delavce, je potrebno dostaviti v 15 dneh od objave natečaja. Vloge za gradnjo, prenovo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji je potrebno dostaviti do vključno 15.4.1983.
Vloge, prispele na natečaj po roku in nepopolne vloge, se ne bodo obravnavale.
Vloge udeležencev natečaja sprejema DELOVNA SKUPNOST SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 34, DOMŽALE, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležitev na natečaju.
Odbor za planiranje, bo po zaključku natečaja obvestil udeležence o izidu natečaja.
Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
Obveščamo vse zainteresirane, da je v tej številki Občinskega poročevalca objavljen tudi Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Domžale.
(/"delegatski ©l^ešCevalec^O
Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale
n ločeno zasedanje zbora krajevnih skupnosti:
ŽIVAHNO O DAVKIH OBČANOV IN PROGRAMU SKUPŠČINE
Dne 17.2.1983 so delegati Zbora krajevnih skupnosti zasedali na svojem 9. ločenem zasedanju, V zahtevnem dnevnem redu so spregovorili med drugim o osnutku odloka o davkih občanov, živahno so razpravljali o osnutku programa dela zborov skupščine občine v obdobju od februarja do decembra 1983, poslušali pa so tudi poročilo o izvedbi obveznega radiofotografiranja občanov naše občine v preteklem letu.
Domžale 28. 2. 1983, Št. 2
O osnutku odloka o davkih obča- tere   druge, pretežno
lokalne pripombe.
O programu Skupščine
precej
nov
Osnutek odloka o davkih občanov so delegati prejeli v skupščinskem gradivu, prav tako pa smo svoje bralce precej obširno seznanili z njim v pretekli številki našega časopisa. V razpravi za občane v zelo zanimivi temi so sodelovali mnogi delegati, med njimi tudi delegat KS Lukovica, ki je predlagal, naj bi z davčnimi olajšavami stimulirali tiste občane, ki uvajajo izkoriščanje sončne energije, manjše vodne vire itd.
Delegat krajevne skupnosti Homec-Nožice, je v imenu svoje delegacije predlagal, da ne bi v obdavčitev več kot 70m2 stanovanjskih površin v zasebni lasti prišli le lastniki zasebnih hiš, ampak tudi nosilci stanovanjske pravice v družbenem sektorju. Tov. Jeran, direktor Uprave za družbene prihodke, je pojasnil, da bodo ta davek plačevali vsi lastniki stanovanj, ki imajo nad 70m2 stanovanjske površine.
Delegat iz Trzina je predlagal davčne olajšave, ki bi v večji meri stimulirale storitveno obrt, podane pa so bile tudi še neka-
Vnovič je bilo na zboru krajevnih skupnosti zahtevano, da se vprašanje smradu čimpreje obravnava problem smradu, ki je v poletnem času iz leta v leto hujši komunalni problem. Sprva so predvideli obravnavo tega-problema šele ob koncu leta, vendar pa so sklenili, da bi bilo zaradi zgoraj omenjenega potrebno o tem problemu spregovorili že prej. Zato so sklenili, da bodo o smradu razpravljali v roku nekaj mesecev.
Delegat krajevne skupnosti Trzin je vprašal, kako je glede zazidalnega načrta Trzin cona §-11. Delegatu je bilo adgovor-jeno, da bo Samoupravna stanovanjska skupnost še posredovala nekatere zadeve n zbore Skupščine, tudi zazidalni načrt trzinske soseske. Istočasno je predsednik Skupščine tov. Kušar še pozval vse krajevne skupnosti naj čimpreje - če tega še niso storile - posredujejo pripombe na program skupščine, saj bodo le tako lahko upoštevane v definitivnem programu dela zborov.
9. ločeno zasedanje Zbora združenega dela:
O osnutku odloka davkov po novem
Izmed točk dnevnega reda so se delegati najdlje zadržali ob osnutku odloka o davkih občanov.
Usklajevanje osnutka novega odloka (zadnji je bil sprejet leta 1979) poteka tudi na medobčinski ravni tako, da v ljubljanski regiji ne bo bistvenih razlik v obdavčevanju med občani. Vendar pa so v osnutku zadržane nekatere specifične, že uveljavljene rešitve v občini, nekaj določil pa je prilagojenih razmeram in pogojem v naši občini.
