p o s a v s k i letoll - številka 3 - cena 2OO tolarjev - marec 1998 poštnina plačana pri pošti 8270 Krško iiffiRAVÖKTA BRESTA^IICA MILAN VENEK - NOVI DIREKTOR^SKLAÜA^^AZGRADNjO NEK Dirka za Grant prix, Stadion Matije Gubca Krško, 6. avgust 1999 stran 26 üüuü Radanovič (fö\ Audi Brežice W Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065 am mm mm mm mm mm mm n ¦»«¦ hi MB« ¦«¦> «am mm mmm mam mm «mm n» «1 :«ti OlägOFNIK uredništvo na obisku - RESTAMCA Jm bogato preteklostjo v prihodnost Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Kraj ima bogato preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa prazgodovine, kot iz časa Rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta Neviodunum -Celea. Prav pri Brestanici naj bi cesta prečkala reko'Savo, o čemer pričajo ostanki starega kamnitega mostu. V srednjem vcku sc kraj prvič omcnja lcta 838, verjetno pa je žc takrat stala na grajskcm griču utr- jcna postojanka ali cclo grajska stavba. Sicer pa sc grad v pisnih virih prvič omcnja lcta 895 in jc tako prvi pisno omcnjeni srcdnjcveški grad v Sloveniji. V začetku 10. stolctja je bil v bojih z Madžari poru- šen, v letih 1 131-1 147 pa ga je dal salzburški škof Konrad na novo po/.idati. Salzburski škofje so imcli v kraju celo svojo kovnico dcnarja, grad pa scidajali v najcm. Sko/.i stolctja so sc na gradu mcnjali razli- čni lastniki in mu dali vsak svoj pcčat. Med pomembnejšc lastnike štejcmo grofe Attcmse, ki so imeli, poleg drugih gradov v Posavju, v lasti tudi rajhenburski grad. V 19. stoletju sc jc na gradu zvrstilo vcč lastnikov, dokler niso lcta 1881 grad kupili trapisti, mcnihi iz Francije, ki so ga prcurcdili v samostan. Aprila 1941 so Nemci mcnihc prcgnali, grad pa prcuredili v preselitveno taborišče pa izgon Slovcncev. Prav preko tega tabori.šča je odslo na pot izgnanstva preko 45 tisoč Ijudi. Po vojni so bili v gradu zapori, od lcta 1968 daljc pa scjc grad sprcminjal v muzejskiobjekt. Danes so v gradu na ogled raz- stavc o zgodovini gradu in kraju z na- slovom Brestanica skozi čas, razstava o menihih irapistih, o slovcnskih izgnancih, o političnih za- pornikih in internirancih. Tudi sam grad je vrcden ogleda, saj je pomemben kulturno-zgodovinski spomenik. Zanimiv je obnovljeni rcncsančni trakt s freskami iz začetka 16. stolctja, na obnovo pa caka najstarejsa romanska kapcla v Slovcniji iz prve polovice 12. stoletja. V KvS Brestanica, ki obscga naselja Stolovnik, Raz- tcz, Gorica, Lokve, Armesko, Dol. Lcskovec, Anže in Brestanica, deluje 12-clanski svet, ki inu pred- scdujc Zvone Šcrbec. "Na zacetku mandata smo sc oricntirali na začrtane programe, ki so bili ze sprc- jcti in poslani na občino z vscmi ustrcznimi ob- razlo/itvami, pojasnili in prioritctami, ven- dar smo kmalu ugotovili, da se občina do - nas obnaša mačehovsko oziroma igno- rantsko. V obcinski zakclj dajemo vcli- ko, nazaj pa se vrača skromno ali zclo malo. Brestanica si taksnega odnosa ne zasluz.i, tudi krajevna skupnost s 2.300 prcbivalci nc", poudarja pred- sednik Serbcc. Negativen od- nos občinc do Brestanice se '. kaže v neupoštevanju pro- gramov krajevne skupno- sti zlasti na podrocju komunalne infrastru- kture, od ccst, vodo- ^ voda, javnc raz- Zvone Serbec OBOTIK m uredništvo na obisku svctljavc, do križišč in jiločnikov... Mcd ccstami so po besedah Zvoncta Scrbca najbolj akuten pro- blem ncasfaltirane pove/ovalne, medkrajcvnc cc- ste, med njimi Pot na Armes, ki povezuje Bresta- nieo preko Armesa s Senovim. V krajevni skupnosti sc nenehno srcčujcjo tudi s pomanjkanjem vode, ki jc tudi oporcčna, predvscm v nckatcrih odda- Ijenih zaselkih, krajan Hictalcr na najvišji točki na Armcsu pa jc celo brez pitne vode in ceste. Zvone Šcrbec: "Pomislili smo celo na samostojno občino, vendar ne izpolnjujemo vsch pogojev za to. Ce se bo ignoranski odnos s strani občine še nadaljeval, se bo pa verjetno potrcbno odločiti za konkretno akcijo. Mislim predvsem na združitev vseh krajevnih skupnosti na tej strani občine, pa čcprav se to zgodi čez pet let." V krajevni skupnosti je žc več let prisoten problem s pokopališčem, za gradnjo katercga so del sred- stev krajani zbrali že s samoprispevkom leta 1985, vendar do izgradnjc novega še ni prišlo. Danes so v fazi obnovitvc in razširitvc obstojeeega, obnovit- ve mrliške vežice, trenutno pa že poteka razširitev ceste do pokopališča. Nedokončana je tudi urcdi- tev obrtne cone in tudi prizadevanja za urcditev trase stare rudniške proge se vlečcjo kot jara kača. Na bazenu, ki je v dclni občinski lasti. si krajani želijo kakovostno ponudbo, saj imajo z lansko se- zono slabe izkušnje, predvscm vodenje, ponudba in program na bazenu so bili pod pričakovanji. V zadnjem času je krajane razburila vest o načrtovani gradnji odlagališča komunalnih odpadkov, cclo o odlagališču jedrskih odpadkov je bilo govora. Ser- bec: "Gre za nepotreben preplah, saj so govorice neutcmcljenc. Ce pa hi se že odločali za deponijo, bi končno besedo imcli krajani." Predsednik Zvone Scrbec omenja še nujnost uredi- tve križišča pri Kuneju z odecpom proti Tespacku, ki je tudi pripravljen sodelovati pri investiciji, pa gradnjo mostu preko Dovškega potoka, ki bi rešil marsikatero prometno zagato pri osnovni soli in tudi za varnost šolarjcv bi bilo bolje poskrbljeno. Seveda