovih naše republike zakon o gozdovih, ki izenačuje boljše in slabše TOZD gozdarstva z združevanjem tistega dela dohodka, ki ni rezultat dela. To pomeni, da TOZD gozdarstva v družbenih gozdovih združujejo tisti del do- hodka, ki je rezultat nadpoprečnih proizvodnih in naravnih pogojev. Seveda deluje zakon o gozdovih premalo časa , da bi mogli oceniti uspešnost tega ukrepa. Namen zakona o gozdovih pa je kljub kompliciranemu izračunu »rente« seveda izredno dober. Ne smemo pozabiti, da se tudi del dohodka, •ki ni rezultat dela, združuje ne samo v okviru ene gozdnogospodarske organizacije, temveč ga združujejo TOZD na nivoju republike. S tem je omogočeno financiranje skladnejšega razvoja gozdarstva v repub- liškem merilu. Prav tako ne ·smemo pozabiti, da se prispevek za biološka vlaganja od gozdov v lasti občanov prav tako združuje na ravni gozdnega gospodarstva. Del tega prispevka, in sicer v višini z zakonom določenih odstotkov, pa se spet združuje v republiškem merilu. Tako odloča o nadpoprečnem dohodku TOZD (enem delu), o prispevku za biološka vlaganja v dTUžbeni in zasebni sferi samoupravna interesna skupnost za goz- darstvo v posameznem območju. Interesne skupnosti so že ustanovljene, niso pa še polnoveljavno konstituirane. Na republiški ravni, kjer je ustanovljena republiška samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo pa zbiramo del »rente« družbenih gozdov, del prispevka za biološka vlaganja iz zasebnih gozdov, del kupne cene lesnih sortimen- tov, ·ki jih združuje lesna industrija, in del cene goriva, porabljenega v gozdarstvu naše republike. Končno smo torej dobili tako v gozdnogospodarskih območjih kot tudi v republiškem gozdarskem merilu neka izravnalna sredstva, s katerimi želi slovensko gozdarstvo omiliti danes že kar precej naravne razlike med gozdnimi predeli Slovenije. želeti si je samo, da bodo delegati delavcev in .gozdnih posestnikov razumeli svojo nalogo, ko bodo tako zbrana sredstva na obeh nivojih razdeljevali in usmerjali. Planiranje 'in zajemanje podatkov Najbrž je znano da je po novih ustavnih določilih nosilec zastavljenih nalog ter upra·vljalec doseženega dohodka le TOZD in OK. Zato moramo tudi v gozdarstvu zastavljati ali planirati po TOZD in OK. Pri tem ne bo bistvenih težav, saj so TOZD in OK teritorialno •bolj ali manj nasledniki starih gozdnih obratov. Tam, kjer ni tako, bo nekaj več težav, zlasti glede primerjav na časovni skali. Za planiranje količinskih nalog ni bistvenih problemov, saj so že dosedanji plani postavljali podobne zadolžitve. Nekoliko več bo dela z razmejevanjem režijskih, administrativnih .jn drugih stroškov, pri dogovarjanju po planskih cenah, ·pri pokrivanju pogodbenih in zakonskih obvez- nosti, ki so še vedno rade naložene skupaj za vso organizacijo združenega dela. Zelo zanimivo bo tudi planiranje ·investicij in viruv zanje. Pri planiranju investicij po TOZD in OK bo treba po potrebi združevati določene investicije, ki so pomembne za vso organizacijo. Dandanes je predvsem poudarjena investicijska solventnost; ki je potrebna, če naj se naše gospodarstvo reši iz že skoraj maksimalne inflacije in nelikvid- nosti. Zakonodaja bo morala najbrž na tem področju dopuščati iskanje investicijske solventnosti na nivoju delovne organizacije, kar bo po drugi strani pomenilo »združe- vanje« solventnosti več ali lar vseh TOZD in OK v okviru delovne organizacije. Nič manjše sodelovanje med TOZD in OK ne bo potrebno pri samoupravnem spo- razumevanju in dogovarjanju o delitvi osebnih dohodkov. Podpisnik samoupravnega 439 sporazuma o merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov je TOZD oziroma OK. Do izraza bo morala priti solidarnost med TOZD in OK pri zagotavljanju najmanj 100-od- stotnih kalkulativnih osebnih dohodkov vseh TOZD, OK in delovne skupnosti skupnih služb. Bolj eksaktno bo končno treba začeti s planiranjem poslovne uspešnosti v naših gozdnih gospodarstvih po TOZD in OK. Kljub inflacijskim tendencam, obveznostim vseh vrst, dajatvam, ki še kako obremenjujejo ostanek dohodka, teh obveznosti v pianih še vedno ne prikazujemo. Problem je tudi normativno postavljanje stroškov, ki pa z ustanovitvijo TOZD in OK ni postal enostavnejši. Na tem področju se je potrebno ravnati po izkustvih, po poprečjih in predvidevanjih kako bodo cene rastle. V zadnjem času večkrat ponagajajo prodajne cene lesa, ki postavljajo še tako natančno planiranje popolnoma na glavo. Skupno knjigo,•odstvo ni več mogoče Knj-igovodstvo ima več pomenov. Tukaj nas zanima tista definicija, ki pravi, da je knjigovodstvo sistematično in ažurno zapisovanje poslovnih dogodkov. Poslovni do- godek pa je vsaka sprememba v sredstvih in njihovih virih o katerih smo že sprego- vorili. Knjigovodstvo pa je seveda po svoji dolžnosti še več. Iz sistematično zapisanih poslovnih sprememb, ki morajo temeljiti le na resničnih dokumentih, mora sestavljati obračune poslovne uspešnosti, pregledovati sredstva in vire glede na njihove spremembe, dajati vse mogoče informacije članom samoupravnih organov, delavcem TOZD in OK, da bi lahko na osnovi podatkov razpravljali, tehtali svoje delo in končno tudi odločali o delitvi ustvarjenega ostanka dohodka. Poleg tega so knjigovodski podatki osnova za programiranje bodočega razvoja. Gozdna gospodarstva imajo knjigovodstvo organizirano kot sektor in sicer običajno v skupnih službah. Skupno knjigovodstvo za več TOZD in OK ne pomeni zgolj opravljanje knjigo- vodskega dela na enem mestu. Skupno .knjigovodstvo pomeni, da nastopa organizacija združenega dela v odnosu do zunanjega sveta, do poslovnih prijateljev, družbeno poli- tičnih skupnosti, poslovnih bank in do službe družbenega knjigovodstva z enotnimi, skupnimi zaključnimi računi in periodičnimi obračuni ter vsemi potrebnimi obrazci. V predpisanih obrazcih so na primer ob periodičnih obračunih, zaključni list, obračun davka na dohodek TOZD, obrazci, s katerimi ugotavljamo potrebno višino lastnih obratnih sredstev itd. Te listine izkazujejo poslovne rezultate in druge podatke za vse TOZD in OK skupaj. Vendar takšen način vodenja skupnega knjigovodstva za vse TOZD in OK po najnovejših predpisih ni več mogoč. Kako pa potem? Knjigovodstvo po TOZD in OK Za vsak TOZD, OK in seveda prav tako za delovno skupnost skupnih služb mora obstajati posebno knjigovodstvo. Tako se morajo v knjigovodstvu vsa:ke TOZD, OK in delovne skupnosti skupnih služb pojavljati vse potrebne evidence, vsi predpisani konti ali račw1i, na katere zapisuje knjigovodstvo vse spremembe, vsi predpisani obrazci, izračuni in formularji. Knjigovodska evidenca se na ta način ·PO starih načelih skupnega knjigovodstva multiplicira s številom TOZD, OK in skupnih služb. Seveda ni potrebno, da imajo vse TOZD, OK in skupne službe svojo knjigovodsko službo. To delo lahko zaupajo enotni ali skupni službi, ki je kot je bilo že povedano, pri vseh gozdnih gospodarstvih organizirana v skupnih službah kot poseben oddelek, sektor ali služba. 440 To .delo torej lahko opravlja posebna služba, ki ima za knj•igovodska opravila kvalifi- ciran kader. Sedaj, po pogojih posamičnega knjigovodstva po TOZD je samo vprašanje, ali bodo delavci v tej stroki zmogli tolikokrat več dela. Težave bodo tem večje, če vemo, da so roki za izdelavo petiodičnih ali obdobnih obračunov, zaključnega računa in drugih strogo določeni. Kazni za morebitno ~ršenje rokov so ostre in zadevajo tako odgovorne delavce kot samo TOZD. Mislim, da bodo težave zlasti na začetku uvajanja knjigovodstva po TOZD, ko bo treba od dneva registracije dalje vse evidence prilagoditi principu knjigovodstva v po- samezni TOZD. Zato bo tu pa tam najbrž potrebno najeti dodatne moči. Naj dodam, da imajo gozdna gospodarstva sorazmerno slabo strokovno zasedbo operativnih finanč­ nih delavcev, zato bo temu problemu treba v čim krajšem času posvetiti več pozornosti in uvesti več načrtnosti pri kadrovanju in štipendijski politiki. Organizacija zbiranja in analiza podatkov Kolikor je do sedaj znano, bodo gozdna gospodarstva kljub dolooilom o samostojnih knjigovodstvih po TOZD, še vedno opravljala knjigovodsko službo v enem sektorju, in to v skupnih službah. Za vsako TOZD, OK in delovno skupnost skupnih služb bo treba urediti finančno kartoteke obveznih trištevilčnih kontov. Tudi anal·itične evidence morajo biti prilagojene evidentiranju po TOZD. Nekatere evidence s področja ana1itike pa so po mnenju še vedno lahko skupne, saj bi drobljenje predstavljalo veliko nepotrebnega dodatnega dela. Naj navedem primer: prodaja navzven se evidenbira tako, da je povsem jasno čigava je real•izacija. Ker pa se vodijo terjatve po posameznem kupcu neglede na to, čigava je realizacija, saj bo kupec nakazoval svoje dolgove le na skupen žiro račun, odpade vsaka potreba po analitičnih evidencah kupcev po TOZD. To pa seveda ne velja, če bi vsaka TOZD imela svoj žiro račun. Vse povedano velja tudi za analitično evidenco dobaviteljev, razen seveda analitike obveznosti do posameznih dobaviteljev lesa v za- sebnem sektorju. Ta analitika je bila že do sedaj •po star.ih gozdnih obratih in ni razloga, da ne bi ostala še sedaj po OK. Za vse analitične evidence, ki bi se eventualno vodile skupaj za vse TOZD, pa bo treba s podevidencami zagotoviti spremljavo po TOZD, kar omogočajo terjatveni in obveznostnj konti medsebojnih finančnih razmevij. Knjigovodstva naših gozdnih gospodarstev bi bilo treba .notranje reorganizirati kot službo. Najprej bi morali izdvojiti financiranje, s katerim se mora dandanes ukvarjati računovodja in ga strogo ločiti od vsakodnev.ne finančne oprcrative. Finančna operativa pa bi morala ·postati znatno bolj okrepljena, tako strokovno kot številčno, če želimo, do bo i.npolnila naloge, predpisane z vsemi mogočimi roki, predpisi, zakoni, odredbami, tolmačenji, negotovostmi in dilemami. Vse o čemer se je doslej odločalo in dogajalo v organizaciji združenega dela, se zdaj odvija v TOZD in OK. Knjigovodstvo je ažurno in sistematično zapisovanje poslovnih sprememb in dajanje najrazličnejših informacij. Zato je zanj potreben kvaliteten in dovolj številčen kader, ter seveda vsa pomagala, ki služijo za nemoteno delo. Knjigovodstvo v povezavi z avtomatsko obdelavo podatkov Brez dvoma so naloge sedanjih knjigovodskih služb zelo pomembne, zahtevne in obširne. Mislim, da jih bodo te službe zmogle le ob dobri organizaciji dela, s strokovno zadosti usposobljen~m kadrom in pa s sodobno obdelovalno tehniko podatkov. Ker je 441 večina gozdnogospodarskih organizacij Slovenije članic republiškega računalniškega centra v Ljubljani, večina jih ima tudi terminalsko povezavo s centrom v Ljubljani , bo treba aktivirati tudi možnosti obdelave za ožje knjigovodske posle. Nekaj gozdnih gospodarstev je kupilo ali vzelo v najem manjše knjižne stroje, ki omogočajo preglednost predpisanih kartic in hkrati dajejo kot »postranski produkt« luknjane kartice. Vse, kar se na teh strojlih knjiži, se hkrati tudi preluknja na kartice, ki jih terminal nato prek linije obdela na velikem računalniku v centru v Ljubljani . V vsakem primeru imajo v danem trenutku prednost tiste knjigovodske strojne obde- lave, ki bodo knjigovodskim kadrom sploh omogočile mesečne bruto bilance, za:ključile kartice, da bo mogoče sestaviti periodični obračun in na koncu meseca zaključni račun. Lahko rečem, da bo uspeh le tam, kjer bosta računovodska služba in služba avtomatske obdelave podatkov šli z roko v roki. Le če bo knjigovodstvo dajalo na rok, ažurno in sprotno vse najvažnejše podatke delavcem v TOZD in gozdnim posestnikom v OK, bo iZJpolnjena njegova poglavitna funkcija. Upajmo, da bomo ta dcmnevan;a čez čas lahko potrdil,i tudi v praksi. DIE WIRTSCHAFTLICHE LAGE DER GRUNDORGANISATIONEN DER VEREINTEN ARBEIT UND DER FORSTLICHEN KOOPERATIONSBETRIEBE IN DER NEUORGANISIERTEN SELBSTVERWALTUNG Zusammenfassung Das Forstwesen Sloweniens bekam im Jahre 1974 das neue Forstgesetz. Gemass diesem und in Einklang mit der Staatsferfassung wurden auch seine Unternehmungen rcorganisiert. Die regionalen forstwirtschaftlichen Organisationen bestehen weiter; sie decken sich mit den Grenzen der forstwirtschaftllchen Gebiete. Innerbalb ihrer Grenzen wurden Kooperations- betriebe flir den privaten Waldbesitz und die Grundorganisationen der vereinten Arbeit fiir die gemeindschaftlichen Walder gegriindet. Im Artikel werden interne Organisationsprobleme, die Verbundencheit der beiden Betriebs- formen sowie die Rechte und Pflichten der Arbeiter und Waldbesitzer im Rahmen der neuen Regelungen behandelt. Es wird beton!, dass die Grundorganisation und der Kooperationsbetrieb die Grund- trager der Planung und Datenerhebung sind. Der Autor macht darauf aufmerksam, dass eine gemeinsame Buchhaltung nicht mehr moglich ist, so dass diese flir jede einzelne Organisation und jeden Kooperationsbetrieb ge- sondert gefiihrt werden muss. Die sinngemass beste Losung ist, dass die regionale forstwirt- schaftliche Organisation gemeinsamen Buchhaltungsdienst fiir alle Grundorganisationen und Kooperationsbetriebe leistet. Die innere Organisation und das System der Datenerhebung und der Analyse des Geschaftserfolges werden detailliert beschrieben. Hierbei wird das Bediirfnis nach einer engen Verbundenheit der Buchhaltung mit der automatischen Daten Bearbeitung begriindet und gefordert. INžENIR MILAN KUDER SESTDESETLETNIK Za delovnega človeka ne pomeni šest desetletij mejnika, še manj pa konca njegovega življenjskega, družbenega in strokovnega uveljavljanja . Zato ob tak- šnih obletnicah le čestitamo slavljencem za njihove uspehe pa tudi premagane napore v življenju in jim zaželimo zanaprej zdravja in uvelj avljanja na njiho- vem delovnem mestu. Prav to velja za inženirja Mi- lana Kudra, direktorja gozdarskega inštituta, ki je ne- davno tega prestopil prag novega desetletja. Rodil se je 26. julija 1915 v Novem mestu. Sola! se je naj.prej v Velenju in nato v Zagrebu, kjer je kon- čal gimnazijo. Gozdarstvo je študiral v Beogradu v letih 1933- 1937 in tam diplomiral. Na nadaljno živ- ljenjsko in strokovno pot je stopil v domačih krajih. Glede tega je bil med tedanjimi mladimi gozdars·kimi inženirji domala izjema, saj so le-ti v prvih letih svo- jega službovanja večinoma odhajali v gozdnate pre- dele zunaj Slovenije. Svoje delo je začel leta 1939 najprej kot okrajni gozdarski referent pri sreskem načelstvu v Slovenj Gradcu, še isto leto je bil premeščen k sreskemu načel­ stvu v Krško, kjer je ostal prav do konca vojne, večinoma kot upravitelj gozdne uprave. T udi po osvoboditvi je sprva opravljal svoje delo v spodnjem Posavju (v Brežicah), v le- tih 1947-1948 pa je .prišel v sosednje Novo mesto, kjer je bil pomočnik direktorja tam- kajšnjega gozdnega gospodarstva. V planinskem obdobju, posebno v času prve petletke, ki je terj ala od gozdarstva iz- redne napore in odgovornosti, je opravljal nadvse zahtevno in težko nalogo organizator- ja gozdne proizvodnje. Iz Novega mesta je prešel v ·kraj svojega prvega službovanja - v Slovenj Gradec - kjer je v času 1949- 1950 vodil gozdne gradnje, Kmalu zatem se je v zelo razgibanem obdobju, ko so zarad i vedno novih potreb premeščali gozdarske strokovnjake iz kraja v kraj, preselil za skoraj celo desetletje na Kočevsko. Najprej je bil šef gozdne proizvodnje v Ribnici (1950- 1952), nato pa v letih 1952-1958 pri gozd- nem gospodarstvu v Kočevju. Prav ta čas pomeni začetek njegovega izrednega strokov- nega uveljavljanja, ne le v ožjem kočevskem in ribflliškem območju, ampak v vsej Slo- veniji, kjer so vedno bolj upoštevali njegovo strokovno mnenje in prizadevnost na področju gozdarske tehnike pri izkoriščanju gozdov. Prav druga polovica petdesetih in začetek šestdesetih let pomenita za slovensko gozdarstvo veLiko prelomnico. Sodobne delovne metode, vedno večje uveljavljanje tehničnih sredstev ter delovna prekvalifi·kacija prejšnjega tradicionalnega sekača v sodobnega gozdnega delavca, so terjale sprva velike napore in osebnega prizadevanja. Inženir Milan Kuder je gotovo eden izmed najpo- membnejših slovensk,ih pionirjev na tem področju . Se bolj je uveljavil svojo delovno in strokovno sposobnost ter svojo osebno intuicijo na gozdnem gospodarstvu v P ostojni, kjer je bil v letih 1958- 1971 šef gozdne proiz- vodnje. Nedvomno je tudi njegova velika zasluga, da se je postojnsko gozdno gospodar- stvo tako v tehničnem kot organizacijskem, zlasti pa v kadrovskem pogledu uvrstilo med najnaprednejša gozdna gospodarstva v Jugoslaviji, kamor hodijo na oglede in po pouk tudi priznani strokovnjaki iz drugih republik. Kljub svoji tehnični in organizacij- ski usmeritvi je inženir Milan Kuder uspešno povezoval le-to z biološko usmeritvijo gozdarstva. Zato velja za najvnetejšega pobudnika in zagovornika enovitega in kompleks- no organiziranega gospodarj enja z gozdovi. V času svojega dela v gozdarski operativi je 443 vedno s polnim razumevanjem in prepncanjem podpiral sodobne razvojne težnje in s tem v zvezi raziskovalno in pospeševalna delo. Aktivno je sodeloval v mnogih komisijah in odborih, ki so usmerjale v Sloveniji raziskovalno delo na področju gozdarstva. Zato ni slučaj, da je postal leta 1971 direktor gozdarskega inštituta. Tudi na svojem novem delovnem mestu je bi.! in je predvsem pobornilk tesnega sodelovanja in povezano- sti raziskovalnega dela z operativo. Prav gotovo nima glede tega ob reorganizaciji razi- skovalnega dela v okviru novih raziskovalnih skupnosti enostavnega in lahkega dela. Orientacija raziskav, zbiranje finančnih sredstev, neposredno dogovarjanje s porabniki rezultatov raziskovalnega dela idr., terjajo od direktorja gozdarskega inštituta nemalo na- porov, ki ne pripeljejo vedno do zaželenih rezultatov. A to je življenje, ki ga je treba jemati realno in v mejah objektivnih danosti. S svojimi življenjskimi izkušnjami, stro- kovnim obvladovanjem široke gozdarske dejavnosti, a vedno s svojo osebno skromno- stjo, poštenostjo in doslednostjo, je inženir Milan Kuder kos tudi tem nemajhnim na- logam. Njegovi sodelavci iz operative, s fakultete in inštituta pa tudi iz vrst zveze in- ženirjev in tehnikov, katere aktiven sodelavec je ves čas svojega ustvarjalnega dela, mu želijo pri tem kar največ uspehov. M.C. UPORABA RAčUNALNIKA NA GOZDNEM GOSPODARSTVU BLED Uvod Na Gozdnem gospodarstvu Bled se z računalništvom ukvarjamo od leta 1972. Med tem časom smo izšolali ljudi, kupili računalniško opremo in pričeli uporabljati računalnik. Prvič smo uporabili računalnik že jeseni leta 1964. Prek Biroja za gozdnogospodarsko načrtovanje v Ljubljani smo obdelali podatke za urejanje gozdov z računalnikom v škofji Loki. Po tem smo začeli razmišljati o nadaljnjih obdelavah; dogovarjali smo se s predstavniki Intertrada, da bi odkupili del zmogljivosti računskega centra IBM v Radovljici. čeprav sta dva naša sodelavca obiskovala tečaj pri Intertradu, pa dalje od pogovorov nismo prišli. Decembra 1970 smo skupaj z večino gozdarskih organizacij Slovenije pristopili k repub- liškemu računskemu centru, z računalniško obdelavo podatkov pa smo pričeli šele leta 1972, ko smo v ta namen sprejeli v delovno razmerje dva delavca. Računalniška oprema že pravilo je, da so pri vsakem uvajanju nove tehnologije stroški v začetku višji kot koristi. Pri uvajanju računalništva pa je to še bolj 'POUdarjeno. Eden izmed vzrokov za za- četno izgubo je draga računalniška oprema. V računalniško opremo smo investirali 975.000 din. Znesek je sicer visok, vendar je v primerjavi z zneskom, ki bi ga morali plačati za svoj manjši računalnik, najmanj za 100.000 din nižji. Odkupili smo del deleža gozdarjev pri Republiškem računskem centru, naročili dva luk- njalnika in verificirko ter skupaj z Lesno industrijo LIP Bled in Tovarno vezenin in pletenin Vezenina Bled kupili terminal. Kupljena računalniška oprema nam omogoča stalno uporabo največjega računalnika v Sloveniji. Kadri V samostojni službi za računalniško obdelavo podatkov, so sistemizirana naslednja de- lovna mesta: - vodja službe - organizator-programer 444 - dva programerja - operater pri luknjalniku Za vodjo in organizatorja-programerja smo predvideli visoko izobrazbo, za progra- merja srednjo in za operaterja pri luknjalniku nižjo izobrazbo. Izobraževanje kadrov je dolgotrajno in je zato tudi eden od vzrokov za visoke začetne stroške. Vezano je na tečaje, ki jih organizira republiški računski center. Uvodni in progra- merski tečaj trajata skoraj pol leta. še približno toliko časa pa je potrebno, da si programer pridobi izkušnje za hitro in učinkovito programiranje. Organizator mora poleg uvodnega in programerskega tečaja opraviti še tečaj sistemske analize in organizacije podatkov za raču­ nalniško obdelavo podatkov. čas šolanja in doba uvajanja organizatorja traja tri leta. Uporaba računalnika Obdelavo podatkov z računalnikom lahko razdelimo v dve skupini: v stalne obdelave, ki se periodično ponavljajo in enkratne obdelave. Stalne obdelave so del stalnega informacijskega sistema v delovni organizaciji, enkratne pa se le občasno vključujejo v ta sistem. V delovni organizaciji so naslednji poslovni sistemi: tehnološki - organizacijski - informacijski - upravljalski oziroma samoupravljalskl. Osnovni sistem je tehnološki. V naši in v vecm1 organizaCIJ Je tudi najbolj izpopolnjen. To je splet tehnoloških dejanj, je najstarejši in se najhitreje razvija. Kako ljudi organizirati in delo pripraviti določa organizacijski sistem. Sinteza obeh je informacijski sistem, ki še ni tako dognan kot sta prva dva. Pogosto ga zanemarjamo in uvajamo šele po usidranem tehno- loškem in organizacijskem sistemu, namesto da bi nastopal vzporedno z njima. Zadnji, ki je obenem odvisen od vseh treh, je upravljalski oziroma samoupravljalski sistem. Med sistemi obstajajo povezave v obeh smereh. Povezanost ne pomeni hkratne odvisnosti med sistemi. Grafično si sisteme lahko ponazorimo s koncentričnimi krogi. T - tehnološki sistem O - organizacijski sistem l - informacijski sistem U - upravljalski sistem Dohodek delovne organizacije je odvisen od delovanja vseh sistemov. Rezerve za povi- šanje dohodka pa najpogosteje iščemo le v tehnološkem sistemu, ki je že itak najbolj izpo- polnjen. Uvajanje računalnika zahteva temeljito proučevanje in poznavanje vseh sistemov poslo- vanja. To pa je obenem že prva korist, ki jo prinaša uvajanje računalništva v poslovanje. Na Gozdnem gospodarstvu Bled smo najprej pričeli uporabljati računalnik za obdelavo podatkov v urejanju gozdov. Ker dosedanji programi niso bili primerni za novi operacijski sistem računalnika pri republiškem računskem centru in za hranitev ter dopolnjevanje po- datkov, smo letos naredili nove. V letih 1972 in 1973 smo izdelali ·načrt za obdelavo podatkov pri prodaji. Sestavili smo programe za najrazličnejše preglede, tako na primer za pisanje računov, za pisanje prilog 445 Sl. 2. Shema integralne obdelave podatkov poslovanja gozdno-gospodarske organizacije z računalnikom lnferno.c. • po!'Jlov. in~Erno računov, izračun realizacije. Vseh programov za izračun realizacije je 25. Nekaj jih uporab- ljamo vsakih deset dni (program za kontiranje poda-tkov in tvorjenje zbira podatkov na magnetnem traku ter programe za pisanje računov in prilog), nekaj mesečno, ostale pa tri- mesečno ali letno. Za vpeljavo obnelave v poslovanje smo rabili 10 mesecev. V tem času smo podatke obdelovali ročno in z računalnikom. S l. januarjem 1974. leta smo ročno obde- laNo opustili in od takrat dalje podatke za prodajo obdelujemo z računalnikom. Kako je ta obdelava vključena v informacijski sistem, je razvidr,o s slike 2. Za obračun odkupa lesa od kmetov rabijo isti poda.tki kot za prodajo. Na zbiru so podatki prodanega lesa iz družbenih in kmečkih gozdov. Zapisom, ki vsebujejo podatke o lesu iz gozdov z lastninsko pravico (kmečkem lesu), dodamo še podatke o lastniku in dobimo osnovo za obračun odkupljenega lesa. Zaključki obdelave za odkup lesa so podobni kot pri ročni obdelavi. Razvidni so podatki o količinah, sortimentih, cenah in mestu od- preme, ki so hkrati že pregledani s kontrolnim programom prodaje; za odkup prekontro- liramo še podatke o lastnikih, ki tvorijo le manjši del zapisa. S kontrolnim programom odkupa kontroliramo podatke in hkrati izpišemo poročilo o mesečnem odkupu lesa od last- nikov po gozdnih revirjih. Z naslednjim programom pišemo račune, nakazila banki, seznam novih hranilnih knj ižic in seznam gotovinskih denarnih izp lačil. Nato obdelamo podatke še s programom za prikaz mesečnega odkupa lesa po TOZD. S podatki o odkazani lesni masi v zasebnih gozdovih, ki jih zbiramo mesečno in s po- datki o odkupu, bomo ob koncu leta ugotovili razlike med odkazano in odkupljena lesno maso. To bo gozdarjem pomagalo pri ugotavljanju odtujenega lesa. S podatki o odkazilu pa sestavljamo mesečna poročila o odkazilu po lastnikih, kar rabi gozdarjem za evidenco in občini za obračun davka. Podatke o odkazilu zbiramo tudi za družbene gozdove in računamo norme za sečnjo in izdelavo gozdnih so1iimentov. Za izračun norm uporablj amo programe ZKGP Kočevje. Podatke o odkazilu v družbenih in zasebnih gozdovih bomo rabili tudi za evidenco sečnje in ugotavljanje preostalega etata. Sedaj delamo nove programe za urejanje gozdov, s katerimi bomo sestavljali tudi gozdnogospodarsko evidenco. Povezava navedenih obdelav je grafično prikazana na sliki 2. Cilj povezave je v enkrat- nem zbiranju, pisanju, luknjanju, verificiranju in kontroliranju podatkov. To pa dosežemo le s kompleksnimi podatki, ki so osnova za kvalitetne in kvantitetne informacije. V letošnjem letu smo prešli na obračun stroškov proizvodnje s pomočjo računalnika. To je ed ina obdelava v naši organizaciji, p ri kateri smo ročno obdelavo popolnoma opustili in takoj začeli z obdelavo na računalniku. Podatke o stroških p roizvodnje obdelujemo mesečno. Ob koncu leta 1974 smo z enkratnimi obdelavami analizirali različne podatke o odpremi in prodaji, ki smo jih zbirali preko vsega lela. K enkra tnim obdelavam jih uvrščamo zato, ker so bile specifične za preteklo leto in ni zanesljivo, da bodo enaki podatki v prihodnjem letu. Za analiziranje in ugotavljanje zakoni tosti pri učinkih sekačev je proizvodni sektor zbral 781 podatkov. Z računalnikom smo zbrane podatke prekontrolirali in obenem izračunali: - frekvenco podatkov v različnih delovnih pogojih - poprečja časov posameznih delovnih postopkov in skupnega časa obratovalni čas motorne žage odnos men bruto in neto lesne mase (odkazilo : posek). Zaključek V triinpolletnem uvajanju računalništ\'a v poslovanje smo si že pridobili ustrezne izkušnje, zato mora biti naše bodoče delo uspešnejše. Odpraviti moramo napake, ki smo jih delali doslej in ki jih ne moremo več nadomestiti: l. Najprej smo odkupili delež za uporabo računalni ka, šele nato smo šolali kadre. 2. Prehitro in premalo smo preštudirali odločitev pri izbiri prvega projekta, ki smo ga izdelali na GG Bled. 447 V bodoče se moramo izogibati: l. Slabemu sodelovanju med službo za računalništvo in ostalimi službami; 2. Neurejenemu statusu službe; 3. Slabim delovnim pogojem zaradi prenapolnjenih prostorov; 4. Da bi izšolani programerji opravljali preveč operativnega dela in bi jim primanjkovalo časa za programiranje; 5. Preslabemu poznavanju računalništva v ostalih strokovnih službah v podjetju. Literatura l. Petrovi(:, B.: Računalništvo kao podsistem informacionog sistema poduzeca, Zbornik radova VI simpozijuma u Zagrebu. 2. Rupnik, V.: Praktični in teoretični problemi upravljanja v prihodnosti, seminar na Bledu 1974. Jože Skumavec, dipl. ing. gozd. GOZDNE UčNE POTI V AVSTRIJI (Poročilo z ekskurzije) V dneh 20., 21. in 22. junija letos je Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij organiziralo strokovno ekskurzijo po sosednji avstrijski štajerski in Nižjeavstrijski. Ekskurzijo, katere se je udeležilo prek 30 gozdarjev iz Slovenije in Hrvaške ter predstavnik Planinarskog saveza Hrvatske, je strokovno vodil inženir Milan Ciglar, skupaj z avstrijskima kolegoma dipl. ing. Hansom Steinerjem in dipl. ing. Siegfriedom Schnopfhagenom. Namen ekskurzije je bil predvsem v ogledu nekaj gozdnih učnih poti in v udeležbi na svečanosti ob otvoritvi evropske pešpoti E6 (Baltik-Wachau-Jadran), ki v dolžini preko 250 km poteka po ozemlju Slovenije in Hrvaške (glej GV št. 3/1975). Slovesnost je bila 22. junija v Seebergu (Marija Zell). Nič manj pomembno pa ni bilo za udeležence ekskurzije Na naravoslovni učni poti pri Kremsu je na zanimiv način predstavljeno čebelarjenje. Opozorilna tabla ob gozdni učni poti Bad Gleichenberg. 448 Tabla ob gozdni učni poti v Ligistu - na spodnjim robu table so že vidne poškodbe od vlage. Obstoječi zbiralnik vodovoda na koncu nara- voslovne učne poti pri Kremsu služi kot »razstavni pano<<. srečanje z značilnostmi pokrajine, od štajerskih Alp do vinorodnih obdonavskih predelov Wachaua na Nižjeavstrijskem, ter seveda neposreden stik z avstrijskimi gozdarji. Gozdnih učnih poti ima Avstrija danes gotovo že prek 30 (v brošurici iz leta 1971 jih je opisanih 27). Njihov namen je jasen: obiskovalca na nevsiljiv način opozoriti na najširši pomen in vlogo gozda ter na značilnosti gozdarstva. Udeleženci ekskurzije smo si ogledali dve gozdni učni poti (Waldlehrpfad) in eno »nara- voslovno<< učno pot (Naturlehrpfad). Bistvenih razlik med obema vrstama učnih poti prav- zaprav ni, razen v tem, da je naravoslovna učna pot lahko v vsej dolžini speljana npr. po barju, ob vodah ipd., gozdna učna pot pa je navtzana na gozd in na njegove značilnosti . Kot prvo smo si ogledali gozdno učno pot v Bad Gleichenbergu, ki leži severno od jugo- slovansko avstrijske meje pri Radgoni. Učna pot meri skupaj okoli 4 km in je vključena v urejeno okolico zdravilišča (toplic) Bad Gleichenberg ter namenjena predvsem številnim zdraviliškim gostom. Obhod po poti traja nekako dve uri. Obiskovalčevo pozornost pritegne večje število lično izdelanih opozorilnih tabel. Na njih so v risbi in besedi nazorno pojasnjene številne zanimivosti o gozdu ob poti ter zapisani splošni podatki o gozdovih. Opozorilne table je naslikal umetnik na izbran hrastov les. Zaradi kvalitetnega materiala in zaščitnega premaza ni na njih opaziti nikakih poškodb ali oblede- losti barv zaradi vlage. še več zanimivega kot na tablah je napisanega v vodniku po učni poti, ki je obiskovalcu na voljo na začetku poti. Drugo gozdno učno pot smo si ogledali v Ligistu, manjšem kraju v okraju Voitsberg, zahodno od Graza. Pot, speljana po gozdovih malteškega viteškega reda, je bila dokončana že leta 1969 in zato nehote odkriva, da ideje o sodobnem prikazu gozda in gozdarstva širokemu krogu obiskovalcev takrat še niso bile povsem razčiščene. Posebno nenavadno se nam je zdelo, da je pot po celotni dolžini (ok. 1,5 km) asfaltirana. Na tej učni poti smo se lahko prepričali, kako pomembna je pravilna izbira materiala za table in tudi pravilna oblika za njih obstoj- nost v gozdu. Kljub tem »pomanjkljivostim<< pa je na 40 tablah ob poti najti številne zani- mive podatke o gozdovih v okolici Ligista. Najzanimiveje urejena se mi je zdela »naravoslovna<< učna pot (Naturlehrpfad Krems- Stein) v neposredni okolici Kremsa ob Donavi. Te niso kreirali gozdarji, pač pa amaterji prijatelji narave, skupaj s šolsko mladino in turističnim olepševalnim društvom. Ob poti, ki vodi po pobočju ob robu vinogradov in skozi mešan gozd, spoznava obisko- valec številne naravoslovne zanimivosti: od zelišč, drevesnih in grmovnih vrst do ptičev, se- salcev, žuželk, gob in še kaj . Vse risbe na tablah so zelo nazorno in pregledno izdelane. Posebno me je presenetil zanimiv prikaz čebelarstva s starejšimi načini čebelarjenja in z originalnimi eksponati-panji s čebelami, ki so v času našega ogleda ravno rojile. Ogled te poti je bil za gozdarje še posebej poučen, saj smo tukaj videli na kaj vse je mogoče obiskovalca učne poti (pa naj jo imenujemo gozdna ali naravoslovna) opozoriti in 449 Spominsko znamenje na križišču evropskih pešpoti E4 in E6 na Seebergu. Opozorilo voznikom ob začetku naravoslovne učne poti pri Kremsu. mu v gozdu tudi prikazati. To naj bi ne bilo le gozdno drevje in vrsta podatkov o gozdarstvu, prek katerih gozdarji pogosto ne >>vidimo«. Ta pot v Kremsu je obenem tudi najlepši dokaz, da sta dobra volja in pripravljenost posameznikov za uspeh pomembnejši kot ne vem kakšne vsote denarja, ki jih navadno nimamo, a svojo neaktivnost s tem pogosto zagovarjamo ... Tretji, zadnji dan ekskurzije smo se udeležili slovesnosti ob otvoritvi evropske pešpoti E6 na Seebergu. Otvoritveni svečanosti je prisostvovale veliko število pristašev popotništva iz številnih evropskih držav. Jugoslavijo smo poleg uradnega zastopstva Planinske zveze neuradno številčno lepo zastopali udeleženci ekskurzije, od katerih je večina neposredno sode- lovala pri trasiranju in označevanju slovenskega in hrvaškega dela E6. Sodeč po številu udeležencev na otvoritvi in po besedah slavnostnih govornikov ima popotništvo, oz. pešhoja v Evropi mnogo pristašev (zanimivo, da predvsem med odraslimi in starejšimi ljudmi). V znak pripadnosti popotništvu je bila večina udeležencev na otvoritvi prav po planinsko opravljena, čeprav so se na slovesnost pripeljali in tudi odpeljali z avtobusi. Na mestu, kjer se na novo odprta pešpot E6 križa s pešpotjo E4, je bilo svečano odkrito spominsko znamenje, izdelano po zamisli avstrijskega kiparja Carla Hermanna, pobornika avstrijskega dela poti E6. Na znamenju je v štirih jezikih, med njimi tudi v slovenskem vrezan napis: Na tem mestu se križata evropski pešpoti Pirineji-Jura-Nepidersko jezero (E4) Baltik-Wachau-Jadran (E6). Povežeta naj narode! V koči (Hubertushiitte) so prikazane trofeje in druge zanimivosti o divjadi, ki živi v gozdovih okoli naravoslovne učne poti pri Kremsu. Risbe na opozorilnih tablah ob naravoslovni učni poti pri Kremsu so zelo nazorno na- slikane. 