Največ novosti je predvidenih v davku od dohodka iz gospodarske dejavnosti. Tako se predvideva, da se bo stopnja davka iz obrtne dejavnosti od ostanka čistega dohodka povečala z dosedanjih 28 — 53 odstotkov na 33 — 58 odstotkov, ob tem, da razredi, ki določajo davčne osnove v razponih ostajajo nespremenjeni.
Sprememba odloka zadeva med drugim tudi davčne zavezance za popoldansko obrt.
Na zgornjo informacijo o novem odloku o davkih občanov je delegacija obrtnikov posredovala pripravljeno strnjeno gradivo pripomb in stališč. Za to gradivo so delegati sklenili, da je do priprave predloga potrebnu pripraviti postopek usklajevanja.
Novo iz dela skupščinskih komisij
Pri skupščini občine obstaja komisija za vloge in pritožbi, to je mesto, kamor se občani lahko pritožijo zaradi nepravilnosti dela upravnih organov, sodišč, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samoupravnih organov v teh delovnih organizacijah.
Občani, ki so kakorkoli nezadovoljni z delom teh institucij, se lahko pritoži/o na naslov zgornje komisije, ki
(Nadaljevanje na 15. strani)
(Nadaljevanje s 14. strani) jim bo zagotovila pojasnilo oz. odgovor ter ukrepala v smislu svojih pooblastil. Letos je komisija preje/a dve vlogi občanov.
* * * *
Komisija za razvoj krajevnih skupnosti deluje od začetka 3. delegatskega mandata. Njena prednostna naloga je, da zagotovi predvsem organiziranost samoupravljanja, delegatski sistem ter vključevanje občanov vanj n področjih posameznih krajevnih skupnosti.
Delo komisije še ni ustrezno zaživelo, po čemer pa ni moč reči, da je samoupravljanje v krajevnih skupnostih že dobro organizirano.
V prvem polletju želijo torej v komisiji pospešiti razvoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, kjer je zvečine to področje slabše organizirano.
# • » * •
Komisija za družbenoekonomske odnose je pričela delati z novim mandatom zelo dobro in je posvetila pozornost vsem gradivom, ki jih obravnavajo na zborih skupščine. Tako se je tvorno vključila tudi v razpravo o ukrepih za odpravo izgub v Zdravstveni skupnosti Domžale, kjer je predlagala, da se predlog ukrepov Zdravstvene skupnosti ponovno prouči in konkretizira, smpletnimi predvidenimi aktivnostmi in tudi roki.
Na podlagi teh predlogov in predlogov komisije za družbeno nadzorstvo je Skupščina sprejela sklep, da se predlog ukrepov prekvalificira v osnutek.
Na podlagi tega je že pripravljen nov bolj konkreten načrt rešitev vprašanj likvidnosti Zdravstvenega varstva. Ta načrt opredeljuje tudi nosilce in roke za izvajanje nalog.
* * ♦ *
Katere so naloge zdravstva?
Večji bo poudarek na laični negi, zaradi česar naj bi se zmanjšalo zdravljenje v bolnišnicah in skrajšala ležalna doba.
Okrepili bodo specialistično službo osnovnega varstva v Zdravstvenem domu Domžale, s tem pa bodo zmanjšali specialistične preglede v Ljubljani (na univerzitetnem Kliničnem centru). Tako naj bi do 1985. leta postopoma nastavili internista, okulista, rentgenologa in ortopeda. Maksimalno želijo izrabiti zmogljivosti diagnostičnega laboratorija in turi s tem zmanjšati pošiljanje v Klinični center, zmanjšati podvajanje laboratorijskih izvidov, kar je sedaj zelo pogosto ter drugo.
Okrepili bodo tudi urgentno ambulanto in skrajšali zdraviliško zdravljenje.
Izgube in dolge čakalne dobe v zobozdravstvu nameravajo rešiti tako, da bodo dali poudarek in prednost sistematskemu preventivnemu delovanju pri otrocih in mladini od 3. do 18. leta.
Zmanjšanje čakalne dobe v zobozdravstvu bi dosegli z uvedbo triažnega pregleda aktivnega prebivalstva. Na podlagi take metode dela se je že zmanjšala čakalna doba v Mengšu, Moravčah in Lukovici.
Ugotovili so tudi, da bi bila znatna sredstva lahko prihranjena tudi z večjim nadzorom nad potrošnjo zdravil pacientov. Zdravila sedaj mnogokrat predpisujejo stihijsko.
