kaliti, kloniti, sloniti, kolti, školjki» кото1ъ, kopyto, kotora, к-ьгтъ, kvdati, skok, stčnb, tënb), 5. ie. k' — psi. k (kosa, svekrb), 6. ie. — psi. к (кашу, kostb, koza), 7. ie. k — psi. k (korva). 8. ie. g'h — psi. g (bergi,, gorcl-f,. gQSi>). Lahko torej trdimo, da je knjiga V. V. Martvnova v jezikoslovju posebna in pomembna novost. Čeprav temelji na novih, strukturalnih pogledih na jezik, pomeni istočasno tudi trdno vez s tradicionalnim jezikoslovjem. Dosledna re- trospekcija in sistemsko gledanje na razvoj glasoslovja vodi avtorja pri od- biranju konkretnega jezikovnega gradiva in mu omogoča sprotno preverjanje ugotovitev, tako da so slučajne domislice pri rekonstrukciji zreducirane na najmanjšo mero. Priznati je treba, da je avtor brez predsodkov upošteval dosedanja domača in tuja dognanja, razumljivo pa je, da mu to in ono tudi ni bilo dosegljivo (pegrešamo npr. Ramovšev Konzonantizem, Čopovo razlago sèd~0 in sčr-0 v SR XII, 178—181, G. Shevelova A Prehistory of Slavic, 1964). Franc Jakopin Filozofska fakulteta, Ljubl jana NOVA RAZPRAVA O GOETHEJU PRI SLOVENCIH* Usoda Goetheja v slovenski književnosti je gotovo téma, ki sodi med zelo pomembna in k l jub mnogim dosedanjim ugotovitvam še nedefinirana mesta slovenske l i terarne zgodovine. Problem je močno zahteven, če ga odpremo z globinske strani in če se ga lotimo z zornega kota resnično pro- duktivnih vprašanj , kot so: Ka j je slovenska l i terarna kul tura spiejela od Goetheja in česa ni mogla sprejeti? V katera slovstvena obdobja se je vrasel in v katera se ni mogel? Kdaj je v procesih naše l i terature pomenil pobudo, kda j zavoro in retardacijo? Koliko je pomagal u t r jeva t i ali celo soustvarjati tipološki us t roj slovenske književnosti? Nekako tako bi se glasila globlja opravičila in poslednja vp iašan ja téme Goethe pri Slovencih. Seveda pa poštena pot do vsega tega ne more drugače, kot da pelje na jpre j mimo nujne množice man j vznemirljivih, bolj skromnih in predvsem bol j težaških vpra- šanj in potreb, ki se glase: pregledati vse dosedanje ugotovitve ali trditve o teh rečeh, zbrati čim več opri jemlj ivega gradiva o Goethejevilr odmevih na Slovenskem, urediti to gradivo v zgodovinsko smiselne kroge in člene ter tako pripravit i zanesljiva tla za prodor k bistvu stvari. Krakar jeva razprava po svoji zasnovi in izvedbi sodi pretežno v to. bolj opisno in faktografsko območje raziskav in jo je šteti med temel jna dela naše goethologije. Razprava za jema problem od prvih odmevov Goetheja na Slovenskem v Zoisovem krogu konec 18. stoletja do prvega prevoda Fausta I izpod Mandel- čevega peresa leta 1863. Snov je razdel jena v uvod in štiri poglavja, ki se v glavnem pokrivajo s slovstvenimi obdobji, kot so si pri nas sledila od poznega razsvetljenstva in mimo romantike do začetkov realizma. Znotraj te kompozicije sta posebni poglavji dobila Janez Primie na začetku razprave, kot prvi izpričani prevajalec Goethcjevih pesmi v slovenščino, in Valentin * Lojze Krakar, Goethe in Slovenien (Die Rezeption seines Werkes bis zur ersten Übersetzung von Faust I . Inaugural-Dissertat ion. . . Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slovencu, München 1970 (Dr. Dr. Trofenik). Mandelc na koncu razprave, kot prvi prevajalec Fausta I in s tem začetnik novega obdobja Goethejeve prisotnosti med Slovenci. Poglavitno delo, ki ga je Krakar opravil znotraj tako razporejene zgodovinske mreže treh obdobij, je skrbno evidentiranje Goethejevih odmevov pri nas. Sem šteje: izpričane omembe pesnikovega imena v tiskanih in rokopisnih virih, prevode njegovih besedil in vsaj bežne ocene teh prevodov, uprizoritve Goethejevih del in nazadnje tudi vplive oziroma reminiscence, kot se kažejo v slovenski slov- stveni proizvodnji. Njegovo zanimanje sega v glavnem do tja, do koder kaže materialna resnica in bolj ali manj brezosebna dokumentacija stvari. Pri obravnavi vplivov ali reminiscenc, k je r se začenja razsežno območje domnev, pa se drži in odloča znotraj že znanih trditev, pri čemer daje največ za- upanja Slodnjakovi komparativistični metodi in praksi. Vendar Krakarjevo razpravljanje mestoma tudi prestopa razmeroma zamejeni prostor in namen pričujoče raziskave in posega v višje ali sosednje problemske kroge. V u v o d n e m p o g l a v j u najdemo skrben popis prvih skromnih od- mevov Goethejevega imena na Slovenskem proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja, oprt po večini na Kidričeva in Ludvikova dognanja, vendar ponekod tudi izviren. Sem spada predvsem pregled dotoka Goethejevih del v ljubljansko licejsko knjižnico in pa opis Goethejevega mesta v učnem programu takratne srednje šole, ki je iz razumljivih razlogov dajala mnogo več prostora moralistu Schillerju. V tem poglavju je Krakar žal opustil lepo priložnost in potrebo, da nam natančneje predstavi Kopitarjev literarno- estetski nazor in nekoliko ostreje ali vsaj določneje zariše svojevrstno vklju- čevanje Goethejevih miselnih sestavin vanj. Zadovoljil se je z zelo splošno Prijateljevo oznako stvari, novejšo strokovno literaturo pa deloma obšel. V p o g l a v j u o J a n e z u P r i m i e u srečamo novost, ki je vredna posebne pozornosti. Med rokopisi tega avtorja je Krakar ju uspelo odkriti slovenski prevod druge Mignonine pesmi (Nur wer die Sehnsucht kennt — Le kdor shelé poena). Nekatere okoliščine dopuščajo domnevo, da je prevod nastal leta 1810, in če je to res, ima Krakar zaslugo, da je odkril prvi prevod Goetheja v slovenščino. Doslej znani prevod odlomka iz Wertherja je namreč Priinic zapisal šele v naslednjem letu 1811. Poleg tega pisec razprave opozarja še na vrsto drobnih, a razmeroma verjetnih odmevov wertherjanstva v pes- niških zapisih istega avtorja. Razprava je v tem poglavju zelo uspešna, lo nekoliko preobremenjena z osnovnimi življenjepisnimi informacijami, ki jih srečujemo tudi pozneje, a so bile za nemške ocenjevalce najbrž potrebne. Naslednje poglavje pripoveduje o G o e t h e j u i'n s l o v e n s k i r o - m a n t i k i. Krakarjevo evidentiranje zapisov, prevodov in odmevov zaobsega pet slovenskih avtorjev: Čopa, Prešerna, Vraza, Levičnika in Koseskega. Novosti, ki jih prinuša, so naslednje: opozorila na Čopov rokopisni izpis Goethejeve sodbe o Manzonijevih himnah, o verzu tragedijo in enjambe- mentu; kritična primerjava Prešernovih Sršenov in GoetRejevih ter Schiller- jevih Ksenij; bežno kritično opozorilo na pri nas neznano razpravo Dietrieha Gerharda o Prešernu (Vergangene Gegenwärtigkeiten, Göttingen 1966); in naposled sodbe o prevodih. Seveda se nam postopki evidentiranja ob tako tehtni problematiki, kot se v zvezi z Goethejem začenja prav v obdobju slovenske romantike, zde