450 v Na koncu velja poudariti, da so tako skrbno in posrečeno izbrane ekskurzije, kot je bila nasa, za gozdaqe nadvse koristne. škoda, da se je niso udeležili predstavniki vseh gozdno- gospodarskih organizacij, saj so naloge pri popularizaciji gozdarstva med široko javnostjo z~ vse e~ako ak~ual~.~· Ravno .~ tem pa smo pri sosedih videli marsikaj koristnega. Vsem, ~1 so pn orgamzaCIJI ekskurziJe kakorkoli sodelovali in nam ogled omogočili, pa naša 1skrena zahvala. Miha Adamič, dipl. ing. gozd. V prejšnji števi!Jki smo obširno pisali o našem jubilantu in Kidričevemu nagrajencu dr. Rudolfu Pipanu. žal je medtem usahnila njegova, še vedno bogata ustvarjalnost. Goz- darji smo izgubili izkušenega in prepričevalnega strokovnjaka, ki je dodal velik delež k razvoju novega jugoslovanskega gozdarstva. Zato se ga bomo vedno spominjali s hvaležnostjo in spo- štovanjem. AKADEMIKU STJEP ANU HORVATI CU V SPOMIN Letos 29. maja je v 76. letu starosti umrl v Zagrebu akademik Stjepan Horvatic. Rodil se je 4. oktobra 1899. leta v Varaždinbregu na Hrvatskem. Do upokojitve je bil redni profesor sistematske botanike in geobotanike na Prirodoslovno-matematični fakulteti in direktor Inšti- tuta za botaniko zagrebške univerze. Slovenci smo se seznanili z njim in njegovim delom že zgodaj, v začetku njegove peda- goške in znanstvene poti. Leta 1933 je postal docent in kasneje izredni profesor za botaniko ter predstojnik Botaničnega inštituta in vrta Filozofske fakultete ljubljanske univerze vse do leta 1941, ko se je vrnil v svojo ožjo domovino. Z znanstvenim delom se je pričel ukvarjati že kot gimnazijski profesor na Krku. Raz- iskoval je floro in vegetacijo otoka Plavnika in leta 1927 doktoriral iz te teme. Od tedaj pa vse do svoje smrti se je S. Horvatic ukvarjal z znanstvenimi raziskavami vegetacije naše domovine. Njegovo znanstveno delo obsega predvsem naslednja področja: l. Proučevanja sistematskih odnosov nekaterih polimorfnih taksonov, predvsem roda Leucanthemum, Peucedanum, Senecio in Plantago. Z modernimi raziskovalnimi metodami je prišel do pomembnih novih koncepcij in postavil več novih taksonov. 451 2. Floristična raziskovanja so ga vodila, da floro čim bolj temeljito analizira, posebno glede na pripadnost raznim flornim elementom. Tako je med drugim razčlenil ilirski florni element v ilirsko-balkanski in ilirsko-mediteranski florni element, kot tudi ves mediteranski element v ožje geoelemente. Kot izkušen botanik in sistematik je pri izdajanju publikacije »Analitična flora Jugoslavije« organiziral kolektivno delo in sodelovanje floristikov vse Jugoslavije. 3. Fitocenološka proučevanja je opravljal že na samem začetku svoje znanstvene poti in vseskozi trdno zastopal srednjeevropsko metodo. Sodeloval je z mnogimi vidnimi fitocenologi v svetu in doma. Raziskoval je travniščno vegetacijo Hrvatske in Jugoslavije ter postavil več endemičnih asociacij in višjih sistematskih enot, ki se odlikujejo po posebnostih našega flor- nega elementa in biotopa. Za gozdarje je pomembno, da je s posebno vnemo raziskoval vegetacijo jugoslovanskega mediteranskega in submediteranskega krasa. Poleg traviščne, močvirne, ruderalne, segetalne vegetacije in vegetacije skalnih razpok je raziskoval tudi gozdove in grmišča 'tega področja ter njihove degradirane površine (Orno-Quercetum ilicis, Carpinetum orienta/is croaticum, Seslerio-Ostryetum carpinifoliae I. Horvatom, makije in garige, ki pripadajo posebni Horva- ticevi jadranski zvezi Cisto-Ericion oz. redu Cisto-Ericetalia). Med bivanjem v Sloveniji je prof. S. Horvatic proučeval skupaj s prof. G. Tomažičem travniško vegetacijo Slovenije in publiciral dve razpravi: Splošna primerjava vegetacije ni- zinskih travnikov Slovenije z ono Hrvatske in Slovenije (Zbornik Prir. društva 1; 39-43, Ljubljana 1939) in Travniška vegetacija reda Arrehnatheretalia v nižinskem pasu Slovenije (Zbornik Prir. društva 2: 68-75, Ljubljana 1941, skupaj s prof. G. Tomažičem). Zadnja leta svojega bogatega življenja se je na povabilo Biološkega inštituta Jovana Hadži ja ponovno odzval raziskovanju traviščne vegetacije Slovenije, kjer je uvajal v delo kolege tega inštituta. 4. Kartiranje vegetacije je organiziral S. Horvatič že leta 1950 na raznih področjih Dalmacije. Leta 1962 je bil med vodilnimi fitocenologi Jugoslavije, ki so organizirali kartiranje vegetacije Jugoslavije. Od leta 1963, po smrti I. Horvata, je vodil proučevanje in kartiranje vegetacije Hrvatske in vse do svoje smrti predsedoval medrepubliškemu odboru za koordi- nacijo dela pri izdelavi vegetacijske karte Jugoslavije. Kot univerzitetni učitelj je v svoji skoraj petdesetletni delovni dobi vzgoj il nešteto peda- gogov in znanstvenikov. Za svoje dosežke v znanosti je bil nagrajen z nagrado ministrstva za prosveto SR Hrvatske, nagrado Rudžer Boškovic in republiško nagrado SR Hrvatske za življenjsko delo. Poleg tega je nosilec visokega odlikovanja »Orden z rdečo zastavo«. Bil je soustanovitelj vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije ter član in funkcionar mnogih domačih in tujih strokovnih društev. Za njegovo bogato ustvarjalno delo in predanost znanosti ga je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega dopisnega in kasneje rednega člana - akademika. Slava nj egovemu spominu! Mitja Zupančič, dipl. ing. gozd. 452 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE POšKODBE PRI DELU V SLOVENSKEM GOZDARSTVU V 1974. LETU Vsi navedeni podatki, ki so prikazani v tabelah 1 in 2 se zbirajo pri komisiji za varstvo pri delu pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, po enotnem načinu, ki velja za vse organizaci je združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi. Način zbiranja je podrobneje prikazan v članku Kumer P.: C:lovekov delež v nesrečah pri gozdnem delu, objavljenem v Gozdarskem vestniku št. 6/1975. Delovne nesreče so prikazane v dveh tabelah in sicer: Tabela 1: Pregled poškodb z ozirom na opravilo in vrsto dela. Tabela 2: Pregled poškodb po delih telesa in oblikah poškodbe. Pregled poškodb z ozirom na opravilo in vrsto dela Ugotovljeno je, da je največ delovnih nesreč pri podiranju drevja in izdelavi gozdnih sortimentov - 29,7 Ofo. Na nakladanje in razkladanje gozdnih sortimentov odpade 13,6 Ofo, na spravilo goznih sortimentov 12,7 Ofo, na hojo in osebni prevoz pa 11,6 Ofo. Z ozirom na opravilo, se nam največ delovnih nesreč pojavlja pri obračanju, valjanju, dviganju, vlačenju in potiskanju - 25,9 Ofo. Na sekanje in žaganje odpade 19,3 Ofo, na hojo oziroma prehode pa 13,5 °/o. Izven naš tet ib opravil je ostalo 20,6 Ofo nesreč, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med našteta opravila. Ob predpostavki, da v gozdarstvu od celotnega ciklusa proizvodnje odpade na podiranje drevja in izdelavo gozdnih sortimentov približno 27 Ofo delovnega časa, na nakladanje in razkladanje 9 Ofo in na spravilo 13 Ofo, lahko zaključimo, da imamo najnižjo stopnjo varnosti ravno pri nakladanju in razkladanju gozdnih sortimentov. To je vrsta dela za katero trdimo, da je že popolnoma mehanizirana. Vendar izgleda, da v praksi ni tako. Med vzroke bi lahko našteli naslednje: - različne nakladalne naprave na kamionih, - slaba priprava lesa za nakladanje, - dodatna komercialna sortiranja, ki se pojavljajo vzporedno z nakladanjem, kar nam potrjuje tudi visok procent poškodb vezanih na že našteta opravila (obračanje, valjanje, dviganje, vlačenje in potiskanje). Od vseh delovnih nesreč jih je ostalo izven naš tetih opravil kar 20,6 Ofo. Vzroke za tako visok odstotek neopredeljivih je iskali v subjektivnih ocenah strokovno tehničnega kadra pri izpolnjevanju tabel in priznanju delovnih nesreč. Pregled poškodb po delih telesa in oblikah poškodb Poškodbam najbolj izpostavljeni deli telesa so noge, saj so udeležene z 43,7 Ofo. Na po- škodbe rok odpade 30,7 °/o in na obraz 8,2 °/o. Za vse ostale dele telesa nam ostane samo 17,4 Ofo. Poškodb na nogah in rokah skupno je kar 74,4 Ofo. Pri nogah je najpogosteje poško- dovano podkoleno, pri rokah pa prsti. Pri oblikah poškodb vidimo, da imamo v večini primerov opraviti z udarci, v 38,7 Of o, z urezi in useki v 14,9 Of o in s stiski oz. zmečkaninami v 13,0 Ofo. Ker vemo, da imamo povprečno v 74 Ofo opraviti s subjektivnimi vzroki poškodb, lahko trdimo, da bi vestnejša uporaba osebnih varnostnih sredstev znatno pripomogla k zmanjšanju pogostnosti poškodb. Dolžnost organizacij združenega dela je, da zagotovijo kvalitetna osebna varstvena sredstva, dolžnost delavcev pa je, da jih pri delu vedno uporabljajo. To je eden od števi lnih ukrepov, ki se jih moramo posluževati v smislu zagotavljanja čim bolj varnih delovnih po- gojev na delovnem mestu. 453 Vrsta dela 1/2 Peš hoja Osebni prevoz Podiranje drevja Izdelava gozd . sortimentov Ročno spravilo Mehanizirana spravilo Nakladanje gozd. sortim. Razkladanje gozd. sortim. Zl aganje, sortiranje sort. Gozdnogojitvina dela Gozdno varstvena dela Gozdno gradbena dela Prevoz gozd. sortimentov Ostalo Skupaj: 0/o PREGLED POšKODB OPRAVILO o.l o.l o.l o.l '2 '2 o.l '2 '2 '2 "' "' "' "' '2"' .". "'@ .~ N o.l :0 N z "' o .... > o '2 > o. o "O "' o.l N ..cl .,· o. c "" .... > o.l "' o o.l o. 8. '2 o.l .,· .,· .><: o.l .,· o.l o.l '2 '2 '2 o.l '2 ro" '2 '2 '2 "' '2 '2 o.l '2 ci "' >U "' o.l o.l >" >U '2 o.l "' "' "' "' el) >U >U "' o.l "" "" N ·o .". el) o. .... ·;;: "' o o. .., o.l >N ;:::1 o.l o.l "' 2 .o ;;: o.l ::;;: o .... o. ..c V> >N o "t:l - u >N > .o 1 31 4 1 si 61 71 8 1 91 10 1 11 1 12 1 13 1 14 1 15 1 16 1 38 - - - - - 1 - - - - 2 - 2 -------------------------- 11 - - - - - - - - - - 53 - - ---------------------- ---- 20 6 56 5 4 - 5 1 1 - 6 - 1 - -------------------------- 10 23 93 15 24 5 5 1 13 - 37 - - - -------------------------- 12 1 - - 25 3 24 1 - - - - - 1 -------------------------- 8 - - - 7 2 18 6 - - - 7 - - -------------------------- 16 - 1 - 18 43 15 1 2 - - 2 - 4 -------------------------- 2 - - - 11 7 10 - - - - - - - -------------------------- 5 - 1 - 15 13 10 1 - - - 5 - 2 ---------------------------- 13 30 8 1 - - 3 1 - 7 8 - - - ---------------------------- - - 1 - 1 - - - - - - - - - ----------------------------- 6 - - - 6 6 1 3 - - - 7 - 1 --------------------------- 4 - - - - 1 - - - - - 12 - 4 -------------------------- 11 2 2 - 1 5 11 1 - - - 3 - - -ci o .... o ..d o.l E o N "'@ o ~ Ql "' o "O 171 18 1 19 1 7 - ------ 21 - ------ 9 - ------ 2 1 ------ 5 - ------ 26 1 ------ 20 6 ------ 1 - ------ 6 - ------ 19 - ------ 2 - ------ 27 2 ------ 9 - --· ---- 85 12 Tabela 1 Leto: 1974 '(? o. ;:::1 .". o U'> -- 20 1 21 50 4,3 ----- 85 7,3 ----- 114 9,9 ----- 229 19,8 ----- 72 6,2 ----- 75 6,5 ----- 128 11,0 ----- 31 2,6 ----- 58 5,0 ----- 90 7,8 ----- 4 0,3 ----- 59 5,1 ----- 30 2,6 ----- 134 11,6 1156162 11621 21 11121 851103116116 1 7 151 191 1 2 114 1239122 1 11159 1100 13,5 5,3 14,0 1,8 9,7 7,3 8,9 1,4 1,4 0,6 4,4 7,8 0,2 1,2 20,6 1,9 100 Oblika poškodbe 1/2 Udarec Zlom Ubod Odrgni na Zvin, izpah Stisk, zmečkanina Urez, usek Tujek Ostalo Skupaj: 0/o N "' "' "' "' ';ij E '-< Q) ..0 >O "" '-< "' o o ::: > '-< 1 3/ 4 1 5/ 6/ 7/ 23 23 - 8 12 - - - - - 1 - - 1 1 - - - - - - 3 - - 1 - - - - - 15 - 1 4 1 - - - - - - - - - 2 - - - - - - - - - - - - - - 1 - - - - - ---- 3 ~ 11 3 6 1 "' o o ·a :;;; Q) o Q) "' .:0 =a E '-< "' o ..c c ..:.: PREGLED POšKODB po delih telesa in oblikah DEL TELESA c ~ -o "" ..:.: o o:;;; '-< ..:.: ..c "' "' "' ·a :::: "' c =a Q) ..0 .-'4 '-< Q) o, "' "' Q) o -o o o "' '-< .... "' o, N o, o, '-< ..:.: ..0 ..:.: ~ o c Q) o ..:.: -o o o, 8/ 9/10/11/12/ 13/ 141 151 16/17/ 18 1 191 12 3 14 13 24 53 50 - 9 11 44 67 - - - - - -- - - - - - -- 1 1 1 2 3 7 4 - - 1 - 13 - - - - - -- -- - - - - -- - - - 2 12 20 - - - 1 - - - - - - - -- - - - - - -- 2 2 2 3 5 16 5 3 1 1 10 17 - - - - - -- - - - - - -- 3 - 2 1 15 6 - - - 1 7 1 - - - - - -- - - - - - -- - - 1 1 6 52 2 - 1 4 4 16 - - - - - -- - - - - - -- - 1 - 5 14 51 2 1 - 14 28 34 ---- ---- - - - - -- --- - 6 1 2 --- --- 15 - - 4 4 5 6 3 2 1 4 bl) o ·;:: o c Q) Cii >N o, "' o "' '-< bO ~ o, ·a "' bl) '-< o ·;:: "' o '-< Cii o ~ c o Tabela 2 Leto: 1974 ";;;' o, :::: ..:.: [/) o -.... o 20 1 21 1 22/ 23/ 24/ 25 1 1 26/ 27 38 23 11 1 9 448 38,7 -- - - - - - - - - 6 - 8 - - 50 4,3 -- - - - - - - - - 4 4 - - 2 49 4,2 -- - - - - - - - - 6 1 1 - 4 100 8,6 -- - - - - - - - - 40 3 1 - 1 83 7,2 -- - - - - - - - - 34 15 11 - 4 151 13,0 -- - - - - - - - - 9 8 - - 5 173 14,9 ---- - - - - - - - 1 32 2,8 ---- 1 1 15 73 6,3 149146121161181331712013118312161701711313319411541138155133111401 1 111591100 ~~~~~~~~~~18~~~~~~13)11~~~~~--100- Literatura l. Gradivo gozdnogospodarskih organizacij Slovenije (tabele-analize poškodb 2 in 3 za 1974. leto) 2. Kumer, P.: človekov delež v nesrečah pri gozdnem delu. Gozdarski vestnik L. 33 štev. 6/75. 3. Brodnjak S.: Analiza delovnih nesreč na GG Maribor za obdobje od 1968-1972. Brodnjak Stanko, dipl. ing. gozd. STARE VIZE NA STARO TEMO (GG Postojna) Gozdarstvo in lesarstvo na območju GG Postojna imata prav gotovo mnogo skupnih interesov. Saj ti predeli slovijo po lepih in negovanih gozdovih pa tudi lesna predelava ima kaj pokazati. Kaže da se te resnice eni in drugi dovolj dobro zavedajo, toda kljub temu ne najdejo poti, ki bi jih pripeljala k skupnim ciljem. Zakaj? Pomagajmo si z izvlečki iz obšir- nega gradiva o tej temi, ki je bilo objavljeno v Gozdnem gospodarju št. 2/75. >>Javor Pivka ne kaže bistvenega razumevanja za vsebinsko poglobljeno sodelovanje. Težnja in interes se kažeta le na ožjem področju komercialnega pogajanja za ceno surovin.« »Gozdarji smo za povezavo na osnovi kvalitetnih elementov - to je večje rasti proiz- vodnje, višje pwduktivnosti, boljšega izkoriščanja surovin, racionalnejšega poslovanja in večje akumulativnosti. Ne sprejemamo pa načelnega deklariranega sodelovanja, katerega ozadje so izključno cene surovini.« >>Zlasti Javor Pivka se jasno opredeljuje za sodelovanje le na osnovi ozkih komercialnih interesov. Ta tendenca je tako očitna, da so vse bolj pogosti očitki, ki vsekakor rušijo dejanska prizadevanja za povezovanje. Tako se jasno navaja, da so cene hlodovine na našem območju nad republiškimi, da ima GG Postojna tolikšen ostanek dohodka, da ga ne more porabiti in zato ne najema investicijskih kreditov, da kupuje devize od drugih po višji vrednosti kot bi jih lahko pri lesni industriji itd.« »Kakšna pa je resnica v tej zadevi? - Javor Pivka je lani dobil hlodovina po najniž.ii ceni v območju s poprečnim kreditiranjem 130 dni s tem, da je letos ugotovil, da bo 12 Ofo zamudne obresti za lani poravnal šele, če bomo gozdarji dovolj razumno popustili pri do- govarjanju za letošnje prodajne pogoje.« škoda da s takšnimi stvarmi zamujamo čas, ki drvi neusmiljeno dalje. Funkcije gozda so mnogotere in zelo kompleksne. Alimentacija lesne industrije je le ena od mnogih, resda najstarejših. Dočim skuša sodobna družba in sodobno gospodarstvo poiskati in uveljaviti že druge posredne družbene in gospodarske funkcije gozda pa nekateri še vedno iščejo resnice, ki bi morale biti že usvojene. Le-te so lepo zapisane v INFORMACIJI GG POSTOJNA, kjer piše: Ustvarjena sredstva načrtno vlagamo v surovinsko osnovo lesne industrije. To pa ne pomeni nič drugega kot krepitev njihove proizvodne osnove in njihove proizvodne varnosti. PO GOZDNEM GOSPODARJU - glasilu GG Postojna št. 2/75 KAKO STOJI GOZDARSTVO (GG Kranj Tudi gozdnogospodarske organizacije so v poletnih mesecih temeljito pregledale svoje gospodarske položaje in sprejele ukrepe, ki naj izboljšajo gospodarski položaj združenega dela. Tudi delavci v organizaciji združenega dela GG Kranj so analizirali svoj položaj in prišli do zaključkov, ki so več a li manj značilni za vse gozdarske delovne organizacije v Sloveniji. IZVOZ- UVOZ: Zaradi znanih predpisov gozdnogospodarske organizacije ne morejo izvažati vseh svojih izdelkov. Kljub temu pa se je izvoz v letu 1975 močno povečal (glede na leto 1974) predvsem na račun sortimentov slabše kakovosti. 456 CENE: Medrepubliški sporazum določa, da lahko gozdarstvo v drugi polovici leta 1975 poveča cene za 10 Ofo. Polletni obračun pa kaže, da je gozdarstvo doseglo cene, ki predstav- ljajo le 97. del vrednosti cen iz leta 1974. LIKVIDNOST: Kupci lesa dolgujejo cca 3 milijarde st. dinarjev. INVESTICIJE: Ob takšni »pozornosti« kupcev je seveda težko sproti plačevati svoje dolgove. Poleg tega pa je nemogoče zadostiti finančno-investicijskim predpisom. Pri tem povzroča dodatne težave tudi negotovost, ker gozdna gospodarstva še do danes ne vedo, koliko bo prispevala republiška samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo za gradnjo gozdnih komunikacij, ki so pomembne že za letošnjo proizvodnjo. OSEBNI DOHODKI: Sporazum, da smejo sredstva za OD počasneje naraščati kot do- hodek oziroma kot produktivnost, so izpolnili z obvezo, da bodo v drugem polletju povečali sredstva za osebne dohodke za 5°/o. (Gre torej za ugotovitve, ki žulijo vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji. Ve- čina težav se pojavlja med partnerji, ki jih združuje republiška samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo. Zato bi bil verjetno ta podij najprimernejši za razvozlavanje teh prob- lemov. - ur.) Po GLASILU - glasilo GG Kranj, št. 3/75 TEMELJITE PRIPRAVE (GG Maribor) Gozdno gospodarstvo Maribor je pri inštitutu za finance in bančništvo pri VEKš v Mariboru naročilo integracijski elaborat, ki ima naslov >>Analiza in ocena ekonomske inte- grabilnosti organizacij gozdarstva, lesne industrije in trgovine na štajerskem v sestavljeno organizacijo združenega dela. Poglavitni cilj združitve je čimbolj izkoristiti obstoječe lesne zaloge, jih pravilno ovred- notiti v celotnem reprodukcijskem procesu ter vzpostaviti pravilne odnose pri delitvi dela, dohodka in rizika. Na ta način bo vsaka TOZD v reprodukcijskem procesu dobila ustrezen delež. >>Kajti, dosedanji razvoj primarne predelave lesa ni bil usklajen z zmogljivostmi gozdar- ske proizvodnje v območju in je zato tako primarna kot končna industrijska predelava lesa na obravnavanem območju navezana na pridobivanje hlodovine in žaganega lesa z drugih gozdno- gospodarskih območij ali na uvoz«, kot je rečeno v študiji omenjenega zavoda. štajerski SOZD naj bi združeval GG Maribor, Marles Maribor, Konjice, lesno industrij- sko podjetje iz Slovenskih Konjic Les, lesno industrijsko trgovsko podjetje iz Ptuja in Dom- Smreka, trgovsko podjetje iz Maribora pod skupnim imenom SOZD POHORJE, združeno gozdarstvo, lesna industrija in trgovina Maribor. Eden izmed kazalcev študije obeta SOZD POHORJE lepe denarce. Prosta naložbena sredstva v SOZD bi v letih od 1974 do 1980 znašala 49 milijard in 300 milijonov starih di- narjev. Sestavljalci študije trdijo, da je takšna združitev potrebna, da bi dosegli enega izmed temeljnih smotrov, to je skladen razvoj gozdne proizvodnje, primarne predelave lesa ter proizvodnje končnih lesnih izdelkov in blagovnega prometa v trgovski dejavnosti. Pripravljen je tudi že predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno orga- nizacijo združenega dela. Po GOZDARJU - glasilu GG Maribor, št. 4/75 PREMENA GRMISč V GOSPODARSKE GOZDOVE (Povzeto po Allgemeine Forstzeitung, Wien, 1975, št. 4) Dunajska strokovna revija Allg~meine Forstzeitung je letošnjo aprilsko številko posvetila vprašanju premene grmišč in degradiranih gozdov v gospodarne oblike. V njej je sodelovalo 8 strokovnjakov in znanstvenikov ter obdelalo problem vsestransko, temeljito ter na podlagi dolgoletnih izkušenj, upoštevajoč pri tem posamezne dežele in vso državo kot celoto. Re- ferati so glede svojih stališč in razreševanja problema medsebojno popolnoma v skladju. 457 Za naše razmere naj povzamemo nekaj zanimivih izvlečkov iz referata G. En ger ta »Premena grmišč na štajerskem« in Donaubauerjeve ugotovitve o uporabi herbicidov v gozdarstvu. Opuščene krčevine (rovti) in pašniki zajemajo v glavnem dobra rastišča, ki so jih po- gosto osvojili naravni naleti jelše in breze. Doslej je premena grmišč zajela letno 450 ha površin, čeprav bi jih morala 600 do 700 ha. V gorskem svetu vnašajo smreko in macesen, v grapah jesen in javor, na ustreznih rastiščih tudi jelko in duglazijo. Na gričevnatem svetu dodajajo jelki in smreki v znatni meri listavce. Na suhih rastiščih vnašajo hrast. Kjer se je bila na bivših rovtah in pašnikih naselila breza in zelena jelša, tam pri na- ravnem ali umetnem vnašaju jelke ali smreke le postopoma izsekavajo zgornji del pionir- skega sestaja, in sicer zato, da bi iglavci v spodnjem delu sestaja ne bili naenkrat preveč izpostavljeni soncu in da bi se tudi pritalno rastje (robidje in malinje) preveč ne razbohotila. Kjer pa raste samo nizko pritalno rastje, ga seveda takoj odstranijo in zasadijo. Za mehanični način odstranjevanja grmovja in dreves so uporabne lahke motonie žage. Za tanjša stebla pridejo v poštev posebno lahke motorne krožne žagice, ki delujejo kot neke vrste motorni srp. Pri mehanični (ročni) negi v malo bolj odraslih nasadih zasekamo nadrasla stebla v prsni višini, gornji del prelomimo in njegov vrh privijemo k tlom. Krašnja je pri tleh in vleče iz ostalega stebla hrano: tako iz stebla ni več novih poganjkov. Na ta način je divjadi otežen prehod in tudi manj škode je na ogroženih iglavcih. Izkušnje z uporabo herbicidov Za večje površine, kjer ni nevarnosti za sadike, so uporabne motorne brizgalke, in sicer v poznem poletju ali zgodnji jeseni, ko poganjki sadik niso več v nevarnosti. Pri manjših sadikah ali tudi pri onih iz naravnega naleta, ki jih zastirajo listavci, malinje in robidje, so primerne nahrbtne škropilnice z nizkim pritiskom in s ščitnikom, ki varuje sleherno sadika pred herbicidom. Listavci, ki zastirajo sadike in jih želimo s herbicidi zatreti, naj ne bodo večji od 1.50 do 2 m, tako da lahko dosežemo pri pršenju tudi njihove zgornje poganjke. Visokim listavcem, ki jim s pršenjem ne moremo doseči vrha, premažemo debla pri tleh v obliki 30 cm širokega prstana in sicer s pomočjo čopiča s herbicidom, ki ga prej raztopimo v olju. Pri debelejših steblih potrebujemo širši prstan. Pogoj za uspeh je suho, gladko lubje, ki omogoča prodiranje sredstva v ličje ; vendar stebla z močno nagubanim in izsušenim lub- jem ne pridejo v poštev. Kjer raste iz štora več poganjkov, bi bilo premazovanje zamudno. V takem primeru je boljše pršiti listje poganjkov s hrbtno škropilnico, ki je po potrebi opremljena s ščitnikom za zaščito bližnjih sadik. Za pršenje je največ v rabi herbicid tormona 80 v vodni raztopini ob koncentraciji 1,25 do največ 2 °/o. Pri višjem grmičju in težje prehodnem terenu dosega poraba raztopine 35:0 1/ha, pri nižjem grmičju in lažje prehodnem terenu pa okr. 200 1/ha. Zato naj bo pri težjem terenu koncentracija raztopine manjša. Največji uspeh pri uporabi herbicidov v vodni raztopini dosežemo med bujn'O rastjo poganjkov. Za uspešno zatiranje sta najbolj primerna meseca junij in julij, če pri tem niso ogrožene sadike v bližini. Pri sadikah moramo zlasti majske poganjke varovati pred herbicidi. Zato je njihova uporaba v nasadih najbolj ustrezna od srede avgusta do srede septembra. Uporaba herbicidov v oljni raztopini je najbolj uspešna v času od pomladi do ranega poletja, tako da obravnavane rastl ine odmrejo še v istem letu. Premaz štorov v nasadu naj ne bo opravljen pred pojavom poganjkov in tudi ne med njihovo rastjo, ker jih lahko priza- dane škodljivo izhlapevanje oljne raztopine herbicida. Ea premazovanje štorov in stebel s herbicidi uporabljajo v glavnem tormono 100 in lignopur D, in to kot 3 do 4 °/o raztopino v nafti, ki jo lahko do 50 °/o zamenja tud i odpadno o lje. Učinek herbicidov na posamezne drevesne vrste je zelo različen. Dober uspeh je pri jelši, brezi, vrbi, trepetliki, malinju in robidju. Odpornejši so bezeg, leska, gaber in kostanj. 458 Tudi jesen, javor in hrast so manj občutljivi . Zlasti leska po odmrtju poganjkov pogosto znova požene iz štorov, kar zahteva ponovno obdelavo. Ugotovljeno je, da pršenje enoletnih poganjkov, ki imajo močne korenine, ni dalo vselej zaželenega uspeha, ker je listja premalo, da bi vsrkalo toliko raztopine, ki bi zadoščala tudi za odmiranje štorov in korenin. Pri starejših štorih je uspeh večji, če pršimo dveletne po- gaojke, medtem ko mlado grmičje s slabimi koreninami odmira že pri manjših dolžinah pogaojkov. Pomisleki proti uporabi herbicidov v gozdarstvu so ob njihovi smotrni uporabi odveč, ker s tem ni prizadeta divjad in sploh živalski svet. Pršenje malin, ki jih nabirajo izletniki, je treba v času zorenja pač opustiti. Pri vodnih izvirih uporabljamo vodne raztopine na- mesto oljnih. škodi na gozdnih sadikah (rdečilu iglic, krivljenju in odmiranju poganjkov) se lahko izognemo s pršenjem ob pravem času in z ustreznim postopkom. Pri obdelavi štorov s herbicidi v oljni raztopini, pred samim pogozdovanjem ali v nasa- dih z majhnimi sadikami, se lahko slučajno pojavijo poškodbe tik pred poganjki ali med samim odgaojanjem, kar je pripisati škodljivemu izhlapevanju oljne raztopine pri visokih temperaturah. Zato je priporočljivo obdelati štore v enem letu pred saditvijo ali pa vsaj štiri tedne pred sajenjem. V nasadih z malimi sadikami je treba izbrati čas za premazovanje nekaj tednov pred poganjanjem ali pa potem, ko to preneha. Da bi se izognili premazovanju s herbicidi v oljni raztopini lahko novo nastale po- ganjke iz štorov pršimo z vodno raztopino v drugem letu. Vsekakor je slabše, če grmovje v prvih dveh letih ovira nasad, zato so potrebni ukrepi, da se izognemo nepotrebni škodi. Kombinirani (mehanični + kemični) delovni postopek je primeren v gosti, neprehodni goščavi, kjer je pršenje poganjkov iz štorov in premazovanje stebel nemogoče. Po izseku nezaželenih listavcev (ročno ali z motorko) sledi premazovanje štorov z oljno raztopino herbicidov, ki prepreči razvoj novih poganjkov iz štorov. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo dežele štajerske je v zadnjih 15 do 20 letih naba- vila veliko število lahkih ročnih motornih žagic in prši!cev s herbicidi, ki so s posredovanjem zadrug ob potrebni strokovni pomoči na razpolago tudi zasebnih gozdnim posestnikom. Don a u bauer v svojem referatu »K uporabi herbicidov v avstrijskem gozdarstvu<< navaja, da v Avstriji letno opravijo gozdno gojitvena dela v mladju (čiščenje, nega ipd.) na površini 22.000 do 23.000 ha ter 2.000 do 3.000 ha premene grmišč in panjevcev v gospo- dame gozdove. Pri tem uporabljajo herbicide le na nekaj tisoč hektarih. Prav glede na razpoložljiva sredstva in delovno silo je uporaba herbicidov marsikje nujno potrebna. Za strme terene seveda ne pride v poštev kompleksno uničevanje s herbicidi sicer ne- koristne vegetacije, ker bi na ta način povzroči li erozijo. Tudi biološki razlogi govorijo proti njihovi pretirani, vsestranski, nesmiselni uporabi, saj je tudi na negospodarnih gozdnih površinah obilo koristnih žuželk parazitov in ptic, ki vzdržujejo potrebno življenjsko ravno- vesje. Zato so avstrijski gozdarski strokovnjaki in znanstveniki za smotrno uporabo herbi- cidov ter odločno proti zasipanju kompleksov površin s pomočjo letal. VI. Beltram, dipl. ing. gozd. CENTRALNO MEHANIZIRANO SKLADISčE ZA OBLOVINO IGLA VCEV V PATERNIONU V AVSTRIJI (Der Rundholzhof der Grafi. Foscari-Widmann-Recconico schen Forstdirektion in Paternion, Allg. Forstzeitung 6/1974) V članku je poučen prikaz obratovalnih stroškov in finančnega prihranka na centralnem mehaniziranem skladišču (CMS). Investicije so znašale skupno 10.331.00 avstrij . šilingov in se bodo amortizirale v 9 letih. Količina oblovine na tem novem CMS v Paternionu na avstrijskem Koroškem znaša 43.000 m3, od česar odpade 3/4 na hlode in 1/4 na drobno oblovino. Lupilni stroj je V-K 26M (finski), ki ima premer zgornje odprtine 61 cm. Za sortiranje je ob sortirni progi 26 boksov. 459 Pri merjenju dimenzij oblovine so uporabili elektronsko merjenje v vzdolžnem poteku po sistemu avstrijske firme »Reliste<<, medtem ko je povsod drugod v Avstriji večinoma uveljavljen sistem elektronskega merjenja na prečnem transporterju ; pri nas ga imamo v Bohinjski Bistrici. Slednji je bil doslej najbolj dognan in najzanesljivejši . V zadnjem času pa se uveljavljajo sistemi elektronskega merjenja dimenzij oblovine v vzdolžnem poteku, kot jih dobavljajo firme »Jo rg« (pri nas v Pivki) , >>Siemens« iz Nemčije in >> Pliessnig« ter »Reliste« iz Avstrije. Okoli le-teh pa je še precej polemike, pri čemer ima precejšnjo težo tudi nabavna cena. Merjenje v vzdolžnem poteku imajo v Avstriji tudi na največjem CMS v Giissu pri Leobnu, na žagarskem obratu Mayr-Meinhof. Močno je razširjeno v Nemčiji, kjer na skladišča dobavljajo dolgo deblovino. Na vsakoletnem lesnem velesejmu v Celovcu, na katerem prikazujejo tudi moderni žagarski obrat s poprejšnjim mehaničnim lupljenjem hlodov merijo hlode v vzdolžnem poteku po sistemu »Pliessnig« iz Avstrije. ZMOTNA POTA NEPREMišLJENEGA PISANJA (Irrwege bedenkenlosen Schreibens, Holzkurier 6 in 9/1975) Prof. Z. Turk Znani gozdarski nadsvetnik F. Aubiick, vodja strojne postaje avstrijskih zveznih gozdov in iznajditelj stroja za kleščenje vej z rotirajočimi rezkarji , ki je kot izpopolnitev dodan k lupilni garnituri znanega avstrijskega >>strojnega vlaka« (Erntezug), se je zavzel tudi za racionaliziranje organizacije gozdarske uprave. V povezavi z vsemi komponentami gozdar- stva, naj bi bolj uporabljali tehniko in na ta način gozdno gospodarjenje izboljšali in po- cenili. Na ta članek se je obregnil dunajski profesor za gojenje gozdov, znani H. Mayer s člankom >> Zmotna pota nepremišljenega mehaniziranja« in sicer, da se z enostranskim gle- danjem, tako z gozarsko-tehnične kot tudi z gozdno-gojitvene strani, ne da optimalno obliko- vati nobenega gozdnega obrata, da si v Evropi nihče več ne more privoščiti tehnično eno- stransko organiziranega gozdnega obrata, ne da bi se izpostavil nevarnosti, da ga bo javnost obesila, in da bodo pri zveznih gozdovih kmalu prevladale zaščitne, dobrodelne in rekreacij- ske funkcije pred izkoriščanjem gozdov. Opozoril je Aubiicka, da je zadnji čas, da skoči na odhajajoči >>ekološki vlak « in da bo pri gojenju gorskih gozdov kot moderni obliki varstva okolja s svojimi tehničnimi sposobnostmi bolj koristen. Aubiick mu je odgovoril v članku >>Zmotna pota nepremišljenega pisanja«. V njem vrača kot povsem neosnovan očitek o enostranskem mehaniziranju. Poudarja, da prof. Mayer nikakor ne more presojati razvoja in uporabe njihove mehanizacije, ko pa si jo vso dolgo dobo ni niti enkrat ogledal ali se seznanil z njihovim delom in usklajenostjo vseh kom- ponent gozdarstva na določenem gozdnem obratu. Pač pa je napisal žolčen članek proti njihovemu stroju za kleščenje . Praktično gozdarstvo si namreč po vsem svetu prizadeva, da uspešno gospodari. Skuša zadovoljiti tudi novim potrebam varstva okolja. Toda sredstva za to mora v prvi vrsti ustvariti gozdni obrat. Tehnika v rokah gozdarja pa je zgolj sredstvo racionalnejšega gospodarjenja. Vsa gojitvena dela potrebujejo denar. In kdo naj ga da? Izkušnje kažejo, da je bilo zaradi pomanjkanja denarja najprej in najbolj prizadeto ravno gojenje in nega gozdov. Zato svetuje profesorju, kot odgovor na njegovo opozorilo, naj pohiti na ekološki vlak, da naj raje on, profesor, čim prej skoči na >>tehnični ekspres«, ker se lahko zgodi, da ekološkemu vlaku zmanjka goriva, kajti dandanes brez tehnike ne gre nobena reč. Dovolj nazoren primer, kako potrebno je med seboj spoznavati, podpirati, razvijati ter usklajevati vse komponente sodobnega gozdnega gospodarjenja, da bi čimprej in čim bolje dosegali skupni cilj. Prof. Z. Turk 460 TEHNičNE NOVOSTI IGLAND - DVOBOBENSKI HIDRA VLičNI VITEL V Sloveniji že več let uporabljamo dvobobenske traktorske vitJe norveške proizvodnje JGLAND. VitJu Compakt s 3 t vlečne sile je sledil IGLAND SPECIAL s 4 t potezne sile, ki je bil kasneje konstrukcijsko izboljšan. Najnovejši vitel iz serije IGLAND pa je hidravlično voden. Na šoli smo ga nabavili za učne namene, hkrati pa primerjamo njegovo zmogljivost z zmogljivostjo ostalih IGLANDO- VIH vitlov. Rokovanje z vsemi omenjenimi vitJi, montaža in enostavno vzdrževanje, trenut- no prav gotovo ustreza naši tehnologiji spravila v kombinaciji z adaptiranimi traktorji. Vsi IGLANDOVI vi tli imajo mehanski pogon. V ohišju vi tla COMP AKT 3 t je zobati prenos s stožčastim hipoidnim ozobčenjem, v vitlih z vlečno silo 5 ton pa je polžasti prenos. 