Vse te in še druge predloge ter možne vidike bosta komisija najprej, skupščina pa kasneje obravnavali ter sprejeli te ukrepe.
Ob tem imajo pred očmi ne le zgolj možnost, da se zdravstvene storitve krčijo, ampak, da bodo morali zdravstveni delavci predhodno poiskati še vse možne notranje rezerve, za katere pa so ugotovili, da jih je vendarle še nekaj.
* *  * *
Komisija za družbenoekonomske odnose je aktivno sodelovala tudi v razpravi o poslovnih rezultatih v Komunalnem podietju Domžale, TOZD Komunala v obdobju od 1.1.1982 - 30.9.1982.
Kako (in kdaj) bomo opravili s smradom
Člani skupščinske komisije za komunalne zadeve so že na dveh sejah spregovorili o smradu, ki je postal pereč komunalni problem domžalskih sosesk in naselij. Na prvi seji so sklenili, da povabijo skupaj s Komitejem za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja vseh OZ D — potencialnim onesnaževalcem okolja zraka in vode poziv, n katerega naj v teh organizacijah združenega dela izdelajo ustrezne analize onesnaženosti, količin škodljivih spuščenih emisij v okolje, ter da komisijo seznanijo s sanacijskimi načrti.
Od 10 tovarn (med njimi so poslali poziv tudi dvema tovarnama iz kamniške občine), so odgovorili le iz treh tovarn (Induplati, Tosama, Papirnica iz ostalih pa ne, kar kaže na omalovaževanje čedalje večjega vprašanja onesnaženega okolja.
Sicer pa velja pogledati kolikšna je aktivnost komiteja glede varovanja okolja. Aktivnost tega Komiteja, da bi preprečili pretirane negativne posege v naravo se začne pri izdaji gradbenega dovoljenja. Vanj so vneseni pogoji za zagotovitev neoporečne gradnje, ti posegi Komiteja pa se nadaljujejo s tehničnim pregledom za izdajo uporabnega dovoljenja. Ob tehničnem pregledu se preverja dejanska izvedba del in spoštovanje zahtev iz dokumentacije. To velja seveda le za nove objekte, ki so pridobili uporabno dovoljenje. V zvezi s sklepi Skupščinske komisije za komunalne zadeve pa je upravni organ za preteklo obdobje preveril skladnost uresničevanja investicij s tem kar zahtevajo naravovarstveni ukrepi. Ugotovitve te akcije Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pa bodo predložene imenovani skupščinski komisiji za naslednjo sejo.
In kako bo z obravnavo problematike smradu in onesnaženosti na zborih delegatske skupščine. Obravnavo o teh perečih problemih so predvideli sicer za septembrsko sejo. Na intervencijo delegacije krajevne skupnosti Simona Jenka iz Domžal pa so obravnavo tega perečega problema preložili na zgodnejši termin. Tako bodo o smradu v občini spregovorili delegati že na svojih zasedanjih v letošnjem juniju ali juliju.
Brojan
Zakaj je treba spremeniti delovni čas
V spreminjanje delovnega in obratovalnega časa (strojev, naprav, trgovin itd.) vstopamo z jasnim in opredeljenim ciljem, d z novo — sodobnejšo in skupnim druženim potrebam ustreznejšo ter skladno družbeno organiziranostjo delovnega in obratovalnega časa vseh področij družbenega dela, ki sledi potrebam in zahtevam DELA, delovnega procesa, tehnologije, gospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi dosežemo tudi večji dohodek, boljšo organizacijo dela, večji posamični in skupni učinek dela ter več o produktivnosti, kajti vse tc je pot do gospodarske stabilizacije, pot do večjega družbenega in osebnega standarda. Hkrati pa je to tudi element trdnosti in varnosti naše družbene ureditve ter položaja delavca v njej - delavca, gospodarja s sredstvi v družbeni lastnini, s katerimi polno odgovorno ter samoupravno gospodari. S tem, ko smo
(Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje s 15. strani)
sprejeli zakon o računanju časa pa je potrebno še dodatno uskldditi dejansko delo s cilji gospodarske stabilizacije. Vse te potrebe in pogoje za izvedbo in prehod na novi delovni čas pa opredeljuje družbeni dogovor o delovnem in obratovalnem času, ki je v razpravi do 10. marca 1983. Da pa bi proizvodnja in delo v njej lahko polno zaživela v funkciji večje storilnosti, pa je treba družbeno usklajeno doseči, da bodo vse družbene funkcije delovale tako kot narekujejo potrebe DELA in delavcev, se pravi šola, vrtci, prevozi, družbena prehrana, uprava, storitveni servisi in trgovine, kulturne zabave in športne prireditve itd.