ne pozabi opozoriti na del Brestanice, ki se imenuje trg. Za to obmocje je bil pripravljen in usklajen ureditveni načrt za urcditev dela Bresta- nice, ki je bil tudi sprejet leta 1994. Čeprav ljudje odhajajo iz tega območja, trgovine zapirajo, hiše pa propadajo, so Brestaničani prcpričani, da se bo to urcdilo, in zato žc za letosnji krajevni praznik nacrtujejo organizacijo Pctrovega sejma, ki naj bi povrnil žviljenje v ta del kraja. Zvone Serbcc šc z vcseljcm pove, da jc bila vclika pridobitev za kraj izgradnja novega mostu in regulacija potoka pri clektrarniškem črpališču. V KS Brestanica ima društveno življcnje dolgoletno tradicijo, saj dclujcjo številna društva, klubi in dru- gc organizacije, mcd kalcrimi je najstarcjšc gasilsko društvo, ki že je slavilo svojo 100. obletnico. V Brestanici deluje društvo upokojencev, avtomoto društvo, nckaj sportnih drustev in klubov, organi- zacija Rdečega križa, krajevna organizacija prija- teljev mladinc in zveze borcev ter lovska družina. Med najbolj aktivnimi in številčnimi sta kulturno in turistično društvo. Kulturno društvo Svoboda Brestanica. ki skrbi za duhovno plat krajanov. temelji na bogati 50- letni tradiciji, čcprav zametki segajo še pred voj- no. V njem dclujcjo pevska in dramska sekcija. ki sta že proslavili svojo 50. obletnico, ter likovna, plesna in literarna sekcija. Javnosti sta najbolj po- znana moški pevski zbor in ženski oktet, seveda pa tudi dramska sekcija s številnimi, dobro obiska- nimi predstavami. Likovniki, ki gojijo likovno tradicijo v občini, se veliko predstavljajo v Gale- riji Samorastnikov na gradu. v zadnjem času pa jc pobudo za likovno dejavnost prevzelo Krško likovno društvo Oko. Ob letošnjcm kulturnem prazniku je kulturno društvo pripravilo slovesnost ob 107. obletnici prve čitalnice, pred časom so uspcli ponovno oživeti knjižnico s prcko dva tisoč knjigami, ki jo vodi društvo. Med načrti društvo omenja obnovo kulturnega doma Svobode, saj je to tudi edina dvorana v kraju, seveda imajo še drugih žclja in ciljev, med drugimi organizacijo likovne kolonije z naslovom "Brestanica v po- mladncm zelenju". V lctošnjem letu bo društvo sodclovalo na štcvilnih prireditvah, kot so Petrov sejem, Poletjc na gradu Rajhenburg, Jesenske se- renade itd. "V takcm društvu ni težko delati, ker se ljudje dobro odzivajo na povabilo k sodelova- nju," pravi predscdnica Margareta Marjetič. Žc pred vojno je bila Brestanica izredno zanimiva za turizem, predvsem zaradi izletniške točke Bohor in kopanja v takrat še čisti Savi. l\iristično društvo Brestanica je bilo (ponovno) ustanovljcno v šest- desctih letih z namenom hortikulturne ureditve kraja, seveda tudi gradu, da bo primcren in zanimiv za ogled. Po bescdah predsednika Mirka Avsenaka je bilo na gradu opravljeno veliko dela, čeprav jc luristično društvo v kraju prisotno tudi drugače, Margaret a Marjetič Mirko Avsenak Ami rej Moz.er mag. Drago labijan dr. Peter Millonig fpj (OTNIK uredništvo na obisku predvsem skrbi za urejenost kraja, raz- širja turistično osveščenost, pripravlja celovito turistično ponudbo, pričakujeji pa tudi prospekt o Brestanici. "Zaveda- mo se, da je naša dediščina nekaj lepega, koristnega, vrednega, zato je treba ljudi obveščati, kako, na primer grad in trg, revitalizirati in v to okoljc vnesti novo podobo in življenje," dodaja predsednik Avsenak. V kraju so aktivni tudi člani Ribiškega društva Brestanica - Krško, ki so naj- bolj ponosni na svoje zares čudovite rib- nike na Mačkovcih. To so krapovski rib- niki, v katerih pa boste lahko ujeli tudi amurja, tolstolobika, linja, soma, pa tudi veliko postrvi. Ob ribniku je tudi ribiški dom, v katerem je urejeno prijetno go- stišče, kjer se lahko tudi prespi. Okolica ribnika nudi številne možnosti za užitke v naravi, kot so gobarjenjc, nabiranje zdravilnih zelišč in pohodnistvo. V sa- mem kraju je tudi pošta, bankaA več trgo- vin in drugih lokalov, avtobusna in žele- zniška postaja ter podjetji Termoele- ktrarna Brestanica in Tespack. Javno podjetje Termoelektrarna Bre- stanica d.o.o., so pričeli graditi leta 1939 zaradi vse večje proizvodnje pri rudniku Senovo oziroma vse večjih količin pre- moga, s katerim je bila oskrbovana termo- elektrarna. Izgradnja drugega agregata se je pričela šele leta 1959 in končala čez stiri leta s postavitvijo turboagregata z močjo 13,5 MW. Termoelektrarno so za- čeli v začetku sedemdesetih let preurejati, saj so bile naprave tehnološko že zastarele in iztrošene, izgradnja nove plinsko-par- ne clektrarne z rekonstrukcijo obstoječe pa je trajala do leta 1975, ko je clektrarna začela s poskusnim obratovanjem tehno- loške celote. Elektrarna je bila pred časom posodobljc- na, s tem ji je bila podalj- šana tudi življenska doba. Danes elektrarna uporablja za pogon plinskih turbin tekoča goriva, predvscm ckstra lahko kurilno oljc, po letu 1994 na plinski enoti dve in tri pa tudi zemeljski plin. Elektrarna vseskozi dobro sodelujc s krajem in krajevno skupnostjo, kajti vsak energetski objekt predstavlja določeno obre- menitev za okolje, vendar krajani upoštcvajo te omcji- tve, saj je clektrarna žc od samega začetka obratovanja pomcmbcn dejavnik razvoja kraja, in sicer urbanisti- čnega, industrijskega, kulturnega in športnega, številnim družinam pa omo- goča socialno varnost. Od leta 1992 je Tespack - tovarna emba- laže Brestanica, d.o.o., rnešano avstrijsko- slovensko podjetje, od leta 1995 pa av- strijsko podjetje v lasti Durapack holdinga iz Dunaja. Začetki proizvodnje segajo v sestdeseta leta, na novi lokaciji pa je začela delovati z raz.