preskromni. Posebno še ob Čopu in Prešernu. Kaiko j e sploh mogoče mimo obravnave Čopovega literarnoestetskega nazora in vprašanja, kakšno mesto so v njem zavzemale Goethejeve misli? Ali: kako je mogoče prezret i goethejevski filter, skozi katerega je Čop sprejemal na primer tako bistven pojav evropske romantike, kot je bil byronizem? Dokazi so v korespondenci, če jo pr imerno beremo, in Krakar jo je prebral . In kako j e mogoče mimo izrazito »klasične strukture« Prešernove romantike, ne da bi sploh pomislili na Goethejev in po n jem Schleglov odnos do antike in renesanse? In. ali se da čisto mimo razmiš l janj o odmevih Fausta pri Pre- šernu? Skratka, slovenska romantika ima v svojem ustroju celo vrsto mest. ki so bila Goetheju resnično odprta, odprta na čisto drugačen način kot njegov častilec Kopitar, in ki niso ostala brez globljih odmevov na Goethejev«) misel in poezijo. V tem poglavju Krakar k l jub resnemu pr izadevanju tudi sicer ni imel posebne sreče. Pod pero se mu je vrinila vrsta spornih, ne- rodnih ali napačnih zapisov. Na strani 51 beremo: »Nach dem Tode seines Freundes Čop (1835) schrieb Prešeren in tiefer Trauer das deutsche (und slooenisclie) Gedicht 'Dem Andenken des Matthias Zhop'.« (Kurziv В. P.) Upajmo, da je vest o Prešernovi slovenski pesnitvi pomota pri prepisovanju ali tiskovna napaka. Najbrž se je Krakar ju prav tako na hitrico zapisalo, da je Prešeren pisal »in oberkrainiseher Sprache« (s. 58). Sem sodi tudi pri- merjava, ki pravi, da je Levičnik Goetheja prevajal celo »mit grösserer Feinfilligkeit als ein anderer Dichter dieser Epoche, Koseski« (str. 66, kurziv В. P.). Z jezikovno in prevajalsko tenkočutnostjo so bile pri Koseskem neke težave, tako da je res ne bi kazalo jemati v besedo in pr imerjavo. Pri more- bitni slovenski izdaji knj ige bi bilo dobro še enkrat premisliti tudi zapise o Krstu pri Savici, kot jih beremo na str. 56. Med na jbo l j problematična mesta razprave pa sodijo misli okoli Stanka Vraza in o razlogih njegovega prestopa k ilirizmu. Zadeva nima nobene zveze z Goethejem, poleg tega je temel j i te je obdelana že drugje . Krakar jevo precej enostransko obsojanje Čopovega in Prešernovega kioga ter zagovar jan je Vraza bi sicer utegnilo ugajat i kakšni regionalni zavesti, vendar pa problem danes ne sodi več na to raven obravnave. V korist razprave bi bilo, da v morebitnem slovenskem prevodu ta mesta v celoti odpadejo. Tretje poglavje poroča o G o e t h e j u v z a č e t n e m o b d o b j u s l o - v e n s k e g a r e a l i z m a . Najpre j je na vrsti obravnava nem. pesnika v ta- kratni Schollovi gimn. čitanki, zatem pa njegovi odmevi pri Valjavcu, Levstiku, Jenku, Jurčiču in naposled v šestih posvetilnih pesnitvah, ki so j ih v tistem ča.su sestavljali po zgledu znamenite Goethejeve Zueignung. Med tehtnejša mesta sodi Krakarjeva oznaka in ocena Valjavčevega prevoda Ifigenije na Tavridi (1856), ki je prvi večji slovenski prevod iz Goetheja, in pa opis od- mevov nemškega pesnika v Levstikovih pesmih Dve otvi in V gozdu. Med preveč poenostavljene razlage spada razprav l jan je o Levstikovem Uvodu (str. 102) in Jenkovi Kaj vam mar (str. 92). Do očitne in nujnega popravila potrebne napake pa je prišlo ob polemiki z Bernikovo razlago zvez med Jenkovo Divjo rožico in Goethejem (str. 90—91). P reve r j an j e gradiva pokaže,