Štefan Marković
RADIOFOTOGRAFIRANJE PREBIVALSTVA JE USPELO
Skupščina občine Domžale je na 5. ločenem zasedanju Zbora krajevnih skupnosti dne 27.9.1982 sprejela odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Domžale v letu 1982. Akcija je potekala od 18.10.1982 do 28.10.1982.
Po določbah odloka je bilo radiofotografiranje obvezno za vse občane, ki so bili rojeni do 3142.1943.
Akcijo radiofotografiranja prebivalstva je vodil, organiziral in usmerjal odbor za izvedbo te akcije, ki g je imenoval Izvršni svet skupščine občine Domžale.
Odbor je imel v času pred akcijo pet sej na katerih je pripravil plan za izvedbo akcije v sodelovanju z Inštitutom za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik pa je izvedel tudi inštru-ktažo za člana A in B ekipe, ki sta sodelovali v akciji. Vsaka ekipa je štela 5 članov.
V občini je bilo organiziranih 28 baz. kjer so bili občani radiofotografirani. Od skupnega števila •- 13.892 občanov v naši občini, ki so stari nad 39 let. se je radiofotografiranja udeležilo 12.928 oseb. 513 oseb je bilo opravičeno odsotnih (bolezen, težko ali sploh nepokretnih, v bolnicah ali drugih zavodih, v
ni. umrli v času akcije, odse-
lili) 239 občanov je bilo radio-fotografiranih ob različnih drugih pregledih, 212 občanov pa se akcije ni udeležilo iz neznanih razlogov.
Vsi radiofotografski filmi so že bili odčitani s strani zdravnikov Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo. Kar pri 233 osebah so bile najdene takšne spremembe na pljučih oz. na srcu, ki zahtevajo podrobnejšo preiskavo v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo.
Stroški organizacijskega dela radiofotografske akcije, ki se plačajo iz občinskega proračuna znašajo 211.321,85 din. V tem znesku so zajeti stroški nastali z izvedbo in raznosom vabil, izdelava plakatov in obvestil stroški obeh RF ekip, stroški za električno energijo ter pisarniški material.
Stroški strokovnega dela akcije (radiofotografiranje) pa se krijejo iz sredstev Občinske zdravstvene skupnosti in sicer a 30.50 din za opravljeno radiofotografiranje.
Odbor za izvedbo obveznega radiofotografiranja prebivalstva občine Domžale ocenjuje, da je akcija uspela tako po vsebinski kot tudi po organizacijski plati.
M. Pestotnik
!|i!!ifjRiRSlS»lll!!liillllllll!tllll!l!IH
S kritiko ali s hvalo
si podredili le tiste ljudi, ki so znali uspešno kimati in jih hvaliti. Prihajalo je celo do takšnih skrajnosti, da so se oh volitvah volile ..cele garniture", skupine, ki so bile med sabo povezane, ki so enako razmišljale in bile druga drugi naklonjene. Drugo pri tem seveda je. kako zdravo so razmišljale'. Če se je podrl eden izmed členov v tej verigi, se je morala namenjati vsa veriga, vsa skupina, ker pač ne bi bilo prav, da bi ..nekdo " mislil drugače.
Dogajalo se je tudi, da so dobri.
Imam občutek, ki je morda res precej • objektivne narave, a vendarle, da smo se v zadnjih letih navadili predvsem na hvalo, na samohvalo in podobne pritikline, . ki so postali stalni samovšečni vzvodi v naši družbi. Če je kdo kje vzdignil glas in povedal svoje mnenje, ki pa ni bilo pohvalo, je dokaj hitro izvedel, da nima prav, da raje poglejmo, kaj smo naredil' dobrega, da kritizerji rušijo naše osnovne vrednote itd-
Na različnih mestih so sedeli na svojih stolčkih eni in isti ljudje, ki so
Tega nočem, hočem drugo stanovanje
V zadnjih dveh desetletjih, posebno pa v zadnjih letih so se v naši družbi pomnožile oblike družbene pomoči pri urejanju različnih socialnih vprašanj, še največkrat pri urejanju stanovanjskega problema.Znano je,da družba letno podeljuje precej solidarnostnih stanovanj, mnogo je občanov, ki se brez večjega lastnega truda dokoplje do t. i. kadrovskega stanovanja, so pa tudi druge stanovanjske ugodnosti, ki jih družba daje posameznikom, ki pridejo na prioritetne sezname.