1. Osnovni opis vitJa IGLAND 2 H- 5000 Omenjeni vitel je konstrukcijsko podoben ostalim s 5 tonami vlečne sile. Bistvena razlika med njima je, da je rokovanje s sklopko in zavoro hidravlično. (Podobno kot vitel HERCU- 8 6 r--- L-- ~J 1. rezervar za olje, 2. hidravlična črpalka, 3. varnostni ventil, 4. tlačni vod, 5. nepovratni ven- til, 6. hidravlični akumulator, 7. manometer, 8. blok krmilnih ventilov, 9. povratni vod v osrednje ohišje. 461 Komandni sistem vitJa LES na traktorju Timberjack). Vitel zato tudi ni v pravem smislu hidravličen. Bobne hidrav- ličnih vitlov poganja hidravlični motor, v te pa potiska olje hidravlična črpalka. Tak sistem pogona vitlov smo v Sloveniji tudi že preizkušali. (Ferrari - GG Kranj), ki pa z vidika teh- nične izvedbe in tudi cene za manjše traktorje ni primeren. 2. Hidravlični sistem vitJa Vitel ima hidravlični potisk na torno ploščo posamezne sklopke ter hidravlična valja za ločeni zavori obeh bobnov. Groba shema hidravlične napeljave je sledeča. Nepovratni ventil je uvit pred hidravlični akumulator, omogoča njegovo delovanje ter dlje časa zadrži konstanten pritisk olja v hidravličnih vodih. Hidroakumulator (membranski tip) akumulira potencialno energijo hidravličnega olja in je vzporedno vezan v osnovni tlačni vod. Določen čas omogoča delo z zavoro in sklopko, čeprav motor ne teče, kompenzira izgube v olju ter blaži sunke - kot amortizer zaradi ne- predvidenih obremenitev. Membranski hidroakumulator ima na eni strani membrane kom- primiran dušik (20 At, na drugo stran membrane v ohišju pa črpalka potiska olje, ki se aku- mulira pod pritiskom. Manometer nam ta pritisk tudi kaže. Hidroakumulator omogoča hitro vklapljanje zavore in sklopke, čeprav črpalka nima do- volj velikih obratov, kar je predvsem važno pri prehodu s krmilno ročico iz položaja za vleko v nevtralni položaj, ko mora tovor obviseti na naletni deski. Maksimalni delovni pritisk hidravličnega sistema je 150 atmosfer, kar je tudi največji pritisk akumuliranega olja. L:e traktorjev motor ne teče, pade .po 30 kratnem zaporednem vklopu in izklopu sklopke ter zavore pritisk iz 150 na 50 atmosfer. Pri traktorjih, ki imajo vgrajene hidravlične črpalke z veliko kapaciteto je akumulator manj potreben. Hidravlični sistem vodimo s krmilnimi ventili ločeno za vsak boben. Vsak krmilni vzvod ima tri položaje. V nevtralnem položaju je izklopljena sklopka in vklopljena zavora. V prvem položaju za razvlačenje vrvi je izklopljena sklopka kot zavora; v tem položaju ročica samo- dejno tudi ostane. Pri privlačenju je vklopljena sklopka in izklopljena zavora. Ko vzvod spu- stimo, se takoj vklopi zavora in izklopi sklopka. 462 Položaj krmilnih ročic z ozirom na traktorski sedež 3. Tehnični podatki vitJa Vitel tehta 200 kp. Premer bobnov je 19 cm ter zunanjih obodov 40 cm. Kapaciteta bob- nov je 6:0 m 12 mm vrvi. Pri 1800 obratih motorja traktorja IMT 558 se boben vrti s 57 obrati na minuto, pri čemer se vrv navija s povprečno hitrostjo 0,75 m/sek. Celotno prestavno razmerje med mo- torjem in bobnom je 31,5 proti l. Vlečna sila vi tla pri premeru bobna 29 cm je 3500 kp. Pri minimalnem premeru bobna ima vlečno silo 5,2 t. Tako velike vlečne sile pri vseh dosedanjih lglandovih vitlih še nismo izmerili. Traktor IMT SSS opremljen s kabino (RIKO), 8 prednjimi utežmi, vitlom in zadnjo naletno desko tehta 3150 kp. Na prednjo os odpade 1100, na zadnjo 2050 kp. Vsi navedeni podatki so izmerjeni v GSC v Postojni. 4. Primerjava IGLAND S t s IGLAND S t 2 H a) Novi vitel ima večjo vlečno silo in s tem večji izkoristek v celotnem prenosu, pred- vsem v njegovi sklopki. Dosedanje meritve so pokazale, da je vlečna si la ostalih lglandovih vitlov do 25 °/o manjša od navedene v prospektu. b) Rokovanje z vitlom je enostavno in lahko. Traktorist pri premiku komandnih ročic ne troši nikakršne sile, kar omogoča lažjo in enostavnejšo kombinirano vožnjo. c) Zmanjšana je možnost dinamičnih preobremenitev pri privlačenju, kar je pogosto pri ostalih vitlib. Posledice so krivljenje vitl.ovih osi ter okvare sklopk. d) Delo s tem vitlom je varnejše. e) Zaradi enakomernih obremenitev na sklopko in konstantnih pritiskov, je obraba sklopk neprimerno manjša kot pri ostalih vitlih . Viljem Garmuš, dipl. ing. gozd. NOVOSTI Z LESNEGA SEJMA V CELOVCU Na celovškem lesnem sejmu letos ni bilo posebno velikih novosti s področja gozdne me- hanizacije. Omenimo le naslednji dve s področja spravila lesa. Gre za dva majhna vitla za spravilo: 463 a) Posebni žični vitel FALKO-Jonsereds. Ta vitel Je vsestransko uporaben zaradi lah- kega transporta in možnosti različne uporabe. Ker ga poganja motorka Jonsereds M-80 z močjo 7.5 KM, je dovolj močan tako za privlačenje hlodov kot tudi za dviganje stebrov (te- legrafskih in dr.). Primeren je za vsakega gozdnega delavca in kmeta, ki uporablja omenjeno motorno žago, ker ima na ta način praktično dvoje orodij hkrati - motorno žago in vitel. Tehnični podatki: Teža brez žične vrvi je 27 kg. Vrv ima premer 6 mm s 114 vlakni, dolžina je 80 m. Skup- na teža vitJa s 6 mm žično vrvjo in motor.ke Jonsereds M-80 znaša 38 kg. Vlečna moč je 1000 kg. Hitrost vlečenja je 20m/min. Učinek spravila lesa je 7m3 pri naklonu terena 45 ° in razdalji 5 m. Za menjavo uporabe motorna žaga: vitel sta potrebni največ dve minuti. Vitel je uporaben za spravilo lesa, zlasti drobnejših sortimentov iz redčenj na krajše raz- dalje, posebno tedaj, ko mora sekač sam spraviti les na začasna skladišča ob cesti ali v gozdu . Zlasti je primeren za kmete, ker lahko izmenično uporabljajo motorno žago in vitel za spra- vilo lesa. Vitel je uporaben tudi za druga dela, kot npr. za vertikalno vleko (postavljanje drogov, tramov v gradbeništvu itd.). Slovenski uvoznik bo v kratkem demonstriral vitel članom strokovne komisije za meha- nizacijo pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskili organizacij . b) Podoben vitel so konstruirali tudi v avstrijskem gozdarskem šolskem centru v Osojah na Koroškem. Gre za vitel ACKJA tipa KMF 421. Teža tega vitJa je 72 kg. Vlečno moč ima 800 kg. Zadostuje motor z močjo 6.5 KM (na sejmu so ga prikazali v kombinaciji s »Stihlovo« motorno žago). Dolžina žične vrvi je 150m, hitrost vlečenja pa cca 0.8 m/sek. Za razliko od prejšnjega vitJa, ki je pri vlačenju fiksiran, je ta vitel premičen , tako da sta motor in vitel pritrjena na sankalni plošči, na katero se priveže tovor in se vse skupaj pomika naprej preko škripca, ki je privezan ob mesto, kamor je tovor namenjen. Ciril Remic, dipl. ing. gozd. Vitel »FALKO«-Jonsereds pri delu 464 PRVA MOTORNA žAGA Z WANKLOVIM MOTORJEM (Allgemeine Forstzeitung) Z januarjem t. l. sta znani nemški tovarni »Fichtel & Sachs« iz Schweinfurta (pri nas jo poznamo po napravi za obžagovanje vej na stoječem drevju, tudi »afna« imenovani ter »Dolmar« GMBH iz Hamburga, ki slovi po svojih motornih žagah, sklenili kooperacijsko pogodbo na področju izdelave motornih žag in drugih strojnih naprav za gozdarstvo. Na »Ligni« v Hannovru sta že obe firmi razstavljali na skupnem razstavnem prostoru pod nas- lovom »SACHS-DOLMAR«. Povod za to kooperacija je dal Wanklov motor. Firma »Fichtel & Sachs« je v svetu znana kot prvi izdelovalec zračno hlajenega Wanklovega motorja. že prek 100.000 Wanklovih mo- torjev te firme se je obneslo v najbolj ekstremnih pogojih. Dokazanih je vrsta prednosti tega modernega motorja, med katerimi je tudi ta, da nima vibracij in je zaradi tega zelo primeren za izdelavo motornih žag. Firma Dolmar pa se je kot drugi največji izdelovalec motornih žag v Nemčiji in ena od najstarejših tovarn, ki izdelujejo naprave za gozdarstvo in lesno pre- delavo, z letno proizvodnjo 100.000 motornih žag ponudila kot primeren partner za to vrsto kooperacije. Tako je v sodelovanju obeh podjetij nastala: Sachs-Do/mm-jeva KMS-4 motorna žaga z Wanklovim motorjem. Na zunaj je motorna žaga podobna ostalim modernim motornim žagam. Odločujoče prednosti pa se pokažejo šele pri obratovanju te motorke oz. pri žaganju. Te prednosti so zlasti naslednje: Zaradi tega, ker Wanklov motor praktično nima vibracij, ali pa so te čisto neznatne, je kakršenkoli antivibracijski ročaj nepotreben. KMS-4 motorna žaga teče oz. obratuje tako mir- no, da se ne da primerjati z nobeno najsodobnejšo >>klasično« motorno žago z AV ročajem. Motor z ohišjem pa nosilni in vodilni ročaj brez AV ročaja tvorijo pri KMS-4 bolje obliko- vano in zaključeno celoto, s čimer je omogočeno natančnejše in varnejše delo. Vžig Sachs-Wanklovega motorja je tudi pri ekstremnih temperaturah lahek. Bat v ci- lindru seveda nima več zgornje in spodnje >>mrtve točke«, kot je to primer pri klasičnih mo- torjih, zaradi tega tudi nima več >>nasprotnih udarcev«. Zelo ugodno število obratov omogoča večji učinek žaganja, tako pri podiranju drevja, kleščenju vej in razžagovanju, kakor tudi pri uporabi v kmetijstvu, gradbeništvu in na žagar- skih obratih. Električni vžig je serijske izdelave. Odpade kakršnokoli čiščenje prekinjevalca ipd. Velika prednost pa je pri Sachs-Wanklovem motorju tudi zelo ugodno razmerje >>mešani- ce« (olja in bencina), saj znaša komaj 1 :50. KMS-4, ki ima 4 KM pri 8000 obratih na minuto in prostornino motorja 58 ccm, bodo pričeli serijsko izdelovati konec letošnjega poletja, izdelava drugih lažjih in težjih modelov motornih žag pa bo sledila pozneje. Ker tresljaje pri delu z motorno žago ne povzroča le motor ampak tudi žagarski deli (veriga, meč in zobato kolo) upajmo, da bodo slejkoprej tudi tu odkrili kaj novega, boljšega. Ciril Remic, dipl. ing. gozd. 465 DRUšTVENE VESTI VII. ZVEZNO TEKMOVANJE UčENCEV TEHNičNIH GOZDARSKIH SOL V KA VADARCIH Konec maja je bilo na objektih gozdarskega šolskega centra Ivo Ribar Lola v Kavadarcih sedmo zvezno tekmovanje učencev gozdarskih tehničnih šol Jugoslavije. Organizator tekmovanja je bila Skupnost tehničnih šol in šolskih centrov za gozdarsko in lesarsko stroko SFRJ, pokrovitelj pa Gozdno gospodarstvo Bor v Kavadarcih. Tekmo- vale so ekipe z vseh gozdarskih tehničnih šol v Jugoslaviji : iz Delnic, Ivangrada, Karlovca, Kraljeva, Postojne, Ilidže pri Sarajevu, seveda pa tudi moštvo šole gostitel jice Gozdarski učni center Ivo Ribar Lola iz Kavadarcev, in to v naslednjih športnih in strokovnih disci- plinah: tek, streljanje z zračno puško, dendrologija, taksacija, ravnanje z motorno žago, spodsekavanje debla z motorno žago, definitivni prerez z motorno žago, kleščenje, kom- binirani prerez; torej je šlo za nekakšen deseteroboj, ki je bil obvezen za vse tekmovalce. 29. maja, to je dan pred začetkom tekmovanja, je bil delovni sestanek s prisotnimi pro- fesorji; šlo je za delovni dogovor glede sojenja v posameznih disciplinah, določili so osred- njo žirijo, se domenili o zaščiti pri delu za časa tekmovanja. Sprejeto je bilo npr. načelo, da je treba pri ocenjevanju poleg hitrosti in kvalitete opravljenega dela zmeraj upoštevati tudi stopnjo zaščite pri delu, saj je to integralni del vsake delovne in tehnološke operacije. Prav gotovo je sestanek služil tudi izmenjavi različnih strokovnih mišljenj in medsebojnemu spoznavanju učencev in učiteljev, s tem pa kajpada posodabljanju pouka in krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti SFRJ. Centralna žirija je bila izbrana v temle sestavu: Ing. Krum Angelov, profesor na gozdar- skem šolskem centru Ivo Ribar Lola v Kavadarcih, kot predsednik, ing. Miro Komovec, profesor gozdarskega šolskega centra v Postojni, in prof. Srbislav Zotovic, profesor telesne vzgoje na Gozdarski tehnični šoli v Kraljevu. Tekmovali so posamično in ekipno; za moštveni plasman so upoštevali tri najboljše po- samične rezultate. Tekmovalec, ki ni v določenem času osvojil nobene točke, je zgubil v tej disciplini vse točke, mogel pa je normalno nadaljevati tekmovanje v drugih disciplinah; isto je veljalo glede kvalitete; vsak tekmovalec je nosil številko, ki je označevala tekmovalno zaporedje, to zaporedje pa je bilo določeno na poprejšnjem pripravljalnem sestanku. Pred začetkom tekmovanja so posamezne šole na kratko prikazale svojo dejavnost, kratek pregled svojega zgodovinskega razvoja, uspehe na dosedanjih tekmovanjih, organizi- ranost šolanja in podobno. Ekipe so pri tem svečano, ob zvokih godbe na pihala in ob burnem aplavzu številne publike, druga za drugo prihajale na tekmovalni oziroma učni prostor. Prav je, da ob tej priložnosti povemo še nekaj besed o pokrovitelju Gozdnemu gospo- darstvu Bor v Kavadarcih: gre za renomirano gozdno gospodarsko delovno organizacijo, ki gospodari z gozdovi na področju dveh makedonskih občin - Kavadar in Negotin na Vardarju - s skupno gozdno površino 69.400 ha. V njenem delovnem kolektivu je 14 gozdarskih inženirjev in nad 40 tehnikov, ki se skupaj z vrsto drugih delavcev nenehno trudi za boljše in kompleksnejše izkoriščanje gozdnega bogastva na tamkajšnjem področju. Tekmovalce je potem v imenu osnovne organizacije socialistične mladine Gozdarskega šolskega centra Ivo Ribar Lola v Kavadarcih pozdravila učenka Snežana Momiroska, za njo pa je sekretar osnovne organizacije ZK na istem centru v svojem govoru še posebej poudaril, kako da je ta športna in strokovna manifestacija mladih z vseh gozdarskih tehničnih šol v Jugoslaviji pomemben prispevek afirmaciji io popularizaciji gozdarske stroke in strokovnega šolstva, boljšemu medsebojnemu spoznava nju učencev in učiteljev z jugoslovanskih gozdar- skih šol, izmenjavanju izkušenj in krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti SFRJ. In končno je tekmovanje odprl predstavnik pokrovitelja ing. Mihajlo Trajkov, direktor gozdnega gospodarstva Bor v Kavadarcih. Ves čas tekmovanja je vladalo vzdušje medsebojnega spoštovanja, tovarištva, zaupanja, razumevanja. Končni vrstni red pa je bil takle: 466 Prvo mesto je med moškimi ekipami osvojilo moštvo gozdarske tehnične šole iz Kar- lovca z 2535 točkami, druga je bila Postojna z 2430 točkami, na tretjem mestu je bila sarajevska ekipa z 2425 , na četrtem Delnice z 2348, na petem Ivangrad z 2322, na šestem Kavadarci z 2220 in na sedmem mestu ekipa iz Kraljeva s 1961 točkami. Prvo mesto med ženskimi ekipami je osvojila ekipa iz Ivangrada z 2221 točkam i, drugo ekipa iz Karlovca z 2089 in tretje ekipa iz Kral jeva s 1840 točkami. Med posamezniki pa je bil vrstni red takle: moški l. Boško Staljivuk, Sarajevo 878 točk 2. Milan Sekulic, Karlovac 870 točk 3. Marino Leban, Postojna 854 točk 4. Josip Klaric, Karlovac 852 točk 5. Dragan županac, Ivangrad 840 točk 6. Ivan Cuk, Postojna 817 točk 7. Milan Turkalj, Karlovac 813 točk 8. Danko Bašic, Delnice 807 točk 9. Nedeljko Polovina, Delnice 802 točki 10. Martin J ovanovac, Karl ovac 791 točk ženske l. Branka Babovic, Ivangrad 765 točk 2. Milica Jojic, Ivangrad 755 točk 3. Ana Lisac, Karlovac 719 točk 4. Nada Soštaric, Karlovac 704 točke 5. Slavica Sčekic, Ivangrad 701 točka Prvim trem moškim ekipam so dodelili pokale, prav tako prvima dvema ženskima, vse sodelujoče šole so dobile tudi skromna spominska darila; najboljši posamezniki so bili nagrajeni z ročnimi urami. V restavraciji Balkan v Kavadarcih so tekmovalcem in vsem sodelujočim zvečer priredili svečano večerjo; bilo je zelo veselo, plesala in pelo se je pozno v noč. Naslednji dan je bila za vse sodelujoče še ekskurzija v nekaj znanih makedonskih tu- rističnih središč: Oteševo, Ohrid , samostan sv. Nauma na Ohridskem jezeru; tu so lahko od blizu spoznali vrsto pomembnih makedonskih kulturno zgodovinskih spomenikov in šte- vilne naravne lepote te naše bratske republike. Kot sestanek profesorjev in učencev iz vseh krajev Jugoslavije bo to tekmovanje, >>sesta- nek prijateljstva«, >>srečanje bratstva in enotnosti«, prav gotovo vsem udeležencem ostalo v trajnem spominu. Krum Angelov, dipl. ing. gozd. 467 KNJižEVNOST POMEMBEN PRISPEVEK OBMORSKI DENDROGEOGRAFIJI Jo van če v ic, M.: Ekologija šum- s kog drveca i grmija u Dubrovačkom kraju, lAZU, Anali za šumarstvo, vol. V., Zagreb, 1974. Pred kratkim je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti izdala 5. zvezek svoje ugledne občasne publikacije s področja goz- darstva. Gre za zajetno in skrbno urejeno knjigo (223 strani in 4 priloge), v kateri sta podrobno prikazana in ekološko ovrednotena sedanje stanje in bodoči razvoj gozdnega rastja na ozemlju nekdanje dubrovniške re- publike. Pisec obravnavanega dela profesor dr. Mi- lorad Jovančevic se v strokovnem tisku že okoli 25 let uveljavlja med drugim tudi s prispevki, ki so mu prinesli ugled dobrega poznavalca in tolmača gozdnovegetacijskih razmer obravnavanega območja. Ceprav se v omenjeni knjigi obravnavajo razmere v precej oddaljenem južnodalmatinskem medi- teranskem predelu in deloma v kraški ter planinski regiji ilirske cone zahodno pontske- ga flornega območja, je vendarle njena vse- bina zanimiva in pomembna tudi za sloven- ske gozdarje. Strokovnjaki z našega Krasa in s Slovenskega primorja pa bodo v obravnava- nem delu našli tudi takšne informacije in spoznanja, ki jih bodo mogli po ustrezni pri- lagoditvi uporabljati v svoji neposredni praksi. Pisec si je zadal nalogo, da s pomočjo horoloških podatkov z ekološkega stališča razloži prostorski razpored gozdnega drevja in grmovja na obravnavanem območju. V ta namen vsebuje knjiga fitocenološke pred- očitve poglavitnih ohranjenih gozdnih tipov, posebno pozornost pa posveča njihovi degra- diranosti, zlasti v primerih, v katerih je mo- goča prevedba v boljše, stabilnejše in gospo- darnejše gozdne tipe. Na podlagi ustreznega ovrednotenja horoloških, fitocenoloških in ekoloških razmer je avtor na koncu izdelal - ob upoštevanju gozdnogojitvenib možno- sti - dendrogeografsko razčlenitev dubrov- niškega predela oziroma ozemlja med Ne- retva in Sutorino. Ker je prišel avtor do spoznanja, da sta v dosedanjem razvoju tamkajšnjih dendroloških razmer odigrala najpomembnejšo vlogo člo­ vek in njegova živina, se je poglobil tudi v bogato zgodovinsko gradivo dubrovniškega arhiva in v knjigi celo navaja besedila neka- terih najpomembnejših dokumentov iz časa Dubrovniške republike oziroma benečanske vladavine ter tako pojasnjuje mnoge pojave degradacije grmovno-drevesnih združb. Hkrati utemeljuje tudi nekatere primere nenavadno dobro ohranjenih gozdov. V obravnavanem delu, ki je dosežek dolgo- letnih piščevih raziskovanj, so primerno upo- števane tudi dosedanje tovrstne ugotovitve številnih drugih avtorjev. Tako dobiva knjiga značaj temeljite monografije, ki je hkrati tudi leksikografsko vzorna, saj 23 Dfo njenega obse- ga zavzemajo izredno skrbno sestavljeni abe- cedni seznami, ki ponujajo bralcu kar štiri- vrsten razved v obravnavani snovi ter mu hkrati omogočajo čim lažjo neposredno upo- rabo vsebovanih podatkov in dognanj. Dr. Miran Brinar RACIONALIZACIJA DELA V GOZDNI PROIZVODNJI To m an ic, S.: Racionalizacija rada pri sjeci, izradi i privlačenju drva, Sumarski fa- kultet Zagreb 1974, 468+X strani, 241 tabel, 60 grafikonov, 20 fotografij, 165 cit. litera- ture, povzetek v nemščini. Pri izkoriščanju naših gozdov dela 83 Ofo v gozdarstvu zaposlenih delavcev, sama dejav- nost pa ustvarja 78 Dfo celotnega dohodka, ki ga daje gozdarstvo. Rezultati raznih znan- stvenih raziskovanj kažejo, da sta pri izkori- ščanju gozdov najtežji fazi sečnja in izdelava ter spravilo lesa. Različni geografski in kli- matski pogoji, vrste drevja, veliko število sor- timentov, različne stopnje opremljenosti de- lovnih procesov in različne ekonomske mož- nosti na posameznih gozdnih gospodarstvih pa pogojujejo različne načine dela tako pri sečnji in izdelavi kot pri spravilu lesa. Zato sta ti dve fazi gozdne proizvodnje vse bolj pogosten predmet različnih raziskovanj. Doktorska disertacija S. Tomanica obrav- nava izredno pomembno in zanimivo proble- matiko racionalizacije dela v gozdni proiz- vodnji, pri čemer je avtor posvetil posebno pozornost racionalizaciji dela pri letni sečnji in izdelavi in spravilu bukovine. Avtor je proučil sedanje stanje pri secnJI in izdelavi ter spravilu bukovine ter nato raz- 468 iskal možnosti racionalizacije tega dela in možnost uvedbe verižnega sistema dela. Po- sebno je obdelal problematiko organizacije dela in odmorov delavcev, izkoriščanje de- lovnega časa in njegovo odvisnost od različ­ nih dejavnikov, obremenitve delavca pri deiu in podobno. Proučil je tudi problematiko in možnosti usklajevanja vseh dejavnikov dela pri delovnem procesu. Sečnja in izdelava ter spravilo sta bili namreč doslej bolj ali manj med seboj ločeni fazi dela. Z uporabo veriž- nega sistema pa se obe fazi prepletata in spa- jata v enoten delovni proces. Na podlagi rezultatov raziskave je avtor izdelal predloge za spremembo in izboljša- nje delovnega procesa, izvršil je verifikacijo teh predlogov in prikazal načine in možnosti uporabe dobljenih rezultatov v gozdarski praksi. Prav v tem pa Tomanicevo delo ni samo dragocen prispevek gozdarski znanosti, ampak tudi koristen pripomoček za gozdarsko opera ti vo. Ceprav je delo obširno, ga odlikuje preciz- nost izražanja ter jasno postavljanje proble- mov, sama analiza pa je temeljita in natančna . Zbrani podatki so pregledno prikazani v številnih tabelah, zvečine so dodani v prilogi, tako da ne motijo osnovnega spoznavanja s problematiko. Dr. Iztok Winkler HERBICIDI Kač, M .: Herbicidi - kemična sredstva za zatiranje plevela, Izdaja (;zp Kmečki glas, Ljubljana, 1970. Miljeva Kačeva, dipl. ing. agronomije je v svoji priročni knjižici »Herbicidi - kemična sredstva za zatiranje plevela« prikazala 116 raznih herbicidov, ki se uporabljajo v kme- tijstvu, in sicer uporabo, učinkovitost, tok- sičnost ipd. V priročniku je tudi govora o že omenje- nem herbicidu tormona 80: Tormono 80 upo- rabljamo predvsem za uničevanje drevesastih plevelov. Pri nas je v prodaji le v obliki esterov. Tormono 80 lahko uporabljamo za škropljenje med vso dobo rasti, in sicer v koncentraciji od 0,5 do 1,0 Ofo. Pozimi in po- leti lahko s tormono uničujemo grmovje in drevje, tako da s 5 Ofo raztopino tormone v nafti mažemo ali škropimo debla. S tormono čistimo poseke ali z grmovjem poraščene pre- dele, ki jih hočemo preorati ali kultivirati. Uporabljamo jo tudi v gozdarstvu, da red- čimo pregosto drevje in odstranjujemo širo- kolistne drevesne vrste v mladih nasadih iglavcev. V sadovnjakih na krčevinah od- stranjujemo s tormono robidovje in akacijo. Pripomba V. B.: Ljubljanska Agrotehnika ima v prodaji herbicid ar b o c an z istim načinom uporabe in učinkom kakor tormona 80, ki je namenjena izključno za zatiranje nezaželene drevesaste vegetacije Vladimir Beltram, dipl. ing. gozd. NOVINSKI GOZDOVI Mušič, A .: Novine in novinski gozdovi. Celjski zbornik 1973-1974, Celje 1974, str. 73-95, 10 sl., 2 tab. V Gornji Savinjski dolini, na področju zgornjega toka Savinje in njenega pritoka Drete, so kmetovalci skozi stoletja v nižin- skih, srednjih in višinskih predelih sekali gozdove in jih spreminjali v novine. V nižjih predelih so drobnejše lesovje poleti posekali, pustili da se osuši in ga požgali ter zemljo prekopali in zasejali z žiti. žita so sejali naj- več tri leta, nakar so izčrpano zemljo opustili, da se je spet obrasla z Jesovjem. Cez 10 do 12 let so lesovje spet posekali in sežgali in zem- ljo znova obdelali. Tako so opravljali kolo- barjenje za pridelovanje žit. Površine posa- meznih novin za pridelovanje žit so dose- gale velikost do polovice hektarja. V višjih legah so novine uporabljali pred- vsem za pašo in so bile velike tudi po več hektarjev. Tudi te novine je sčasoma zajelo grmičevje pa iglavci in listavci. Tako so že uporabljene novine opuščali ter na enak na- čin pridobivali nove površine za pašo. Tak način gosp.odarjenja je vladal tudi na zahodnem Pohorju, na Kozjaku in še marsi- kje vse do nedavnega, ko so ga končno opu- stili. Biro za urejanje gozdov pri Gozdnem go- spodarstvu Celje je leta 1959 ugotovil povr- šine novin za premeno v gozd po gozdnih okoliših: Gornji grad Ljubno Luče Solčava 140 ha 462 ha 505 ha 167 ha že na tem, razmeroma majhnem sloven- skem območju, je bilo tedaj predvidenih sku- paj 1274 ha, potrebnih za premeno v gospo- dami gozd. Nedvomno spada to območje med prve v naši republiki, ki zahtevajo takojšnjo veliko strokovno ter materialno pomoč za večjo in kakovostnejšo lesno proizvodnjo. Vladimir Beltram, dipl. ing. gozd. 469 ZA1PIIS NA 1BtU1KVl! Foto: prof. Franjo Rainer Ljubljana PZGGO V zapisniku seje komisije za tisk in propa- gando pri PZGGO je pomotoma izostal po- datek o izhajanju internega glasila na GG Kranj . Zato tudi mi dopolnjujemo naše ob- vestilo o internih glasilih, ki je bilo objav- ljeno v št. 5/75 GV na strani 287. GG Kranj že dve leti izdaja GLASILO, list organizacije združenega dela GG Kranj, ki izhaja štirikrat letno in ki zelo uspešno obvešča svoje bralce o problemih in uspehih delovne organizacije. (Uredništvo GV) Kdo prosjači? LES je v svoji 7-8 št. pod naslovom »Ameriške žage niso primerljive z evropski- mi<< zapisal tudi tole: Z lesom kot surovino pogosto ne štedijo (namreč Amerikanci) in za naše pojme zelo slabo izkoriščajo gozdno maso in surovino. 2age imajo lastne gozdove in lesni predelavi ni treba hoditi s »klobu- kom v roki<< v gozdove po hlodovina, kakor je to primer pri nas. (Pod zapisom sicer stoji, da so vrstice po- brane iz Holz-Zentralblatt Nr. 41, toda mi- sel je zelo domača in besedišče močno kranj- sko - ur.) Računalništvo v slovenskem gozdarstvu V zadnjih treh letih tudi slovenske gozdno- gospodarske organizacije zagnano uvajajo v svoje sisteme poslovanja a utomatsko obde- lavo podatkov (AOP). Razen KIK Pomurke Zavoda za pogozdovanje krasa in GG Mari- bor, ki iščejo svoje rešitve, uporabljajo vse organizacije za obdelavo podatkov skupni računalnik pri republiškem računskem centru (RRC) v Ljubljani . GG Bled in GLIN Na- zarje pa imata poleg tega še svoja manjša računalnika. Gozdna gospodarstva imajo z naložbo 300 milijonov st. dinarjev v računalnik pravico do kapacitete enega deleža računalnika. Le-ta je v zadnjem času že močno izkoriščen in bo treba misliti že na dokup novih zmoglji- vosti. Vendar pa gozdna gospodarstva zelo različno izkoriščajo svoje »pravice<< pri ra- čunalniku . Razlike so zelo velike. GG Brežice je v letu 1975 porabilo povprečno mesečno le 900 sistemskih enot, ali 0,4 °/o od gozdar- '] ev porabljenih računalniških zmogljivosti, GG Postojna pa kar 59000 sistemskih enot, oziroma 25 °/o v gozdarstvu porabljenih zmog- ljivosti RRC. (Gozdni gospodar - glasilo GG Postojna št. 2/75) AJi res ne more biti več reda? Mirko Tratnik, dipl. ing. gozd. iz GLIN Nazarje je v reviji Slovenija paralele št. 39 zapisal: 470 Do leta 1970 smo imeli le dve tovarni iver- nih plošč v Sloveniji - v Cerknici in v Ko- čevju. Po letu 1970 smo dobili še dve - v Nazarju in v Otiškem vrhu. Toda novi obrati še kar rastejo kot gobe po dežju. Tako na- meravajo do leta 1980 postaviti večje obrate tudi v Ilirski Bistrici, v Mariboru, na Gorenj- skem, v Novi Gorici ter novi tovarni v Ko- čevju in v Cerknici . Vse to pomeni letno 427.000 m3 ivernih plošč. Za 1 ma ivernih plošč rabimo 1.4 m3 lesne surovine, kar pomeni, da bomo porabili leta 1980 v industriji ivernih plošč v Sloveniji 600.000 m3 lesa. če dodamo še potrebe celu- lozne industrije dobimo porabo preko 2 mili- jonov m3 lesa. Niti polovico potreb po lesu za iverke in celulozo torej ne bo moč pokriti z lastno, to je slovensko, lesno surovino. GG Bled Po odhodu tovariša Pavla Tolarja, dose- danjega direktorja GG Bled, na odgovorno delovno mesto v SOZD GORENJSKA, so blejski gozdarji izbrali novega, Cveta č u ka, dipl. ing. gozdarstva. Njegove bogate stro- kovne in organizacijske izkušnje, saj je blej- skemu gozdarskemu kolektivu posvetil vsa svoja službena leta, so porok za nove, še večje uspehe GG Bled. Srečno! Tovarna celuloze in papirja DURO SALAJ Krško V letu 1975 bo morala tovarna, zaradi po- manjkanja celuloznega lesa na domačem trgu, uvoziti 250.000 prm te surovine iz drugih de- žel. (Strokovna komisija za razširjeno gozdno reprodukcijo pri PZGGO Ljubljana) Slovenske gozdno-gospodarske organizacije Načrti gozdnogospodarskih območij iz- kazujejo naslednje še neizkoriščene površine, ki so primerne za razširitev gozdnega suro- vinskega potenciala: l. Degradirani gozdovi in opuščena kmetijska zemljišča, poraščena z grmovjem in gozd- nim drevjem - 130.820 ha 2. Opuščene kmetijske površine, ki so pretež- no pod travno rušo in predvidene za gozd- no proizvodnjo - 23.545 ha 3. Druge povrsme za dopolnilno lesno pro- izvodnjo - 531 ha. Skupaj - 154.896 ha. (Strokovna komisija za razširjeno gozdno reprodkucijo pri PZGGO Ljubljana) Gozdarski vestnik Ze večkrat smo zapisali, da potuje Gozdar- ski vestnik v najrazličnejše države sveta. Za čitalce GV smo tokrat pripravili tudi seznam držav, kjer prebirajo našo revijo. število naroč . Anglija Avstrija Belgija Bolgarija Canada čSSR Francija Finska Italija Kitajska Nizozemska Norveška Poljska SSSR švedska švica ZRN ZDA GG Maribor 3 4 4 1 1 3 3 1 1 1 1 1 2 1 4 9 5 3 V mesecu juliju so mariborski gozdarji go- stili v svoji hiši češke gozdarje iz gozdnega gospodarstva Banska Bistrica (Slovaška). Pri izmenjavi mnenj so gostje povedali, da so češka gozdna gospodarstva v primerjavi z našimi, zelo velika (Banska Bristrica: 600.000 ha gozdov, 1.3 milj. ma etata in 10.000 zapo- slenih). Seveda bi ob teh številkah admini- stracija težko zmogla vse naloge, če ne bi imeli avtomatske obdelave podatkov. čehe pa je najbolj zanimala tehnologija mehanizi- ranih skladišč ter način upravljanja v naših kolektiv ih. (GOZDAR - glasilo GG Maribor št. 4/75) GG Bled Izgleda da se je v letošnjem letu proti člo­ veku zarotila vsa narava , živa in mrtva. Mrčesi in drugih škodljivcev je kot še nikoli. Toda to še ni dovolj; veter in sneg sta tudi podivjala. 471 Snegolom v aprilu in vetrolom v juliju letos sta na Pokljuki pustila žalostno zapu- ščino - 25.000 m3 zmrcvarjenega lesa. Vzroki so znani: Enodobni smrekovi se- stoji, dolgotrajno deževje, ki povsem razrah- lja tla, močan enosmerni veter, korenine po- pustijo . . . Moker sneg spomladi, ohladi- tev . .. pokanje in lomljenje drevja vsevprek. Narava je še enkrat žalostno demonstrira la svoj nerazumljivi antagonizem življenja in smrti. Ruši in uničuje, da bi zopet živela. Vetrolomi in snegolomi so na Pokljuki stalna nadloga in huda skrb blejskih gozdar- jev. Letošnja ujma je v tem stoletju že pet- najsta po vrsti. Najbolj žalostne ostanke je pustil vetrolom leta 1963, ko je obležalo 51.000 m3 lesa, bilo pa je še nekaj vetrolo- mov, ki so bili hujši od letošnjega. Ali je kakšen učinkovit ukrep proti tej nadlogi? Blejci poskušajo dati novim sestojem tisto biološko trdnost, ki bo kljubovala tudi hu- dim zračnim vrtincem in snegu. Optimalna fitocenološka izraba rastišč na Pokljuki in sodobni gojitveni prijemi ter razumno izko- riščanje morajo končno ugnati prirodno sti- hijo. (PRESEK! - glasilo GG Bled) GG Slovenj Gradec (LESNA Slovenj Gradec) Tudi letos je na področju slovenjegraškega gozdnogospodarskega območja divjal gozdni požar. Povzročili so ga otroci z nenadzorova- no igro. Izbruhnil je 25. 4. in je trajal do 4. 5. 