širjenim programom ob koncu sedemdesetih let. Proizvodnji program predstavlja proizvodnja valovitega kartona v različni kakovosti in izvedbi, izdelujejo premazni valoviti karton, primcrcn za skla- diščenje pri povečani prisotnosti vlage in tudi posebno izvedbo UPS valovitega kar- tona, različne tipe embalaže iz valovitega kartona, cmbalažo pa lahko tudi potiskajo v vecbarvni flekso-tiskarski tehniki. Po- djetje proizvede letno oko- li 22 tisoc ton svojih izdel- kov, ki jih 80 odstotkov pro- dajo doma, izva/ajo pa predvsem na Hrvaško in Madžarsko. Tespack, ki za- poslujejo 220 delavcev, je zdravo podjetje, kar do- kazuje prcko 30 milijonov mark letncga promcta in okoli 8 odstotkov dobička od nctto realizacijc, čeprav sc vedno opozarjajo na po- slcdicc izpada južncga trga. Brestanica, ki jo odlikuje slikovita geograf- ska lega v ozki dolini med grajsko vzpe- tino in Mohorjevim hribom, po kateri se je njeno zaledje, segajoče do obronkov Bo- horja, od nekdaj povezovalo s savsko do- lino in sirsim slovenskim prostorom, skriva v scbi bogato zgodovino, ki jo zaradi hitrega teka življenja vsc prevee pozabljamo in ji zato nekateri ne posvečajo dovolj pozor- nosti. V Posavskcm obzorniku pa smo dru- gačnega mnenja. Aleksander GELB Silvester MAVSAR Foto: Boštjan COLARIČ Vodenje poslovnih knjig Zastopanje in posredovanje \ L IT DELAVSKA 6, 8281 SENOVO tcl.: 0608/ 79-885 trenirali, eni vcč, drugi manj, tudi krski vozniki. Vseh treningov sta se udclczila le Izak Santcj in mladi up Janez Zibert. Ostali vozniki zaradi težav z motorji ali zaradi težav s poškodbami, in cclo ne- urejenimi pogodbami, so trenirali veliko manj. 5.aprila 1998 bo prvi nastop krških vo- znikov speedwaya v soscdnji Hrvaški - v Prelogu, kjer bo potekala prva medna- rodna ekipna dirka speedway lige, ki je lctos prvič na programu. Nastopilc bodo stiri ckipe in sicer iz AMTK Ljubljana, ST Lendave, AMD Krško in domača eki- pa iz Preloga Vsako ekipo sestavljajo 4+1 voznik, prvi rezultati pa bodo že pokazali, kako se je delalo v zimskem pripravljalnem obdobju. V Sloveniji bo otvoritev speedway sezone na stadionu v Krskem v nedeljo, .12. aprila 1998 ob 16. uri, z dirko za državno pr- venstvo posameznikov po starem grand prix sistemu. AMD Krško je že prijavil sedem voznikov za prvo dirko. Zaradi po- škodbe v prometni ncsreči tokrat ne bo nastopil Darko Žgalin. Izak Šantej konec mescca marca odhaja na skupni trening s svojimi novimi klub- ski tovariši v Swiatochlowice, na stadi- on Slask s kapaciteto 70.000 gledalcev. Matej Ferjan je že preizkusil stezo na Greyhound stadionu. v ulici Kirkmanshul- me Lane v Manchestru. Na prvem tre- ningu je Mateju z nasveti pomagal novi kapetan ckipe in bivši prvak Anglije. znani Joe Csreem, in po njcgovih bese- dah je kratka steza v Manchestru ena najtežjih stez v Angliji. Dolžina steze je le 285 m, toda mladi Matej se je dokaj dobro znašcl tudi na tej kratki stezi. Prvi uradni nastop je imel že v petek, 20. mar- ca, na odprti pozivni dirki z nazivom Alan Wilkinson Tribun, na stadionu v Man- chestru, že čez sedem dni pa bo prvič NASTOPIL za ekipo Belle Vue proti eki- pi Coventry v tekmovanju za Knockout Cup. V ckipi Covctry nastopa jo imena kot so Greg Hancock, Billy Hamill in Brian Andersen, vsi letošnji grand prix vozniki in tekmovalni krst bo za Mateja zelo težak. Na sliki: Denis Slojs iffi OBŽOFNIK kultura, izobraževanje... Kiparska razstava v Posavskem muzeju Brežice DRAGOCEM) PRIČEVANJE ŠTOVIČKOVIH MEDALJ V četrtek, 12. marca 1998, je bila v galeriji Posavskcga muzeja v Brežicah otvoritcv kiparskc razstave Vladimirja Stovička, umetnika, ki je dolga leta živel in ustvarjal v Leskovcu pri Krškem, v visoki starosti (triindevetdeset let) pa 11. decembra 1989 umrl v brežiški bolnišnici. Razstavo so v muzeju namreč načrtovali že za 100-letni- co umetnikovega rojstva (roj. češkima pri- seljencema 26. junija 1896 v Boštanju pri Sevnici), vendar je prcdvsem zaradi finan- čnih zadreg takrat niso mogli pripraviti. V Brežicah so tokrat razstavljeni tako ekspo- nati iz stalne zbirke v Leskovcu pri Krškem kot tudi iz posameznih zasebnih zbirk ozi- roma lastnikov. Stovicek jc zmodcliral na stotine medalj in plaket, plitvih reliefov, oscbnosti v profilu in polprofilu, doprsnih podob, celih figur, in sicer v različnih materialih - v mavcu, bronu, slonovi kosti in z.laht- nih kovinah. Ceprav je bil za življenja pogostokrat prezrt in - med drugim - ne- uspešno predlagan za Presernovo nagra- do, je bil in ostaja edini izraziti slovenski mcdaljer z izredno obsežnim ustvarjal- 'nim opusom. Najvecje dclo pri pripravi razstave jc opravila Jo/.ica Vrtačnik Lor- ber s pomočjo Jake Jagriča, o čcmer priča tudi podatek, da je bilo za pripravo raz- stave popisanih kar 1673 Štovičkovih del, v obsežnem in dobro preglcdncm katalogu s črnobelimi reprodukcijami pa jc objavljen scznam 804 del, dodani pa so tudi preglcdi samostojnih in skupin- skih razstav ter objavljenc literature in člankov o umetniku. Kot