Vendar se ne glede na vse zgornje podatke o različnih ugodnostih dogaja, da občani — prosilci za stanovanja v delovnih organizacijah ali drugih organizacijah izsiljujejo boljše, večje, novejše stanovanje od ponujenega. Zgodilo se je, da je uslužbenka brez urejenega stanovanjskega problema zavrnila že drugo ponujeno dvosobno stanovanje češ: zame je prejšnja stranka zapustila preslabo stanovanje, slabi so pleski, okna ne tesnijo ... ne, v tega že ne grem ...
Zgodilo se je, da je delavka, ki je zaposlena v Mengšu zavrnila solidarnostno stanovanje v Domžalah češ: V Mengšu delam, v Mengšu hočem tudi stanovanje ali pa nič...
Zgodilo se je, da je delavka zavrnila solidarnostno stanovanje, ker je imelo (kdovekatero) okno obrnjeno na sever, ona pa je zahtevala, da bo to okno na jug.
Mislim, da so časi pretežki in vsak dinar vložen v solidarnostno stanovanje pretežko zaslužen pri vseh delavcih, ki združujemo ta denar, da bi se kdo smel, če tako stanovanje upravičencem že po „župci priplava", zmrdovati nad njim, izsiljevati, licitirati. . .
Čas bi bil, da bi takemu posamezniku za vse čase ugasnila pravica do solidarnostnega stanovanja to je do tistega, česar še premnogi nimajo, pa zaradi včasih hudo formalnih razlogov niso upravičeni. Ne nazadnje bi morala pravica do stanovanja takemu občanu ugasniti že zaradi vseh tistih, ki so si z ogromnim osebnim trudom, pritrgovanjem, varčevanjem zgradili ali kupili stanovanje sami, takorekoč brez pomoči družbe, ki na drugi strani do onih drugih še vse preširokogrudno kaže svoje razumevanje . . .
M. Brojan
Koliko je dolžnikov?
Pred časom smo že objavili spisek tistih, ki družbi dolgujejo takšne ali drugačne zneske za stanarino ali druge družbene (stanovanjsko-komunalne) dajatve.
Glede na to, da slovenski časopis za pametne Slovence „Pavliha" objavlja spiske dolžnikov stanarine, smo se povprašali, koliko imamo pa mi takih dolžnikov v naši občini. Tu je odgovor. Vseh je 176.
Manj kot 1000 din dolguje 75 posameznikov, več kot 1000 din pa 23 posameznikov. Največ dolguje tovariš s 4660 din dolga za stanarino. Tako!
aktivni krajani in občani ostajali ob strani, ker so že vnaprej vedeli, da ne bodo mogli prodreti s svojim gledanjem na težave. Samo s hvalo se pač ne pride daleč, tudi v naši družbi ne, kritična beseda pa je že bila odveč.
Vsaka napredna družba nujno potrebue tudi zdravo kritiko, ki pa ni mišljena le v tem smislu, da se izreče na sestanku, na zboru krajanov, na kateremkoli mestu, ampak jo je treba potem upoštevati tudi v praksi. „Ah. kaj bo ta, ta samo kritizira!" je navadno slišati za tistega, ki misli drugače, njegovo mnenje se ne upošteva, pozneje pa se v grozd
zopet naberejo le somišljeniki, do katerih lahko prideš le z veliko ponižnostjo in s hvaljenjem njihovih, zaslug.
Večina pripomb sem namenoma napisal v preteklem času. Menim, da današnji gospodarski in družbenopolitični trenutek ni več naklonjen takšnim samohvalnežem in ozkim ljudem. Zdravo kritiko je treba upoštevati z vsem strani in jo uvajati tudi v prakso, ne samo v zaprtih krogih. Tudi tole je mišljeno kot dobronamerni preblisk v času, ko doživljamo na vseh ravneh krizo človeških vrednot. SIM