1975, torej celih 9 dni. Na splošno v notranjosti naše republike že dalj časa ne poznamo večjih gozdnih poža- rov. Na področju črne in žerjava pa je bil to že drugi večji v zadnjih letih. Sicer pa so bili gozdni požari v zgodovini teh predelov dokaj običajen pojav. Prežihov Voranc je v svojih delih večkrat omenjal to zlo (Požga- nica). Tokrat je uničil 130 ha gospodarskih in varovalnih gozdov. Gasili so v zelo težkih okoliščinah (ekstremni reljefni pogoji). Po- magati so si morali celo z letali, s katerimi so nosili vodo ter polivali nedostopne pre- dele. (VIHARNIK - glasilo LESNE Slovenj Gradec, št. 2/75) V ognju ni zginevala samo narava temveč tudi človekovo delo. Zgorelo je mnogo, prav- kar izdelanih lesnih sortimentov. (Foto: F . Jurač) Do kam naj žrtvujemo svoje okolje? Pri prostorskem planiranju se postavljajo vprašanja kakšni naj bodo medsebojni od- nosi med vse večjo uporabo prostora v eko- nomske namene in potrebami, da bi prebival- stvu zajamčili humani minimum okolja. Da- nes se pri razčiščevanju teh odnosov še ne uporabljajo znanstvene norme, niti jih ne bo mogoče kdajkoli uporabiti, saj bo vedno šlo za p1imerjavo med ustaljenimi ekonomskimi kazalci in splošnimi humanimi merili. Ven- dar pa kot samoupravna družba ne moremo sprejeti mnenja, da moramo »Žrtvovati« go- spodarsko rast, če hočemo imeti čisto okolje. Lahko pa iščemo (in moramo jih iskati) nova pojmovanja v merjenju gospodarske in sploš- ne rasti , za m erila napredka pa moramo iskati širša merila kot je družbeni proizvod. (Predsednik urbanistične zveze Jugoslavije in direktor zavoda SRS za regionalno pro- storsko planiranje Milan Naprudnik - Infor- mativni bilten, št. 6/75) 472 Foto: Marijan Pfeifer SreČVLo 1976 S to številko zaključujemo 33. letnik Gozdarskega vestnika. Letošnje leto je bilo za nas gozdarje še posebej pomembno. Proslav/jafi smo 1 OO-letnico sloven- skih gozdarskih društev, kar pomeni 100 let orga- niziranega, sistematičnega strokovnega dela. Tudi v GV smo poskušali dati temu pomembnemu ju- bileju potrebno pozornost. Pri sestavi sleherne številke smo si prizadevali, da bi vas spomnili na to in ono, na malo in veliko, skratka na vse tisto, kar spleta naš strokovni jubilej. To je bila naša dolžnost do bralcev GV. Kot nalašč pa se je GV prav v tem letu otepal s hudimi finančnimi težavami. Zaenkrat smo jih prebrodili. Pomagali so gozdarji- večina gozdar- jev - pa tudi drugi. Na ta način so pokazali, kako jfi stanovska solidarnost, ki so jo naši predniki 100 let tako vztrajno gojili, še vedno živa. Vaše razumevanje je pomemben prispevek k ohranjanju slavnega imena naše stroke. Izteka se 1975. leto. Gozdarji smo ga zapisali na 544 straneh Gozdarskega vestnika. To je bogata pub/icistična bera, ki jo moramo negovati, ne za- radi tradicije, zaradi duhovne potrebe! Naše goz- darstvo, ki ubira nova pota, potrebuje široke intelektualne duhove ter visoko organizirane in učinkovite strokovnjake. Novi magistri in doktorji znanosti, odlični organizatorji gozdarske proizvod- nje po vsej Sloveniji, čudovita knjiga »Gozdovi na Slovenskem«, vse to je so/idna osnova, ki ponuja upravičeno upanje, da bo dobilo gozdarstvo kot proizvodna in humanistična družbena panoga tisto mesto, ki ga v naši samoupravni družbi mora imeti. Vaš urednik STOTA OBLETNICA SLOVENSKEGA GOZDARSTVA že na proslavi »100 let slovenskih gozdarskih društev« dne 23. 5. 1975 v Po- stojni je Zoran Polič, podpredsednik republiške konference SZDL, dejal: »Niti za trenutek ne sme prenehati gozdarjeva in gozdarska aktivnost, kajti gozdarstvo je tako neposredno vtkano v družbeno, gospodarsko pa tudi politično življenje, da bi pomen_il trenutek počitka velikansko izgubo ne samo za gozdove, temveč za vse ljudi, živeče in tiste, ki še prihajajo. 100 let je resnično lep jubilej, toda premalo imamo časa, da bi lahko počivali. Zato je že sama proslava v Postojni imela ob siceršnjem svečanem obeležju izra- zito delovno vzdušje. Gozdarji smo pobrskali po svoji zgodovini in ji zelo spretno dali celovito podobo (doslej smo imeli le krajše zgodovinske zapise o posamezm- kih ali o posameznih društvih ali obdobjih, predvsem v Gozdarskem vestn_iku). Hkrati smo odkrili in si tudi naložili toliko novih delovnih nalog, da za samo ob- čudovanje doseženega resnično nimamo časa. Sto prvo leto je za naše delo ravno tako pomembno kot tisto začetno, katero smo sedaj proslavljali. Med nami živijo Cerarji, Ressli, Kollerji, Dimitzi, Sivici, še več jih je, veliko zanesenjakov, vztraj- nežev, mislecev, ki vneto prilagaja zgodovinski podobi slovenskega gozdarstva delo svoje dobe. Predsednik republiške zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva je ob praznovanju jubileja v imenu vseh gozdarjev in lesarjev sprejel red zaslug za na- rod s srebrnimi žarki, s katerim je predsednik socialistične samoupravne Jugosla- vije Josip Broz Tito odlikoval ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije za posebne zasluge in uspehe pri delu. Ti uspehi so namreč pomembm za razvoj gozdarstva in lesne industrije, a tudi za gospodarski napredek celotne države, kot je zapisano v njegovem ukazu o odlikovanju. Verjetno ni le slučaj, da gozdarstvo in lesarstvo sprejemata tako visoko in častno odlikovanje šele sedaj, prvič v 100 letih, v novi samoupravni socialistični družbi. Poprejšnji tuji in domači gospodje, ki so gospo- dovali Slovencem, so se namreč dobro zavedali, da je slovenski gozd tista naroda- va materialna in duhovna trdnjava, ki bi utegnila prekrižati njihove profitarske ra- čune. Zategadelj so še dolgo po slovenski nacionalni osvoboditvi (1918) držali gozdove v svojih rokah. Tako je to priznanje za gozdarje in lesarje toliko bolj obvezujoče, saj smo ga sprejeli ne le v svojem imenu, temveč tudi v imenu vseh tistih gozdarjev, ki so delovali v teku 100 let in še dlje nazaj in ki so utirali pot sodobni gozdarski vedi v dosti hujših okoliščinal1 - brez države, brez knjig, brez svoje inteligence ... 475 ZASI.l!G ZA NAil()J) S SRt:I!RNIMI JI:A RK·I l"Aa f>IJ"tkJ I;Jt.: T.\ I. I ~YI~•\ r r ;.; ;\ n N .. ; o o '· , J.;, o \ .\ x 1 . ·"'~ ''P Red zaslug za narod s srebrnimi žarki s katerim je predsednik republike Tito odlikoval ZIT GL Slovenije. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva je ob tej priložnosti po- delila tudi svoja priznanja najzaslužnejšim članom zadnjih let. častni člani so postali Franjo Jurhar, Stanislav Mazi in šebenik Marjan. Pri- znanje zaslužnih članov ZIT GL Slovenije pa je bilo podeljeno Francu Cafniku, Ladu Gaspariču, Branku Korbarju, dr. Franju Kordišu, Alojzu Lebu, Franju Seničarju, Rudiju Strolunaierju in Damjanu Vindšnurerju. Njihovo požrtvovalno in nesebično delo je krepilo ugled stroke in same organizacije. Svečano vzdušje, ki ga je dajala nabito polna velika dvorana in uspela ureditev vseh prostorov, so še večali številni govorniki, ki so ali z izbranimi besedami ali pa na preprost domač način izražali svoja osebna priznanja in pa priznanja in pozdrave organizacij, ki so jih zastopali. Vrsta družbeno političnih organizacij, strokovnih organizacij, društev, stanov- ski kolegi iz drugih republik ter gozdarji iz sosednjih držav - Italije, Avstrije in Madžarske - so priznavali, občudovali, pozdravljali, čestitali. še posebej smo bili navdušeni ob pozdravu >> 18 let mlajše« Planinske zveze Slovenije, ki jo je zastopal še vedno mladostni hribolazec ))dohtar« Potočnik. In kaj lahko rečem o svojih občutkih pri tem slavju? še sedaj se ne morem zne- biti vtisa, da se gozdarji in lesarji premalo zavedamo pomembnosti te prireditve. 476 Ne gre mi za pomp, za reklamo brodweyskega tipa, gre mi pa za spoštovanje pre- teklega in za priznanje sedanjemu strokovnemu delu. Tako se mi zdi, kot da smo stare kmečke grče, ki jim sosedje zvečer čestitajo za visok rojstni dan, oni pa od utrujenosti in prirojene nerodnosti ne vedo kam bi roke dali. Najraje bi šli v hosto, samo da bi že bilo konec tega cirkusa. V drugem delu dopoldneva je Milan Ciglar govoril o sto letih slovenskega goz- darstva. Velja še enkrat poudariti, da je poudarek na skupnem s 1 oven s kem gozdarstvu, kajti gozdarstvo v posameznih naših deželah je znano že veliko prej. Vsekakor smo z njegovim ptispevkom dobili zaokrožen zgodovinski pregled naše- ga gozdarstva, ki ga doslej nismo imeli, oziroma je bil nepopolen. Slej ko prej pa smo takšen pregled pogrešali in ga še potrebujemo vsak dan, zlasti v naših izobra- ževalnih ustanovah, od šol za gozdarje do gozdarske fakultete. Lojze 2umer je v zaključnem delu dopoldanskega dela proslave analitično pri- kazal, s pomočjo gozdarsko-strokovnih, matematičnih in statističnih kriterijev in inštrumentov, odnos med gozdarstvom, lesno industrijo in družbo po posameznih obdobjih. Njegov sestavek »Gozdni fondi skozi stoletje« je učinkovit prispevek h globalni predstavi o gibanju gozdnih površin, lesnih zalog, prirastka, sečnje, struk- ture gozdne proizvodnje in o akumulaciji oziroma neakumulaciji osnovnega gozd- nega fonda. Njegov pregled o razvoju lesnih obratov pa je lahko slehernega po- slušalca prepričal tudi o tradiciji naše lesne predelave, ki ni nič manj spoštljiva kot samo gozdarstvo. Knjiga »Gozdovi na Slovenskem« in razstava umetniške fotografije Marijana Pfeiferja z naslovom »Gozd in les« sta dodali svečanemu in malce patetičnemu vzdušju (le-tega je bilo ravno prav!) merico lirične lahkotnosti, in priznajmo, tudi samozavesti in ponosa. Hvale vreden je delež umetnika Pfeiferja, ki ni le mojster fotografskega izraza, ampak že tudi »Čuti po naše« . Popoldan so priznani strokovnjaki, tako dr. Mlinšek, dr. Gašperšič, dr. Mayer z Dunaja, dr. Susmel iz Padove in dr. Majer iz Soprana (Madžarska)- dr. Klepac iz Zagreba ni prispel - v kratkih predavanjih vsak na svoj način u•temeljili po- trebo in možnost vključevanja gospodarjenja z gozdovi v prizadevanja za varstvo narave ter v pomen gozdarstva pri ohranjanju in izgradnji kvalitetnega ekosistema. Na otvoritvi jugoslovanskega dela evropske pešpoti od Drave do Jadrana na Mašunu je bilo zaradi slabega vremena sicer manj ljudi, toda toliko bolj ptisrčno je bilo srečanje. Trdoživim »Vandrovcem« so govorili domači, hrvaški in avstrijski planinci, Milan Ciglar pa je na kratko opisal celotno pot in njen poseben namen. Na koncu mu je dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, podelil značko poti, kot prvemu, ki jo je vso prehodil. Priznanje pa si je zaslužil tudi kot organizator in oblikovalec poti. In če bi na koncu ocenili organizacijo velikega gozdarskega praznika v Postoj- ni in na Mašunu s splošno veljavnimi krite6ji, potem bi gozdno gospodarstvo Po- stojna zaslužilo priznanje zares zaslužnega gozdarskega kolektiva. Marko Kmecl 477 GOZD IN MI Gozd je od nekdaj živo povezan z življenjem slovenskega človeka. Bil je zatočišče puntarskim slovenskim kmetom, zlata rezerva skrbnim kmetovalcem, ko so jih neus- miljeno pritiskali davki in ogrožali njihov obstoj, ter najboljši bojni tovariš slovenskim partizanom med NOB. Pa ne samo bojni tovariš, bil je tudi sestavni del partizanske tak- tike, varuh partizanskih bolnišnic, tehnik in tudi izhodišče mnogih najučinkovitejših ak- cij zoper sovražnika. Zato smo ga cenili, spoštovali in se prav prijateljsko navezali nanj. Težko nam je bilo, ko smo ga morali takoj po vojni skorajda pretirano vključiti v reševanje najhujših gospodarskih problemov pri obnavljanju naše porušene dežele in ko smo morali z njegovo pomočjo nabirati prepotrebne devize za najnujnejši uvoz. Da kljub intenzivni sečnji ne bo prišlo do opustošenja naših gozdov, je jamčila nji- hova .površina, saj pokrivajo 50 Ofo celotne površine Slovenije in 34 Ofo vse Jugoslavije. To potrjuje (trditev) tudi letni prirastek, ki znaša 4 milijone m3; le-ta je omogočal seč­ njo do 3,5 milijona m3, medtem ko smo na leto povprečno posekali le 2,6 milijona m3. Ostaja seveda vprašanje, ko!ilkšna škoda lahko nastane, če sečnja ni sistematična, v skladu z gojenjem in z drugimi načeli, ki odrejajo odnos do gozda in njegove uporabe. Posebej bi želel podČliati, da je bil les še leta 1974 v Sloveniji na prvem mestu v izvozni dejavnosti in ela je dosegel v tem letu porast družbenega proizvoda najvišjo stopnjo v gozdarstvu (51,5 Ofo ob povprečnem porastu vseh panog gospodarstva 37,3 °/o) . Zato vsekwkor pomen gozda tudi v bodoče ne bo nič manjši ne v našem gospodarstvu in tudi ne širše, za celotno organizirano življenje naše skupnosti. Ob tej priliki bi šc poudaril tri najznačilnejše elemente gozda, ki bodo še dolgo opravičevali našo posebno skrb zanj. To je njegov gospodarski pomen, strateš~i pomen in pomen za ohranjanje človekovega okolja. če bom .pisal predvsem o njegovi gospodarski vlogi, ne mislim s tem zmanjševati pomena, ki jih imajo ostale njegove funkcije za našo skupnost. Toda prav na gospodar- skem področju je še toliko nerešenega in toli'ko novih stvari, da bi se morali s posebno skrbjo lotiti prav reševanja teh problemov. Gozd ima posebni družbeni pomen, kot to določa naša ustava, in je zato nujno po- treben posebne skrbi naše socialistične skupnosti. Neobhodno je predvsem družbeno upravljanje z njim. Toda ne samo na papirju, temveč dejansko, učinkovito in z vso odgovornostjo. Tako upravljanje mora preprečiti neorganizirane oz. nekontrolirane seč­ nje, ki morajo biti usmerjene zlasti v gojenje, torej tako, da v največji možni meri ohra- njajo gozd in gozdne površine. Se vedno porabimo precej lesa za kurjavo ali ga iz- važamo kot surovino. To moramo spremeniti. Sedaj, ko tudi na tem področju prevze- majo delovni ljudje upravljanje vse ·bolj v svoje roke, moramo storiti vse, da bo gospo- darjenje z lesom organizirano in umno. Temeljne organizacije združenega dela bodo imele v bodoče odgovorno nalogo. Pri tem moramo dosledno uveljavljati poseben značaj te dejavnosti, in sicer tako, da ne bi enostavno presajali izkušnje organizacij v industrij i na temeljne organizacije v gozdar- stvu, četudi osnovni principi tudi tu ostajajo isti: predvsem odgovornost za uspešno opravljeno delo, neposredno odločanje o osnovnih elementih gospodarjenja i·n razvoja, ugotavljanje doseženega dohodka 1n neposredno razpolaganje s tistim njegovim delom, ki je namenjen osebnim in skupnim potrebam delovnih ljud i na tem področju . 478 Prav tako ima v gozdarstvu velik pomen dolgoročni plan, ki mora upoštevati tako vlogo gozdne proizvodnje v vsakoletnih gospodarskih nalogah naše skupnosti, kakor tudi potrebe, ki jih narekuje stalna skrb za utrjevanje in razvijanje gozda kot nezmot- ljive rezerve za našo dolgoročno gospodarsko politiko. V okviru vseh teh naporov se že darnes kaže kot najvažnejša naloga takojšnje pove- zovanje in postopno vse tesnejše združevanje vseh oblik proizvodnih dejavnosti, ki imajo opravka z lesom: prek sečnje in osnovne predelave do končne predelave, izvoza in domače prodaje. Ugotavljanje dohodka pri končnem proizvodu, usmerjenost vseh, da bo ta končni proizvod dosegel čim višjo stopnjo predelave ter da bo od njegove realizacije odvisna višina dohodka delovnih ljudi tudi v temeljni organizaciji, ki se uk- varja s sečnjo. To postaja vse večja nujnost naše sedanje politike in tudi načelo, ki zah- teva čim pravičnejšo delitev dohodka v enotnem delovnem procesu. čim manj bomo izvozili kvalitetnega lesa in čim več ga bomo predelali, tem višji bo tudi dohodek delav- cev na sečnji. Zato morajo imeti ti delavci svojo besedo v celotnem procesu predelave lesa in upravičeno zahtevati, da se tudi predelava čim bolje organizira in modernizira, kot je to že v veliki meri izpeljano pri sečnji. Potrebno pa je seveda še mnogo drugih stvari, kot je npr. raziskovalna dejavnost, zlasti analiza trga, ki nam nudi toliko mož- nosti za danes tako pereč 'problem naše izvozne bilance. Toda, ko ugotavljamo, da smo v letu 1974 izvozili 511.000 ton lesa za kurjaJvo in celulozo, 640.000 ton žaganega lesa in samo 67.000 ton celuloze ter 73.000 ton pohištva (in celo uvozili 110.000 ton celuloze), potem lahko takoj na prvi pogled ugotovimo, kolikšne so še naše možnosti in da so novi načini dela in nove oblike organiziranja celotnega procesa ter proizvodnje res neodlož- ljiva naloga. če se dotaknem strateškega pomena gozda, izhajam predvsem iz dejstva, da smo sicer odločni zagovorniki miru v svetu, a se pri tem jasno zavedamo, da mir v svetu še vedno ni zagotovljen. Ko pozdravljamo mir na Daljnem vzhodu, ko zahtevamo pra- vično ureditev na Bližnjem vzhodu 'in ko podpiramo napore vseh narodov AZJije, Afrike in Južne Amerike, da samostojno urejajo svoje življenje in družbeno ureditev, to še ne pomeni, da nam ni potrebno izgrajevati lastne obrambe. Samo močni, organ~zirani in dobro pripravljeni se bomo lahko upirali vsem poskusom sovražnega pritiska na Ju- goslavijo, pa tudi vsem direktnim posegom oboroženih plačancev na naše ozemlje. Zato vodimo aktivno politiko v mednarodnih odnosih, povezani z neuvrščenimi deželami in se tudi ustvarjalno vključujemo v napore za hitrejši razvoj nerazvitih, saj je to najmoč­ nejša obramba zoper poskuse vseh reakcionarnih sil po svetu. S temi deželami moramo razvijati tudi gospodarsko sodelovanje in ne samo s priznanji in spodbudami sodelovati v n}ihovih naporih za hitrejši razvoj. Gospodarsko sodelovanje pa ni mogoče omejiti samo na uvoz in izvoz, temveč ga moramo zastaviti mnogo širše. Predvsem moramo tem deželam pomagati, da si organizirajo svoje gospodarstvo, svojo proizvodnjo. To lahko v veliki meri dosežemo z ustanavljanjem skupnih podjetij, s skupnim izkoriščanjem njihovih naravnih bogastev, kot so na primer rude in les. Skupno organiziranje podjetij, ki se z naše strani ne sme spremeniti v dolgoročno izkoriščanje bogastva teh dežel, tem- več mora od samega začetka temeljiti na vzajemni odgovornosti in čim hitreje preiti v samostojno podjetniško dejavnost teh dežela samih, ki naj na trgu svobodno vzpostav- ljajo nove odnose zamenjave tudi z nami, bo najtrdnejša osnova našega sodelovanja s temi deželami. čim pristnejši bodo naši prijateljski odnosi z njimi, tem trdnejša bo tudi naša vzajemna podpora in tem večja bo naša moč v obrambi lastnih interesov. Takšno vlogo moramo uveljavljati v današnjem svetu, da bi mu pomagali utrjevati prepotrebni mir, pa tudi zato, da bi s svojim ugledom, s svojo doslednostjo in s svojo močjo prispevali k reševanju vseh tistih problemov, ki so za svet morda obrobnega po- mena, za nas pa predstavljajo utrjevanje in varovanje nacionalnih interesov v najširšem 479 smislu. Tu mislim na dosledno zagotovitev pravic nas1m narodnostnim manjšinam, ka- kor jih manjšine naših sosedov uživajo pri nas. Le tak odnos bo lahko prispeval k na- daljni utrditv>i naših meja in k vzajemnemu odpiranju teh meja za najsvobodnejše pre- livanje ljudi, !idej in vzajemnih naporov, In v teh naporih, povezanih s strategijo dolgo- ročnega zavarovanja vseh naših pridobitev in našega razvoja bo gozdu pripadalo vedno pomembno mesto. Pomembno vlogo pa o&grava gozd tudi v boju za ohranjanje zdravega okolja. Ob tako onesnaženem ozračju, kakršnega povzroča današnje nekontrolirano vključevanje v proizvodni proces novih in novih industrijskih objektov, pomeni ohranjanje gozda in širjenje njegovih površin na vsa za to primerna zeml}.išča ogromen prispevek k zaščiti človekovega zdravja. Gozd ne bo mogel prevzeti nase vse tisto , kar je sicer naloga raz- nih čistilnih na,prav v industriji, viso!Vljanje strokovne 'rutine, ampak •poglobljeno spoznanje, Ici ga je moč pridobiti le z dolgotrajnim in skrbnim opazovanjem naravnih zakonitosti. Zgodovinski razvoj razmer v prostoru, razvoj kulturne krajine, splošni gospodarskli razvoj in urba- nizacija, so v gorskih deželah, kot je Slovenija, omejeni z naravnimi možnostmi. Zato smo lahko zadovoljni, da smo pri oblikovanju •prostora, naravne zakonitosh in meje ustreZino upoštevali, morda bolj ·kot marsikje drugje v Evropi. Pri tem imajo nedvomne zasluge za uravnoteženo okolje v katerem živimo tudi minule gozdarske generacije, torej tudi strokovnjaki, ki so botrovali ustanovitvi kranjsko-primorskega gozdarskega društva. Slovenska kulturna krajina je kljub nekaterim nezaželenim posledicam zaradi socialnih in gospodarskih sprememb podeželja večinoma uravnotežena, krepijo se splošne funkcije gozdov, že davno so prenehaJle devaJStacije gozdov, ki v Slo·veniji, razen na Krasu, niso nikoli zavzemale prevelikega obsega. Ekstenzivni način izkoriščanja ze- lenega prostora se sicer počasi a trajno umika na njegovo obrobje, kraških goličav v Sloveniji domala ni več, gozdovi pomenijo solidno osnovo za obstoj našega gorskega kmeta. Nedvomno se ·lahko gozdarstvo pridružuje kmetijstvu kot najstarejši in naj-pomemb- nejši goopodarski dejavnosti, ki proizvaja za človekov obstoj neposredno potrebne živ- ljenjske dobrine. Kmetijske družbe, ki so nastajale v Evropi v času prosvetljenstva so se uveljavile tudi v naših krajih. Tudi gospodarjenje z gozdovi je našlo v njih dokaj zgodaj svoje mesto. Gozdarstvo kot posebna stroka seveda ni na!Stalo šele ob sodobnem iiz;koriščanju gozdov in ob industrijskem uporabljanju lesa. Od nekdaj je povezana naša stroka z varovanjem splošnih funkcij gozdov. Ze v fevdalni dobi so se, denimo, upirali temu, da bi se rudarstvo in fužinarstvo razvijalo ob pustošenju gozdov, kot smo mu priča marsikje v svetu v sedanjem času. Zato je gozdarska služba stara že nekaj stoletij. Družbeno-politične spremembe, ki jih je prinesla marčna revolucija 1848, zlasti kasnejša zemljiška odveza in razdelitev gozdov na malolaJStniške in veleposestniške (v bistvu je takšna razdelitev ohranjena še danes) niso spremenile osnovne strokovne usmerjenosti gozdars-tva, čeprav so se spreminjali notranji družbeni odnosi. V svojem zgodovinopisju imatmo Slovenci tudi slabo obdelana poglavja - preveč smo zanemarjali proučevanje svoje gospodarske zgodovine. Pri vrednotenju nacionalne samobitnosti preveč poudarjamo duhovno-kulturni in premalo gospodarsko-politični raz- voj . Slovenski kulturnik že stoletje sem, aJli celo več, sicer ob svojem nedvomno nadvse pomembnemu poslanstvu, le preveč enostransko gleda ·na »utili>taristične« gospodarske dejavnosti, zlasti na kmetijstvo in gozdarstvo. Naši kulturni zgodovinarji so doslej po- mankljivo ocenjevali p1izadevanja za splošni kulturni in gospodarski dvig nekoč naj - 483 s!ISega in osnovnega sloja prebi·valstva - našega kmeta. Odtod najbrže premajhno upoštevanje prizadevanj kmetijske družbe pred sto in več leti, nerealno ocenjevanje početja Bleiweisovega kroga, ki je s svojimi Novicami prav gotovo zelo, zelo veliko pnispeval k osveščanju najširših slojev slovenskega kmečkega prebivalstva. Barona Zoisa :>poštujemo in ocenjujemo še danes samo .po njegovem -kulturnem mecenstvu, ne pa po njegovi pomembnosti za gospodarsko in politično osamosvajanje še nerojenega sltoletja je bila notranja kolonizacija slovenskega ozemlja v glavnem končana, s krčit'Vami gozdov se je dokončno obLikovala kultura krajine. V tedanjem času je ekstenZiivno kmetijstvo, •kljub manjšemu številu prebivalstva, terjalo večj ih površin, v gozdpodarjenje z gozdovi, ker so opravljali gozdarsko službo, ne le :pri nas, ampa:k tudi drugje v Avstdji, za to delo nešolani uslužbenci. Prva šola v Avstriji je bila ustanov- ljena leta 1813 v Mariabrunnu pri Dunaju in je ·prešla leta 1872 v gozdarski oddelek 484 visoke šole za zemljedelstvo (Hochschule fi.ir Bodenkultur), ki deluje še danes. Iz šole v Mariabrw1nu izhajajo prvi šolani gozdarji na naših tleh, ki pomenijo predhodnica kasnejšemu gozdarskemu društvu. Naj že sedaj omenimo, da gozdarska društva v Av- striji niso izhaja:la iz vrst veleposestnikov, kakor to marsikdo misli, ampak predvsem iz vrst gozdars·kih strokovni akov, uslužbencev v državnih ali veleposestniških gozdovih. Med gozdarji na začetku prejšnjega stoletja, ki so službovali na naših tleh najdemo nekaj nadvse pomembnih imen, ne le za naše, ampak tudi za druge avstrijske predele. Gozdni red za Kranjsko iz leta 1771 - drugi natis v nemščini in slovenščini le- ta 1824 · m3ic ~Jltlrill ~b~~cf!tl, 1 i>on @3ottt~ ili1 1~m gh•nuicN ~~iierlnn , S!llimb , ;u -~1\in~. ~n1, · ~g~eim , 'Dul il\ ltiw 1 , r uritn, · unb @!Qu~nim 1 Q!a! ilien 1 2~~o · lllititn1 !~uiuinn; Qq!;cr;~uiun 111 .Oetimdct) t {>trjl;>!)illll 3U muro !lllnb, (!}roMtittl imt 511 ;;ic6tnbfir, i!fn, ~tt&O i w lillllluilonb 1 liJ(-llt• : hiB 1 lj,larmQ 1 1e. QitiitqWt (%io finn au {l~bipurg , 111 ;y!du~an, ili ~l)toU 1 !c tkrunrribt .!)crJo~imt ; &11 ,~Q~~~tingen 1 l! llb man t·, ®t~ii' beqoaJun oli :;l::0~(\\!1\l lC. : . "'Il r 11 :\IARL\ TEFE- Sj.-\ . pl ho~hji miln!l i Him- n:x Zt:fJ:i;:l , v{~-:)\"'.1 ~ ~·c:nth::!., \ t:~ gcrfb, Fcm{kJ , D.llr<.Jfhb, ilrc·1 Hfhb ico ,l'J~ror.tk!! . Gllifhk,l, Lcdo;;;irlka KrJlizJ, EJlra;f!Jk~ l'r~· n jvodnja , Ilurgunna \ "ojn;dnj3 , Er eljfka v~lb Kucs!mj.1; .\li!anfka , . !.anrufka,Par Očitno deržavno iz,praše- vanje gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani«, »Potreba gore in hribe boljši obdelovati«, »Razgled tega, kar se je dosiej zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in pri.poro- čilo« . Za dve leti kar obilna publicistična bera, ki bi mu jo mogli zavidati tudi sedanj i gozdars·ki strokovnjaki. Omenjeni prvi šolani gozdarji, ki so izšli iz mariabrunnske šole, so delovali na Slo- venskem v času, ko so se porajale ob prelomu stoletja, zlasti po marčni revolucij~, nove družbeno-gos·podarske razmere. Z zemljiško odvezo so dobili slovenski kmetje v svojo last nad 2/s vseh slovenskih oziroma 3/4 veleposestniških gozdov. Razumljivo je, da so nemirni revolucijski časi prinašali zmedo tudi v gospodarske razmere, ki so se odražale v stanju gozdov. O tem so pisale in opozarjale veiSkrat Kmetijske in rokodelske novice, med drugim že leta 1845 v članku »Dober svet lastnikom borštov in lesa« z motom »Groza nas obide, ko slab stan gozdov zagledamo«. Celo Fran Levstik se je v svojem »Popotovanju od Litije do čateža « obregnil v početje kmečkih lastnikov gozdov na 486 Dolenjskem. Zato je tembolj razumljivo, da so skrbeli za prihodnost gozdov tudi goz- darski strokovnjaki, ki so skušali svoje ideje organizirano uresničiti v gozdarskih društvih. Prvo gozdarsko društvo Kot prvo gozdarsko društvo, pomembno za razvoj gozdarstva na Slovenskem, ki pa je delovalo samo pet let, je bilo »Gozdarsko društvo za avstrijske alpske dežele (»Forst- verein der osterreichischen Alpenlander). Ustanovljeno je bilo že leta 1851 v Salzburgu, njegovo delovno področje pa naj bi bilo v Gornji Avstriji, Salzburškem, štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, Tirolskem in Voralberškem. Pomembno je za nas predvsem to, da je bil med njegovimi pobudniki in ustanovitelji gozdarski mojster in upravnik tedanjega Blejskega veleposestva Brixenških škofov H i er o n im U Il ri c h (1811-1866). Rodil se je na češkem, njegov oče je bil gozdar in posestnik. V naših Gozdar Hieronim Ullrich, generalni tajnik prvega go- zdarskega društva in ured- nik njegovih izvestij (1851-1856). 487 krajih je služboval od leta 1837 in sicer najprej na Bovškem, že naslednje leto pa je postal oskrbnik gozdov Blejskega gospostva. Na Bledu, tako lahko trdimo, je postal naš človek. Tu se je oženil , imel osem otrok, katerih potomci žive še danes v našem krogu. Leta 1859 je postal direktor Zo·isove železarne na Javorniku. Umrl je v Kranju. Ullrich je bil strokovno zelo izobražen, hkrati pa širok kulturno razgledan človek ; znana je bila njegova izredno bogata knjižnica. Bil je član Kmetijske družbe za Kranj- sko, ki ga je leta 1849 poslala kot svojega zastopnika na kmetijski kongres. Naj ome- nimo, da je bil dober znanec, sicer .pa klient doktorj a F ranceta Prešerna. Pesnik mu je podaril lastnoročni prepis »Nebeške procesije«, s posebnim posvetilom. Ullrich je leta 1852 sestavil osnutek pravil novega društva in ga priobčil v društve- nem glasilu »Mitteilungen des Forstvereines der osterreichischen Alpen!ander«, ki je začelo izhajati kot štirinajstdnevnik (!) istega leta v Ljubljani. Tiskala ga je znana tiskarna Kleinmayer-Bamberg v Ljubljani, podjetje, ki je imelo v kulturnem življenju Slovencev zelo pomembno vlogo. Ullrich je postal generalni sekretar društva, ki je imelo sedež v Ljubljani. Torej je naša prestolnica tista, ki se lahko na območju nek- danje Avstrije postavlja s takšnim prvenstvom. Zanimiva so pravila prvega gozdarskega društva, zlasti tisti del, ki govori o njegovih nalogah. Glede tako široko zasnovanega delovnega programa, moramo tedanjim goz- darjem dati vse priznanje. Pravila omenjajo, da sestoji društvo iz poslujočega gozdar- skega osebja in gozdnih posestnikov, iz članov, ki se zanimajo za gozdno gospodarstvo v gorskem svetu in iz takih, ki se pečajo s kako gozdarstvu sorodno vedo. N amen društva je pospeševanje in izpopolnjevanje gozdarstva v avstrijskih alpskih deželah. Društvo naj bi v ta namen izdajala publikacije o pravilnem gozdnem gospodarstvu. Prizadevati si hoče, da se ustanovi nižja gozdarska šola in šola za vzgojo osebja za varstvo gozdov. Društvo bo izdajaJo svoje glasilo. Stopilo bo v stik z gozdarskimi stro- kovnjaki, društvi in ustanovami doma in v tujini. Prizadevalo si bo, da se bo zbirala gozdna statistika za dežele društvenega področja . Skrbelo bo, da se objavijo preizku- šeni gozdnogospodarski načrti in kulturni sistemi visokogorskih krajev. Skrbelo bo za nabavo dobrih gozdarskih spisov in knjig, za tehnično izpopolnjevanje gojenja gozdov, talca predvsem za izboljšanje in nabavo orodja. Podpiralo bo prizadevanja za pospeše- vamje gozdarstva in dajalo v ta namen denarne podpore. Urediti hoče permanentno razstavo gozdnega orodja za kultiviranje, razstavo transportnih naprav, strojev, urediti prirodoslovne zbirke idr. Vsako leto bo priredilo vsaj po eno zborovanje. Vladi bo podajalo izvedeniška nmenja in ustrezne predloge. Društvo bo poskrbelo, da se ustanove po posameznih deželah samostojne podružnice. žal je omenjeno društvo delovalo samo pet let. Razmere v času Bachovega absolu- tizma tako pestremu delonnju društva seveda niso bile naklonjene. Pet let se je društve- ni tajnik Ullrich bo61 proti zaostalim razmeram v gozdovih alpskih dežel, pet let je urejal društveno glasilo, ki je kot štirinajstdnevnik redno izhajalo in se je odlikovala po dobri in bogati vsebini ter zlasti rpo resnicoljubnem zastopanj u gozdarskih koristi. V pe- tem letu pa je društvu zmanjkalo denarja, naraščali so zaostanki pri naročninah in mo- ralo je izdihniti. Omenili smo, da so bi-le v društvenih pravilih predvidene samostojne podružnice. Toda mesto teh so jela nastajati v avstrijskih deželah samostojna društva in je postalo tudi zaradi tega matično društvo nepotrebno. Tako je nastalo leta 1853 gozdarsko dru- štvo za Gornjo Avstrijo in Salzburško. Podružnici za severno Tirolsko in Južno Tirolsko sta se osamosvoji.Li in ustanovili leta 1859 gozdarsko društvo za Tirolsko in Vorarlberško. Gozdarsko društvo za Koroško se je ustanovilo leta 1872 in posluje še danes. Na Sta- jerskem se je v okviru Kmetijske družbe ustanovila že leta 1852 posebna gozdarska sek- cija, ki si je predvsem prizadevala ustanoviti gozdarsko šolo v Leobnu (do ustanovitve je prišlo šele leta 1900 v Brucku). Sekcija je prenehala z delom že leta 1860. 1870 je 488 bilo ustanovljeno Pašniško in gozdnogospodarsko društvo za Stajersko, ki pa je bolj životarila in prenehalo z delom leta 1883. že naslednje leto je bilo ustanovljeno Goz- darsko društvo za Stajersko, ki deluje še danes. V svojem oklicu ob ustanovitvi je po- vabilo med svoje članstvo vse gozdne posestnike in prijatelje gozda, navajajoč razmere v štajerskih gozdovih ter pomen naprednega gospodarstva, naštevajoč vse ukrepe in sredstva s katerimi bo skušalo društvo to doseči. Nasploh pa zasledimo med njegovimi člani tedaj in kasneje, kar velja tudi za prej omenjeno koroško društvo, le malo Slo- vencev, predvsem so bili ti iz vrst nižjih nameščencev na velikih gozdnih posestvih. že na ustanovnem zboru gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele je bila izre- čena misel, da bi bilo treba ustanoviti vseavstrijsko društvo s sedežem na Dunaju (Osterreichische Reichsforstverein), do česar je v resnici prišlo že v prihodnjem letu. Vseavstrijsko gozdarsko društvo je pripomoglo kasneje tudi k izboljšanju gozdarstva oziroma gozdov v naših krajih. Leta 1865 je priredilo znamenito kraško ekskurzijo na ozemlju med Postojno in Trstom ter o problemih pogozdovanja golega Krasa temeljito razpravljalo na svojem zborovanju v Trstu, ki je sledilo terenskemu ogledu. Na tem zborovanju so postavili smernice in os-nove za nadaljnje pogozdovanje Krasa v Primor- ju in na Kranjskem. Rezultati tega posvetovanja oziroma kasnejšega dela so danes pov- sod opazni. Posebej velja poudariti, da je društvo spoznalo, da pogozdovanje krasa ni le v korist kraškim pokrajinam in da ni samo njihov problem, ampak je v korist vsej državi. Zato pa mora država z vsemi sredstvi pomagati, da se prične sistematično in veli·kopotezno delo. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo Prvi začetki gozdarskih društev na ozemlju sedanje Slovenije zaradi neugodnih družbeno-političnih in gospodarskih razmer niso mogli obroditi dolgotrajnejših sadov, kljub nekaterim zelo pogumnim poskusom, kamor sodijo nedvomno prizadevanja ome- njenega dn1štva za avstrijske alpske dežele s sedežem v Ljubljani. Sele po prenehanju Bachovega absolutizma, po vsaj delni sprostitvi družbenega, političnega pa seveda tudi gospodarskega življenja, so se razmere toliko spremenile, da je postala ustanovitev no- vega gozdarskega društva spet realna zadeva. Slovenski narod je v tem času spet napravil nekaj korakov k svoji političn i in na- rodnostni osamosvojitvi. Bil je čas taborov in konec marsikaterega pretresa v katerega je zabredla tedanja Avstrija spričo svoje togosti v zunanji in posebno notranji politiki. Nas topil je čas mirnejšega življenja. Tudi gozdarstvo beleži v tem času nekaj uspešnih korakov v prihodnost. Tako je deželni zbor leta 1868 izdal poljudno pisano knjižico ))Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom«, ki jo je sestavil Ma vri ci j S c h e y e r (1 837-1894), Tudi Scheyer je bil doma na češkem (Kutna gora). Pri nas je deloval kot gozdar od leta 1858 na Windisch-Graetzovem posestvu Hasberg pri Planini. Kasneje se je strokovno uveljavljal v okolici Litije (Slatna), v Id- riji in Radečah pri Zidanem mostu, kjer se je izkazal s pogozdovanjem goličav na Jatni in z gradnjo ceste iz Radeč na Brunk (gradnja ceste tedaj bržkone ni bila enostavna za- deva!). Omenjeno knjižico je napisal Scheyer v nemščini, v slovenšči no jo je preložil Ivan Tomšič. N atiskala jo je Blasnikova tiskarna v Ljubljani, prav letos (1975) ukinjena, kjer se je četrt stoletja tiskal tudi naš Gozdarski vestnik. Leta 1872 je izdal Scheyer ))Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta«, v Novicah pa je objavil leta 1871 prispevek ))Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne<<. Skoraj dvajset let ni bilo po prenehanju gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele nobene samostojne gozdarske organizacije. Sicer so ustanovili pri Kmetijski družbi leta 1866 posebno gozdarsko sekcijo, ki pa pri svojem delu ni žela kakih poseb- nih uspehov. Leta 1868 so se sestali v Ljubljani gozdarski strokovnjaki, ki so si priza- 489 devali ustanoviti samostojno deželno gozdarsko društvo, do tega pa je prišlo šele čez sedem let. K ustanovitvi društva je pripomoglo tudi to, da je bila leta 1873 ustanovljena v Gorici direkcija državnih gozdov, kamor so spadali vsi državni gozdovi na avstrijskem jugu, in je postalo to mesto na robu slovenskega ozemlja središče gozdarske inteligence. To je izkoristil kranjski deželni gozdni nadzornik Ivan Salzer, ki si je že prej prizadeval zediniti gozdarske interese Kranjske in sosednje Primorske. Dne 21. decembra 1874 so kako naj ravnajo posamesui kmetje in cele soseske z gozdom. Slovenskim soseak'am in k.met.om spisal ftla.'vricij 8chayer1 bi•ili ua.dlogu. V Ljubljani. N~tisnil Jožef Bl"znik. ·-- ~alo!i l dotcln i odbor kranjaki. Naslovna stran prve slo- venske knjige o gozdar~tvu se sestali v Ljul>ljani kranjski in primorski gozdarji , sklenili ustanoviti novo društvo, izvolili komite, ki je pripravil pravila in ustanovni občni zbor. Ta je bil dne 4. julija 1875 v Postojni. Ob tej priliki so si ogledali tudi novozgrajeno poslopje (tedaj hotel), v katerem je danes gozdarski šolski center. Za prvega predsednika je bil izvoijen Ivan Salzer, za odbornika pa med drugimi zmameniti gozdar Ludvik Dimitz. Omenjeni da- tum smatramo lahko kot začetek neprekinjenega delovanja gozdarskih društev na Slo- venskem vse do danes, odštevši seveda vojne čase. Prvi društveni predsednik 1 van S a l ze r (1840- 1895) se je rodil v Pragi . V naše kraje je prišel že leta 1860 in sicer v takrat na pol vojaško gozdarsko upravo Vojne krajine. Na liškem krasu se je seznanil s problemi ·pogozdovanja goličav, kar je nedvom- no vplivalo na njegovo kasnejše delovanje na Kranjskem. V svoji nadal jnji strokovni karieri se je povzpel zelo visoko, saj je postal ministrski svetnik na Dunaju, kjer je umrl razmeroma zelo mlad. Poleg prizadevanj za pogozdi tev kraških goličav je t reba omeniti nj egovo pobudo za ustanovitev centralne drevesnice za Kranjsko pod Rožnikom v Ljub- ljani; v širšem avstrijskem okviru pa se je zlasti uveljavil na področju urejanja hudour- 490 nikov. Zelo pomembno je njegovo publicistično delo. Skrbno in na zavidljivi vtsmt Je uredil prvih petnajst letnikov glasila kranjsko-primorskega gozdarskega društva, ter priobčil v nemščini še druge publikacije. Med drugim so ga izvolili tudi za častnega čla­ na koroškega in štajerskega gozdarskega društva. Nadvse zanimiva osebnost tedanjega gozdarstva je doktor Ludvik Dimit z (1842-1912). Rodi•! se je v Ljubljani, kjer je bil njegov oče višji finančn i svetnik pri deželni finančni direkciji. Leta 1861 je končal na Dunaju gozdarsko akademi•jo in se vrnil na Kranjsko. Služboval je v Kranjski gori, Radovljici, v Kostanjevici in v Ljubljani. Leta 1873 je postal vodja direkcije državnih gozdov v Gorici. Kasneje je bil premeščen na Dunaj in postal med drugim tudi vodja tamkajšnjega gozdarskega raz- iskovalnega zavoda.'' Dimitz je kot prvi prejel naslov častnega doktorja dunajske visoke šole za zemljcdelstvo za svoje velike zasluge na področju gozdarske vede in prakse. Kot izredno nadarjen gozdarski strokovnjak in znanstvenik pa Dimitz ni bil zaprt v ozek in najvišji družbm i krog tedanje Avstrije, kamor so mu bila vsekakor odprta vrata. širo-ko se je udejstvoval na javnem področju. Odl ikoval se je kot plodovit goz- darski, lovski pa tudi beletristični pisec. Bil je vnet občudovalec našega Prešerna. Spisal je zanimiv esej »Prešeren, der Dichterfiirst der Slowenen« ter prevedel v nemščino nekaj Prešernov,j.h pesmi. Bil je tudi vešč slovenskega pisanja in je objavil nekaj svojih poučnih prispevkov v slovenščini, ta'ko npr. »Potni pouk o Krasu in pogozdovanju Krasa«, ki ga je leta 1870 izdala K ranjska kmetijska družba v več tisoč izvodih in razdelila med prebivalstvo N otranjske, ter »0 škodi, ki jo dela sneg gozdnemu in sadnemu drevju, in kaj je treba s toriti , da se škoda v prihodnje odvrne« ; sestavek je iz~el naslednjega leta prav tako pri Kmetijski družbi, hkrati so ga prevedli v nemščino. Naj omenimo, da je Dimitz sodeloval tudi kot prvi potovalni učitelj na tab01ih v Postojni, Senožečah in v Ilirski Bistrici, kjer se je zavzemal za pogozdovanje kraških goličav ter govoril o pomenu in načinih pogozdovanja krasa. Seveda je p redaval v slo- venščini . Ne moremo pa zaradi obsežnosti na tem mestu navesti dolgega seznama njego'Vih strokovno in znanstveno zelo tehtnih del , ki jih je napisal v nemščini an objavil v raznih s trokovnih in drugih avstrijskih revijah. Med njimi je nekaj presenetljivo sodobnih tem, o katerih si domišljamo, da smo jih spočeli šele v sedanjem času, tako npr. obširen prispevek za glasilo kranjsko-primorskega gozdarskega društva leta 1910 »0 negovanju lepega v gozdovih<< , kjer na docela sodoben način in s sodobnimi pogledi opisuje pomen gozdov za človekov oddih in zdravo počutje . Ob svoji ustano.vitvi je štelo Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo 136 članov. Pregledujoč njihovo sestavo kaj lahko ugotovimo, da so v njem odločno prevladovali predstavniki nemškega rodu, sodeč seveda po pisavi njihovih imen. Mnogi od teh so prišli v naše kraje s Ceškega, ·dežele z bogato in staro gozdarsko tradicijo. Slovenske člane bi ob ustanovitvi društva ne mogli prešteti na prstih obeh rok. Kranjsko-pri- morsko društvo je v naslednjih dobrih štiridesetih letih naraslo na približno 240 članov . Kljub temu, da so postajala v njem slovanska imena vse bolj pogosta, omeniti je treba namreč tudi hrvaške predstavnike iz sosednje Istre in istrskih otokov, je nemški delež v njem le .prevladoval. Slovenci pač nismo imeli svojega strokovnega gozdarskega kadra, k i so ga veleposestniki in ·pa uprave državnih gozdov raje vabili iz drugih, nem- ško govorečih dežel. V tem času je že imel v deželi Kranjski slovenski narod politično in kulturno prevlado, vendar še ne v gozdarstvu. Na pobudo deželnega odbora je bila sicer leta 1868 ustanovljena na gradu Snežniku dvoletna gozdarska šola, ki pa je že leta 1876 prenehala, češ, da za njo ni dovolj velikega zanimanja pri kmečkih gozdnih "' Znana so njegova uspešna prizadevanja za odkup gospodarsko zanemarjenih gozdov in njihovo vključevanje v gozdove tedanjega verskega sklada. Za kranjski verski sklad je tako pridobil gozdove jeseniške železarne na Pokljuki in Jelovici. 491 posestniJbila tudi po osvobo- 497 ditvi osnovna strokovna stališča glede lastniško strukturnih sprememb dokaj identična s stališči gozdarskega društva v letu 1919, posebno kar se tiče vključevanja razlaščenih gozdov v večje enote družbenih gozdov. "Delovanje novourejenega društva pa od vsega začetka ni bilo tako uspešno in eno- vito kot je bilo pred vojno. Nedvomno so temu botrovale mnoge neurejene politične in gospodarske razmere nove države, prav gotovo pa tudi manjši delež strokovno za- vzetih članov. število slovenskih gozdarskih inženirjev je ostajalo še naprej dokaj nizko, saj so morali mladi diplomanti, ki so študirali predvsem v Zagrebu, v veli•ki večini za svojim delom v druge predele Jugoslavije. Prav gotovo je na manjšo uspešnost društva vpliva'ia tudi njegova veleposestniška sestava, ki ni bila v prid pridobivanju novih članov. Neugodno se je odrazila v delovanju društva njegova vključitev v Jugoslovansko šumarsko udruženje. Vezi med članstvom so bile zelo rahle, saj društvo od vsega za- četka ni izdajala več svojega prejšnjega glasila, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi zato, ker se je čakalo v pripravah na združ1tev z drugimi jugoslovanskimi društvi na skupno glasilo. Ze 4. aprila 1919 je sporočilo Gozdarsko društvo svoje soglasje, da se skupaj s Hrvatsko-slavonskim in s Srbskim gozdars-kim društvom usta- novi ·osrednje društvo za vso državo. Začela so se dolgotrajna pogajanja med omenje- nimi dn1štvi. Osrednje vprašanje je bilo: ali zveza društev, ali eno društvo. Prevladalo je slednje mnenje in leta 1921 je bilo ustanovljeno Jugoslovansko šumarsko udruženje s sedežem v Zagrebu. Sprejeta so bila pravila, ki so med drugim predvidevala tudi ustanovi·tev podružnic po posameznih predelih države, vendar bi naj njihova pravila odobraval občni zbor združenja. Zedinili so se tudi za enotno glasilo, mesečnik šumarski list, ta je pričel izhajati leta 1922 kot 46. Jetnik dotedanjega prav tako ime- novanega lista. članki so bili tiskani kot so bili n a,pisani, torej tudi v slovenščini. TCl!ko je bilo kmalu zatem, na občnem zboru v Mar.1boru leta 1922 sklenjeno, da se likvidira Gozdarsko društvo (skupa,j z mariborsko podružnico) in se ustanovi namesto njega nova - ljubljanska podružnica Jugoslovanskega šumarskega udruženja. Pred- sednik je osta1 še naprej inženir Josip Lenarčič, sprejeli so nova pravila, ki so v okviru enotnega združenja zagotavljala podružnici dokajšnjo samostojnost. Vse pa kaže, da se nova podružnica pri svojem delu le •ni mogla utrditi. Bržkone zaradi ·neurejenih druž- beno-političnih razmer, stalnih finančnih težav in pomanjkanja ustreznega kadra, lili mogla zaživeti tako, kot bi pričakovali v novi narodni državi. Njene strokovne pobude, med temi je treba omeniti ustanovitev lastnih drevesnic v Slivnici pri Mariboru in v Račah, so ostale bolj ali manj osamljene. Zlasti se je na delovanje društva neugodno odrazila gospodarska kriza v začetku tridesetih let. Ze poprej maloštevilno članstvo je jelo še bolj upadati, tako da je društvo štelo leta 1936 samo 74 rednih članov. Pred- vsem so izstopali iz društva kmečki gozdni posestniki, ki so očitali društvu, oziroma podružnici, da ne more varovati njihov.ih koristi v težki gospodar-ski krizi. Podružnični odbor je sicer o neugodnem gospodarskem stanju večkrat razpravljal, seveda pa ni bilo v njegovi moči s-premeniti neugodnega stanja. V tridesetih letih je bilo še najbolj p lo- dovito društveno propagandno delo, seveda predvsem •po zaslugi nekaterih njegovih članov v Ljubljani, na čelu z inženirjem Antonom šivicem. Najuspešnejše manifestacirje gozdarstva so bile pripravljene v okviru -ljubljanskih velesejmov s posebnimi razstavami, ki so žele veliko .priznanje, in z mladinskimi pogozdovalnimi akcijami. Pred tem pa je treba omeniti dokaj izčrpno publikacijo iz leta 1923 »Gozdarstvo v Sloveniji«, ki je seznanila širšo javnost o narodovem gozdnem bogastvu, s poudar-kom na novonastalih povojnih razmerah. Zelo svetel, lahko bi dejali odločilen dogodek v zgodovini slovenskega gozdarstva in njegovih gozdarskih društev je ustanovitev Gozdarskega vestnika leta 1938, prvega čisto slovenskega strokovnega gozdarskega glasila, ki izhaja še danes. Velika zasluga 498 za to gre predvsem inženirju Sta.nku Sotošku, tedanjemu namescencu mzJe gozdarske šole v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 1931, tudi po prizadevanjih ljubljanske podružnice. List je izdajal poseben konzorcij, katerega članica je bila poleg nekater-ih zasebnikov tudi ljubljanska -podružnica šumarskega udruženja, ki je tudi prispevala k vzdržev(llnju lista; omeniti pa je treba znatno podporo, ki jo je list dobil od gozdar- skega odseka tedanje banske uprave. Gozdarski vestnik si je kmalu pridobil veliko naročnikov. Njegova naklada je bila 1938. leta 560, leta 1939 že 1100, leta 1940 je naraslo število naročnikov na 2600, leta 1941 pa je izšel list že v 3500 izvodih. Tega leta pa so izšle le tri številke, ker je v času vojne spoštoval list napotilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda - kulturni molk! O tako velikih nakladah sedanjega Goz- darskega vestnrl>Slovensko gozdarsko društvo«. Za novega predsedni•ka je bil izbran inženir Mirko .šušteršič, priznan gozdarski in lovski strokovnjak ter plodovit pisec strokovnih in poljudnih del. Nas-ploh bi lahko trdili, da so se odprle Slovencem z ustanovitvijo Slovenskega gozdarskega društva nove možnosti za učvrstitev sodobnih pogledov na gozdarstvo in pomen gozdov v slovenskem prostoru. Predvsem je treba ugotoviti, da društvo ni bilo več >>veleposestniško« ampak izrazito strokovno, njegovi člani pa so bili v veliki večini prežeti s sodobnimi in naprednimi idej(llffii ne le v stroki, ampak tudi v družbeno- političnem dogajanju. Na občnem zboru je sprejelo novo društvo obsežen delovni program, ki .pa žal ni mogel biti uresničen, saj je devet mesecev po njegovi ustanov·i•tvi razpadla stara država, slovenske dežele pa so bile razdeljene med tri okupatorje. Kmalu se je ra:z.plamtela narodnoosvobodilna borba. Ob koncu drugega zgodovinskega obdobja gozdarskih društev na Slovenskem med obema vojnama, je treba na kratko omeniti zgodovinsko pot gozdarskih društev v dru- gih predelih Jugoslavije. Najstarejša tradicijo imajo pri društvenem delu naši hrvaški sosedje. Pred njo se lahko odkrijejo mnogi gozdarsko in gospodarsko najbolj razvi ti narodi v Evropi. Predvsem je treba omeniti, da so imeli pri snovanju svojega društva v narodnostnem pogledu lažje stališče, ker so bile njihove strokovne organi·zaci.je v pre- težni meri narodne tj. hrvaške. Prvo Sumarsko društvo so ustanovili že leta 1846, ki je sicer leta 1856 prenehalo z delom, vendar kaže na zelo zgodnje pobude in zavest o .potrebi skrbnega varovanja gozdov. Pobuda za novo društvo je prišla leta 1871 na sestanku gozdarjev v Križevcih, do ustanovitve novega društva pa je •prišlo v Za- grebu (upoštevajmo .kako težko je bilo priti. v nekdanji ogrski deželi do potrditve pravil narodnega društva!) leta 1875, Hrvaško slavonsko gozdarsko društvo je delovalo nato nepretrgoma do razpada Avstroogrske, ko se je preimenovalo v Hrvaško gozdarsko društvo. Kasnejša njegova pot pa je bila do razpada stare Jugoslavije podobna slovenski poti. Torej .pramujejo tudi Hrvati letos stoletnico kontinuiranega delovanja svoje strokovne organizacije. Od leta 1877, že skoraj sto let, izhaja Sumarski list, eno najsta- rejših gozdarskih glasil v Evropi. Mlajše od hrvaškega je Srbsko šumars-ko udruženje. Pobude zanj so bile dane sicer že prej, vendar se je ustanovilo šele leta 1907 oziroma 1909, ko so bila potrjena njegova pravila. Hkrati je jeJo izdajati svoje glasilo Sumarski glasnik. Balkanske in svetovna vojna pa so kmalu zaustavile društveno delovanje. Tudi po vojni se zaradi pričakovanja ustanovitve Jugoslovanskega šumarskega udruženja za njegovo obnovo ni mnogo storilo. 499 Leta 1919 je bila ustanovljena šumarska organizacija za Bosnu i Hercegovinu, ki je štela ob ustanovitvi kakih sto članov. Preden pa se je organizacijsko učvrstila in za- čela z delom je ·prenehala .jn se vključila v Jugoslovansko šumarsko udruženje, kjer so imeli njeni člani dokaj pomembne naloge. Manj nam je znanega o delovanju gozdarjev na tistem delu slovenskega ozemlja, ki je med obema vojnama pripadlo Italiji. Nedvonmo je, da se to v okviru slovenskih goz- darskih ali podobnih organizacij ni moglo razviti, saj je fašistična država v kali zatrla kakršnokol·i javno življenje Slovencev. Vodilni gozdarji so bili bržkone tujci, organiza- cija gozdarstva pa je bila polvojaška oziroma policijska. Nedvomno -so skušali Italijani pospeševati razvoj gozdov, znano je Musolinijevo geslo, ki se je glasilo približno takole: »Ljubite drevje, ker ga ljubim jaz«. Najbrže pa za to niso imeli niti dovolj možnosti, ni.ti dovolj časa, ker so se pripravljal·i na osvajalne vojne. V njihovem gozdarskem apa- ratu je sodelovalo tudi nekaj slovenskih gozdarjev, ki so jih povečini premestili v neslo- vens·ke predele, vendar so ostali nekateri tudi na Krasu. Med njimi moramo omeniti zna- menitega Avgusta Kafola (1882-1955), doma iz Čepovana, ki ima premnoge zasluge za snovanje kraških nasadov že pred ·prvo vojno pa do časov po osvoboditvi. Njegovo delo so spoštovali, kljub njegovi nacionalni zavesti, tudi Italijani. Kafol je bil izbran med prvimi za častnega člana društva inženirjev in tehnikov gozdarstva. Razmah gozdarstva po osvoboditvi Slovenske gozdarje okupacija ni dohitela čisto nepripravljene. Po zaslugi naprednih idej, ,ki so prevevale Slovensko gozdarsko društvo in nasploh zaradi povezanosti goz- darskih strokovnjakov z reševanjem težavnih socialnih in gospodarskih razmer, ki jih stara Jugoslavija ni mogla rešiti, so se gozdarji, inženirji, tehniki in gozdarsko osebje, povečini kaj kmalu vključili v narodnoosvobodilni .pokret. Redki so, ki niso sodelovali v Osvobodilni fronti, mnogi kot aktivisti, veliko jih je sodelovalo v partizanih, kjer so imeli odgovorne funkcije. žal v Sloveniji še nimamo zbranih natančnih podatkov o so- delovanju gozdarjev v NOB in o njihovih žrtvah. Tudi to sodi v zgodovino slovenskega gozdarstva. Mnogi gozdarji so prejeli za svoje sodelovanje v NOB odlikovanja, nekateri spomcnice 1941. Tisti, ki niso mogli v gozdove pa s svojim delom prav gotovo niso koristili okupatorju, saj so bili gozdovi Slovenije po veliki večini pod neposrednim nadzorstvom partizanov. Od gozdnega bogastva Slovenije je okupator pridobil bore malo, k temu so pripomogli tudi gozdarji. Zanimivo in pomembno je dejstvo, da je bilo gozdarstvo vključeno tudi v snujoče organe mlade oblasti na osvobojenem ozemlju pred koncem vojne. že od leta 1943 se je tam pripravljala organizacija bodoče gozdarske službe na Slovenskem, v okviru Up- ravne komisije za osvobojeno ozemlje je deloval tudi gozdarski center. P ri predsedstvu SNOS je IYil februarja 1944 ustanovljen gozdarski odsek, vodil ga je inženir Franjo Sevnik, ki je nenehno idejno in praktično snoval bodočo organizacijo slovenskega goz- darstva. Sposoben i111 upoštevan strokovnjak ter aktivni pobornik gozdarskega društva iz časov med obema vojnama, je prenesel svoje izkušnje tudi na osvobojeno ozemlje. Goz- darstvo torej osvoboditve in s tem v zvezi velikih nalog nikakor ni pričakovalo nepri- pravljeno. Gozdarstvo je imelo takoj po osvoboditvi, v opustošeni deželi odločilno nalogo. Organizirati je moralo gozdno proizvodnjo na docela novih osnovah, hkrati ·pa dati do- volj lesa za obnovo domovine, še več pa za nujen izvoz v času prve petletke. Marsikje je bilo treba poseči v živo. Odgovornost in napori gozdarjev so bili nadvse veliki. To so bili časi brigad, prvih poskusov z gozdno mehanizacijo, mobilizacijo delovne sile, ko je bila predvsem pomembna količina, ne pa kakovost opravljenega dela. Očitno je, da 500 so se v gozdovih kmalu pokazale posledice, do katerih gozdarski strokovnjaki niso mog- li ostati ravnodušni. Staro Slovensko gozdarsko društvo izpred vojnih dni seveda ni moglo naenkrat pol- no zaživeti, saj njegovi člani zaradi premnogih proizvodnih nalog, za društveno delo prav gotovo niso imeli časa. Leta 1946 je bilo ustanovljeno za vso Slovenijo Društvo inženirjev in tehnikov. V njegovem ohilju je delovala tudi sekcija za gozdarstvo in les- no industrijo. Gozdarstvo je v tem času mnogo pridobilo z ustanovitvijo Gozdankega inštituta Slovenije (1947) in gozdan;kega oddelka agronomske fakultete (1948), kamor so se vključili najvidnejši predstavniki gozdarske stroke iz časov med obema vojnama. V Ljubljani je bila ustanovljena srednja gozdarska šola. Vse to pomeni začetek izred- nega razvoja gozdarstva na Slovenskem v povojnih letih vse do današnjih dni, ko je po- stala Slovenija v strokovnem gozdarskem oziru pomemben dejavnik, ne le v mejah Ju- goslavije, ampak tudi Srednje Evrope. Predstavniki fakultete in inštituta so bili hkrati najvnetejši poborniki novega gozdarskega društva. Njihova zasluga je oživitev Gozdar- skega vestnika, ki je začel izhajati že leta 1946 in pomeni osnovno povezavo med član­ stvom strokovnih društev vse do današnjih dni. Z urejanjem je sprva štiri leta nadalje- val njegov prvi uredni.k Stanko Sotošek, nato pa kar enaindvajset let Miran Brinar. Leta 1949 je pričelo izhajati še drugo društveno glasilo - revija Les, ki izhaja še danes. Dne 14. januarja 1951 je bilo ustanovljeno samostojno Društvo inženirjev in teh- nikov za gozdarstvo in lesno industrijo, ki je po vsej Sloveniji, predvsem v mejah novo zasnovanih gozdnogospodarskih obmooij, ustamavljajo svoje podružnice. Društvo je v svoji organizacijski zasnovi ostalo takšno vse do danes, le da so se spremenile podruž- nice v samostojna društva, prejšnje enotno društvo pa v Zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije. Leta 1958 se je ustanovilo posebno strokovno dru- štvo - Društvo logarjev Slovenije, ki pa zaradi spremenjene kadrovske sestave in stro- kovnih nalog ni dolgo živelo. Zelo velik polet je imelo društvo inženirjev in tehnikov v prvih letih svojega dela, po zaslugi svojega neumornega in nesebičnega predsednika inženirja Zdravka Turka. Ogromne so bile odgovornosti društva ob izpolnjevanju nalog prve petletke. Ob hitri rasti števda strokovnega kadra in z odločnim zastopanjem strokovnosti v gozdarstvu si je organizacija pridobila velik ugled v političnem in javnem življenju. To je nedvomno zlata doba naše zveze, ·ko so imeLi vsi njeni odborni!ki in člani pred seboj jasne družbe- no-politične ,jn stwkovne cilje. Leta 1951 si je društvo začrtalo naslednje namene: dvi- gati strokovno sposobnost svojih članov, proučevati in usvajati pridobitve sodobne teh- nike, dvigati družbeno iJn državljansko delovno zavest svojih članov, dajati službenim organom svoje mišljenje v zvezi z izvajanjem gospodarskih planov, sodelovati pri us- merjanju vzgoje, dviganju in ocenjevanjP strokovnega kadra, dvigati smisel za večjo produktivnost in boljšo kvaliteto proizvodnje, ut1'jevati ,pravilen odnos do strokovnjakov in do tehničnega dela v strokovnem, moralnem in materialnem pogledu itd. Pri tem je treba poudariti, da nameni in cilji društva niso ostajali na papirju, ampak jih je up- ravni odbor skupaj s članstvom načrtno in temeljito uresničeval. Občni zbori društva so bili bleščeči dogodki, ponavadi pa vezani z velikimi kulturnimi in družabnimi prireditva- mi, podobno je bilo v sekcijah. Društvene ekskurzije in medsebojno spoznavanje je pritegnila v aktivno sodelovanje večino članstva. GozdaPstvo je postalo eno najpomemb- nejših in najsolidneje organiziranih dejavnosti v zvezi inženirjev in tehnikov. Povezovalo pa se je tudi v jugoslovanskem okviru. Predvsem so ·pomembni za petdeseta leta veliki gozdarski kongresi v Sarajevu, na Ohridu in na Bledu, ki so .postali največja strokovna manifestacija v državi in ki so se jih udeleževali najvišji predstavniki političnih in vlad- nih organov, ne samo republike, ampak tudi federacije. Kot izredno zaslugo Društva inženirjev in tehnikov lahko smatramo zelo odločno, predvsem pa zelo hrabro opozorilo naši javnosti, zlasti pa političnim in vladnim orga- 501 nom, o nujnosti, da se preneha s pretiranim izsekavanjem gozdov, ki je trajalo že sedmo leto. Zaradi svoje relativne odprtosti so tedaj pokrivali slovenski gozdovi velik del ju- goslovanske proizvodnje lesa, pred njih pa so se postavljale še nove naloge. Opozorilo je bilo zasnovano na tehtnih analizah in podatkih, izrekli pa so ga na posvetovanju v Celju leta 1954. Kmalu je bilo moč ugotoviti pozitivne posledice - gozdarstvo je pre- šlo v svoje normalne tokove. V petdesetih letih so bile izvršene v državi velike notranje politične in družbeno-eko- nomske spremembe. Ideje o delavskem samoupravljanju ·in neposrednem odločanju proizvajalcev o rezultatih svojega dela so postajale realnost. V zvezi s tem so se seveda spreminjale tudi naloge naših gozdnogospodarskih organizacij, njihova notranja struk- tura, spreminjala se je struktura celotne družbe. Vse to se je nujno odražalo tudi v dru- štvenem delu. Društvo inženirjev in tehnikov oziroma Zveza inženirjev in tehni·kov goz- dars·tva je povzemala nove naloge, ali bolje, prepuščala iz rok stare. Nedvomno pome- nijo šestdeseta leta ob premnogih organizacijskih spremembah in decentralizaciji delni zastoj društvenega delovanja, predvsem pa iskanje novih poti za lastno uveljavljanje. Postavljala so se že vprašanja o smiselnosti same organizacije in njenem nadaljnem obstoju. Nemalokrat je bilo čuti od zunaj glasove o gozdarskem cehovstvu in konzerva- tivizmu. Konec je bilo velikih prireditev, pa tudi konec »avtoritativnih« predsednikov. Imenujmo jih, kakor so se zvrstili za Zdravkom Turkom: Lojze Funk!, P avle Olip, Ru- di Stromajer, Ciril Remic, Mirko Pečar, Milan Ciglar, Damjan Vindšnurer, Marjan Se- benik in sedaj Jože Kovač. Kar dolga vrsta za dobo dvajsetih let, če primerjamo nek- danje čase, ko so ostajali predsedniki na čelu gozdarskega društva po deset, dvajset let. N edvomno je prinesel nov čas tudi nova gledanja na skupne društvene obveznosti, dru- gače se pojmujejo društvene tradicije, prost čas posvečajo ljudje predvsem svojemu osebnemu počutju in uspehu, manj pa skupnim interesom. želja po gmotnih koristih in hlastanje samo po osebnem uveljavljanju, niso šle mimo gozdarskih strokovnjakov. Včasih tako spoštovana mesta v upravnih odborih strokovnih društev je zdaj kdaj pa kdaj komaj moč zasesti. Malce pesimistična razmišljanja pa osvetlijo nekatera bolj spodbudna dejanja. Pred- vsem je po zaslugi naših društev na terenu oživela misel o nujnosti propagiranja gozdov in narave. Tedni gozdov, tokrat že tretje leto zapovrstjo, so upanje na plodovitejše delo društev v prihodnje. Z razvojem naše družbe in z dviganjem njenih materialnih, predvsem pa duhovnih možnosti in potreb, se odpirajo gozdovom in gozdarstvu nove perspektive, predvsem na področju zagotavljanja vseh tistih vrednot, ki jih po svoji na- ravi nudijo gozdovi delovnemu in duhovno vzgojenemu človeku . Gozdarji bomo pri tem vsekakor nadvse pomembni in zaželeni pobudniki. Pravzaprav pa ni potrebe nad črnogledim tarnanjem. T ako dobro, tako tehnično op- remljeni še nismo nikoli bili. Toliko gozdarskih s trokovnjakov doktorjev in magistrov, Slovenci še nismo imeli. Tudi neposredna proizvodnja se krepi in razvija na pogloblje- nih znanstvenih spoznanjih. O gozdarskem šolstvu kot ga imamo danes, naši predniki izpred sto let, pa tudi kasneje, niso mogli niti sanjati. Velikih socialnih problemov in razli:k med duhovnim in fizičnim delom načelno sploh ni, pa tudi v življenju postajajo razlike med delavci v gozdarstvu vse manjše. Kar je bilo še pred dvajsetimi leti utvara, je danes živa realnost. In kje je torej primerjava in povezanost med sedanjim časom ir. časom izpred sto leti, med sodobnim gozdarskim strokovnjakom in pionirji iz srede prej- šnjega stoletja? Predvsem nam je skupna skrb za obstojnost naših gozdov in trajnost vseh njihovih dobrin. Primer stoletnega delovanja gozdarskih društev na Slovenskem kaže, da si pravi strokovnjaki, ki so se čutili povezani z naravo in gozdovi, nikoli niso dovolili uničevati te tako •pomembne naravne substance. »Delati an ustvarjati za bodoče rodove«, v gozdarstvu ni nobena izmišljena fraza. 502 Negovanje dobrin, ki so sad dela prejšnjih generacij, njihovega znanja in iskanja, je neodložljiva naloga sleherne strokovne generacije, neglede na to kateri socialni ali druž- beno-politični struktur.i pripada. Spoštovanje dela naših prednikov v minulih sto letih, je moralna opora vsem generacrjam, ki nas bodo nasledile v prihodnjem stoletju. Nedvomno gre pri odnosih človeka do narave, torej tudi do gozda, za splošno ve- ljavna etična načela, ki veljajo povsod in za vse čase. Njihovo neupoštevanje povzroča človeštvu kot celoti, ne le v materialnem, temveč tudi v duhovnem pogledu veliko ško- do. O tem nas dovolj zgovorno uči zgodovina. Ob prevzemanju takšne moralne in materialne gozdarske dediščirne od naših pred- nikov, ki povečini niso bili našega rodu, smo slovenski gozdarji lahko tembolj ponosni, saj smo uspešno povzeli njihovo delo in s svojimi lastnimi silami, v sproščeni in svo- bodni ter ustvarjalni socialistični družbi, razvili svojo stroko do zavidljive in v svetu upoštevane višine. S tem, da spoštujemo delo vseh naših sosedov, pričakujemo tudi od njih takšno spoštovanje do našega dela. To lahko odpira širše perspektive medsebojne- mu razumevanju in sodelovanju. Namesto zaključka Ropot motornih žag in hrumenje težkih traktorjev vlačilcev na Snežniku, Pohorju, Pokljuki, sta preglasila pesem vetra in šelest prelestnih krošenj smrek in jelk. Hreščeče se je zrušilo stoletno drevo. Ustavimo stroje za minuto tišine! Pobožajmo panj in počasi preštejmo in preglejmo vse njegove letnice od sredine pa do svežega lubja. Srečali se bomo z vsemi gozdarji, ki so pred nami hodili po stoletnem gozdu, merili, negovali in opazovali, našli bomo nekdanji čas in morda prav na samem robu sami sebe. Sto let- samo en trenutek! Mladje pa nosi v sebi zametek naših misli in želja, in jih zagrinja v svoji rasti zato, da bi jih razgrnilo čez sto let bogve kateremu mlademu gozdarju, ki mu takrat podamo svojo roko. Tudi v tem naj bo lepota in smisel našega dela. Literatura l. Bufon Zmago: Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju Il. Začetki slovenske- ga meščanstva v industrijski družbi. Zbornik za zgodov-ino naravoslovja in tehnike, Slovenska Matica. Ljubljana 1974. 2. Ciglar Milan: Gozdarska društva na Slovenskem, Slovenija (paralele) 1975/39. 3. Detel{l Oton: Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo (Gozdarsko društvo za Slovenijo). Pola stoljeca šumarstva. Zagreb 1926. 4. Murko Vladimir: Josip Ressel kot gozdar in ,izumitelj. Gozdarski vestnik 1953/8-9. :5. Murko Vladimir: Josip Ressel- življenje in delo. Tehniški muzej Slovenije. Ljubljana 1957. 6. Sevnik Franjo: Začetki slovenskega gozdarstva. Gozdarski vestnik 1955/5-6. 7. Sevnik Franjo: Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi socializma. Gozdarski vestnik 1959/4--5. 8. Sevnik Franjo: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti . Goz- darski vestnik 1959/7-8. 9. Sevnik Franjo: Zapiski o začetkih gozdarstva na Slovenskem. Gozdarski vestnik 1971/6---7. 10. Sevnik Franjo: Ob stoletnici nastanka gozdarskih društev na Slovenskem. Nova pro- izvodnja 1974/5-6. 11. šivic Anton: Gozdarska društva na slovenskem ozemlju. Gozdarski vestnik 1959/1-2, 1959/3, 1959/4--5. 12. šivic Anton: Vrsta člankov o pomembnejših gozdarskih strokovnjakih na Slovenskem v Gozdarskem vestniku: Franc Megušar 1959/7-8, Jožef Koller 1959/7-8, Hieronim Ullrich 1959/7-8, Jožef Wessely 1959/9-10, Franc Miklitz 1959/9-10, Franc Witschl 1960/1-2, Karl Seitner 1960/1-2, Mavricij Scheyer 1960/3-4, Ivan Salzer 1960/5, Dr. Ludvik Dimitz 1960/6, Vence! Goli 196017-8, Jožef Obereigner 1960/7-8, Josip Pucich 1960/9-10, Mihael Buberl 1961/1-2, Alojz Zuffar 1961/1-2, Anton Rossipal 1961/5-6, Josip Schauta 1961/5-6, Viljem Putick 1961/9-10, Leopold Hufnagl 1962/1-2, Konrad Rubbia 1962/1-2, Henrik 503 Schollmayer-Lichtenberg 1962/7-8, Josip Rustia 1962/7-8, Moric Seitner 1962/9-10, Avgust Guzelj 1962/9-10, Viktor (Zmago) Ziernfeld 1962/9-10, Viktor Novak 1963/1-2, Ante Ru- žič 1963/3-4, Vojko Koprivnik 1963/3-4. 