je v uvodu v katalog zapisala dr. Spelca CopiL, bo velika zbirka Stovi- čkovih medalj in plaket z ohranjenimi motivi in portreti tudi v novem tisoč- letju prcdstavljala dragoceno pričevanje o življenju Slovcnccv v 20. stoletju. Otvoritev razstave sta z glasbcnim programom obogatili harfistka Pavla Ur- sič in flavtistka Karolina Zupan - Santl. Komorni duo jc predstavil originalna de- la treh skladatcljev, in sicer Andriesscna, Inghelbrechta in Donizettija. Razstavo si lahko oglcdate v Posavskem muzeju vsc do 7. junija letos. (S.M.) "NAPREJ" Dejavnost krškega Društva zaveznikov mehkega^ pristanka se širi tudi na podro- čje videa oz. filma. V prenovljeni dvora- ni Slovenske kinoteke je bil 10. marca premierno prikazan njihov prvi kratko- metražni igrani film "NAPREJ", ki je na- stal v koprodukciji D.Z.M.P. & O.R.N.G. Movie. Kot edini film iz neodvisne pro- dukcije se je uvrstil tudi na letošnji por- toroški filmski festival. Posebnost izredno nizkoproračunskega, 10 minutnega, 16 mm, črno-belega & barvnega režiserskega prvenca Borisa Petkovic'a je tudi v tern, da gre za (pri nas prvič) adaptacijo in ekranizacijo stri- povske zgodbe. Scenatij zanj jc Boris Petkovič napisal po stripu "U potrazi za razularenom pičkom" avtorjcv Darka Pe- roviča in Enriqucja Sancheza Abulija. Glavna junaka, v bistvu anti-junaka, sta povezana v neločljivo celoto. Njuna simbioza je pogojena z njuno hendikc- piranostjo, bistvo vsakdana pa najdeta v zasledovanju nasprotnega spola, kar ju pripelje do "roba" sveta, kjer se vse skupaj konča. Ali pa tudi začne? V filmu nastopita, iz predstav Nasa kabinet teatra posavskemu občinstvu že znana igralca Matjaž Javsnik in Drago Milinovic, kar je tudi zanju prvič. Film bo že ta mesec prikazan v nekaterih slovcnskih klubih, v zacetku aprila pa s šc nekaterimi ansambli v okviru DZMP- jeve enotcdenske izvozne ekspcdicije potujc v Švico. V Posavju ga pričakuje- mo v začetku maja, ko bo vreme omo- gocalo predvajanjc na prostcm. (G.T.) Za šolanje Melanije in Martine Pihalni orkester Kapele je organiziral v Brežicah in Krškem dobrodelna koncer- ta, namenjena solanju Melanije in Mar- tine Stipič, ki sta ostali brez staršev. Na prvi prireditvi v Brežicah so ob orkestru iz Kapel nastopili še moski pevski zbor Kapele, harmonikarski orkester Tonija Sotoška ter pevki Nuša Dcrenda in Mar- jeta Podgoršek - Horžen. Program je po- vczovala Suzana Vahtarič. V Krskem je nastopil simfonični orkester Glasbene sole Krsko, harmonikarski orkester T- onija Sotoska, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice, recitatorska skupina KI) Svoboda Brestanica, pevka Nuska Dc- renda, povezovalka Vidka Kuselj, in sc- veda Pihalni orkester Kapele. Oba kon- ccrta je podprlo več posameznikov in organizacij, med drugimi Obcina Bre- zicc, Radio Brežice, ZKD Brežicc, ZKD Krsko, KD Krško, Emona mesnica Bre- žicc, Cvetličarna Zičkar Brežice in Trgo- vina Sepec Kapele. Izkupicek obeh kon- ccrtov, in sicer 302.200 SIT, namenjen šolanju obch deklic, je bil nakazan na žiro račun, odprt pri LB Dobova. Pove- zovalka Suzana jc v Brcžicah med drugim dejala: "Hudo jc, kadar nam kruta usoda iztrga iz srečnega vsakdana naše najdrazje, toliko hujc, kadar v nesreči ostancjo nemočni - nasi najmlajsi. Mc- laniji in Martini ne moremo povrniti nju- nih brezbriznih in srečnih otroških dni. Še dolgo bosta zrli v svet v upanju, da prag domače hiše prestopita njuna naj- drazja mamica in očka. Vsc, kar lahko storimo jc, da nam ni vsccno." oKBürNiK ;S« kultura, izobraževanje... KULTURAVSEGAALI NIČESAR AMBIENTALNA RAZSTAVA OVUM Kulturno društvo Popck, ustanovljcno junija lani, se kot drusčina mladih in ustvarjalnih ljudi zavzema, da hi kultura postal a dostopna širši javnosti. Prvo stvar, ki si jc Popck zapisal v svoj pro- gram - je bila uvcdba ra/.likovanja med kulturno in umetnisko produkcijo. Gre za povezani, a hkrati zelo različni po- dročji. Kulturna produkcija je obče sprc- jcmljiva, močno pripeta na žc znanc obrazce, umetniska produkcija pa jc tista, ki kulturno nadgrajuje. Amatcrska dejavnost, ki jc siccr zelo po/.itivcn re- zultat kulturnc dejavnosti v prostoru - vendar pa ni in nc more biti tcmelj tistc splošne in osnovne likovne kulturc, ki si jo moremo in moramo prizadcvati ra- zvijati pri vsakem posamczniku. Pouk likovne vzgoje dandancs zajema kot enakopravnc članenc saino arhitckturo, kiparstvo in slikarstvo ampak tudi uporabno umctnost in industrijsko obli- kovanje, umetniško fotografijo, otroško risbo, urbanizem, varstvo spomenikov in stanovanjsko kulturo. V sevcrncm dclu starega dela mesta Kr- skcga oblikovno izstopa po/.nobaročna cerkev Sv. Duha, sprcmcnjena v galcrijo. V njej od 13. do 28. marca gostuje med- narodna razstava Zagrebčanke Ksenije Turčic. Avtorica se je v svojih projektih ukvarjala s kabalo. Njeno razvojno pot zaznamujejo ambienti, samostojne raz- stavc, katerih simbolika kaže na črne slutnje vojnih dogodkov ("Fin de siecle, 1991, "Lecistcrium",1992), sakralnc me- ditativnosti ("Expiatio" 1993, "Do ut des" 1995); v projektu "Vrt" iz leta 1997 pa nas opozarja na red in simboliko kul- ture, ki spominja na strukturo oblikova- nja vrta. Naslov ambicntalne razstave v Krškem je OVUM, kar po latinsko pomeni jajce. Simbol jc jasen sam po sebi; gre za pra- simbol, ki /a/.namujc zacelek. Ambicn- talna razstava jc izrazito naravnana na cclotno zajetje prostora, kar s strokov- nim izrazom imenujcmo "Gesamtkunst- werk". "Gesamtkunstwerk ali celostna umetnina po slovensko, jc pojem, ki za- znamujc obdobjc baroka. Slikarko hi lahko uvrstili v tok postmo- dernega ekspcrimcntalnega slikarstva. Zanima jo predvscm analiza prostora in svetlobe, dvch tcmeljnih prvin likovne umetnosti; bolj kiparstva kot slikarstva. Odločilen pomen ima dejstvo, da je sli- karka takoj po zaključku studija opustila govorico barv. Naslednja opazna značil- nost njenih projektov je v tern, da ele- menti ambienta, ki je nakazan komaj v konturah, poudarjajo sakralnost pro- stora. Pri tovrstnih razstavah se nehote pojavi vprasanjc, kje je estetska meja med arhi- tekturp in razstavljenimi objekti - in ko- liko je v instalacijo vključen gledalec. Za razliko od razstav drugih (hrvaških) umctnikov, objekti niso zgolj umeščeni v prostor - prostor se eo ipso prilagaja objektom. Kapela 12 X 5 m "diha" kot razkošen prazen prostor in kljub jasne- mu tlorisu daje vtis breztežne arhitekture. Slikarka je na podlago kamnitih cerkve- nih tal - na samosvoj način položila ogledala površine 25 irr. Gre za apsido cerkve, za severno in južno nišo. Mate- rijal sam, ogledalo ima globok vsebinski pomen. Ogledala nas asocirajo na iluzijo vodne površine, ko pa stopimo pred po- vršino ogledal, se s pogledom dota- kncmo globine. Najlepši pogled nam daje pogled iz balkona, oziroma pevske- ga kora. Galerija je tako "postala" slika, fizični, vendar tudi mentalni prostor slike. Gle- dalec v simboličnem smislu s svojim vstopom, vhodom v galerijo postane del slike, kar je seveda tisti skopičeni in fi- zični moment, na katerega je postavitev naravnana. Prostor se odraža z gibanjem. V ogledalih vidimo iluzijo omejenega belega polja, katerega središče je naša fragmentarna slika. Na sodobnih umetniških šolah pouču- jejo, da je umetniški izdelek "oblikova- na ideja", ter da je treba razvozlati idejo, ter da je treba razvozlati idejo in zanjo dobiti primerno umetnisko obliko oz. način njene upodobitve. Zakaj, ko je vendar lahko objekt včasih bolj zanimiv od ideje same. Umetnost ni nujno utele- šenje idej, te so lahko tudi popolnoma neusklajene s končnim "objektom". V nekaterih primerih sploh ne gre za umet- nost; morda gre za nov tip vizualnih in intelektualnih učinkov, mogoče je to no- va estetika odnosov.. Za branje in pre- poznavanje določenih "dejavnosti" po- trebujemo posebne kode. Najstnik, ki deska, natančno ve, kaj počne in zakaj. Ali ga kdaj vprašamo, če je to šport? Za realizacijo razstave se organizatorji zahvaljujejo vsem sponzorjem. Agaia Pevec 7. POLETNA PLESNA SOLA V NEREZINAH '*¦ Posavski plcsni klub LUKEC bo organiziral in izvedel 7. polrlin» plcsiio solo od IS. do 28. julija. 1998 v naselju Zveze prijateljev mladine Krško v Nerezinah na Malem Lošinju. Prijavite se lahko vsi, ki žc plešete in tudi tisti, ki se bostc s plesom srečali prvič. Cena: za člane 33.680,00 lolarjev, za nečlane 39.480,00 tolarjcv. V ccno programa so všteti vsi stroški (strokovno delo in varstvo otrok, organizacija, prevoz, nastanitev in bivanje ter prehranjevanje - 5 obrokov na dan). Plačilo je možno tudi na več obrokov. Kok za prijave jc 18. april 1998. Vse dodatne informacije dobite na telefonih: 0608/22-269 ali 041/663-058. W& OBŽOFNIK mladi pišejo MLADI DOFDSNIKI NI NAM VSEENO! (vam sporočajo EKOFRAJER.II i~ 4.b razreda OS Jurija Dalmatina Krsko) Bili smo pri Savi, kjer smo videli, koliko umazanije teče v to reko. Ko scm zagle- dal in zavohal to smrdečo umazanijo, se mi je v glavi zavrtelo. Tudi ograja ob Savi je uničena in zarjavela. Uničil jo je kisel dež in plini, ki se podijo iz dimni- kov tovarne. V Savi se sedaj skorajda ne da loviti rib. Ribe so namreč zastrupljene in bolne. Ce bo umazanija še dolgo tekla v Savo, reka ne bo več reka, temveč uma- zanija. Prosimo vas, da bi naredili na- prave, ki bi vsaj malo izboljsale zrak, ter reko Savo v Krškem. UKREPAJTE PRO- SIM!!! Tilen Mirt Ni nam vseeno, ker spušcate v Savo uma- zanijo, onesnažujete nase in vase okolje. . Radi bi, da sedete za mizo in se pogo- vorite o onesnaževanju okolja. Zelo ogrožate naše zdravje, verjemite mi!!! Denis Bo go I in Kar teče iz Celuloze v Savo, je prava packarija. Grozno smrdi; res bi potrebo- vali čistilne naprave! Vonj je po kloru, dioksidu. Fuj!!! Uboge ribe, ki plavajo tarn, si sigurno želijo čiste vode. Po mo- jem, bi se ta packarija imenovala H2O smrad. Zato mi res ni vseeno, ali gre iz tovarne svež , čist zrak, ali pa zadusljiva, umazana snov. v Tinkara Troha Ni nam vseeno, da zjutraj, ko stopimo iz hiše, ne moremo globoko vdihniti svc- žega zraka, ampak v nos udari vonj po praženi kavi. Ni nam tudi vseeno, da ne moremo hoditi po mehki travi, ne da bi imeli črnih nog. Tudi cvetice okoli nas so posute s črnim prahom. Tudi ribe, ki jih lovimo v Savi, niso vcč za nas zdrava prehrana. Le kako bi nam bilo lahko vse- eno!? NAREDITE ČISTILNE NAPRA- VE! Urban Zigante TITANIKSEPOTAPUAV SOLZAH! Odkar vrtijo v Brežicah Titanik, so vsa dekleta custveno "razrvana". Nekatera solzic niti ne morejo prikriti. Ubogi Leo- nardo di Caprio! Utonil bi lahko v de- kliških solzah. Le zakaj je rinil v Atlan- tik? Take filmske histerije ni povzročil še noben film v naši generaciji. Nekatere hodijo v kino jokat po vcckrat, pa še placujcjo po vrhu. Fantjc pa kdaj pa kdaj smrknejo v rokav. Kaj vse naredi Ijubc- zen?! Fantjc, postanite Leonardi, doz.i- veli boste čudežc. Oscbno mi je bil film izrcdno zanimiv, slikovit in neverjetcn. Jani Lipej, H.r OS A rtiče ZIMSKA SOLA V NARAVINA ROGU Bilo jc zelo prijetno, saj smo imcli veliko zabavnih tckmovanj. Najbolj pa mi je bilo vseč tckmovanjc v slalomu. V torek zjutraj se je 1 .skupina (najboljša) odpra- vila na smučišče, kjer smo dobili vsak po tri palice. S tovarišem smo odšli po smučišču in jih zapikovali v sneg. Dan prej smo izžrebali štartne stcvilke. Moja " ¦¦¦. i , «s$p; ^:. * "Ym .¦:¦ _ ^^^ " _ ^^ . -¦¦¦- - BADMrNTON Ležim na postelji. Sonce sije skozi okno in me boža po laseh. Tišina je opojna in prijazna... "Buum!" "Hello, Spelica!" Kar stresem se. "Aaa! Žiga, kako si me prestrašil! Smrka- vec, ne delaj več tega, okej?" se razhu- dim. "V redu, še sem v "formi". Hotel sem te le vprašati, ali bi šla z mano igrat bad- minton..." "Ne, Žiga. A ne vidiš, da sem zaposlena?" "Oh, saj res. Danes si pa res zaposlena, vidim, vidim - z buljenjem v posterje, kajne?" "Ziga, kaj ne vidiš, kdo je na posterju?" "Me tudi ne zanima, sploh pa... veš, s tern "delom" ne boš dobila službe! No, se greš igrat z mano badminton?" "Ne!!! Imam mnogo pametnejših oprav- kov, kot je tekanje za žogico..." "To praviš samo zato, ker veš, da boš zgubila," zasika močeradek. "Jaz? Zgubila? Ti bom že pokazala!" mu zabrusim, vstanem in se začnem obuvati, čeprav sem med tern kar mimogrede se- veda ugotovila, da me je mali uspel spro- vocirati na stokrat preizkušeno finto. Po- grabim lopar in žogico ter zdrvim za malim izzivalcem na dvorišče. "No, Špela. Jaz začnem, v redu?" "A tako? Zakaj pa ne bi smela jaz začeti?" "Zato, ker ne boš udarila žogice do me- ne!" "Oh, kako si drzneš!" In že se začne pravcato sabljanje z lopar- ji... AuuüiiüUh! "Kako otročje se obnašata!" se zasliši mamičin glas. "Žiga je začel!" "Ni res, mami, ona jc začela kot zmeraj!" "Ah, prav gotovo! Jaz sem začela, ne?" "Ja!" "Tišina! Lep dan je, zato ga pametno iz- koristita!" pripomni mamica. "No, prav!" izstreliva. "Špela, pustim ti, da začneš," je nenado- ma prijazen bratec. "Mar res, kaj te je pa pičilo?" "No, naj ti bo, ker si že moja sestra..." "Lepo, lepo, morda pa se bo le našlo kaj pameti v tvojih možganih." "Ne žali me, raje udari žogico!" "V redu..." Pus! Zogica se vrti in vrti po zraku, kot da bi plesala nekaksen pies. A glej, zaradi ve- tra nenadoma spremeni smer in mi pri- leti nazaj na glavo. Ami! "Poslušaj, tavelika, smisel te igre je, da žogico podaš meni, ne pa, tako kot to počneš ti, ki jo podajaš sama sebi. Razumeš?" "Veter je zapihal!" užaljeno zasmrkam. "To vedno rečeš!" "Pa ce je res! Zakaj mi ne verjameš?" "Problem je v tern," strokovno izreče mladi pišejo ¦ štcvilka je bila 2 (prcd/adnja. kcr smo tckmovali od 49 do I). Ko jc tovariš za- klical "SMUK", scm sc pognala po bcli strmini. Uživam. ko smučam. Prevzame mc občutek svobodc, kajti bogastvo Slo- vcnijc so bcla smučišča in /dravilcn /rak, ki ti da neizmerno moč. Končno! V disku. kjer smo preživeli za- dnji vcčcr. so razglasili re/.ultate smuča- nja. Osvojila scm prvo mcsto mcd dekli- cami in trctje v mnogoboju (zbranih je vcč igcr). Sledila je zabava pozno v noč, ee scm natančna, do dcsctih. Nato smo smuknili v pižamc in zaspali. V naši sobi jc bilo okno zclo slabo in je sneg neslo v sobo. Nckalcre deklicc so spale s kapo na glavi. Aiui Benjc, 5.r OS Jurija Dalmatina Krško PRESENECENJE Polona prcjmc pisani paket. Poštno po- šiljko princse pridni poštar. Pogleda pa- ket, pa pravi: "Plačaj, prosim!" Polona povleče peneze, preštcjc, pa plača. Poštar pohiti proti poštnemu predalu. Polona pregleda prcjcto pošiljko. pa poskoči: "Prescncčenje!" Pleten pulover. plišasti psieek. poleg pisemce prijatcljice Pie. Presrečna Polona pokliče Planinčevega Petra, pa pove: "Prihajam!" Pohiti po po- /nani poti proti Pctrovcmu prebivališču. Polona prispe, ponosno pokaže paket. Peter pa pravi: "Prečudovito!" Andrcjd in Siinoiw Juzhinsck, 5.r OS Savo Kladnik Sevnica BIL SEM MARTIN KRPAN Bil sem majhen. toda vseeno velik in močan fant, saj se je to tudi videlo. Moje mišiee so mi stale pokonci kot lasje zju- traj. Rad sem se pretepal. se lovil po stre- hah in se skrival y vodi. Nekega dne pa so nadme postavili nad- vsc močnega junaka. ki je imel u.šesa kot radarje in očke velike kot jajce. Prišel je, da bi me spravil z vasi, toda to ni šlo. Brcnil scm ga v zadnjo plat, da je pristal na Marsu. potem pa se je še okopal na Antarktiki. Videl sem, da ga je to vcselilo, saj je prišel nazaj, da bi se me ponovno lotil. Izruval sem streho in ga tresčil po glavi, ki je bila zelo mehka, saj se je od udarca kar stopila. Tako sem vseeno ostal na vasi, kjer pa me ljudje niso preveč marali, ker sem bil drugačen. Vendar sem le navezal stike / njimi. Resil sem jih pred točo. Šel sem z avionom do vrat na Kripton in jih zaprl. Tako sem obdaril celo naravo. Od tega trenutka sem se vedno redil. Ljudje so mi vsako sekundo prinašali hrano, za to pa sem jim še dancs hva- ležen. saj sem z debelostjo pristal v 6. Razredu. Prinio: Drenovcc, 6.r OS Koprivnicd piše