13. šumarska enciklopedija. Jugoslavenski enciklopedski zavod. Zagreb 1958. 14. Valentinčič Vlado: Slovensko gozdarstvo v predmarčni dobi. Gozdarski vestnik 1958/8-9, 1958/10, 1959/1-2. 15. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije: Naši znameniti tehniki (Jožef Koller, Josip Ressel, Janez Scopoli, Anton šivic). Ljubljana 1966. 16. Žumer Lojze: Sto let razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva na Slovenskem, Slo- venija (paralele), 1975/39. HUNDERT JAHRE FORSTLICHER VEREINE IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Mit der Feier des hundertjahrigen Jubi!aums der kontinuirten Tatigkeit der Forstvereine in Slowenien wird die Unumgang!ichkeit der ununterbrochenen Folge der Arbeit mehrerer Generationen betont, welche den Fortbestand der Walder und die Nachhaltigkeit a!ler ihrer Giiter ungeteilt als ihre Obliegenheit betrachteten. Die Pflege der Giiter, welche durch die Arbeit der vorigen Generationen geschaffen worden waren, ist eine dringende Aufgabe jeder einzelnen Generation von Fachleuten, ungeachtet der jeweiligen sozialen oder politischen Strukturen. " Die Vorganger der Forstvereine auf slowenischem Gebiete waren einige auch in der Welt bekannte Fachmanner und Wissenschaftler, wie. G. A. Scopoli (1723-1788), J. Ressel (1793 bi,; 1853), J. Koller (1789-1870) u. a. Fiir die Entwicklung des Forstfaches war von entscheiden- der Bedeutung auch in Slowenien die GrLindung der Forstschule in Mariabrunn bei Wien. Im Jahre 1851 wurde in Salzburg der Forstverein der osterreichischen Alpenlander gegriindet; dessen Initiator und unermiidlicher Sekretar war Hieronymus Ullrich (1811-1866), Verwalter des damaligen Grossbesitzes der Bischofe von Brixen in Bled. Der Sitz des Vereines war in Ljubljana, wo auch das Vereinsorgan »Mitteilungen des Forstvereines der osterreichischen Alpenlander« als Zweiwochenblatt erschien. Der Verein wirkte fiinf Jahre. Seine Aufgaben wurden teilweise vom Osterreichisch<;n Reichforstverein mit dem Sitz in Wien iibernommen . .Ahnlich wie in den iibrigen Landern Osterreichs wurde am 4. Juli 1875 auf der Versam- mlung in Postojna der Krainisch-Kiistenlandische Forstverein gegriindet. Der Verein machte sich fiir die Hebung des Fachniveaus, besonders aber fiir die Aufforstungen auf dem einst ganzlich kahlen Kaust sehr verdienstvoll. In den Reihen seiner Mitglieder findet man einige im Fach und in der Wissenschaft sehr bekannte Namen, wie. z. B. J. Salzer (1840-1895), L. Dimitz (1842-1912), L. Hufnagl (1857-1942) u. a. Manche Ideen dieser Manner sind iiberraschend aktuell. Der Verein war der Herausgeber der »Mitteilungen des Krainisch-Kiis- tenlandischen Forstvereins«. Die Mitgliederschaft war vorwiegend deutscher Abstammung, was der damaligen Besitzer- und Angestelltenstruktur im Forstwesen entsprach. Nichtsdestoweni- ger kamen aus dem Vereine einige erfolgreiche Initiativen fiir die Popularisierung des Forst- wesens und die fachliche Ausbildung innerhalb der slowenischen Bauernbevolkerung. Im Jahre 1919 konstituierte sich der Verein in den ver~inderten Verhaltnissen als der Slowenische Forstverein, welcher sich bald der Jugoslawischen Forstvereinigung anschloss. In der Zeit zwischen den beidcn Weltkriegen hatte die hervorragendste Rolle im Vereine der forstliche Organisator und Fachmann A. šivic (1879-1963), der vor dem schon Ausschussmit- glied des Krainisch-Kiistenlandischen Forstvereines war. In den neuen Verhaltnissen hatte der yerein .eine R~ihe. organisatori~cher und finanzieller Schwierigkeiten zu. iiberwinden, trug Jedoch 1mmerhm VJe! zur fach!Jchen Vervollkommung der Forstleuten be1. Der Verein gab die Forstzeitschrift »Gozdarski vestnik<< heraus, die unter demselben Namen auch heute er- scheint. Nach dem zweiten Weltkriege konstituierte sich zuerst der Verein und spater der Ver- hand der Ingenieure und Techniker der Forst- und Holzwirtschaft Sloweniens. Unmittelbar nach der Befreiung nahm dieser grosse Verpflichtungen in Verbindung mit dem Wiederauf- bau des zerstorten Landes und mit dem Fiinfjahresplan auf sich, leistete aber auch spaterhin bedeutende Beitdige zur ausserordentlichen Entwicklung des Forstfaches in Slowenien. In dieser Zeit wurden gegriindet: die Forstliche Fakultat, die Mittlere Forstschule, das Forst!iche Institut und andere Anstalten, welche fiir fachliche und wissenschaftliche Befahigung der Forstleute sorgen. Die publizistische Tatigkeit bekam neuen Aufschwung mit dem neuen Fachorgan »Les« (Das Holz). In Verbindung mit der sozialen und wirtschaftlichen Entwick- lung iibernimmt der Verein immer neue Aufgaben, insbesondere hinsichtlich der Popularisie- rung der Walder unter weiten Bevolkerungskreisen. 504 STO LET RAZVOJA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NA SLOVENSKEM Ponatis Uvod V sedanjosti gozdarstva prisotna preteklost pomaga odkrivati preživele epohe parcialnega izkoriščanja gozdov in vidne sledove v sestojih, v katerih so sekali les samo za izdelovanje dog, skodel in polizdelkov za hišno obrt, sestoje iglavcev, iz katerih so pretežno izdelovali tesane trame za splavarska tržišča, bukove sestoje za tesanje želez- niških pragov, bukove in gabrove gozdove, v katerih je bilo oglarjenje edina ali pa spremljajoča varianta vrednejšega užitka, gozdove celih pokrajin, v katerih so spravilne naprave in ekonomski račun omogočili zgolj izkoriščanje iglavcev in seveda tudi odlične gozdove, ·s katerimi so že rodovi pred nami v današnjem pomenu besede intenzivno gospodarili. Ekonomski cilji gospodarjenja se celo stoletje venomer spreminjajo, kakor se na trgu spreminjajo količinske in kakovostne potrebe po lesu in z njimi zmogljivosti in tehnološka struktura na področju predelovalne industrije. Spremenjen položaj lesa v odnosu do konkurenčnih surovin, še bolj pa hitro zastarela industrijska tehnologija sili k nenehni reviziji dejavnikov, na katerih sloni že dosežena stopnja produktivnosti. k vedno novi opredelitvi gospodarskih ciljev in k sodobnejši formulaciji ustvarjalne koncepcije, ki je navdih in temelj za načrtovanje, za izvajanje gospodarjenja in za preverjanje doseženih rezultatov. Vsak rod je aktualne naloge umeval po svoje in si zastavljal kratkoročne in dolgo- ročne cilje gospodarjenja, ob izvajanju pa si je tudi po svoje izbiral metode, dinamiko in sredstva za njihovo uresničevanje čigava je gospodarska zgodovina? Ko govorimo o preteklih rodovih, se zaustavljamo ob vprašanju, čigava je zgodo- vina gospodarskega razvoja na naših tleh? Menda ni to zgodovina peščice tujcev, ki so se pri nas uveljavili po moči oblasti, porekla ali kapitala; ne, ti niso nikoli delali v gozdovih in ne v lesnih obratih, nasprotno, narod je znal tudi nasprotovati in se upirati, kadar se je njihovo gospodarjenje izrodilo v pustošenje gozdov in v očitno nasprotje z življenjskimi interesi avtohtonega prebivalstva. Na prednje vprašanje mora odgovoriti gospodarska zgodovina Slovenije in v njenem okviru agrarna zgodovina za področje gozdnega in Jesnega gospodarstva. že dejstvo, da si je kmečki del naroda na naših tleh pridobil nad 75 Ofo gozdne površine v svojo last (to je pa vrhunski delež med vsemi avstrij skimi deželami) in s temi gozdovi tudi brez kuratele gospodaril, odkriva, katerim dejavnikom gre prva in največja zasluga za ohranitev in utrditev gozdnega bogastva v Sloveniji. Gozd je tu elementarna sestavina kmetijskega obrata, izguba gozda je bila istovetna s propadom kmetije. Nič čudnega ni dalje, če so stalne spremembe gospodarskih ciljev ustvarjaJe v gozdovih tako mnogovrstne like, da nam jih je spričo sodobnih zelo poenostavljenih tipov, težko identificirati. V isti zvezi - prisotnost preteklosti v aktualni strukturi - nas posebej zanima, kje gospodarimo na tleh večnih gozdov (s trajno aktivno korenin- sko mrežo gozdnega drevja), kje na tleh, v katerih se taka mreža šele razpreda in končno, kaj pripravljamo na zemljiščih, v katerih se šele ukoreninja grmovje in pri- 505 tlikavo drevje - v pionirski vlogi gozdne kulture. Dokler se bo gozd na našem ozemlju širil, bomo imeli trajno vse tri razvojne kategorije. Upoštevati pa je treba tudi nasprotni val, to je krčenje gozdov vzporedno s prodiranjem industrializacije, z urbani- zacija podeželja, z gradnjo daljnovodov, žičnic, hitrih cest, letališč itd. že vnaprej je treba opozoriti tudi na demografske spremembe, kajti v sto letih (1870-1970) se je prebivalstvo Slovenije namnožilo od okoli 1,13 milijona na 1,73 milijona; s tem se je gostota naseljenosti, najvažnejša postavka agrarne politike, po- večala od 56 na 85 prebivalcev na km2, kar pomeni, da mora dežela sedaj prigospo- dariti 1,5-krat toliko, da bi ohranila izhodiščno družbeno raven. Po drugi strani se je površina gozda na prebivalca zmanjšala od 72 na 58 arov. Bistveno manjša površina gozda na prebivalca se je, kakor bomo ugotovili pozneje, dodobra kompenzirala s povečanim prirastkom lesa. Gozdni fondi skozi stoletje A. Površine gozdov Nomenklatura zemljiških kategorij je bila v preteklosti zelo razčlenjena ; še ob času franciscejskega katastra so njive razločevali na 15 vrst, travnike na 7, pašnike na 9, gozdove na 6, in sicer po tedanjem izrazju: na doraščene gozdove, listnato drevje; na doraščene gozdove, storžnato drevje; na doraščene gozdove, mešane; na nizko hosto; na grmovje in na loke. Enotna kategorija gozd (brez podvrst) je prodrla s tedaj v evropskem merilu kar naprednim avstrijskim zakonom o gozdovih iz leta 1852, ki je veljal za naše ozemlje tudi še v obdobju prve Jugoslavije do sprejetja novega jugoslovanskega zakona leta 1929, torej skupno 77 let. V obdobju pred prvim zakonom je veljal Gozdni red Marije Terezije od 1771 do 1852, torej skupno 81 let. čeprav je novi zakon izključeval možnost širokega sožitja med živinorejo in gozdarstvom na gozdnem prostoru - ''Noben gozd se ne sme brez dovoljenja odtegniti lesoreji ali za kaj d111gega nameniti« - je vendar poteklo še dobrih 20 let do uskladitve površine gozdov z novimi predpisi in do njene stabilizacije. Pod vplivom prejšnje prakse gospodarjenja, pridobljenih starih pravic in dvonamen- skega užitka na isti parceli (paša in les) sta nastali dve prehodni zemljiški kategoriji, ki sta se prav pred sto leti morali umakniti izvajanju načel novega zakona. Tedaj smo imeli na ozemlju sedanje SR Slovenije naslednje izhodiščno razmerje površin treh kategorij : - površina gozdov (visoki, srednji in nizki) - 758.365 ha; - površina pašnikov s podrejeno lesorejo - 132.109 ha; - površina neproduktivnih, vendar za gozd sposobnih zemljišč - 35.968 hektarov. Med pašnike s podrejenim pridelovanjem lesa so zajeli predvsem občinske in srenjske gmajne, med neproduktivni, vendar za gozd sposobni svet pa cretje in z drevjem obrasle planine ob vegetacijski meji. Seveda se je zaraščanje pašnikov in planin tudi po letu 1875 nadaljevalo, niso pa teh kategorij več evidentirali. Obe prehodni kategoriji so dosledno načelu novega gozdnega zakona odpravili, manjši del so preknjižili na gozd - s tem se je prvotna površina gozdov povečala na 819.457 ha - vse ostalo so pa uvrstili med pristne pašnike in planine. Na tedaj delno gozdnate pašnike in planine gledamo sedaj drugače, kakor so gledali prizadeti predniki. Sedaj si znamo razlagati, da je tedanja oblast z odpravo kompromisnih kategorij samo začasno prekinila očitni trend širjenja gozdov, ni ga pa 506 mogla ustaviti in pa, da sta obe predhodni kategoriji vendarle obsegali pristna gozdna zemljišča, ki so v zadnjih desetletjih v celoti prešla v gozd. Največ »spornih« površin je bilo v okraju Radovljica (24.508 ha visokogorskih planin), v okraju Kočevje (25.058 ha pašnikov), Gorica (26.236 ha pašnikov in planin), Tolmin (24.863 ha planin), Sežana (23.535 ha), Brežice (8.669 ha), Postojna (5.355 ha), itd. Opisani razvoj, ki se v sedanjosti zaključuje in ki je trajal nad sto let, nima zveze z novim valom širjenja gozdov na tista obdelovalna kmetijska zemljišča, ki so bila v zadnjih treh desetletjih opuščena. Sedanje zaraščanje je predmet posebne raziskovalne naloge (nosilec dipl. ing. M. Ciglar), v kateri bomo kmalu dobili prvo poročilo. Spremembe stanja gozdnih površin ob raznih obdobjih stoletja vse površine v ha Leto 1875 1875 1896 1910 1950 1955 1960 1965 1970 1973 Vir dokumentacije (pred revizijo) (po reviziji) Davčni kataster 758.365 819.457 830.003 834.700 847.933 856.318 881.562 900.054 929.342 945.909 Gozdno- gospodarski načrti 899.000 914.000 943 .200 973.600 1,004.700 B. R a z m e r j e d r e v e s n i h v r s t Po menah časov so začeli iglavci pridobivati na gospodarski veljavi, njihov delež v gozdovih se je zlasti s širjenjem industrijske predelave bistveno povečal. V sedanji živi zalogi 174,0 mio m3 prevladujejo iglavci s količino 97,4 mio m3 nad zalogo listavcev, katera znaša 76,6 mio m3. C. P r i r a s t e k 1 e s a V tabeli zbrani primerjalni podatki kažejo količino skupnega letnega prirastka, poprečnega letnega prirastka na hektar in indeks gibanja prirastka v obravnavanem obdobju. Leto Skupni prirast Popreč. hektar. Indeks v m3 prir. v m3 1880 1,986.000 2,42 100 1900 2,194.500 2,69 111 1910 2,319.600 L,83 117 1947* 2,700.000 3,14 130 1960** 3,400.000 3,61 149 1965 3,700.000 3,80 157 1970 4,080.000 4,06 168 " za leto 1947 ocenjen po katastrskih občinah ** za leto 1960 povzet že po gg. načrtih, delno tudi ocenjen kakor prej. 507 Stanje leta 1880 1900 1910 1960 1970 Preglednica sprememb v 1·azmerju iglavcev in listavcev (vse v 0/o) Metode razčlenitve po gozdni površini po gozdni površini po gozdni površini po živi zalogi po živi zalogi !glav ci 47 41 36 58 56 Listavci 41 40 37 42 44 Mešani gozd 12 19 27 Intenzivnosti pnrascanja v odnosu na živo zalogo ni mogoče primerjati, ker v avstrijskem gradivu še niso obravnavali lesne zaloge kot posebne kategorije gozdnih fondov. Poprečni letni prirastek na hektar se je povečal za okoli 70 Ofo; s tem se je navzlic večji gostoti naseljenosti dvignil letni prirastek lesa na prebivalca od prvotnih 1,75 na sedanjih 2,36 ma. č. G o z d n a p r o i z v o d n j a S primerjalnimi podatki je zbrana za nekatera leta skupna količina gozdne proiz- vodnje (vseh v gozdu izdelanih sortimentov), izpeljana je njena razčlenitev na tehnični les in drva in sestava po glavnih drevesnih vrstah. Skupna kol. Tehn. les Drva Sestava Sestava Leto teh. lesa drv v m3 v 0/o v 0/o v 0/o v 0/o 1900 2,008.400 37 63 ig!. 82 ig!. 38 list. 18 list. 62 1910 1,885.500 51 49 ig!. 84 ig!. 27 list. 16 list. 73 1960 2,505.000 68 32 ig!. 68 ig!. 2 list. 32 list. 98 1965 2,468.500 71 29 ig l. 65 ig l. - list. 35 list.lOO 1972 2,546.000 77 23 ig!. 64 ig!. - list. 36 !ist.lOO Zelo se je spremenila struktura gozdne proizvodnje, vsekakor bolj , kakor je naraščala njena količina. Delež tehničnega lesa v gozdni proizvodnji se je povečal od izhodiščnih 37 Ofo na sedanjih 77 Ofo, v celoti na račun nekdanje proizvodnje drv in oglja. Sestava tehničnega lesa je bila pred industrializacija skoraj istovetna z lesom iglavcev, sedaj se pa že približuje dejanskemu razmerju iglavcev in listavcev v gozdni zalogi. V proiz- vodnji in porabi drv je delež iglavcev stalno nazadoval ter se pri nas iglavci praktično sploh ne izkoriščajo več za kurivo. D. O d n o s m e d .s e č n j o 1 n p r i r as t k o m 1 e s a Gozdne proizvodnje ne moremo tehtati s prirastkom, ker primerjava ne bi slonela. na skupnem imenovalcu, pač pa intenzivnost izkoriščanja ugotavljamo z odnosom med sečnjo in prirastkom, po katerem vsaj za določeno obdobje preverjamo tudi trajnost gospodarjenja. Tabelami prikaz sečnje in prirastka: 508 Obseg sečnje Prirastek lesa Odnos med Leto sečnjo in v m3 v m3 prirastkom v 0/o 1900 2,322.000 2,195.000 106 1910 2,168.000 2,320.000 94 1960 2,913.000 3,400.000 86 1965 2,870.000 3,700.000 78 1972 2,920.000 4,080.000 72 Intenzivnost izkoriščanja se med posameznimi obdobji dokaj razlikuje, v sedanjosti je očitna stagnacija s trendom nazadovanja. E. P o g o z d i t v e g o 1 e g a K r a s a Na prikaz sprememb v gozdnih fondih navezujemo še trajni pomnik, ki so ga naši predniki postavili s pogozdovanjem golega Krasa; z novim tipom gozdov so bistveno prispevali k ozelenitvi in k skromni donosnosti kraškega pečevja. Leta 1910 so pogozdo- valne komisije objavile naslednje stanje dotlej dovršenih pogozditev: a) Pogozdovalna komisija za kraško področje na Kranjskem 2821 ha. b) Pogozdovalna komisija za kraško področje na Goriškem 4041 ha. c) Pogozdovalna komisija za kraško področje v Istri 3067 ha. č) Pogozdovalna komisija za kraško področje v obmestju Trsta 913 ha. Skupaj do leta 1910 pogozdenega Krasa 10.842 ha. V času med obema vojnama je bil ves kraški svet pod Italijo - tedanje pogozditve cenijo na okrog 1000 ha, naše v obdobju zadnjih 30 let pa na 4000-5000 ha. Prvi zaključki o spremembah gozdnih fondov Iz prednjega gradiva o gozdnih fondih skozi stoletje je mogoče povzeti nekaj naj- značilnejših ugotovitev: - da se je ustaljena površina gozdov v toku stoletja v Sloveniji povečala za 24 o;tl; - da se je med drevesnimi vrstami, ki gradijo gozdne sestoje, delež iglavcev bistveno povečal ; - da se je poprečni hektarski prirastek lesa povečal za 70 Ofo, skupni prirastek dežele z upoštevanjem povečane površine gozdov pa za 100 Ofo; - da se gozdna proizvodnja in sečnja ni povečala v sorazmerju z obogatitvijo gozdnih fondov; nasprotno, da v zadnjih dveh desetletjih očitno stagnira. Iz gornjih sklepov izhaja tudi ugotovitev, da je v celem stoletju, katero zajema tri različna družbeno-ekonomska obdobja, prekomernemu izkoriščanj u v prvem obdobju neogibno zaradi ohranitve in krepitve fondov morala slediti večja akumulacija prirastka. v gozdno zalogo (zmanjševanje obsega sečenj pod raven prirastka). S tem so se gozdni fondi okrepili v toliki meri, da se odpirajo nove možnosti za intenzivnejše gospodarjenje. Med glavnimi viri splošne ekonomske motivacije za prav tak razvoj gozdnega gospodarstva je na prvem mestu treba omeniti temeljno spremembo vloge, ki je bila v teku stoletja odmerjena lesu. Izgubil je med razpoložljivimi ekonomskimi dobrinami nekdanji izključni položaj energetske surovine, postal je predrag za kurivo, spodrinile so ga stopnjema za ta sektor porabe obilnejše, učinkovitejše in zato cenejše surovine, najprej premog, potem mineralno olje, plin, elektrika, jedrska energija. Po drugi strani se je pa uvrstil les med zelo obetavne industrijske surovine, med temi je prevzel in še vedno pridobiva nove položaje, na katerih kotira na lestvici vrednosti toliko višje, čim bolj ga tehnološko oplemenitimo. Nenehno prispeva znanost vedno nove pridobitve praksi za pospešeno pridelovanje večje količine in boljše kako- 509 vosti lesa s poudarkom na rastočo univerzalnost in neizčrpnost lesne surovine. Posebno neizčrpnost postaja v sedanjosti čarobna palica spričo prizadevanj za novo ekonomsko prevrstitev najvažnejših surovin in za varstvo okolja. Zgorilj podčrtana obetavnost lesne surovine je hkrati tista ekonomska perspektivnost naše gozdno-gospodarske baze, ki je trajno spodbujala prednike k ohranitvi in k!repitvi gozdnega fundusa. Sto vprašanj, na katera še ne vemo odgovora, kako je bilo mogoče, da so v komaj odprtih gozdovih, zlasti pred izgradnjo železniške mreže, pa brez vsake mehanizacije, mogli predajati iz roda v rod neoslabljene fonde, katere smo šele v sedanjosti natančno - kakor verjetno nobena druga dežela - inventarizira:li. Vseh sto let je gozdarstvo živelo samo od posekanih kubikov. V sedanjosti izključna gospodarska dejavnost ni več kos povečanim nalogam splošnokoristnih funkcij gozda in zahtevam za intenziviranje gospodarjenja, da bi dvignili produktivnost panoge. Pre- dolgo se že ukvarjamo s pogoji in metodami za povečanje gozdne proizvodnje; tu je tudi vir neopravičljivih napak, da smo npr. v letu 1970 in 1971 porabili 80 f.l/o oziroma 77 Ofo z izvozom lesa zasluženih deviz za plačilo uvoza lesa. Nismo dovolj bogati, da bi mogli akumulacijo neizkoriščenega prirastka v gozdno zalogo plačevati z devizami. V razpravi o preteklem razvoju ne sme ostati neomenjen mali gospodarski čudež, ki se je zgodil ob času prve petletke po vojni. To je edini plansko-ekonomski instrumen- tarij, ki ni sedaj nič manj aktualen kot ob njegovem prvem kreiranju v letu 1948 in ki je dobro prestal vse poskuse miniranja. Z gozdnogospodarskimi območji smo integrirali prej atomizirano gozdnosurovinsko bazo na za naše razsežnosti veliki prostor in ustvarili podlago za koncentracijo in ustanovitev sodobne lesne industrije. O nastanku lesne industrije v Sloveniji Iz mnogih poročil o genezi industrije na lesnem področju odseva preceJSnJa ne- vednost o bistvu industrijske organizacije proizvodnje. če bi sprejeli sedanje zanesenja- ško stališče, da se industrija začenja šele ob visoki stopnji mehanizacije in avtomatike že imamo in da pred tem sploh nismo imeli nobene industrije oziroma je vso predelavo lesa opravljalo žagarstvo, potem bi komaj kaj mogli povedati o njenem stoletnem razvoju. Tudi v prednji zvezi je umestna pripomba, da premalo poznamo preteklost in nauk, da so spremembe organizacijskih oblik utemeljene šele tedaj, če jih potrdi praksa z višjo stopnjo produktivnosti dela. Dežela tolikih stikov in prehodov, kakor je slo- vensko ozemlje, ni nikoli tekmovala z močjo množine (mase), pač pa vedno proizvodnih obratov, kakor jih nekaj s prednostjo kakovosti in specializacije v predelavi lesa. Po knjigi Struktura slovenskega gospodarstva 1848-1963, Toussaint Hočevar (New York 1965) povzemamo nekaj podatkov o razvoju obrti in industrije (žal le za ozemlje Kranjske in južnega dela štajerske): Leta 1912 je bilo skupno zaposlenih 14.969, med temi 6686 (45 Ofo) v industriji in 8283 (55 Ofo) v obrti. S Primorsko, delom Koroške in Prekmurjem bi skupno število zaposlenih g0tovo preseglo 20.000. Meh. predelava Kem. predelava Meh. predelava Kem. predelava število industrij. podjetij 1852 1912 1 5 število zaposlenih 15 261 510 134 16 4556 2130 Število obrtnih delavnic 1852 1912 1755 28 2573 53 4058 80 8134 149 Posebnost našega razvoja je bila v zelo počasnem prehodu z manufakturnega na industrijski sistem proizvodnje in v izredno nizki zmogljivosti obratov; leta 1912 je bilo npr. v poprečju na en industrijski obrat zaposlenih 45 delavcev. Ker se bančni kapital ni nikoli zanimal za našo lesno branžo (izjema je bila v tem oziru le industrija celuloze in papirja), so se kot ustanovitelji in organizatorji udejstvovati strokovnjaki-spe- cialisti, lesni trgovci in večji posestniki. Glede izbire lokacije obratov je bilo za primarno obdelavo osrednje vprašanje trajne preskrbe z lesno surovino in naslonitev na konkretno opredeljeno surovinsko bazo, v mestih in trgih pa kupna moč in promet z izdelki. Bistveno zasluga za konkurenčno sposobnost panoge je imela vodna energija kot najcenejša varianta, zato so se nekako najbolje utrdili industrijski obrati, ki so zasedli nekdanje položaje opuščenih fužin in glažut, zlasti tam, kjer je bila vodna moč že zajeta s turbinami. Uresničevanje velikih projektov se je vedno vrtelo okrog vprašanja kako integrirati surovinsko bazo, da bi bilo trajno alimentiranje industrije zajamčeno. Z veliko večino gozdov je gospodarila okoli 170.000 posestnikov s poprečno površino 3,6 ha; vsi so bili prepričani, da jih predelovalci in trgovci izkoriščajo. Poskusi, da bi uskladitev interesov gozdnega in lesnega gospodarstva dosegli na zadružni osnovi, se niso posrečili niti ob času najbolj bujnega zadružništva, v prvem obdobju, pač pa je seme Krekovih črnih bukev, Kmečkega stanu (1895. l.) obrodilo obilen sad pozneje v prvi Jugoslaviji, ko so se na veliko ustanavljale lesnoproduktivne zadruge. Razvoj žagarstva v prvem obdobju Preglednica števila obratov in delovnih strojev na ozemlju SRS (vir podatkov po uradni statistiki): Obdobje 1885 1900 1910 parne žage 14 30 102 vodne žage 1626 2055 2138 polnojarmenikov 24 67 184 nav. jarmenikov 2012 2128 2338 tračnih žag 5 91 39 cirkularnih žag 156 888 705 Večji žagarski obrati so že zgodaj razširili svojo osnovno dejavnost na sekundarno in na finalno predelavo lesa. Najbolj pogosti izdelki so bili ladijski pod, skodle, doge, embalažni sodi in zaboji. Iz hlodovine so izdelovali tudi žagan in rezan furnir, tavolete in testone, iz drobne deblovine lesno volno in kolarske izdelke. Del žaganega lesa so predelali v samokolnice, pralne stroje, stole, mizarske izdelke, za izdelavo ledenic, za pohištveno in gradbeno mizarstvo. Ob manjših žagarskih obratih so postavljali tudi stope za čreslo. Na proizvodnem področju lesovine, lepenke, celuloze in papirja so že v prvem obdobju nastale naslednje tovarne: Brusilnica v Goričanah , Brusilnica v Medvodah in Verju, Tovarna lesovine in lepenke v Slapu (Tržič), Tovarna lepenke in papirja Sladki vrh, Tovarna lesovine in lepenke Ceršak, Lesovina Jurklošter (ob Gračnici), Lesovina in ovojni papir Višnja vas, Brusilnica lesa Prevalje, Lesovina in lepenka Mislinja, 511 Tovarna celuloze v Podgori (Gorica), Papirnica v Radečah, Tovarna papirja Vevče. Finalna predelava lesa S finalno predelavo je bilo že v prvem obdobju ustanovljenih več delovnih mest kakor z žagarstvom. Za nekaj desetletij prehoda na industrijo je bila značilna kombi- nacija tovarniškega dela z akordnim delom na domu. Tovarna A. Kobližka, ustanovljena leta 1876 v Poljčanah, je npr. v svojih delavnicah zaposlila okoli 100 delavcev, na domovih pa 60 moških s struženjem, 60 žensk pa s pletenjem sedežev in naslanjal, pozimi pa še nadaljnjih 100 pletilj in polirk. Po takem organizacijskem modelu je bila urejena vsa produkcija upognjenega pohištva, mnogih drobnih izdelkov in gospodinjskih potrebščin. S spodnjo preglednica razvrščamo finalno predelavo v prvem obdobju po glavnih izdelkih in po lokaciji proizvodnje: Upognjeno pohištvo: Poljčane, Sv. Rok (pri Rogaški Slatini), Varoš (Ptuj), Bistra, Zbelovo (Poljčane), Tolmin, Oplotnica, Maharčka vas (Poljčane), Legen (Slovenj Gra- dec), Slovenj Gradec, Duplica, črešnjevec, Breg, Ljubljana (Prule); Stanovanjsko pohištvo: Kalše (Maribor), Ljubljana (3 tovarne), St. Vid (več tovarn), .šmartno pri Litiji, Zagorje, Vernek, Zalog (Tolmin); Splošno mizarstvo: Podmelec, Klavže, Cerkno, Novo mesto, Kandija, Kamnik Ljubija (Mozirje); Gradbeno mizarstvo: Maribor (2), Ljubljana (2), Novo mesto, Celje; Stolarne: Pekel (Poljčane), Maribor, Vrhnika, Borovnica, Bistra, Duplica, Jarše, Breg; Furnirnice: Sv. Ana (Tržič), Binkelj (Škofja Loka), Ruše, Vrhnika; Parketarue: Kranj , Ljubljana, Vrhnika, Verd, Duplica, Trebnje, Cerkno, Petrovo brdo (Selca); Zabojarue: Jarše, Pekel, Maribor, Lokovec, Ljubljana; Sodarne: Jarše, Smarca, Mislinja, češnjica, .šmartno (T.acen); Lesna volna: Ruše, Oplotnica, Socka (Vitanje), Grušovlje, Radeče, Pameče, Suhi dol (Slovenj Gradec), Bela peč, Jarše, Bača, Zreče, žalec; čevljarski cveki: Retnje (Tržič), Zgornja šiška, Slovenska Bistrica, Kranj; Vžigalice: Ruše, Gorica; Impregnacija: Zalog (Ljubljana, železniški pragi), Ortnek (drogovi); Kopita: .šmarje (Sevnica), Loka (žusem) ; Merila: Polzela, Slovenj Gradec; Palice: .šentlenart (Brežice) , Kal še; Bičevniki: Opatje selo (več podjetij); Ladjedelnica: Koper - ena velika, ena mala; Eterično olje: Dolenja vas (Cerknica); Pletarstvo: žaga (Tolmin); Galanterija, krtače: Lob nica ; Lesene sponke in iglarsko blago: Polzela; Skatle, tuljci, zobotrebci: Jarše ; Orodje in ročaji: St. Lovrenc (Pohorje); Hladilniki: Ruše; Metle, okviri za opekarne, čebelji panji, metle itd.: Kalše, Ruše, Jarše . 512 Mesto lesne stroke v gospodarski strukturi Slovenije leta 1913 (izpeljano iz bruto vrednosti proizvodnje) a) poljedelstvo b) živinoreja c) drva, oglje, polizdelki in izdelki iz lesa celuloza, lepenka, papir č) rudarstvo in kovinska industrija d) tekstilna, živilska, usnje, steklo, keramika, obutev e) vse manjše panoge skupaj 32,8 °/o 29,9 °/o 15,2 O/o 0,7 O/o 15,9 Ofo 9,1 Ofo 6,7 Ofo 5,6 Ofo 100,0 Ofo Razmeroma visoko mesto lesarstva v gospodarski strukturi je bilo doseženo z na- predkom tehnologije in s transferom manjvrednega lesa, prej porabljenega izključno za kurivo, v industrij sko surovino. Tista leta (okoli 1913) se je namreč pri nas delež drv v gozdni proizvodnji že znižal na 50 Ofo, kar je med deželami Srednje Evrope pomenilo vrhunski dosežek. V tej zvezi haj bo omenjeno, da je prof. Mantel, Freiburg i. Br. na svojem slavnostnem predavanju v Stuttga1iu (12. decembra 1974) - »Sto let gozdnega in lesnega gospodarstva in njegova prihodnost« navajal, da so v Nemčiji navzlic hudi konkurenci premoga, elektrike in nafte še v letu 1927 porabili polovico lesa za kurjavo. Obdobje prve Jugoslavije Notranje tržišče Jugoslavij e je bilo za les bistveno drugačno, kakor prej avstrijsko. Nova država je iskala v Sloveniji zlasti gradbeni les in vse vrste finalnih izdelkov. Potrebe notranjega trga so bile ogromne (vojno stanje je za velik del države trajalo od 1912. do 1918. leta), nič manjše pa niso bile količine žaganega lesa iglavcev, ki so jih zahtevali za izvoz. Toliko tesanega in žaganega mehkega lesa niso iz Sloveni·je nikoli ptej in ne pozneje zvozili splavarji po Savinji, Savi in Dravi, kakor v prvem desetletju po vojni. Velika konjunktura mehkega žaganega lesa (ki se je še v večji meri ponovila tudi po drugi svetovni vojni) je poganjala žagarsko proizvodnjo še naprej v širino; z no- vimi obrati (industrijskimi žagami in veneciankami) so bili zasedeni še zadnji kotički surovinske baze. V tem obdobju je do svetovne gospodarske krize število žagarskih obratov in njihova skupna zmogljivost dosegla svoj zgodovinski vrhunec (okoli 3000 obratov), ki se posl ej ni več ponovil. Gospodarski polomi so prav posebno prerešetali lesno stroko, nad 20 0/ 0. podjetij •je bilo ·kmalu likvidiranih. Sprožil se je rproces kon- centracije in racionalizacije lesnoindustrijske proizvodnje, za katerega se je pa trgo- vina s svojo supremacijo nad lesnim gospodarstvom le pogojno zavzemala. Ob hudi gospodarski krizi se je izkazalo, da je les naša najbolj zanesljiva surovina za ustanavlj a- nje novih delovnih mest. Iz odpora proti izkoriščevalskemu in strokovno nesposobnemu podjetništvu, pa tudi iz prizadevanja za uskladitev interesov gozdnega in lesnega go- spodarstva ter trgovine, so se porajale nove lesnoproduktivne zadruge in z njimi osrednja zadruga za izvoz lesa. Mesto lesa v strukturi industrije Slovenije leta 1939 Kakor prej pod Avstrijo, je lesna industrija tudi pod prvo Jugoslavijo ostala med vrhunskimi panogami in takoj za teksti·lno, •kot tedaj najbolj razši rjeno . Opozarjamo na višino deleža, ki so ga tedaj posamezne panoge slovenske industrije imele v ju- 513 goslovanskem merilu. Zaradi razmeroma vecJega napredka v drugih republikah se je delež Slovenije sedaj zmanjšal pri vseh panogah, le lesna (brez celuloze in papirja) pa je obdržala svoje mesto pri 30 Ofo, čeprav znaša njen delež v površini gozdov Jugosla- vije le 11 Oio. (vir T. Hočevar - vse v 0/~) Vrednost število Delež Vsa industrija proizv. za posl. v jug. 100 Ofo 100 °/o merilu 26 Ofo Tekstilna 18,0 28,0 37,8 les-celul.