Maruša, riše Miloš pametnjakovič, "da ne znaš udariti žo- gice!" "Ni res! Ali naj se enkrat zaenem?" Puf! A glej ga, zlomka. lopar malo premak- nem in žogica zleti na sosedovo smreko. "Pojdi ponjo!" zavpijem. "Mar misliš, da sem opica?" "Nekako tako...", /amrmram. "Oh, čc ne boš lakoj utihnila, boš šla sama ponjo!" "Že prav..." Bratee se spretno zavihti in žogico vrže na tla... V tern trenutku pride mimo Lu- kec, tisti mali, sosedov nuilc. "O, živjo, Luka!"" zavpije Žiga. "Haj, stari. Kot vidim, igrata badminton." "No, tcmu ne bi mogel ravno tako reei..." Rdečica mi pljusne v obraz. "Luka, igraj / mano!" zamuka mali zo- prnež. "Kako? Saj ni dovolj loparjev!" prese- nečeno zajeclja Luka. "To pa res ni problem." rcčc Žiga in mi iztrga lopar iz rok. "Hej! Ali jaz ne bom vcc igrala?" jezno vprašam. "Ne, kar pojdi nazaj buljit v tiste svoje posterje!" "Nesramncž!" Solze mi stopijo v oei, ste- čem v hišo, za hrbtom pa slišim smeh. Nič zato, si rečem čez čas. ko zopet ležim na postelji in sanjarim. Sonce si jc skozi okno in me boža po laseh. Zivcl mir! Wl 0BŽ0FNIK zanimivosti kdor peti ne ve, * ^ OT\ VREME HVAl' AL' TOZI Pesnikova modrost, ki pa je misel, s katero se srečujemo vsak dan, zlasti pa dandanes, ko nam vreme povzroča velike težave in kot bomo videli v nadaljevanju, se vremenske razmere v naših krajih ponavljajo in je to delalo težave tudi našim prednikom. Lfito1846 Zima lepa in topla ter brez snega. Laiba- cher Zeitung od 6. marca 1846 poroča: "Vrema je nenavadno lepo. Najstarejši ljudje ne pomnijo taksne zime, tudi ta- kšne ne, kot je bila leta 1834, ko je bila velika suša, vendar izredna vinska letina. Februarja so že cvetele marjetice in le- tali so metulji. V južnem predelu Rajhen- burga so že januarja cvetele travniške rože. Na žegnanju 24. maja tega lcta so v Zagorju prodajali zrele češnje. Zetev je bila zelo zgodaj." LLto1847 ¦ 30. januarja je kazal termometer +10 sto- pinj, 14. februarja pa -20, 25. maja + 27 stopinj, kar je bil najbolj vroči dan leta, jumij je hladen, 13. junija +7 stopinj, 29. junija + 9 stopinj. V tem letu je bilo veliko sadja, zlasti jabolk, ostalih pri- delkov pa ni bilo veliko. Leto1848 Tcga leta je bila zelo dobra vinska letina. Leto1850 Januarja je hud mraz, 23. januarja jc bilo -28 stopinj ..Taksne zime ne pomnijo. Pri brodu na Vidmu je Sava zamrznila. Velika lakota in draginja. Vina je bilo malo in to kislo. Kronist je v svoj koledar za leto 1850 zapisal naslednje: Binkoštna ne- delja 18. maja je bila za prebivalce Raj- henburga in okolice dan groze. Popol- dne okoli 2. ure se vali od jugovzhoda nevihta, ki jo spremlja močan vihar, toča z neprckinjenim grmenjem in trcska- njem. Prizadeti so kraji Dolenja vas, Stara vas, Videm in trg Rajhenburg. Voda je zalila hiše, ki je tekla skozi okna in vrata. Voda je nosila vse kar je dosegla. Zcmlja sc jc rušila in odnesla vinograde. Rcsiti sc ni dalo nič, bilo je 5 človeskih žrtev, čeprav je bila ujma sredi dneva. Popol- noma so uničcna polja in vinogradi, uni- čeno jc premoženje, orodje in živina. LjEto1851 Suha in topla zima. Za Božič je rahlo padal sneg, ki je kmalu skopnel. 6. marca je ponovno snežilo. Ker so pa bili že tc- pli dncvi, sc sncg ni obdržal, tako da so lahko ljudje dclali po poljih in vinogra- dih. O Veliki noči, 20.a prila, so ozelenela drevesa in za Jurjevo je imclo žito klasc. Vse to je napovedovalo rodno leto, ve- ndar deževno poletje je upanje za dobro žetev podrlo. Sledila je lakota in dragi- nja. Funt (0,50 kg) govejega mesa je stal 13 kr. 7. maja je Sava dosegla v nekaj urah zelo visok vodostaj. 14. junija je pokazal toplomer + 25 stopinj. Voz ka- lanih drv jc stal pred 30 lcti 20-30 kr., danes pa 2-3 goldinarje. Leto1853 Tcga leta je bilo malo žita, tako da jc veljal mernik pšenice 9 goldinarjcv, me- rnik koruze pa 5,50 goldinarjev. Letö1854 10. in l L.septembra je bila tako tnocna slana, da je uničila vsa polja, ki so bila posejana z ajdo. Draginja jc zelo močna, že več let jc krompirjeva bolczen. Leto1855 V adventu zelo močan mraz, I 3. decem- bra jc bilo -19 stopinj mraza. Leto1856 Od 13. do 15. marca so bili zelo močni snežni viharji. 19. marca je pokazal to- plomcr -10 stopinj. Julij je deževen in hladen. Avgust je zelo lopel, 10. avgusta je pokazal toplomer + 25 stopinj, 11. av- gusta pa + 26 stopinj. 29. oktobra ob pol scdmi uri zvecer so na jasnem nebu opazovali v Senovem svetlo gorcčo kro- glo, ki je letela v smeri proti zahodu. Pojav sc je lahko opazoval okoli 40 se- kund. Kot orientacijo za ccne navajam cene z.elczniskih vozovnic iz leta 1850 od Ljubljanc do Zidanega mosta - 1 .razred: 2 goldinarja 33 kr.; 2.razred: lgoldinar 34 kr.; 3. razred: 1 goldinar 8 kr. Na vrcme, ki sem vam ga opisal na po- dlagi zapisov, verjetno takrat ni vplivala ozonska luknja, avtomobili ali avioni, zalo smo lahko pomirjeni, kajti na vreme vpliva vse kaj drugega, to so zakonitosti naravc, pred katcrimi pa jc človcštvo nc- inočno, zato se moramo zadovoljiti s tem, kar nam je ponujeno. Iz rujhenburškc fame kronike: Olajs LOVRENČIČ Prvo občinsko prvenstvo v C programu Gimnastično drustvo Rain Krško, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja, jc v telovadnici krške osnovnc sole po 20-letnem premo- ru v tej športni panogi izvedlo prvo občinsko