-papir 16,7 15,1 les 30,3 papir 42,6 Metalurgija 16,0 10,5 37,6 Premog 14,2 10,5 23,0 Kovinska in strojna 10,3 8,2 31,1 Kemična 5,8 3,0 31,8 Nekovine 5,3 4,4 25,2 Elektroenergija 4,0 1,7 29,9 Usnje in obutev 2,8 6,5 28,2 :Zivilska 2,1 3,6 8,2 Gradbeni material 1,8 5,0 12,8 Tobačna 1,7 1,0 12,0 Vse manjše skupaj 1,4 2,5 Tehnološka struktura in zmogljivosti lesne industrije Z integracijo surovinske baze na r.avni območij, kar srno spredaj imenovali mali gospodarski čudež, je dozorel čas, da se uresniči tudi rnakroorganizacijski projekt za koncentracijo in integracijo lesne industrije. Gospodarjenje z gozdovi na velikem prostoru je pomenilo novum tudi za naše lesno gospodarstvo, višja produktivnost na strani gozdne proizvodnje je delovala spodbudno tudi na racionalnejšo in ekonomsko učinkovitejšo predelavo lesa. Na prednjih zasnovah se je pretrgala kontinuiteta klasičnega, z veliko zastarelosti obremenjenega razvoja; iz dežele najbolj razdrobljenih lesnih obratov srno v merilu Jugoslavije in Srednje Evrope postali dežela uglednih kapacitet z vertikalno integrirano primarno in finalno predelavo lesa od surovine do končnih izdelkov. Po nepopravlji- vem razvojnem zastoju (zaradi gluhosti za nova tvoriva iz zveze lesa z umetnimi snovmi), ki je deželi povzročil mnogo škode, uvažarno sedaj pospešeno novo tehnolo- gijo in naprave za novo procesno tehniko, da bi utrdili svojo konkurenčno sposobnost zlasti na mednarodnem trgu. O tehnološki strukturi je treba povedati, da sedanje zmogljivosti (okoli 2,7 mili- jona surovinskih kubikov) predelajo 80 Ofo količine mehanično (panoga 122) in 20 "/o količine kemično (panoga 123). To razmerje kaže, da v primerjavi z visoko razvitimi deželami pri nas kemična v razvoju zaostaja in da se njen delež ne bo popravil nad 24 Ofo tudi ne po aktiviranju kapacitet, ki jih sedaj gradijo po programu iz 1971 do 1976. Za solidno izkoriščanje obstoj ečih kapacitet je industriji potrebnih letno okoli 2,7 milijona surovinskih kubikov (z vštetimi lesnimi odpadki). To je dvojna količina izpred 50 let in presega v vsakem primeru zmogljivost republiške baze. Za kritje nastajajočih kapacitet bo v prvi etapi treba angažirati 0,9 milijona kubičnih metrov in v naslednji etapi še 0,7, v celem torej okoli 4,3 milijona kubičnih metrov do leta 1980. V okviru te razprave se ne spuščamo v razvojne probleme prihodnosti, podčrtati pa je treba, da 514 od sedaj angažirane količine surovine še vedno ne finaliziramo polnih 50 Ofo izhodiščne mase, kar kaže še na velike neizkoriščene rezerve. Po vrednosti proizvodnje imajo pa posamezne grupacije mehanične predelave naslednje deleže: žagarstvo furnir in vse plošče gradbeni izdelki pohištvo ostale manjše skupaj 18 °/o 14 Ofo 20 Ofo 46 Ofo 20fo 100 °/o Do tehnološke strukture na sedanji ravni je bistveno pripomoglo načelo vertikalne integracije obratov od primarne do finalne predelave, katero je botrovalo tudi pri nastajanju sedanjih velikih in srednjih podjetij. Les v zunanji trgovini Slovenije Grupacija les (neobdelan, obdelan, finalni izdelki, celuloza in papir) zavzema še vedno prvo mesto v vrednosti blagovnega izvoza republike. Vrednostni delež lesa je v zadnjih desetletjih znašal v blagovnem izvozu republike: 1951 38,0 Ofo 1966 19,4 Ofo 1954 27,1 Ofo 1969 17,7 Ofo 1957 21,0 Ofo 1972 19,2 Ofo 1960 26,2 Ofo 1973 20,8 Ofo 1963 25,3 Ofo V vrednosti izvoza so bile po stanju l. 1970 udeležene naslednje kategorije predelave: neobdelan les obdelan les finalni izdelki izdelki kemične predelave 6,4 Ofo 32,2 Ofo 44,1 Ofo 17,30/o 100,0 Ofo Pr.imerjalni podatki Iesnega uvoza in izvoza: uvoz je znašal leta 1960 9,5 Ofo vrednosti izvoza lesa 1965 12,8 Ofo vrednosti izvoza lesa 1968 35,0 Ofo vrednosti izvoza lesa 1970 80,0 Ofo vrednosti izvoza lesa 1971 77,0 Ofo vrednosti izvoza lesa 1972 45,0 Ofo vrednosti izvoza lesa 1973 56,0 Ofo vrednosti izvoza lesa Na vprašanje, kam se plasira naša gozdno-lesna proizvodnja, je mogoče odgo- voriti s poenostavljenim odgovorom, ki velja za celo stoletje: a) ena četrtina količine najboljše kakovosti gre v izvoz, b) ena četrtina na notranje tržišče izven Slovenije, 515 c) polovica za lastno porabo, ki znaša nad 1 lwbični meter na prebivalca, zato si pa lahko postavljamo lesene kozolce, brunarice, skodlaste strehe. Vsaka ekspanzija pro- izvodnje bo v prvi vrsti povečala kvoto za izvoz. Za zaključek izražam željo, da naj bi prednji prispevek h gospodarski zgodovini Slovenije za njeno tako važno gozdno-lesno področje opozarjal na vzajemne odvis- nosti vseh prizadetih dejavnikov in na potrebo integralnega reševanja dolgoročnih razvojnih problemov. Upam, da se ne motim, če trdim, da se prizadeti interesenti prav zaradi svoje prizadetosti nikoli ne morejo zediniti na družbeno in trajno najbolj koristne solucije. Prek takih zastojev in neskladnosti pa v svetu in pri nas more po- magati edino :zmanstveno-raziskova1na služba. žal je pa prav ta med vsemi službami našega področja leta 1975 najšibkejša točka. Lojze žumer, dipl. ing. gozd. IZOBRAžEVANJE V GOZDARSTVU OD 1976 DO 1980 Uvod Na osnovi ustavnih načel o dogovarjanju in združevanju dela ter sredstev je sloven- sko gozdarstvo prek republiške izobraževalne skupnosti za gozdarstvo sestav.ilo srednje- ročni program za vzgojo in izobraževanje delavcev v gozdarstvu in sicer za obdobje od 1976 do 1980. leta. V tem programu je določena tudi vloga strokovnih kadrov in njiho- vo izobraževanje. To je prvi program ·takšne vrste v našem gozdarstvu. Zgrajen je na operativni analizi potreb za vse vrste gozdarskih strokovnih delavc.:ev in ob upoštevanju dosežene stopnje razvoj a družbenih in še posebej proizvajalnih sil v naši stroki; pri tem je še posebej upoštevana materialna možnost slovenskega gozdarstva. Seveda je treba vedeti, in na to sestavljalci programa še posebej opozarjajo, da je izgrajevanje vzgojnega in ,jzobraževalnega procesa »dolgoročna investicija« in da ga torej ni mogoče povsem vzpmejati s trenutnim materialnim položajem gozdarstva, ampak da mora korak naprej. Cilji srednjeročne vzgoje in izobraževanja Slovensko gozdarstvo i šče kot sestavni del slovenske in jugoslovanske skupnosti svo- jo razvojno pot skupaj z drugimi gozdarskimi vejami, in sicer z namenom, da zagotovi družbene cilje pri gospodarjenju z gozdovi. Izhodišče samoupravnega socialističnega in srednj eročnega načrtovanja sloni na skupaj zastavljenih hkratnih kazalcih razvoja. Pri tem načrtovanj u ima prednost področje vzgoje in izobraževanja ter raziskovalna de- javnost. Družbenopolitični in go~podarski cilji vzgoje 1m izobraževanja so dolgoročno zastav- ljeni v naši družbenopolitičnih dokumenfih, predvsem v resolucijah X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, pa tudi v samoupravnih aktih v delovnih in vzgojno izobraževal- nih organizacijah s področja gozdarstva ter z dolgoročnim delovnim programom Izo- braževalne skupnosti za gozdarstvo. Odtod izvirajo tudi cilji vzgoje in izobraževanja v srednjeročnem obdobju od leta 1976 do leta 1980, ki so predvsem tile: - .postavitev prehodnega in celovitega (ob koncu obdobja) sistema vzgoje in izo- braževanja, ki bo zajemal mladino in odrasle, že zaposlene gozdne delavce ter gozdne posestnike; 516 - poglabljanje idejnosti vzgojnega in izobraževalnega procesa; -- večja usposobljenost mladine za naloge na področju splošne ljudske obrambe; - poglobljena skrb za pravilni odnos do zdravega okolja, pomembnega za skladen družbeni in ekonomski razvoj; - vsebinska in organizacijska preobrazba visokega šolstva; - organizacijska koncentracija gozdarskih izobraževalnih ustanov okoli centra za usmerjeno izobraževanje; - dograjevanje sistema za materialno preskrbo in socialno varstvo učencev in študentov gozdarstva; - ,izenačevanje družbenega in ekonomskega položaja delavcev na področju vzgoje m izobraževanja s :položajem delavcev na drugih področjih združenega dela. Ti glavni cilji so uresničljivi, če bodo upoštevani naslednji pogoji: l. Razpoložljiva materialna sredstva, oziroma razvojna stopnja gozdarstva. 2. Razpoložljivi demografski potencial (posebno .pri izobraževanju gozdnih de- lavcev) . 3. Stopnja dosežene strokovne usposobljenosti, oziroma izobraženosti v gozdarstvu. Izobraževanje gozdarjev (gozdnih delavcev) To izobraževanje obsega usmerjeno izobraževanje z najrazličnejšimi oblikami izo- braževalnega procesa in to v centru in na delovnem mestu, ter velja za mladince in že za~poslene delavce. Iz tabele št. 1 je razvidno za kakšne kvalifikacije in specializacije pravzaprav gre. Pod raznimi oblikami izobraževanja na delovnem mestu so mišljeni predvsem tečaji za motožagarje, za prvo pomoč, za družbeno in politično ter ekonomsko področje ter v manjši meri za poklic »gozdar«. Kot je razvidno iz že omenjene tabele, so v njej navedene le različne oblike usmer- jenega ie:obraževanja, zato je potreba dodati še organizirano šolanje zaposlenih odraslih v osemletki. Po anketnem popisu iz leta 1973 ima namreč 65 Ofo v neposredni gozdarski proizvodnj i zaposlenih delavcev manj kot šest razredov osemletke. če upoštevamo predv-ideni razvoj tehnike in tehnologije v gozdar-stvu, potem moramo obstoječo izobraz- beno strukturo gozdnih delavcev čimprej izboljšati. V nasprotnem primeru lahko postane močna ovira pri nadaljnem razvoju. Zanimiva je •predvidena reorganizacija pouka v šoli za gozdarje. Periodični pouk in praktični pouk v dislociranih oddelkih naj bi zamenjala enoletna gozdarska šola. Slednja oblika bi bila sicer dražja, a bržčas učinkovitejša. Srednje šolstvo Imamo gozdarsko tehniško ~olo, ki izobražuje mladino in odrasle v redni in dopisni šoli. Le-ta bo s celotnimi reformnimi prizadevanji v srednjem šolstvu v predvidenem srednjeročnem obdobju pripravila p rehod na dvoletno tehniško šolo, ki bo vpisovala absolvente dveletne splošne srednje šole. V okviru centra za usmerjeno izobraževanje v gozdarstvu ni predvideno delovanje splošne srednje šole. Iz tabele št. 1 je razviden vpis v gozdarsko tehniške šolo v načrtovanem srednjeročnem razdobju. Za gozdarske tehnike so predv.ideni številni tečaji in seminarji. Ob ustrezni valo- rizaciji znanj , pridobljenih na teh seminarjih ter v povezavi s I. stopenjskim študijem, si načrtovalci izobraževanja obetajo, da bodo odpravili dosedanjo zaprtost poklica »gozdarski tehnik«. Ta možnost naj bi absolvente gozdarske tehniške šole v večji meri vzpodbujala k takojšnji zaposlitvi po končanem šolanju. Zmanjšala naj bi tudi fluktua- cija gozdarskih tehnikov v druge poklice. 517 - - - -- - ~ - -- - -- Tabela 1 Vpis učencev in študentov v prve letnil•e po posameznih stopnjah in oblikah vzgoje in izobraževanja "' "' ~.a -.; ;. '-·~ ·;;;- -";:: '" B "' ·[~.~ \'! eo "' ;;:; N ·~"' ~ :22 x;; o. 'O .§ c;;:c N ·;: " .Cm c...; o ~ ·;;;- 3m C: :a Ol) -c ·- ... Ol) .c >O ·-"' ~·~ "'·- "'"' ~ "' "" (/)...;• ..... ·~.~ ~ u N~ " ~.~ NO, " -... ·"' v-~ .o N "' ~ ~-~. ........... ~.~o o :~~ ·-o :=, b :2.~ ·a·2 ,_,-c: > :=.,o :2 g '" ""' ·-"' =~]_ '@J ~,;E o "'"' E;B "'" -o- ."_ ;;j~ ><.><'> >O >O >O >O ~·e YJ ~ o .,o oo "' o. o " "~ ~:::: "" v·- uO "" ~):/) Q l'-'l ~- ::S"'" Q !-<- !-<> !-<"" f-·- 1975/76 25 60 60 35 20 20 55 50 15 15 30 15 1976/77 25 35 20 60 35 20 20 55 50 15 15 30 1977/78 50 35 85 35 15 20 55 50 15 15 30 15 1978/79 50 65 20 100 35 15 20 55 50 15 15 30 1979/80 50 35 100 35 15 20 55 50 15 15 30 15 Skupaj 200 230 40 405 175 85 100 275 250 75 75 150 45 Visoko šolstvo Gozdarski oddelek biotehniške fakultete je edina ustanova, ki oblikuje strokovnjake z visokošolsko izobrazbo tin znanstvene delavce na področju gozdarstva v Sloveniji. Glede na specifičnost našega ozemlja, .ki leži na prehodu med Srednjo Evropo in I3alkanom ter na osnovi družbeno-ekonomskih razmer, v •katerih živimo, je ustanova dolžna vzgajati in oblikovati kadre, ki so usposobljeni za reševanje problemov, pred katere jih posta'Vlja sodobna samoupravna družba. Upoštevati je namreč treba da diplomanti gospodarijo s splošno družbeno ·imovino. Njihovo delo obsega poleg nepo- sredne proizvodnje lesa kot neobhodne surovine za kritje splošnih družbenih potreb tudi s-krb za ohranitev in •krepitev vseh tistih funkcij gozda, ki so nujno potrebne za ohranitev zdravega človekovega okolja. Analize dosedanjih in bodočih potreb po kadrih kažejo, da je za operativno, vzgojno in izobraževalno ter znanstveno delo potreben letni dotok približno 15 diplomiranih inženirjev gozdarstva. Torej bo v tem obdobju nujna omejitev v.pisa na gozdarski od- delek ·biotehniške f(!Jkultete. Vpis študentov v rprvi letnik zadnja tri leta že močno pre- sega potrebe •PO tem poklicu. Stevilo vpisanih študentov v letu 1973/74 41 1974/75 59 1975/76 62 Naloge gozdarskega visokošolskega študija v načrtovanem obdobju so v obrisih naslednje: - uvedba sprotnega študija; - nadaljna krep~tev učinkovite povezave z združenim delom; - tesnejša povezava pedagoškega in raziskovalnega procesa; - tesnejše pedagoško in znanstveno sodelovanje gozdarstva in lesarstva; - zaradi aktualnosti problemov varstva okolja bo treba posvetiti več pozornosti razvijanju povezave gozdarstva z javnostjo. Da bomo ta program lahko uresničili, bomo morali reformirati učni načrt. čimprej moramo organizirati izredni študij za zaposlene gozdarske tehnike in uvesti prvostopenjski študij. 518 Poseben Program ni skromen, hkrati pa tudi ni ,preobsežen. Zastavljen je na osnovi trezne presoje stanja našega strokovnega izobraževanja, potreb in pa materialnih zmožnosti stroke. Prav je, da se za program, za katerega smo se sporazumno že odločili, tudi zavzamemo. Zlasti velja to za naš novi center, -saj je končno že čas, da naše ,izobraže- valne inštittucije preselimo iz stoletnih graščin in konjušnic v smotrnejše prostore, ki bodo pripomogli k ·izpopolnitvi izobrazbene stopnje našega gozdarskega delavca in strokovnjaka. 519 KAREL RAKl!SčEK Ob stoti obletnici· gozdarskih društev na slovenskih tleh in počastitvi slovenskih goz- darjev najstarejše generacije, ne smemo prezreti tovariša Rakuščka, znanega mnogim gozdarjem širom po Sloveniji. Rojen je bil 29. avgusta 1889 v Kobaridu v številni družini. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v rojstnem kraju, je odšel na dvoletno kmetmjsko-gozdarsko šolo. Njegova življenjska zgodba je zanimiva in pestra. Najprej je 1906. leta stopil v gozdarsko službo v Tolminu kot volonter pri okrajni gozdarski inšpekciji, potem je v Trstu opravil še strokovni izpit iz gozdarstva in lovstva in 1910. leta odšel k vojakom; odtod so ga zaradi šibkega zdravja odpustili. Devet mesecev se je zdravil v Egiptu in hkrati spopolnjeval svoje znanje tujih jezikov. Med prvo svetovno vojno je postal front- ni tolmač. Po končani vojni je :pobegnil v Ljubljano, se javil pri vojni komandi ter od- šel na Koroško kot borec za severno mejo. Na začetku 1919. leta je prispel v Maribor in se zaposlil pri okrajnem glavarstvu. S tem se začenja tudi njegova prava gozdarska .pot. Kot okrajni gozdar je služboval v ok- raju Maribor-levi breg. Na terenu, ki ga je moral obvladari .in ki je segal od Sv. Du- ha na Kozjaku pa skoraj do Negove v Slovenskih goricah, je opravljal gozdarsko inšpek- C·ij sko službo. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga Nemci skupaj z ženo že leta 1941 izselili v Sla- vonsko Požego in Drvar. še istega leta sta oba pobegnila v Ljubljano. Tu je zaprosil za delo pri ravnateljstvu razlaščenih veleposestniških gozdov in ga tudi dobil. V okolici Vrhnike je organiz,iul sečnjo drv in jih pošiljal v Ljublj ano. Osvoboditev je dočaka l v Lj ubljani, nato pa spet odšel v Maribor, kjer se je kot gozdar zaposlil ,pri okrožnem ljudskem odboru. Ko so razlastili gozdove veleposestnikov, je bilo ustanovljeno Gozdno gospodarstvo Maribor, kjer je opravljal razna dela. Naj- bolj pri srcu pa mu je bila vzgoja sadik, saj je drevesnico v Radvanju pri Mariboru vodil do svojega 80. leta, to je poln ih 19 let. Tovariš Rakušček je še danes kljub svojim visokim letom čvrstega zdravja in skoraj vsak dan opravi obvezni obhod po mariborskih ulicah. Večkrat se oglasi pri svojih gozdarskih kolegih, pri katerih se živo zanima za vse, kar je novega v gozdarstvu. Branko il tampar, dipl. inž. gozd. Iz vsebine GV št. 1 (1976) J e v t i c : Smotrno gojenje gozdov kot faktor ekonomizacije gospo- darjenja v organizacijah združenega dela v gozdarstvu H or v a t- M ar o 1 to v a : študijsko potovanje domačih in tujih strokovnjakov in znanstvenih delavcev s področja gozdne genetike in vzgoje gozdnih sadik po Jugoslaviji Z u p a n č i č : Gozdnogojitveni cilji: sestavljanje in uporaba kata- loga ciljev Zapis na bukvi Stevilka bo izšla okoli 15. januarja 1976 520 SLOVENSKO GOZDARSTVO - KREPAK STOLETNIK KOL'KOR IGLIC TOL'KO LET ! SODOBNA VPRAšANJA POSVETOV ANJE V TURčiJI V drugi polovici septembra je Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) oziroma njen oddelek za rastišče in gojenje gozdov, ki mu predseduje prof. dr. D. Mlinšek, organiziral v Turčiji sestanek, katerega glavna tema je bilo naravno pomlaje- vanje gozdov. Udeležilo se ga je čez šestdeset delegatov iz šestindvajsetih držav. Poleg gojiteljev so bili na sestanku zastopani tudi gozdarji aktivni v drugih odsekih oddelka, kot na primer hudourničarji in zoologi ter drugi, kar je še posebej popestrilo že itak živahno in plodno izmenjavo misli in izkušenj. V enajstih referatih so referenti iz Avstrije, Finske, Jugoslavije, Norveške, švice, Tur- čije, Venezuele in ZRN osvetlili mesto in problematiko naravnega pomlajevanja gozda v različnih ekoloških in ekonomskih pogojih. Kljub velikim razlikam v teh pogojih so bili zaključki referatov in tudi razprave, ki jim je sledila, povsem enotni: naravna obnova gospodarskega gozda je bila doslej pogosto zanemarjena, često na račun prevelikega poudarka na kratkoročnih -in špekulativnih ciljih v gozdarstvu. V času naraščajoče skrbi za okolje postaja obnova in še posebej naravna ob- nova gozda kot enega najpomembnejših kopenskih ekosistemov vse bolj pomembna. Pro- naravna usmeritev v gospodarjenju z gozdom ne dopušča nikakršnega načina gospodarjenja, ki bi ne upoštevalo naravnega pomlajevanja. Z ozirom na velike naloge, ki nas še čakajo pri samem pogozdovanju v domala vseh deželah, je potrebno znati izkoristiti sposobnost gozda, da se pomlajuje sam, kjerkoli se le-ta pojavlja. V ta namen pa bo potrebnih mnogo več osnovnih raziskav o pomladitveni ekologiji gozda kot celote in ne le posameznih sestojev. Turški organizatorji so udeležencem posvetovanja prikazali svoje dosežke in svojo problematiko na dveh ločenih, odlično organiziranih ekskurzijah - na eni po severoza- hodnem delu države in na drugi po jugozahodnem delu Turčije, v Južnem Tam·usu, kjer so udeleženci videli edinstvene sestoje libanonske cedre, ki se je na tem območju ohranila še na velikih površinah. mgr. Boštjan Anko IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE ZANIMIV OBISK IZ BAVARSKE V SLOVENIJI V Sloveniji sprejemamo gozdarji vsako leto številne obiske iz različnih dežel. Tuje strokovnjake zanima naš gozdni prostor, gozdnogospodarska ureditev in prav posebej pro- naravna usmeritev gospodarjenja z gozdom kjer se, čeprav ne povsod, razumno združujeta gojenje gozdov (krepitev varovalnih, socialnih in lesnih funkcij in raba gozda), posek ter spravilo lesa. Prav to je privedlo v septembru 1975 Bavarce, in sicer prorektorja miinchen- ske visoke šole prof. dr. R. Plochmanna, profesorja za gozd. politiko, direktorja bavar- skega nacionalnega parka dr. Bibelrietherja in profesorja za ekologijo divjadi dr. W. Schro- derja. Spremljal jih je RTV novinar dr. h. c. Horst Stern, ki je v Evropi in še posebej nemškemu občinstvu znan po svojih RTV filmih s socialno tematiko, živalskim svetom in tchnificiranim okoljem. V Sloveniji so se zadrževali nekaj dni. Ta skupina ni prišla na obisk iz turističnih nagibov, temveč z željo, da bi spoznala naše težnje pri pronaravnem gospodarjenju z gozdom v skladu z varstvom okolja, in da bi to delo prikazali gospodu H. Sternu. V nekaterih državah očitajo namreč gozdarstvu mačehovski odnos do narave, in to upravičeno. Podobno se dogaja tudi ponekod v Zahodni Nemčiji. Očitki in pritisk jav- 522 nosti so na tisti del gozdarstva, ki podpira tehnificirano agrokulturo (beri nenaravne gozdove) in živinorejo (beri rejo jelenjadi in srnjadi) več kot resni. Prenaseljeni in industrializirani Nemčiji manjka naravnega okolja, katerega glavni sestavni del je tudi gozd - in še tega žele nekateri nesmotrna s tehnificiranjem odtujiti naravi in s tem tudi ljudem. Veseli nas, da smo tej skupini lahko pokazali na velikih površinah, kako moramo gospodariti z gozdom, da ostaja narava ohranjena, gozd naraven in hkrati gospodarski ter porabniki lesnih suro- vin v mejah zmogljivosti gozda saturirani. Gostje so bili z uspehom obiska več kot zadovoljni. Posebno novost pa je pomenil za njih ogled naših gozdov posebej za g. H. Sterna, ki se želi v bodoče kot umetnik s področja poljudnoznanstvene publicistike posebej posvetiti življenju gozda. Za gozdarstvo Slovenije so takšni obiski zanimivi, saj opozarjajo, kaj se dogaja drugod, kjer so v gospodarskem razvoju pred nami. Opozarjajo nas kam ne smemo. To opozorilo pa naj velja še posebno tistim posameznikom, ki pri nas še vedno goje in prakticirajo ekstenzivno in protinaravno gospodarjenje z gozdom in prikrivajo svojo duhovno lenost ali pa nesposobnost z improvi- ziranim bliščem lažiracionaliziranja v škodo naravnega gospodarskega gozda, gozdarstva in naše skupnosti. dr. Dušan Mlinšek MEHANIZIRANO REDčENJE Zdimal, W.: Mehanizirana redčenje - bolje s priključki kot pa z orjaškimi stroji (Mechanisierte Durchforstung - besser mit Anbaugeraten als mit Maschinengiganten). Allgemeine Forstzeitung, Wien, 1975, Folge 7, s. 218-218. fot. 4. Abetz, P.: Konec ali preobrat redčenja? (Ende oder Wende der Durchforstung?). Allge- meine Forstzeitschrift, MUnchen, 1975, No. 33/34, s. 653. Oba prispevka se nanašata na zasedanje nemškega KWF (Kuratorium filr Waldarbeit und Forsttechnik - Kuratorij za delo in tehniko v gozdu), ki je bil maja 1975 v Braun- schweigu in je obravnaval problem mehaniziranega redčenja. Tej temi je posvečena tudi omenjena številka mi.inchenskega gozdarskega časopisa. Uvod k tej temi je napisal prof. P. Abetz. Ugotovil je naslednje: Mehanizirane redčenje ne more biti hkrati tudi selektivno red- čenje, kot si to zamišlja npr. Schadelin. Mehanizirana redčenje je v veliki meri že postalo shematično redčenje. Tako redčenje odstrani iz smrekovega nasada vsako tretjo ali četrto vrsto dreves. Gozd se mora torej prilagajati mehanizaciji. Na zasedanju v Braunschweigu je bilo prikazano veliko število strojev, ki jih lahko uporabljamo pri redčenju . Med njimi so bili gigantski stroji, ki se gibljejo le po ravnem terenu in po spravilnih vlakah; z vlake ne segajo daleč v notranjost sestaja. Sicer pa ti stroji opravijo veliko dela pri podiranju, izdelavi in spravilu lesa. Eden od takih strojev je tudi processor >>osa 705«, ki zaradi svoje ogromnosti spominja na predpotopno pošast. Gozdni delavec je pri takih strojih le še bolj obremenjen: več je vibracij, večji ropot, manj enostavnega ročnega dela. Poleg tega spravlja težka mehanizacija neredkokdaj iz gozda cela drevesa s krošnjo vred. Gozdna tla ostanejo na ta način brez sečnih odpadkov in zato osiromašijo. Težka mehanizacija povzroča neizogibno škodo na gozdnem sestoju in stlači gozdna tla. Lahko rečemo: koder gredo ti stroji, tam ne raste več niti trava. Za ta bujni razvoj mehanizacije ima zasluge predvsem industrija. Gozdarsko razisko- valno delo ima pri tem bolj majhen delež. Zal je ves razvoj, ki je terjal tolikšnih naporov, pozabil, da je cilj gospodarjenja v maksimiranju materialnih in nematerianih koristi gozda, da je tu še načelo trajnosti, da so tukaj še gojitveni in biološki oziri. Trenutni dobiček pri poseku lesa ni nikakršen dobiček, če tak posek zapušča poškodbe v sestoju stoječega drevja V 9. številki GV je prišlo do neljube pomote. V sestav ku prof. Zdravka Turka >>Kleščenje in lupljenje na stoječem drevju«, na strani 420, tretji odstavek, predzadnji stavek, mora biti: Kvota popravil je računana s številom 1.0 (100 % ). Na strani 427 v prvi vrsti povzetka v nemščini pa mora biti »In der Bundes Republik Deutschland ... « 523 in tal, če shematično redčenje sestaja stabilnost prej zmanjša kot zveča. V posebno težav- nem položaju so v takih primerih gojitelji gozdov, ker se njihovi glasovi izgubijo v hrupu strojev zato, ker nimajo dobro pripravljenih konceptov, s katerimi bi mogli uspešno ukrepati. W. Zdimal v svojem kratkem prispevku v dunajskem gozdarskem časopisu ne naspro- tuje mehanizaciji, pač pa priporoča lažjo, gozdu bolje prilagojeno mehanizacijo. Tako ne priporoča uporabo orjaških strojev, pač pa uporabo raznih traktorskih priključkov za po- samezne faze dela (Arbeitskette). še posebej omenja razmeroma preprost radijsko vodeni motorni vitel >>radiotir«, ki se uporablja tudi pri podiranju drevja in seveda pri spravilu. Ta naprava resnično olajša delo gozdnemu delavcu. Nadalje omenja še stroj za obvejevanje in lupljenje stoječih dreves. Ta stroj, imenovan »serias«, tehta 70 kg, odstrani veje ter olupi stoječe deblo v 8-10 minutah. Iz biološkega in gojitvenega vidika je ta način mehanizacije zelo ugoden. Mehanizacija v gozdu je seveda potrebna, toda prej jo je treba prilagoditi gozdu in ne obratno. Sprijazniti se moramo s tem, da gozdno mehanizacijo ni mogoče razvijati v ne- dogled, da moramo upoštevati določene meje. V tem je glavna misel obeh omenjenih pri- spevkov. Res, da je velikopotezna mehanizacija v naših reliefnih in gospodarskih razmerah čisto neuporabna, vendar je nujno, da se naša gozdarska javnost s temi problemi seznani, da si tako že vnaprej prihranimo kakršnekoli mehanizacijske zaletavščine. dr. Marjan Zupančič STROšKI POPRA VIL PRI GOZDARSKIH STROJIH (Die Reparaturkosten von forstlichen Maschinen-Grundzi.ige ihrer Ermittlung und Auswertung, K. Kunze, Forsttechn. Inform. KWAT 11/1974.) Z razvojem mehanizacije se srečujemo v gozdarstvu z vse večjimi in dražjimi stroji. To nam narekuje, da z njimi upravljamo kar se da vestno. Pri nabavi moramo tudi vedeti, če s svojo zmogljivostjo in obratovalnimi stroški ustrezajo predvidenim potrebam. Za nove stroje je za tegadelj zelo važno, če so bili primerno preizkušeni ali testirani. Izredno po- membne so preskusne strojne postaje, kot je npr. Gozdnotehnična preskusna postaja pri kuratoriju za gozdno delo in tehniko (KWAT) v Zahodni Nemčiji. Znano je namreč, da so v gozdarstvu tako številni in raznoliki faktorji, ki pogojujejo delovne pogoje, da jih z red- nimi poskusi komaj lahko zajamemo v zadostni meri. Koristno je, če pri teh testih sodeluje več poskusnih postaj. Nujno je, da tudi mi v Sloveniji, razvijamo svojo strojno postajo pri gozdarskem šolskem centru v Postojni, kot je bilo že pogostoma poudarjeno ob raznih prilikah. Pri obravnavanju strojev in kalkuliranju njihove ekonomičnosti je posebej vprašljivo ugotavljanje oz. ocenjevanje njihove življenjske ali uporabne dobe in obsega stroškov po- pravil. Znano je, da se z daljšo dobo uporabe, to je z večjim številom obratovalnih ur, zmanj- šuje amortizacija stroja, medtem ko stroški popravil rastejo. Popravila so namreč v začetku, pri novem stroju, neznatna - lahko jih praktično označimo z nič = O, na koncu uporabne dobe pa največja = max. L:e jih seštejemo in razdelimo s skupnim številom obratovalnih ur, dobimo poprečje, ki ga izražamo z odstotkom od amortizacije ali s kvoto popravil. Npr.: Stroški popravil znašajo v življenjski dobi skupaj 100 °/o nabavne cene stroja, kar pomeni O+max kvoto 1 (ali aproksimativno --- = 1 od amortizacije). Potemtakem nastopi konec 2 racionalne življenjske uporabne dobe stroja takrat, ko je seštevek amortizacije in tekočih stroškov popravil na obratovalno uro najmanjši. Odločilni so stroški popravil. Zato lahko računamo, da nastopi ta doba približno takrat, ko tekoča popravila dosežejo dvojno višino povprečnih stroškov popravil in vzdrževanja v življenjski dobi stroja. Tedaj je čas, da stroj zamenjamo z novim. Seveda so popravila odvisna od kvalitete stroja, od načina njegove uporabe in od nje- gove nege, za kar so odločilnega pomena lastnosti strojevodje, njegovo znanje, spretnost in vestnost. Pri presoji uporabne dobe stroja in višine stroškov popravil si lahko veliko pomagamo, če ga primerjamo z drugimi, že preizkušenimi stroji. V ta namen je tudi izražanje stroškov 524 popravil s »kvoto« (0,8-1,2, najpogosteje 1,0 od amortizacije) najuspešnejše oziroma naj- primernejše za primerjalno presojo. Na sploh je pomembno in nujno, da pri strojih, ki jib uporabljamo, spremljamo in registriramo podatke o opravljenem delu, posebej pa tudi po- datke o vrsti, času in višini stroškov popravil in vzdrževanju stroja. To nam koristi ne le za presojo uspešnosti dela z določenim strojem in sposobnosti strojevodje, ampak tudi za kal- kuliranje oziroma za ekonomsko-tehnično presojo drugih strojev s pomočjo določenih pri- merjav, zlasti pri podobnih strojih. prof. Zdravko Turk PRVA REESOV A PEč ZA SEZI GANJE LUBJA V AVSTRIJI (Rindenverbrennung im Sagewerk. Eine Rees-Anlage in Bewahrung, Holzkurier 25/1974) Na žagi Thurn-Valvassina v železni Kapli na avstrijskem Koroškem, ki razžaga okoli 22.000 m3 hlodov na leto, je postavljena prva peč francoske znamke »rees« za sežiganje lubja. Peči »rees« so znane že okoli 50 let. Največ so jih uporabljali za sežiganje žagovine in drugih lesnih odpadkov. Peč je sestavljena iz aluminiziranih jeklenih plošč v obliki stožca z zaobljena kapo. Na obodu ima oporno ogrodje. Dimenzija peči je lahko različna. Pri gradnji je potrebn·o dvigalo. Obstajata 2 vrsti peči: prva z eno steno, ki rabi za sežiganje počasi gorečih svežih lesnih odpadkov, žagovine ter lubja, in druga z dvojno steno za suhe lesne odpadke. Pri enostenskih pečeh je potrebno dovajati zrak z ventilatorjem, pri dvostenskih pa kroži med stenama svež zrak in hladi peč. V železni Kapli je peč tipa 22, s spodnjim premerom 6,80 m in z višino stožca 8,65 m. Ventilator, ki ga goni motor jakosti 1'0 KM, dovaja zrak, da olajša sežiganje. V tej peči lahko sežgejo okoli 9 ton lubja v 8 urah. Lubje prenašajo od lupilnega stroja v peč s pomočjo pnevmatske naprave. V peči se plamen širi v polžastem kroženju, ki omogoča temeljito sežiganje lubja, tako da ostanejo v dimu le zelo majhni delci, trdijo, da le-ti ne onesnažujejo okolja. Peč stane okoli 250.000 šilingov, to je približno 250.000 din devizne vrednosti. Pepel, ki je samo po sebi dobro gnojilo, uporabljajo skupaj z mineralnimi gnojili, kot odlično gnojilno sredstvo. Razumljivo, da gre pri tem le za uničevanje lubja z razmeroma ceneno napravo in ne za pridobivanje toplotne energije, ki zahteva velike investicije. S sežiganjem se izognejo težavam, ki nastanejo, če ni v bližini na razpolago primernega prostora za odlaganje lubja in stroškom za njegovo odvažanje. prof. Z. Turk PRIDOBIVANJE GOZDNEGA SEMENJA NA PLANTAžAH Odbor za drevesničarstvo komisije za gojenje pri PZGGO je organiziral od 4. do 6. 9. 1975 obisk pri Deželnem zavodu za gozdno seme in oplemenjevanje v Teisendorfu na Ba- varskem. Zavod je obiskalo osem strokovnjakov iz slovenskih gozdnih gospodarstev (Po- stojna, Brežice, Slovenj Gradec, Kočevje in Seme-sadike Mengeš). Namen obiska je bil spoznati dosežke bavarskih gozdarjev na področju semenskih plantaž. Torej z akcijo, ki se je v Sloveniji začela, potem pa skoraj zamrla. Ob simpoziju drevesničarjev in oplemenje- valcev iz cele Evrope (Darrleitbertaggung), ki je bil letos spomladi · v Jugoslaviji, je direktor zavoda v Teisendorfu dr. Dimpflmeier še posebej povabi l slovenske gozdarje na obisk na Bavarsko. Semenske plantaže so nujne. Z njimi naj bi se zagotovila redna oskrba gozdarstva s kvalitetnim, genetsko neoporečnim semenjem. Semenski sestoji niso vedno porok za genet- sko neoporečnost semena. Poleg tega pa je vsako leto težje naj ti obiralce storžev, zato je gozdno seme vsako leto dražje. Na ogledu semenskih plantaž v Lanclau blizu Teisenclorfa, kjer je tudi velika dreves- nica in semenarna, smo se prepričali o res visokem donosu semena iz teh plantaž. Po sadjarsko oblikovano drevje omogoča lahko obiranje storžev. Primerno rastišče in uporab- ljena agrotehnika dajeta obilen in pogosten obrocl. Pri tem je pomembno, da dosegajo s 525 preprostimi sredstvi, vendar na znanstveni podlagi, maksimalne učinke. Zelo posrečena je lokacija semenskih plantaž v neposredni bližini scmenarne in drevesnice. Zavidlj iva je organizacija te gozdarsko-semenarske in oplemenjevalne službe. Znanstvene izsledke raziskovalcev strokovnjaki iz Teisendorfa prenašajo na teren s pomočjo državn:h Foto: Mari.ian Pfeifer gozdnih obratov, kajti semenarsko službo financira deželno ministrstvo za gozdarstvo. Nji- hova skrb je izdelava elaboratov, za izvedbo pa skrbijo državni gozdni obrati in gozdne drevesnice. Delo je enotno za celo Bavarsko, za vse vrste gQzdov. Državne gozdne dreves- nice vzgajajo sadike iz semena zagotovljenih provenienc in kvalitetnih lastnosti. Cena sadik je nižja kot v zasebnih drevesnicah, ker želijo dobiti v gozdove genetsko neoporečno blago. Ta enotpa in napredno organizirana služba je že v kratkem času dosegla velike uspehe. Tudi v Sloveniji je problem nabiranja gozdnega semenja vsako leto hujši. Obrodi se- menskih sestojev so zelo redki, predvsem pa ni več nikogar, ki b i bil še pripravljen plezati na visoka semenska drevesa. Odbor za drevesr.ičarstvo je bil na osnovi obiska na Bavarskem in problemov, ki se pojavljajo pri nabavi semenja mnenja, da je nujno potrebno nadaljevati z načrtnim delom pri oblikovanju semenskih plantaž. Principi dela so znani, zato je treba izsledke drugih le povzeti in začeti delati. Niso potrebne nikakršne znanstvene predpriprave, razen iskanje genetsko najboljše semenske baze, kar v naših naravnih gozdovih ne bo tako težko. Dela se lahko naučimo pri tistih, ki so to elelo začeli opravljati že pred deset in več leti. 526 Matko Lipovšek, inž. gozd. in Anton Prelesnik, dipl. inž. gozd. KAKO IN KAJ NAJ PJSEMO V INTERNIH GLASILiH V Laškem je bil 16. in 17. oktobra seminar za urednike internih glasil gozdnih gospo- darstev v Sloveniji. Seminar je bil pod pokroviteljstvom republiške zveze sindikatov delav- cev gozdarstva in lesarstva. Organizator sestanka je bilo uredništvo Gozdarskega vestnika iz Ljubljane. Udeležili so se ga skoraj vsi uredniki internih glasil, predstavnik republiške zveze sin- dikatov, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, zastopnik republiške izobraževal ne skupnosti za gozdarstvo, zastopnik poslovnega združenja za go- zdarstvo, predsednik komisije za tisk in propagando pri PZGGO ter drugi gostje. Za Kmečki glas tudi takšna priložnost verjetno ni bila dovolj zanimiva. Seminar je imel štiri delovne teme. V prvi je Ivo Zorčič (CK ZKS) politično opredelil vlogo tiska, zlasti internega pri izgra jevanju kvalitetnega delegatskega sistema. Marko Kmecl je na podlagi ankete podal uredniški koncept internih glasil, Gozdarskega vestnika ter glasil javnega obveščanja . Magister Janez Dular pa je na zanimiv in praktičen način svetoval, kakšno naj bo jezikovno oblikovanje internih glasil. Razstava internih glasil gozdnih gospodarstev, ki je bila tudi organizirana ob tej pri- liki je pokazala, da so vsa glasila na zavidljivi tehnični ravni, da pa imajo skoraj vsa te- žave z dopisniki. Zato poskušajo vsebino nadomestiti z obliko, kar je tudi neka rešitev, vendar ne more biti trajna. Udeleženci so se zavzeli za tesnejše sodelovanje med uredniki internih glasil po gozdnih gospodarstvih Slovenije ter uredniki drugih publikacij, ki pišejo o gozdarstvu. M. K. KJE TIČI KNJIGA >>GOZDOVI NA SLOVENSKEM«? Ko je komisija za tisk in propagando pri PZGGO Slovenije dne 24. 