prvenstvo v C progra- mu v ženski športni gim- nastiki za osnovne sole in B progra- mu Gimnastične zveze Slovenije. f Nastopilo je 41 telo- vadk iz osnovnih šol Kostanjevice, Rake, Brcstanice tcr krškcga GD Rain Krško. V konkurenci mlajših pionirk sta prvo mesto osvojili Nika Tkalec (OS Krško) in Nina Vajdič (OS Brestanica) s sestevkom mnogoboja 34,60 točk, trctje mesto pa je /asedla Ta- deja Gerzina (OS Brestanica). V ekipnem delu so bile v konkurenci mlajsih deklic najboljše telovadke OS Brestanica s se- stevkom 168,20 točk in so si priborile nastop na podrocnem prvenstvu C pro- grama v ženski športni gimnastiki. Drugc meslo je osvojila ekipa OS Krško, tretja pa je bila OS Raka. V konkurenci starcj- sih deklic C jc v posamicnem gimnasti- čnem mnogoboju je s sestevkom 35,90 točk zmagala Nataša Stevanovič, prcd Nino Jambrec in Karin Jurkovič (vsc OS Krsko). V ekipnem tckmovanju so krške telovadke prcpričljivo slavilc s sestev- kom 174,80 točk in sc uvrstile na po- dmčno tckmovanje. Drugc jc bila ekipa OS Raka, trctje mesto pa je pripadlo OS Kostanjcvica. Na tckmovanju so se v B programu pomcrile tudi kadctinjc GD Rain, tried katcrimi sta Petra Zaplatič in Simona Gnidica v mnogoboju zbrali 37,10 točk, Špela Lupšina pa jc scstcla 36,50 točk. Najvisjo oceno prvega ob- cinskega prvenstva jc prejela kadetinja B programa na bradlji, in siccr 9,70 točk. OB^OrNlK i^j tel./fax: 0608 81 709 ^M GLEJTEJ^OGLASUJTE^B ¦ intErni I 7.000 potencialnih gledalcev ^bar ^ ^1^ Metka Kociper s.p. RAKA22,0274RAKA tel.: 0605/75-353, mob.: 041/705-936 v sklopu vulkanizerstva unetič ¦»nna:iki: STUDBNEC 5. april. ob 15. uri, igrišče Studenec: sola malega nogometa, org. SD Studcnc KRVEJ 26. marec, ob 19. uri, Krmclj: otvoritev knjižnice DKŠD Svoboda Krmclj 28. marec, ob 19. uri, kulturna dvorana Krmelj: koncert s plesno koreografijo vokalnc skupine Corona iz Boštanja ŠBNTTJANŽ 18. april, ob 10. uri, gostilna Repovž: salamiada - slovensko finale KRŠKD Avla KD Krško: Likovna razstava Jožicc Mikek - Veber in Kostje Virant - 'odprto do 30. marca (v času prireditev). Galerija Krško: ambicntalna razstava OVUM - odprta do 28. marca (vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. urc; ob nedel jah od 9. do 1 2. ure) 3. april, ob 18. uri, mala dvorana KI) Krško: predavanjc z diapozitivi "Po plezališčih Divjega zagoda"; org. Andrcj Sotclsck in Aleksandra Voglar (PAK) ZDOLE 26. april: triatlon za vse kategorije, org. ŠD Zdole (31-829) SBMCM) 4. april: pohod na Bohor - občni /bor PD Bohor (Tatjana Vrečko 79-391 26. marec, ob 18. uri. Knji/nica lirežice: potopisno predavanjc o Indoncziji (otok Bali) Braneta Kobala 28. marec, dvorana OS Bre/ice: občinsko pokalno prvcnstvo v malem nogomctu, org. SZ Bre/.ice (62-690) 29. marec: pohod po poleh brežiškc čcte; 3-4 ure, pot ni zahtevna - org. PI) Bre/ice (Marija Veble - 62-979) Posavski muzej Brežice: kiparska razstava Vladimirja Stovicka - odprto do 7. junija ČATEŽOBSAVI 25. april: plavanjc, igre na vodi, kolcsarski izlet, testiranja: org. Termc Čatcž (Tatjana Pohar 35-000, 35-903) Višja (visoka) borza dela V preteklem mesecu so delodajalci posavske regije objavili 47 potreb po kadrih z vi.sjo in visoko izobrazbo: pridelovalci rastlin (2 osebi), veterinarji (1), pridelovalci hrane (1), mehaniki in strojniki (6), elektrikarji (5). raču- nalničarji (1), kemiki (1), gradbeniki (2), eko- nomisti (8), organizatorji dela (1), pravniki (2). administrators (2), vzgojitelji in učitelji (4), naravoslovci (4), likovniki in oblikovalci (2), poklici v zdravstvu (2) in poklici za socialno varstvo (3). Hkrati pa jc v tern obdobju iskalo zaposlitcv 150 brezposelnih oseb z omenjenimi sto- pnjami izobra/.be: pridelovalci rastlin (4), ži- vinorejei (3), veterinarji (2), lesarji (2). me- haniki in strojniki (15), -elektrikarji (9), računalničarji (2), kemiki (4), farmacevti (1), tckstilci (3), izdelovalci oblačil (1), izdclo- valci obutve in usnjenih izdelkov (I), geodeti (1), gradbeniki (2), želczničarji (1), ladjarji (1), ekonomisti (32), organizatorji (10) in pravniki (9). Prodam vinograd v okolici Senovcga. Tel.: 71-571. Inštruiram angleski jezik za osnovne in srednje sole. Cena: 90 min/1.500 SIT. Tel.: 62-602 (Rajka, po 17. uri). Duo Fantasy izvaja kvalitetno glasbo za porokc in druge zabave. Tel.: 0608/ 22-267. Obveščamo vse. ki ga poznajo. da se je gospod Janko Vlahušič, prese- netljivo po dolgem in te- žavnem mladostništvu, končno uklonil zobu časa in vstopil v zrelo dobo. Preobrazba od ljubljan- skega žabarja do natura- liziranega Krčana ni bila lahka. Slava mu! Čestitamo sodelavci! stalte '' i- *m» FRIC & RAM0VŠ YRTHnRfTYO CYCTUCflRSTYO TERmoTGiiniKn Suva Fhc, Ribruld 38,8290 SEVNICA, tel.: 0608/81-365, 81-320,41-516, fax: 0608/81365, mob.: 0609/644-145 Naša vrtnarija in cvetličarna Silva vas zopet presenečata po 20. marcu pripravljamo dneve odprtih vrat. V tern času ste še posebej dobrodošli, saj vemo, da je pomladanski čas primeren za saditev in potrebujete na- svet, sadike, dobre substrate in še kaj, da bo vaš balkor tudi letos sijal od lepote. Pa tudi sadike vrtnic, grmovnic, blazinastih trajnic in dišavnic si še lahko nabavite. OBSgOrNIK :«3 II \faw |,"*J IM* m^~ Jgm I^JH Vm& I » ¦¦¦> ;;iSMpB>li ^^^""'^¦^^ ^VHI «MM i ^ •• y ^^^ ^ i 8w/ fl /i ¦!