10. 1975 govorila o omenjeni knjigi , je ugotovila zelo zanimive stvari. Naklada 7000 izvodov je za slovenske razmere zelo visoka. 3500 izvodov so takoj od- kupile gozdne gospodarske organizacije. Ostali del naklade pa je odšel preko založnika (Borec Ljubljana) v prodajno mrežo. Ocenjujejo, da je od tega prodanih že 1700 izvodov. Kljub temu založnik ni zadovoljen. Ugotovljeno je bilo, da so vsebina, obseg in cena knjige takšni, da je treba računati na počasno prodajo. Kritično je bila ocenjena tudi propagandna dejavnost založbe. Gozdna gospodarstva zelo različno ravnajo s svojimi izvodi te knjige. Nekatera lju- bosumno hranijo knjige v omarah in jih izdajajo le posamično, ob največjih praznikih. Druga gozdna gospodarstva pa so knjige enostavno razdelila med sodelavce, neka tera proti plačilu , druga zastonj. Vsekakor je knjiga lepa predstavitev slovenskega gozdarstva. Tehnično pa tudi vsebin- sko sodi med najpopolnejša podobna dela po svetu, zato je prav, da jo uporabljamo pred- vsem v najsvečanejših prilikah. Verjetno ni lepšega poklona ob raznih poslovnih obiskih in drugih strokovnih srečanjih, kot je ta knjiga. N ekateri so jo poklonili šolam na svojem območju, nekateri svojim najzaslužnejšim delavcem in jubilantom. Knjiga ima vzgojni in propagandni namen. Da bi ga zares lahko v polni meri izpol- ni la, morajo knjige iz omar po gozdnih gospodarstvih in čimprej v javnost. Propagandni učinek bo velik, če jih bodo dobili tisti delavci, ki so propagande potrebni. Delavci gozdnih gospodarstev praviloma ne bi smeli biti srečni obdarovanci, kaj ti tem gozdarska propaganda ni potrebna. šole, hortikulturna društva, društva za varstvo narave, taborniške organizacije itd. so prav gotovo najhvaležnejši posredniki naše gozdarske misli. Zato nam ne bi smelo biti žal, da prav tem skupinam mladih ljudi poklanjamo to imenitna knjigo. Bojazen, da bo knjiga pošla in da jo je zato treba dlje hraniti, je odveč. Napravi li bomo ponatis, ki bo še bol jši. M. K. 527 DRUšTVENE VESTI XIII. TEKMO V ANJE JUGOSLO V ANS KIH GOZDNIH DELAVCEV Letošnje tekmovanje jugoslovanskih gozdnih delavcev, trinajsto po vrsti, je v organizaciji Ljudske tehnike črne gore potekalo v znanem turističnem kraju Budvi, v črnogorskem pri- morju. Združeno je bilo s strokovnim posvetovanjem o >>Izboljšanju ekonomike gospodar- jenja v organizacijah združenega dela gozdarstva Jugoslavije«. Tako posvetovanju kot sa- memu tekmovanju je prisostvovala precejšnje število gozdarjev iz vse Jugoslavije. Tekmovanje se je odvijalo na poligonu sredi Budve, in sicer na prostoru >>Jadranskega sejma«. Zaradi odlične lege in lepo urejenega prostora je tekmovanju prisostvovala tudi mnogo turistov, zlasti tujcev, ki so takrat še letovali v Budvi. Letošnje tekmovanje je imelo 2 novosti oziroma 2 novi disciplini: teoretični del tekmo- vanja (tekmovalci so morali odgovarjati na vprašanja iz znanja o motornih žagah in samoupravljanja - označiti so morali pravilne odgovore) ter veščino podiranja drogov na balon: Ostale, že upeljane discipline so bile: - obračanje letve in namestitev verige, - kombinirani prerez z motorno žago, - podžagovanje stoječega debla, - definitivni prerez debla z motorno žago in - kleščenje vej z motorno žago. Tekmovanje se je odvijalo ob lepem vremenu, brez posebnih zastojev in incidentov ter ugovarjanj sodnikom. Skratka, bilo je uspešno tako po kvaliteti tekmovalcev in doseženih rezultatih, kot tudi po sami izvedbi tekmovanja. Prijavljenih je bilo 63 tekmovalcev iz vseh republik in pokrajine Kosovo; doseženi rezultati pa so bili naslednji: EKIPNI PLASMA l. SR Hrvatska 2. SR Srbija 3. SR Slovenija 4. SR Bosna in Hercegovina 5. SR črna Gora 6. SR Makedonija 7. SAP Kosovo člani slovenske ekipe so dosegli tele rezultate: l. Mlačnik Ivan 2. Kokalj Karel 3. Hladin Vid 4. Pečovnik Ivan 5. Ambrožič Matija 6. Kobal Stefan Ostali slovenski zastopniki pa so dosegli naslednja mesta: 3236točk 3210 točk 3147 točk 2875 točk 2643točk 2257 točk 1563 točk 565 točk (2.- 3.) 526 točk (10.) 521 točk (11.-13.) 521 točk (11.- 13.) 513 točk (16.) 501 točka (20.) Podobnik Silvo (32.), Romin Danilo (35.), Beznik Lovro (40.- 41.), ž:akelj Alojz (44.-45.). Nastopilo je 63 tekmovalcev. Z rezultati naših tekmovalcev smo lahko zadovoljni, če upoštevamo bolj ali manj im- provizirano izbiro tekmovalcev, ki so odšli na tekmovanje tako rekoč brez vsakega treninga. Z malo bolj izenačeno ekipo in z nekaj več športne sreče bi lahko bili tudi prvi, saj je raz- lika med prvo in našo ekipo komaj 86 točk. Iz rezultatov je razvidno, da je bil boj za prva mesta zelo hud in da je vsaka napaka odločilno vplivala na rezultat. Tako je eden od naših najboljših tekmovalcev zaradi majhne napake, ki ga je diskvalificirala v eni disciplini, prak- tično zapravil l. mesto celotni ekipi. 528 Pa še eno ugotovitev si velja zapomniti. Odločilno prednost dosegajo na tekmovanju mladi, gibčni in izurjeni gozdni delavci, ne pa starejši, preizkušeni tekmovalci, kot je to veljalo dosedaj. V bodoče bomo morali torej prav mladim dati več priložnosti, in seveda tudi možnosti, da se izkažejo. Prihodnje leto bo tekmovanje organizirala avtonomna pokrajina Kosovo, naslednje leto pa naša republika, verjetno v organizaciji GLI Nazarje v Velenju. Ciril Remic, dipl. inž. gozd. KNJižEVNOST TROPSKI EKOLOSKI SISTEMI Go ile y, F. B., Medina, A.: Tropical Ecological Systems. Trends in Terrsstrial and Aquatic Research. XV + 398 p; 131 fig., 769 rej.; DM 60.80; VS$ 26.20; 1975 Springer- Verlag Berlin (H eidelberg) New York . Knjiga je 11. po vrsti iz znane zbirke »Ekološke studije« (Ecological Studies. Ana- lysis and Syntbesis). Vsebuje 24 prispevkov (42 sodelavcev) iz posvetovanja o tropski ekologiji, ki sta ga imela International So- ciety of Tropical Ecology (ISTE) in Inter- national Association for Ecology (INTE- COL) leta 1973 v Caracasu, Venezuela. Vod- ji posvetovanja sta bila Ernesto Medina (Ve- nezuela) in Franf B. Golley (USA), ki sta tudi izdajatelja te knjige. Ker je bila tematika posvetovanja zelo ši- roka, tako glede vsebine (raziskovanja trop- skih ekosistemov kopnega in voda), kot glede prostora (prispevki iz južne Severne Amerike, Srednje Amerike, Južne Amerike, Afrike, južne Azije in Oceanije), so poleg krajšega uvoda o raziskavah tropske ekologije vsi pri- spevki uvrščeni v osem poglavij: Fiziološka ekologija (1 prispevek) Dinamika naseljevanj (4 prispevki) Odnosi med živalskim in rastlinskim sve- tom (2 prispevka) Analiza tropskih gozdov (6 prispevkov) Savane (4 prispevki) Tropsko vodovje (4 prispevki) Otoški ekosistemi (1 prispevek) Aplikacija (uporaba) (2 prispevka) Osnovno vodilo raziskovalcem, ki so pro- učevali določene ·probleme in napisali štu- dije je bilo, da poleg teoretičnih študij pri- kažejo tudi praktično (aplikativno) vrednost za človeka. Obravnavati vse prispevke bi bilo tu od- več, na kratko se bomo dotaknili le onih, ki so zanimivejši z gozdarskega vidika. Studija G. S. Hartshorna je prva te vrste, ki predlaga matematični model za ugotavlja- nje drevesne in sestojne dinamike zaraščanja, brez poznavanja starosti drevja (pri tropskem lesu večinoma manjkajo letnice. Poizkusno drevo je Pentaclethra macra/oba (vrsta mi- moze) iz nadstojnega sloja vlažnega trop- skega gozda v Costa Rici. D . H. Knight pa je na otoku v Panami v bogatem tropskem gozdu proučeval sukcesije na osnovi pionir- skih drevesnih vrst (ki so zmožne, da se obdrže v klimatogeni gozdni sestavi, kljub večjim svetlobnim zahtevam) in na osnovi sekundarnih gozdnih združb. Najbolj obširno je poglavje o analizi trop- skih gozdov, ki obsega več prispevkov. Le-ti obravnavajo gozdove iz medsebojno zelo od- daljenih predelov: Amazonska pokrajina (Brazilija), Slonokoščena obala (Afrika), Udaipur (Indija), Miombo (Zaire) . H. Klinge s sodelavci nas seznanja s podatki o biomasi in strukturi, ki jih je dobil z meritvami na 0,2 ha veliki poskusni ploskvi vlažnega trop- skega gozda pri Manaosu v Brazi liji. U go- tovili so 50 vrst v nadstojnem drevesnem slo- ju, v podstojnem in pritalnem rastju pa pre- ko 600 rastlinskih vrst na 1 ba (90 % indiv.). 2:iva fitomasa znaša 990 t/1 ha, mrtva pa 280 t/ 1 ba. C. Huttel je ugotavljal biomaso korenin na osnovi izvrtkov na treh poizkus- nih ploskvah v vlažnem tropskem gozdu na Slonokoščeni obali . Le-ta se giblje med 23 in 25 tfha. R. K. Garg in L. N. Vyas ugotavljala pro- dukcijo stelje v listopadnem gozdu pri Udai- puru (Indija) in to po drevesnih vrstah in časovno : letno znaša 4 t/ 1 ha. Podobne stva- ri ugotavlja F . Malaisse s sodelavci, za goz- dove v Zaire, kjer je poleg stelje meril tudi količine semenja, sadežev in razkroj odpadlih delov, Bernhard-Reversat, F. primerja primes in tvorbo hraniv (fosfor, kalij, kalcij) v vlaž- 529 nem zimzelenem gozdu na Slonokoščeni obali na dveh različnih tipih gozdov. Pri tem ugotavlja močno odvisnost od izpiranja kro- šenj, zaradi česar lahko nastanejo 2-22 % razlike v deležu bioelementov. Tropske savane imajo po mnenju avtorjev velik pomen za gozdarstvo (možnosti po- gozdovanja). V tropskih predelih vladajo povsem dru- gačne ekološke razmere in zakonitosti kot pri nas, zato je težko napraviti kakršnokoli pri- merjavo. Ker gre tu večinoma za odročne, še do nedavna nedostopne predele (gozdne), je razumljivo, da znanstvena raziskovanja se- gajo komaj 20 let nazaj. S prispevki v tej knjigi so podani in zastavljeni prvi problemi raziskovanj ekosistemov v tropskem prostoru, obenem pa nakazane nadaljnje smeri razvoja te znanosti. Knjiga ima obsežno bibliografije (769) in je bogato opremljena z diagrami, tabelami in grafikoni. Priporočamo jo vsem, ki se ukvarjajo z ekološkimi problemi. Marja Zorn, dipl. inž. gozd. PERSPEKTIVE BIOFIZIKALNE EKOLOGIJE Perspectives of Biophisica/ Ecology, ed.: Gates, D. lv/. in Schmerl, R. B., Springer-Ver- lag, New York, 1975, cena 85,30 DM, 34,80 US Dol .. Moderna ekološka znanost se ne zadovo- ljuje več s kvalitativnimi in kvantitativnimi rezultati ,. obliki števi lk in deležev. Razume- vanje ekoloških procesov v ekosistemih za- hteva poznavanje medsebojnih zvez med mnogimi, če 7.e ne vsemi ekosistemskimi komponentami. To pa je izredno težavna na- loga, saj število medsebojnih zvez in vplivov z vključevanjem novih komponent izredno hitro raste. Da bi ekologija zmogla pojasniti mehanizme. ki delujejo v interakcijah med različnimi komponentami ekosistemov (npr.: nadziranje in uravnavanje energijskega toka, toka in kroženja rudninskih snovi, poveča­ vanja in izgube biomase) mora uporabiti me- tode in znanje zelo različnih ved. Niso dovolj le f izikalna in fiziološka spoznanja, pač pa je treba uporabljati tudi znanje iz kemije, bio- kemije, meteorologije, klimatologije, mate- matike, tal(sonomije in drugih. Tudi ekoloških procesov ne moremo več razlaga ti le z vidika enega samega faktorja okolja, autekološko, ampak sinekološko z vi- dika vseh najpomembnejših faktorjev oko- lja. Sinekološki pristop k pojasnjevanju ne- znanega ima tudi biofizikalna ekologija, ki združuje dognanja mnogih znanstvenih pa- nog. Biofizikalna ekologija lahko s svojimi analitičnimi metodami natančno pojasni od- zive rastlin in živali na ekološke faktorje. Med metodami biofizikalne ekologije je v knjigi, ki jo predstavljamo, močno poudarjen pomen postavljanja teoretičnih modelov. Ti imajo nalogo razložiti že ugotovljena dejstva in na njihovi osnovi postaviti shemo odno- sov med komponentami, ki jih upošteva mo- del. Večina teoretičnih modelov, ki so pred- stavljeni v knjigi , temelji na pretoku ener- gije v sistemih, oziroma na energetski bi- lanci posameznih prehranjevalnih nivojev. V knjigi, ki je zbrala prispevke s simpo- zija o biofizikalni ekologiji na mičiganski univerzi l. 1973. so metode modernega pri- stopa za reševanje problemov in pojasnjevanja procesov med živimi in neživimL kompo- nentami okolja. Knjiga zahteva od bralca neko predznanje, zlasti iz fizike in fiziologije. V njej bo bralec našel zanimive metode in pristope, ki jih uporablja ta zvrst ekologije, našel pa bo tudi rešitve izredno zanimivih problemov, ki so zelo pomembni tudi v goz- darstvu. Prva tri poglavja, ki združujejo pri- spevke s področja ekologije rastlin, opisu- jejo odziv rastlin na skupni vpliv klimatskih pa tudi drugih faktorjev okolja kot so: svet- lobna jakost, temperatura in vlažnost zraka, hitrost vetra, količina COt, vode idr. Zani- mivi so prispevki o optimalni obliki listov glede na specifično klimo (mikroklimo), o celotni fotosintezi, vodni bilanci rastlin in drugi. Prispevki o živalski ekologiji, ki go- vore o toplotni bilanci živali in energetskem ravnotežju pri njih, so morda za gozdar- skega strokovnjaka manj privlačni , zanimivi pa bodo za biologa, !ovca oziroma izrazito ekološko usmerjenega strokovnjaka ali raz- iskovalca. V knjigi sta enakovredno zastopani eko- logija rastlin in ekologija živali. Ras tlinsko ekologijo obsegajo poglavja: l. Analitični modeli rastlin, JI. Ekstremna klima in rastlinska produktivnost, liJ. Prenos vode in kontrola okolja na njeno difuzijo. O ekologiji ž ivali govorijo poglavj a: IV. Teoretični modeli za živali, V. Opazova- _nja temperatur živalskih teles in VI. študije o prenosu energije pri živalih. Knjigo odli- kujejo cdlii:ni in številni diagrami in prikazi, 530 bralca pa opozarjamo tudi na tehtne uvodne besede k posameznim poglavjem, ki jih je prispeval D. M. Gates. Igor Smolej , dipl. inž. gozd. R ABA ZEML.JISčA V SODOBNEM KMETIJSTVU A. P. A. Vin k: Land Use in Advancing Agriculture Adv.anced Series In Agriculturu/ Sciences, Vol. l. 394 p., 94 figures, 115 tab/es. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 1975, DM 60.00, US Dol. 25.80. Kot vidimo iz naslova, je knjiga prva iz zbirke del namenjenih ne le agrarnim teore- tikom, ampak tudi praksi v pospeševalnih službah, študentom in mednarodnim organi- zacijam, ki se ukvarjajo s kmetijsko pro- blematiko. Dela iz te zbirke bodo v luči naj- novejših dognanj obravnavala ključna pod- ročja iz kmetijskega okolja - _od fizike, ke- mije in pedologije rastlinstva ter živalstva, predelovanja hrane, do kompleksnih pogledov na sodobno kmetijstvo in gozdarstvo. Osnovni cilj zbirke je integracija teorije in prakse z omenjenih področij. Raba zemljišča je po avtorjevi definiciji vsaka vrsta stalne ali občasne človekove intervencije, katere cilj je zadostiti človeko­ vim potrebam - bodisi materialnim, bodisi duhovnim ali pa obojim - iz kompleksa naravnih ali umetno ustvarjenih dobrin, ka- terih skupno ime je »zemljišče<<. čeprav je raba zemljišča kot človekova dej av nost stara že tisočletja, je veda o njej zelo mlada. O posameznih aspektih rabe zemljišča imamo obširno literaturo - kom- p!eksnejših del, kot je Vinkovo, pa praktično do danes še ni bilo. Iz podnaslova vidimo, da avtor obravnava le ruralno rabo zemljišča, ki po njegovi de- finiciji vključuje poljedelstvo. gozdarstvo, lovstvo in varstvo divjadi ter osnovanje in vzdrževanje rekreacijskih kompleksov - v nasprotju z urbano rabo zemljišča, kamor naj bi štela mesta, vasi, industrijski kompleksi in rudarstvo. Avtor je delo razdelil na sedem poglavij: v prvem podaja definicije pojmov, s katerimi operira in se tudi dotakne antropoloških, zgo- dovinskih in institucionalnih vidikov rabe zemljišča. V naslednjem poglavju avtor go- vori o zgodovini in principih ter tehnikah inventarizacije rabe zemljišča - od kla- sičnih do satelitskih . V tretjem poglavju sledita splošna razdelitev rabe zemljišča in, tipologija kmetijske rabe zemljišča, v četrtem pa avtor s stališča rabe zemljišča dokaj izčrpno, na številnih primerih obdeluje komponente zemljišča kot naravne dobrine; klimo, geologijo, relief, vodne razmere, umet- ne komponente, vegetacijo in druge. Centralno poglavje cele knjige je peto. V njem avtor obravnava pokrajinsko ekologijo in stauje zemljišča z vidika rabe zemljišča. Z ozirom na kompleksnost Ddnosov v ekologiji krajine, ki jo kulturni ekosistemi spreminjajo v odprte sisteme, se avtor zavzema za inter- disciplinarni pristop v teoriji in praksi rabe zemljišča in s primeri dokazuje, da je tak pristop mogoč. čeprav je pisanje mestoma močno specifično, je prav to poglavje tisto, zaradi katerega velja -prebrati vso knjigo. Sledi poglavje o ocenjevanju in klasifikaciji zemljišča. Delo zaključuje poglav je z mislimi o razvoju rabe zemljišča v prihodnosti. Knji- ga ima bogato bibliografija. Knjiga še enkrat potrjuje avtorjevo uvodno misel, da je pri študiju rabe zemlji šča potreb- no poznati enako dobro kulturne kot eko- loške zakonitosti krajine in da je včasih odkrivanje prvih težje kot spoznavanje drugih. Kljub avtorjevim prizadevanjem, da bi svoje misli ilustriral s primeri iz mnogih dežel, v katerih je deloval kot izvedenec, delo še vedno predstavlja Je pogled na rabo zemljišča v zahodnem svetu in še nekaterih deželah tretjega sveta. Kljub temu, da je delo mestoma zelo ozko strokovno, ga toplo priporočamo: pa- ralel z rabo zemljišča v naših razmerah - tudi za gozdarje - ne manjka. mgr. Boštjan Anko KRHKI EKOSISTEMI Fragile Ecosystems; Evaluatioll of Rese- arch and Application;- in th e Neotropics, Springer-Verlag Berlin-Heidelberg-NciV York, 1974, 19,20 DM. V redakciji E. G. FARNWORTHA in F . B. GOLLEYJA je pripravil T IE (The In- stitute of Ecology, Rock I-Jouse nivers ity of Georgia, Athens, Georgin, USA) zbornik po- svečen občutljivim ekosistemom neotropskih predelov. Namen zbornika je bil zapolniti vrzeli, ki jo povzroča dejstvo, da so trops~i predeli v ekološkem pogledu znatno slab~c proučeni od ekosistemov zmernega pasu. Ker so tropski ekosistemi zaradi svoje razsežnosti 1n intenzivnosti dogajanj v njih, za človeštvo 531 - ---~-----~-- --- - -- nadvse pomembni, je v zborniku prikazana, ne le neotropska ekološka problematika, tem- več je podan tudi tovrstni pregled za celotni tropski prostor na Zemlji. Zbornik je pripravljen kot poročilo TIE leta 1973 in je v bistvu kompendij, ki želi podati današnje stanje znanja s področja teoretične in praktične ekologije tropskih predelov. če upoštevamo, da je pri nastaja- nju študije posredno ali neposredno sodelo- valo več kot 2500 ljudi, od katerih jih je preko 100 aktivno sodelovalo v šestih raz- iskovalnih skupinah (tearnih), je zelo ver- jetno, da je poslanstvo zbornika popolnoma uspelo. Tematsko je zbornik razdeljen v šest po- glavij: populacijska ekologija v tropskih pre- delih; struktura in funkcioniranje tropskih ekosistemov; ponovno oživljanje tropskih ekosistemov (predvsem problematika sekun- darnih sukcesij); vzajemni odnosi med člo­ vekom in tropskim okoljem; vplivi regional- nih sprememb na podnebje in akvatične eko- sisteme; mehanizmi, ki podpirajo in vzpod- bujajo raziskovanja in vzgojo na področju ekologije tropskih predelov. Ob koncu vsa- kega poglavja je podan izčrpen seznam so- dobne literature. Obsežno stvarno kazalo na koncu knjige je učinkovit pripomoček vsem, ki jih zanimajo stanje, problemi in napotki za raziskovanje tropskih ekosistemov. mgr. Dušan Robič RAZISKOVANJA S PODROčJA ORGANI- ZACIJE IN GOSPODARJENJA V GOZ- DOVIH SEVEROZAHODNEGA DELA RUSKE SOVJETSKE FEDERATIVNE SO- CIALISTičNE REPUBLIKE (RSFSR) Issledovanija po organizacii i vedeniju hoz- jajstva v lesah severozapada RSFSR. Sbornik naučnyh trudov, vyp. 20, 1974, 1-57, Lenin- gradskih naučno-issledovatel'skij institut les- nogo hozjajstva (LenNIJLH) V dvajseti številki leningrajskega gozdar- skega znanstveno raziskovalnega inštituta (LenNIILH) so zbrani rezultati raziskovanj, katerih namen je bil izboljšati organizacijo, pa tudi samo gospodarjenje z gozdovi. v 11 člankih obravnava 18 ll.vtorjev naslednjo problematiko: Metodična vprašanja ocenje- vanja ekonomske učinkovitosti gozdnogospo- darskih ukrepov; o možnostih uporabe raz- ličnih vrst sečenj v coni gozdov tajge, ki so drugačne od sečenj na golo, z ozirom na 532 mehanizacijo dela pri sečnjah; Produktivnost gozdnih sestojev v povezavi z redčenji; Kla- sifikacija čistih smrekovih in brezovih ter trepetlikinih smrekovij južnega dela Tihvin- ske terase; Poskus izdelave gozdnotipološke osnove za gospodarjenje na podlagi kartira- nja rastiščnih in talnih tipov (na primer Si- verskega poskusnega gozdnega gospodarstva); Struktura sestojev smrekovij ob srednjem toku reke Kame; Tehnično-ekonomski kazalci prebiralnih sečenj; Poškodbe mladih borovih sestojev, ki jih povzročajo losi s pomočjo spektralnih aerofotoposnetkov v merilu 1 : 10.000; Opazovanja učinkovitosti gozdnih sestojev kot dušilcev ropota ob avtomobilskih cestah; Zanesljivost dešifriranja taksacijskih kazalcev severnih gozdov s spektralnimi in pankromatskimi aerofotoposnetki. Prispevki v zborniku posegajo v zelo aktu- alne probleme gospodarjenja z gozdovi v severnozahodnem delu evropske SZ kot npr.: potreba po reduciranju obsega sečenj na go- lo in hitrejše uvajanje pridobivanja lesa z mehaniziranimi postopnimi sečnjami; pove- čevanje obsega redčenj; kritika enostranskega, ozkega ocenjevanja učinkovitosti gozdno- gospodarskih ukrepov. Zanimiva so iskanja oblik gozdnotipološke osnove za gospodarje- nje v gozdovih na podlagi fitocenoloških in pedoloških izsledkov. V klasifikacijski shemi smrekovij južnega dela Tihvinske terase, ki jo je pripravil fitocenolog leningrajskega gozdarskega inštituta V. N. FEDORčUK, iz- stopa tabelama obdelava vegetacijskih po- snetkov, ki v marsičem spominja na srednje- evropsko. V njej je imenovani avtor izločil skupine diferencialnih vrst rastlin. Vodja od- seka za gojenje gozdov leningrajskega goz- darskega inštituta S. A. DYRENKOV s so- delavcem O. E. SERGOL'Dom utemeljuje z analizo strukture polpragozdnih smrekovij ob srednjem toku reke Kame upravičenost uved- be prebiralnega načina gospodarjenja. Aerofotogrametriji, ki je osnovni pripomo- ček pri urejanju gozdov v SZ sta posvečeni dve razpravi, v katerih presojajo avtorji na- tančnost in primernost uporabe spektralnih aerofotoposnetkov. Celotna vsebina zbornika odraža prizade- vanja znanstvenih delavcev v gozdarstvu, ka- ko preprečiti in omejiti enostransko izko- riščanje gozdov, kajti tudi v SZ se kljub velikanskim gozdnim prostranstvom s kate- rimi razpolagajo, dobro zavedajo, da z goz- dovi obrasle površine niso neomejene. mgr. Dušan Robič ZAlPIIS NA lBtUlKVll Foto: prof. Franjo Rainer Mariborčani zasadili gozd prijateljstva Gozdno gospodarstvo Maribor se je leta 1971 pobratilo z gozdarji iz Kraljeva. Vsako- letna srečanja utrjujejo in poglabljajo pri- jateljske vezi, ki vežejo Mariborčane in pre- bivalce Kraljeva še iz vojnih let. Leta 1973 so Mariborčani na planini Goč zasadili gozd prijateljstva. V tem gozdu so drevesne 'Vrste, ki so najbolj značilne za območje Maribora. Sadike so pripeljali s seboj. Gozd je dendrološko in rekreativno urejen. Lepo urejene steze, smerokazi, razna poučna opozorila, klopi za oddih, hišice za ptice in podobno, privabljajo številne turiste in izletnike iz Vrnjačke banje. PZGGO Ljubljana - komisija za gozdno gradbeništvo Komisija je na svoji seji 21. 10. 1975 ugotovila, da so začeli veljati zaostreni pred- pisi varstva okolja, ki jih bodo morali upo- števati (še bolj kot doslej) tudi gozdarji pri projektiranju in gradnji gozdnih cest, oziro- ma gozdnih objektov. Neupoštevanje intere- sov varstva okolja ima že dokaj boleče po- sledice na raznih koncih Slovenije. Zato bodo pristojni organi odslej bolj kritično ocenje- vali pogoje pri izdaji lokacijskih in grad- benih dovoljenj. člani komisije so ugotovili, da gre ravno I>~i trasiranju gozdnih prometnic za najraz- ličnejše vplive, tudi politične, ki jih je zelo težko uskladiti . Zato bodo morali tisti, ki izdajajo ustrezna dovoljenja, projektamti in izvajalci del še nekaj časa potrpežljivo in tvorno sodelovati, da bi lahko ustregli vsem upravičenim interesom. Sklep komisije je bil, da je treba doseči vsaj minimalno izvajanje zahtev po varstvu okolja pri gozdnih gradnjah ter da inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo takoj dopolni »Smernice za gradnje gozdnih cest« z za- htevami za varstvo okolja. Komisija za gojenje - PZGGO Ljubljann Odbor za drevesničarstvo pri komisiji za gojenje na PZGGO je ugotovil kritično sta- nje pri pridobivanju gozdnega semenja na Slovenskem. Sklenil je, da je potrebno naj- pozneje do konca tega leta poiskati na inšti- tutu strokovnjaka, ki bo začel z osnovanjem semenskih plantaž. Vsaka zamujena sezona podaljšuje težave slovenskih gozdnih dreves- nic. Ze same priprave bodo zahtevale nekaj časa. Ker je ta dejavnost pomembna za vse- slovenski gozdno-regeneracijski proces, bi morala pri financiranju te akcije sodelovati tudi republiška samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo. (Po poročilu odbora za drevesničarstvo) GG Postojna Gozdno gospoda rstvo Postojna uspešno uvaja novo tehnologijo pri gradnji gozdnih cest. Ta zahteva težjo mehanizacijo ter manj ljudi od tehnologije, ki je trenutno v veljavi 533 po slovenskih gozdnih gospodarstvih. Osnova omenjene mehanizacije je !afetni vrtalni stroj z dvema glavama (»ATLAS-CAPCO«) ter težji buldožer (CATERPPILAR). Ker je takšen način gradnje zelo hiter, je moč izgradnjo gozdnih cest prilagajati let- nim sečnim načrtom (kraško zemljišče). T udi ekonomska analiza takšne gradnje je zelo ugodna. (Zapisnik seje komisije za gozdno gradbe- ništvo pri PZGGO z dne 21. 10. 1975) SGG Tolmin Profesor Jože šlander, ustanovitelj katedre za varstvo gozdov na prvotni Agronomsko- gozdarski fakulteti v Ljubljani je svojim štu- dentom zelo rad pripovedoval, kakšen pomen imajo ptice za vzdrževanje biološkega ravno- težja v gozdu. Plastično je primerjal ptice s policijo, ki skrbi, da se škodljivci (insekti, črvi i td.) ne bi pretirano razmnožili. Foto: s. Celic Vendar še ne pomeni, da so Tolminci, ki imajo takole organizirano svojo >>gozdno po- licijo<<, pristaši totalitaristične organiziranosti gozdarstva. Leto žensk Pri Gozdarskem vestniku si že dolgo be- lima glavo, kako bi ob letu žensk (naj vas spomnimo: to je leto 1975) pokazali, da gozdarji le nismo tako »gošarski<< za kakršne veljamo, ampak da smo zares taktni in ga- lantni. Zato predlagamo, da imajo na E6, ki srno jo postavili gozdarji, v letu 1975 ženske prednost. 100-letnica hrvaškega gozdarskega društva Tudi naši kolegi na Hrvaškem praznujejo letos 100-!etnico neprekinjenega delovanja svojega strokovnega gozdarskega društva. Komaj dve leti mlajše je njihovo strokovno glasilo »Šurnarski list<<. To pa pomeni, da je začelo izhajati že leta 1877, kar je tradicija s katero se lahko pohvali le malo podobnih ča­ sopisov po svetu! PZGGO Ljubljana - komisija za varstvo pri delu Predstavniki gozdnogospodarskih organiza- cij že ves čas po izidu sklepa o priznavanju beneficirane dobe gozdnim delavcem, ugotav- ljajo, da !e-ta ni dosegel svojega namena, saj ne upošteva dovolj dejanskega stanja in raz- mer v gozdarstvu; še zlasti slovenskih ne. Zato je komisija, ki je bila ves čas pobudnica pri sprejemanju imenovanega sklepa, prisilje- na iskati takšno rešitev tega problema, ka- kršnega naj bi po namenu beneficirani staž za gozdne delavce imel. Do konca leta naj se pripravi ustrezna dokumentacija in skliče se- stanek predstavnikov gozdnogospodarskih organizacij, predstavnikov skupnosti pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja ter re- 534 publiškega sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije, predstavnikov zbornice, po- vabljeni bodo pa tudi novinarji Delavske enotnosti. (Po zapisniku seje komisije z dne 21. 10. 1975.) Filter za ropot Sovjetski znanstveniki-medicinci so pod vodstvom akademika l . Petrjanova Soholova iznašli čudovito preprost pripomoček za boj proti hrupu. To je filter, ki je podoben pa- pirju. Ima nenavadne lastnosti: absorbira zvoke, vendar ne vseh - v prvi vrsti tiste, ki imajo agresiven, hrupen ton. Ce da človek ta filter na uho v najbolj hrupnem obratu, re- cimo v kakšni tekstilni tovarni, bo »zavla- dala« tišina in sobesednika boste lahko slišali brez težav, tudi če bo govoril normalno, ne da bi povzdignil glas. (Ce je iznajdba zares takšna kot je zapi- sano, bi jo lahko s plidom uporabili tudi v gozdarstvu. -ur.) (Zemlja sovjeta, št. 14, 1975) PZGGO Ljubljana Stirideset gozdarjev iz vse Slovenije st Je v dveh dneh ogledalo vzorno drevesnico v Laktaših v okolici Banje Luke (INCEL - OOUR osnovna organizacija ujedinjenog rada.) Ogled je organiziralo Poslovno zdru- ženje gozdnogospodarskih organizacij iz Ljubljane. Poleg drevesnice so si udeleženci ogledali tudi velike industrijske plantaže ze- lenega bora, macesna, duglazije in drugih iglavcev. Od leta 1960 so osnovali že 3376 ha Udeleženci ekskurzije na plantaži iglavcev. Foto: L. Eleršek plantaž. Zgradili so tudi kompletni komu- nikacijski sistem. Bolezni jim ne povzročajo gospodarske škode. Za ta uspeh je bilo po- trebno veliko truda in vestnosti. Zapisal Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. GG Maribor Dne 28. 11. 1975 je kolektiv proslavil 25- letnico dogodka, ko je med prvimi prevzel upravljanje podjetja v svoje roke. Delavci GG Maribor so v preteklem četrtstoletju do- kazali in afirmirali svojo sposobnost gospo- darjenja in upravljanja. Podjetje je v tem času doseglo vrsto gospodarskih uspehov in vseskozi korakalo na čelu kolektivov, ki so utirali in utrjevali pot našemu samouprav- ljanju. Njihov organizacijski in materialni delež v razvoju severne Slovenije, zlasti pa še tistih predelov, ki jim sicer ni mogel nihče pomagati je tolikšen, da njihovo ime. slišimo in srečamo skoraj povsod, tako sredi Mari- bora kot med pohorskimi in pomurskimi kmeti. T udi 28. novembra ni bila le proslava. Gozdarji so upravičeno ponosni odprli na svojem centralnem mehaniziranem skladišču v Limbušu pri Mariboru nov predelovalni objekt - kompletno tesalno linijo. Na otvo- ritvi so bili predstavni-ki področne lesne indu- strije ter zastopniki družbenopolitičnih orga- nizacij. Objekt sta odprla direktor GG Mari- bor Lavoslav Krajnčič ter pomočnik repub- liškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tovariš Karmelo Budihna. Goz- darji bodo na tem obratu predelali do 30.00:0 m3 drobne oblovine iglavcev v tesan les. Ta obrat bo pomemben člen v kompleksu integralne predelave lesne surovine v tem gozdnogospodarskem območju. GG Brežice Tudi brežiški gozdarji bi radi boljši kos kruha. V Sevnici so podedovali skrabirano žago in jo zopet postavili na noge. Obrat so modernizirali in razširili in dnevno razžagajo 60m3 iglavcev. V kratkem času, ko žaga obratuje so prišli do nekaterih spoznanj, ki bodo vsekakor ·koristila njihovemu delu in organizaciji. Tovariši na žagi so ugotovili, da delavci v gozdu sploh ne merijo dolžin hla- dom, sicer ne bi bile dolžine tako različne. Ceprav se še niso do konca zmenili, bo ta ugotovitev verjetno kar držala. 535 poslovno združenje gozdnogospodarskih • •• organizaCIJ ljubljana Miklošičeva 38/111 telefon h. c. 320-641 Povezu jo gozdnogospodarske organizacije Usklajuje skupne interese celotnega slovenskega gozdnega in lesnega gospodarstva opravlja usluge in storitve svojim članom ter za njih vrši uvozne posle